127.
T UnMIanl, v petek, dne 3. februarja tgti.
Leto XXXIX.
eija po pošti: =
lo leto naprej . K 26'— I leta „ . „ 13'— trt leta „ . „ 6'50 meseo „ . „ 2*20 mčijo oeloletno „ 29'— »lo inozemstvo „ 35'—
jab-ja-i na dom:
lo le o naprej . K 24-—
I leta ilrt leta mesec
» • »i
12-6'— 2-
il prejeman mesečno K KO
SLOV
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „
za trikrat......10 „
za večkrat primeren popnst.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev
Izhaja:;
vsak dan, lzvzemši nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne.
£ Uredništvo je v Kopitarjevi olloi štev. 6/m. okopisl se ne vračajo; netrankirana pisma se ne s prejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo je v Kopitarjevi allol štev. 6. tuj Avstr. poštne bran. račnn št. ^4.797. Ogrske poštne hran. račun št 26.511. — Opravnlškega telelona št. 188.
flfnašnia številka ohrega 4 strani.
Svetovna polila.
0	zunanjepolitičnem položaju ve-govoriti in ugibati je kaj nehva-
naloga. Kar diplomati medseboj ijo, ostane vedno lep čas skrito in ost navadno izve, za velike sve-opol'tične izpremembe šele. ko so iinskozi dovršene. Gospod dr. Krajo gotovo dobro informiran poli-toda od ene same strani: on za-svojo modrost večjidel od Fran-v in tistih ruskih krogov, ki so mu
1	Potem pa ima lo slabost, da vidi r.jsko zunanjo politiko vedno le i, razun če bi se Avstrija z Rusijo ala. Možu s tolikimi predsodki nc emo vsega verjeti in naj bodo nje-govori v delegacijah še tako for-iio zaokroženi in njegove kombi-Ijc še tako duhovite.
Nasprotno pa je dr. Šusteršič, ki izredno zmožnost videti to, kar jc »niči, naš zunanjepolitični položaj kobolj jasno presodil kakor leader dočehov. Da so se zgodile na modulnem svetovnem političnem odru ko izpremembe, je gotovo. Angle-kralj Edvard, kojega politika je šla eni, da združi Anglijo, Francijo in ijo proti Nemčiji in njenemu vpli-je umrl; Izvolskij, ruski minister unanje zadeve, ki je v tem oziru lajzvestejši pristaš angleškega kraje moral oditi v Pariz za poslanika, rija in Nemčija sta pa za časa ;sijske krize jasno pokazale, da se takozvane tripel-entente ne dasta ihovati. Močna armada in močno ovje je v razmerah, v katerih mi no, najboljšo sredstvo, če hoče >na država kaj veljati. Francozi se lemške pikelhavbe šc danes boje lusija je v vojski z Japonsko poka-, da njenim generalom in vojakom celiko manjka. Rusija se je zato tjc čase z Nemčijo v Potsdamu spo-imela in s tem jc tripelententi nje-ist odlomljena. V Parizu so zavoljo i zelo vznemirjeni in vplivni poli-se tam izprašujjo, ali tripel-enten-ploh še obstoja. Poslanec Delahaye stavil v zbornici tozadevno interpe-jo. Torej facit je: Nemčija je v Ev-i zopet na konju.
Dr. Kramar se zdaj seveda vpra-
šuje: kaj pa Avstrija? Aehrenthal se je, ko je aneksijo izvršil, zelo postavljal, zdaj pa ponižno molči v kotu, ko se Nemčija okorišča in je, kakor nemški pregovor drastično pravi, smetano posrebala od mleka. Toda, treba je pomisliti, da nam prijateljstvo med Nemčijo in Rusijo ne more biti v škodo, ako smo mi od svoje strani pazljivi. Da pa bi sporazum med Nemčijo in Rusijo glede Perzije in bagdadske želez niče škodoval našim trgovskim interesom, to so fantazije. Dobro jc dejal dr. Šusteršič, cla je Nemčija tudi od Avstrije zelo odvisna, zelo odvisna tudi po sporazumu z Rusijo! Sicer pa je ekspoze ministra Aehrenthala napravil celo na Francoskem in v Srbiji najboljši utis, le dr. Kramar ni bil z njim zadovoljen. Je pač bolj srbski, kakor Srbi sami.
Prerokovati, kaj se bo iz sedanje svetovnopolitične izpremembe izcimilo, jc prazna reč. Za nas je glavno to: da smo pripravljeni zoper vsako presenečenje na jugu in severu. In zato je v našem življenskem interesu, da se oja-či armada, predvsem pa mornarica. M o r h a r i c a je nam Jugoslovanom posebno na sr c u. Če bo avstrijska mornarica gospodovala na Aclriji, smo lahko sigurni, če pa pustimo to»prednost Lahu, nas zna enega lepega dne potolči in jugoslovanske jadranske pokrajine pograbi zopet beneški lev.
dilo burno pritrjevanje. Kandidatura gosp. V e h o v c a je bila sprejeta s o -glasno med živahnimi živio-klici.
Na predlog g. dekana R i h a r j a je izrekel shod soglasno zaupnico dr. Šusteršiču in vsem poslancem S. L. S. med viharnimi ovacijatni.
Ob 9. uri dopoldan se je vršil vo-livni shod v Kresnicah. Med navdušenim odobravanjem je gc /oril državni poslanec P o v š c in za njim kandidat S. L. S. župan V e h o v c c. Kandidatura gosp. Vehovca je bila sprejeta soglasno z viharnim pritrjevanjem.
MU Slavka.
Včeraj popoldan ob 2. uri se je vršil volivni shocl S. L. S. v Šmart-n e m p r i L i t i j i, pod predsedstvom g. B r i c a. Shod je bil mnogobrojno obiskan, velika dvorana novega »Društvenega Doma« natlačeno polna.
Načelnik S. L. S. dr. Š u s t e r š i č, burno pozdravljen, poročal je o delovanju poslancev S. L. S. v državnem in deželnem zboru in priporočal kandidata S. L. S. g. V e h o v c a. Govoru je sledilo dolgotrajno viharno odobravanje.
Kandidat S. L. S., ž u p a n V e h o-vec je razvil svoj program, izjavljajoč, da hoče pred vsem delovati za kmetski stan, pa tudi za obrtni stan ter v vsem zvesto slediti zmagonosni zastavi S. L. S. Tudi temu govoru je. sle-
Nečuveid svobodomiselni izgredi v Lvovu.
V soboto je zasedla policija lvov-sko univerzo, pozneje je nastopilo tudi vojaštvo, ki je zasedlo vseučilišče in kemični zavocl. Viharne demonstracije so uprizorili judje med predavanjem profesorja Twardowskega. Kakor da so znoreli, so žvižgali in kričali. Največjo lumparijo so pa napravili judovski hlapci na teologični fakulteti, kjer so zasmradili dvorano s smradljivimi bombami. Svobodomiselci so se večkrat. stepli s tistimi dijaki, ki nočejo štrajkati. Včeraj so pa imeli lvovski svobodomiselni dijaki shod, na katerem so povedali, cla so se že naveličali stavkati, ker ni mogoče preprečiti predavanj zaradi policijo in vojakov in ker vsepoljski dijaki ne stavkajo. Sklenili so, da nehajo stavkati.
Policija s sabljami na svobodomiselcc.
Po shodu so napravili svobodomiselni dijaki izprevod. Policija jih jc enkrat razpodila, a so se zopet zbrali, a policija jih jc zopet razpodila in udrihala po svobodomiselnih ra^grijačih s sabljami, ne cla bi bil kdo ranjen. Sablje se pa svobodomiselci boje in so se lepo razkropili.
V Krakovu.
Krakovski svobodomiselni dijaki so sklenili, da bodo še naprej stavkali in zahtevajo, naj se loči teologična fakulteta od vseučilišča.
Po drugih vseučiliščih
prirejajo svobodomiselni akademiki shode, na katerih sklepajo resolucije za krakovske jude in pripovedujejo cla protestirajo proti »klerikal-em«.
IZ DELEGACIJ.
V soboto ob treh popoldne je zborovala, avstrijska delegacija. Za podpredsednika je bil izvoljen soglasno clr. Kozlowski, za zapisnikarja pa grof Abensberg-Traun. Ko so še volili delegata Potelenza v zunanji, grofa Abensberg-Traun in kneza Lobkowitz v peticijski odsek, so zaključili sejo. V odseku za zunanje zadeve se jc pričela v soboto podrobna razprava. Baron Gautsch govori o zgodovinskem razvoju konzularne akademije in hvali delovanje avstrijskih konzulov. Nagla-ša, da so južno-američanske republike, osobito Uruguay, vedno važnejše za zunanjo trgovino monarhije. Zeli, naj se ustanovi v Montevideo vsaj konzulat. Aehrenthal se zahvaljuje Gau-tsehu, ker jc zanimivo poročal o delovanju konzularne akademije. Zunanje ministrstvo hoče vse storiti, da se dvignejo naše trgovinske zveze z južno američanskimi državami. Proračun zunanjega ministrstva jc odsek odobril Načelniki odsekov in strank so odobrili sledeči spored o rešitvi del avstrijske delegacije. V petek, soboto in ponedeljek se razpravlja mornariški proračun. Od 13. t. m. nadalje zboruje do 18. ali 20. t. m. armadni odsek, dne
21.	t. m. zboruje finančni odsek. Dne
22.	t. m. prično s skupnimi sejami. O Aehrenthalovi politiki piše pariški »Journal des Debats«, da se Aehrenthalovi solidni politiki lahko zaupa in cla postanejo tudi zveze Rusije z Avstrijo tako normalne, kakor so z Nemčijo.
IZGREDI NA PORTUGALSKEM.
Sodišča so izpustila iz zaporov 55 Portugalcev, ne da bi bila zahtevala od njih kavcijo. Vsi izpuščenci so zelo premožni ljudje. Republičanska vlada jih je zaprla, da s kavcijami napolni prazne državne blagajne. V lizbonskem arzenalu so se uprli vojaki. Zaprli so 20 oseb. Notranji položaj je brezupen. Denarja vlada nima, davkov pa ne razpiše, ker se boji ljudstva. Povodom obletnice umora kralja Carlosa so bile po več cerkvah maše zadušnice. V Coimbri je 200 republičanov vdrlo v klub monarhistov, kjer so vse razdjali in sežgali knjige.
BOJI V ARABIJI.
Med Efo i nHodejdo so bili zopet veliki boji. Arabci so napadli turške
L Coloma:
'est. —
juan Mlserla.
Iz Španskega prevel E. T. (Dalje.)
Botra! Uh, kakšno mi je priložil abljo! Se malo huje, pa bi se ml i hrbtenica zlomila!« In botra Dondita so spomini kar vzeli; uprl jc komolce v kolena, polije glavo in otresal ž njo na desno levo, cepetal z nogami, in se smejal »od srca, kakor se more samo tisti, ima mirno vest in preprosto srce. Vendar, tega smeha je bilo hitro Jec. Neka soseda je pridrvela z »kom v naročju in vsa prestrašena fala:
»Botra Salamanka!... Pravica!... 'j pa imate! . . . Vas iščejo!«
XIV.
Kes se jc prikazal na dvorišče polici komisar; pred njim se je drvila 'otročad iz predmestja, za njim so štirje policaji in od vseh strani so [lc radovedne ženske, da hi videle, Ijo. Zraven komisarja je šla botra la Propeluha in je zmagovito ka-*na Salamankino stanovanje. »Tukaj jo imate, gospod župan!« Pila, »tam je njena soba.« Vsi Grahovci so bili v hipu na dvo-tt urod Salamankinim stanovanjem
in so se vstopili v tesnem krogu okoli komisarja, ki je na pragu obstal, da se ne pregreši zoper postavo, po kateri jc bila zagotovljena zasebnemu domovanju nedotakljivost. Slovesno je vprašal starko:
»Ali ste Vi Mihela Gomez?«
»Jaz sem poštena ženska! Jaz sem poštena ?enska!« je vpila Salamanka bleda in prestrašena in se ni ganila z ire.-jta.
»Kdo pravi, da ne gospa,« je rekel komisar; »jaz Vas samo vprašam, če ste Vi Mihela Gomez?«
»Da, gospod, da!« so zavpile sosede vse naenkrat in so sc v nestrpni radovednosti šc bolj stesnile okrog komisarja. »Mihela Gomez ji je ime!«
»Mihela Gomez Parrilla,« je dostavila botra Ivana Propeluha, »samo navadno ji pravimo Salamanka.«
Ko je ta začula svojo nevoščljivo botro, se je razkačena obrnila nanjo in kričala vsa jezna:
»Jaz sem poštena ženska, gospod župan! . . . Samo ta-lc umazanka, ki stoji na Vaši desni, mi je nevoščljiva in Vam je gotovo kaj natvezla . . .«
»Umazanka ste Vi!« je vpila Pre-peluha; »tukaj je gospod župan, pa. naj pove, če sc lažem. Ali me niste gospod župan Vi sami pri vratih ustavili in vprašali in jaz nisem prej ust, odprla? Ali ni tako? Pa če bi jaz ravno hotela govoriti . . .«
»Kaj bi neki imeli povedati?«
»Marsikaj takega, da bi Vas moraio biti do kosti sram!«
»Mene?«
»Vas, Vas in pa druge umazanke v Grahovem!«
Katerim je to veljalo, tega niso preslišale; začelo so kričati vse vprek in se rinili okrog komisarja.
»Lažnjivka!«
»Obrekljivka!«
»Klepetulja!«
»Umazanka!«
»Vsa voda iz to hiše te ne umije!«
»Molčite Vi!«
»Kar jc res, je res! Bog mi je priča, da govorim, kar mislim!«
Komisarja je to kričanje razburilo; mašil si je ušesa, udaril s palico ob tla in zavpil:
•>Ali ne bo miru?«
Hipoma jc vse umolknilo in krog se jc spet nekoliko razširil; komisar jo moral ves ta čas neprenehoma riniti nazaj, da nc bi pred pravim časom praga prestopil. Vnovič jc vprašal Salamanko:
»Gospa, povejte mi, ali ste Vi Mihela Gomez?«
»Sem,« je odgovorila, »in po celem kraju \ am lahko povedo, cla sem poštena ženska, samo listate obrekljivka ima piko name . . .«
»Prav ros da!«
»Jaz tudi tako pravim!«
»Dvajset let jc hišna v Grahovem!«
»In reveže zdravi zastonj!«
»Zastonj? .Kar moro, pograbi!«
»O*.1 mojega moža ie hotela pet gro-šev za tri pijavke; blazino sem morala zastaviti, da sem ji plačala.«
»Zato ker je Vaš mož pijanec in če bi bili Vi le krajcar vredni, bi Vas bil tudi že zastavil . . .«
»Laž, grda laž!«
»Čista resnica, gospod župan! Samo ta babnica je hišni za dva meseca dolžna, pa ji ne mara plačati . . .«
vKaj bi lc ta snedenka rada! Najprej naj mi tistih pet tolarjev plača, ki mi jih je dolžna!«
>;Obrekovanje, gospod župan, obrekovanje!«
»Resnica, gola resnica! Ta, babnica bi se samo prilizovala; hišni se liže, da bi dobila merico tistega ječmena, ki ga je kupila za, Lopezinka.«
»Jezus, kakšna lažnjivka!«
»Kar na lepem si kaj izmisli!«
»Vi ste mi sami včeraj pravili pri perilu... Botra Vincenta je slišala...«
»Jaz nisem ničesar slišala.«
»Zato ker samo tisto slišite, kar Vam kaže.«
»E kakopak, si je pa že tistega piščanca v uho zataknila, ki ji ga je \čorai hišna dala.«
»Kaj, ali ho že mir, ali ne!« je zakričal komisar, ki je takoj posluhnil, ko so omenili ječmen.
Vnovič zbor obmolkne in krog sc razširi in skoro da je komisar prag prestopil.
»Kdo je tukaj govoril o ječmenu,« vpraša in ostro pogleda naokoli.
»Jaz sem rekla in šc rečem na vsa usta, ta priliznjenka bi si rada merico priprosjačila od hišne.«
(Dalje.)

vojake, ki so bili prisiljeni, «ln so se umaknili. Turki so izgubili en gorski Lop. Arabci so vjeli veliko turških vojakov. Turki poročajo, cla so končno I,1 Turki porazili Arabce, ki so izgubili 200 mož. Turki so izgubili 50 mrtvih in ranjencev. I kaz so imeli turški vojaki, ia morajo ostati povsod v de len živi. Iz Soluna so odposlali v Arabijo na po "noč S gorskih topov in IN strojnih nušk.
Šejk Enzcli Muhtad pleni s 3000 Arabci turške vasi, mori može in muči otroke. Žene bcže v Hodejdo. Iman koraka s 30.000 vstaši proti Hoclejdi 20.000 Arabcev prodira proti Ebi. Arabci so dobili iz Adena stroje za izdelovanje patronov.
NAPAD NA ISPAHANSKEGA GU-BERNATORJA.
Iz Teherana se poroča, da je bivši policijski načelnik, ki je ruski podanik, streljal in nevarno ranil ispohan-skega gubernatorja in njegovega nečaka. Napadalec je pobegnil v ruski kon-?ulat in ne bo izročen sodišču.
Dnevne novice.
- Na lastni zemlji preganjani.
C. kr. državno pravdništvo je zoper g. kapi. Kopitarja uvedlo preiskavo po 302. Ta paragraf pravi: »Kdor druge k sovražnosti zoper različne narodnosti ... poziva ali pa sploh državljane vnema k sovražnemu strankarstvu drugega proti drugemu ali pa jih skuša k temu zapeljati, je itd. . . .« Kaj pa je kaplan Kopitar storil? Ustanovil je Slovencem v Kočevju izobraževalno društvo in jih pozival k kulturni in gospodarski organizaciji, o kakem vne-manju k sovražnosti pa ni niti govora tn vendar se drž. pravdništvo ni pomislilo zoper njega na podlagi S 302. preiskavo uvesti! Tako se meri pravica Slovencem celo na kranjskem ozemlju. Še nikoli se ni slišalo, cla bi bilo kako kr. pravdništvo uvedlo preiskave soper nemške potovalne učitelje Sud-marke in govornike Schulvereina ali pa Ostmarke, ki n. pr. zdaj na Dunaju na javnih shodih poziva k bojkotu ioper Čehe, zahteva, da se vse češke uslužbence nemudoma odpusti iz službe in označuje češki narod za manjvreden! Ali je kdaj kak državni pravd-nik preiskoval govore hujskačevVolks-rata na Koroškem, ali je oblast kdaj poklicala k sebi govornike na pravkar vršečih sc »nemškonacijonalnih večerih« v Celovcu, kjer se nečuveno hujska «oper Slovence, da vnemajo sovraštvo eoper drugi narod? Ali je kdaj že kako sodišče sodilo zavoljo tega Los-von-Rom pastorje, Albanija, Mahnerta in iruge, ki pridigujejo sovraštvo zoper oas na svojih shodih? ... Mi odločno protestujemo, da se tako postopa, ka-Kor da je Nemcem v naši državi vse dovoljeno, Slovence pa vzame v pretres državni pravdnik, če se upajo na Kočevskem svoje ljudi organizirati. Če obvelja praksa novomeškega c. kr. pravdništva, potem je v Avstriji sploh vsako delo za. narodne manjšine izključeno! Potem nas kar vse pod ključ postavite, ki kdaj gremo predavat manjšinskim Slovencem, ali pa postopajte c Nemci pravtako kakor z nami! Kako daleč smo prišli ! ?
+ Zahtevamo, da se razpusti društvo »Siidmark«! »Edinost« popolnoma pravilno piše: Politično društvo za Slovence na Koroškem je bilo pred kratkim razpuščeno z razlogom, da j> prekoračilo svoj delokrog, ker je izvrševalo zasebno ljudsko štetje. V večerni izdaji »Grazer Tagblatta« št. 28 pa čitamo, da je vsenemško, protestan-tovsko. hujskajoče društvo »Siidmark« izdalo v tretjem tednu meseca januarja za t roške ljudskega štetja 300 K. Če pomislimo, da razburjenje, ki je nastalo v slovenski in (lahko rečemo) splošno avstrijski javnosti radi razpusta slovenskega političnega društva v Celovcu se ni še poleglo, potem se moramo naravnost čuditi brezmejni drznosti in cinizmu, s katerim vsenemško, slovenske duše kupavajoče in našo državo razdirajoče društvo »Siidmark« javno naznanja, da se »Siid-marka«, ki je baje nepolitično društvo, sme neovirano vtikati v posle, radi katerih je bilo slovensko politično društvo — razpuščeno! Čuditi se treba temu tembolj, ker je »Sudrnarka« kot nepolitično društvo v svojem delokrogu bolj omejeno, nego pa kako politično društvo. Če je torej politično društvo za Slovence na Koroškem prekoračilo svoj delokrog s tem, da se je vtikalo v posle ljudskega štetja in bilo radi tega razpuščeno, potem pa je nepolitično društvo »Sudrnarka« dvakrat prekoračilo ta svoj delokrog in mora radi tega biti tudi brez druzega razpuščeno.
+ Rokodelec član gosposke zbornice v Prualji. Pruski kralj, nemški
cesar Viljem II. je poklical v gosposko zbornico kleparskega mojstra Henrika Plate. To jo prvi preprosti rokodelec, ki je prišel v prusko gosposko zbornico in menda tudi prvi, ki je sploh prišel v tako visoko zastopstvo. Ilenrik Plate je kot mlad pomočnik s i ulico v roki potoval po Francoskem in Laškem, potem pa pošteno in pridno delal, dokler ni postal predsednik nemške rokodelske in obrtne organizacije. Cesar je hotel s tem, da ga je v gosposko zbornico poklical, počastiti ves rokodelski stan, ki jc na to čast po pravic! lahko ponosen.
+ Socialni tečaj v Gorici, ki se je pričel \ ponedeljek, dne 30. januarja, je v vsakem pogledu uspel. Na tečaju je zastopan predvsem Kras, nekaj jih je tudi z Vipavskega, Tolminskega in Istre. V ponedeljek dopoldne je pazljivim poslušalcem govoril dr. Krek o metodiki lastne izobrazbe in izobrazbe v društvu. Podal je polno novih misli, ki bodo udeležencem trajno ostale v spominu. Nato je govoril o finančni politiki naše države ter pojasnil vpliv zunanje politike na ceno denarja ter poslušalce seznanil z avstro-ogrsko banko. — Popoldne je dr. Krek govoril o kapitalizmu ter njegovem vplivu na cene živil in blaga, na socialne razmere in na nravnost ljudstva. — Za njim je razlagal dr. R a k u n tvstrijsko ustavo in zvečer je jur. Vrtovec govoril o časnikarstvu. — V torek zjutraj je župnik Kalan vnemal fante in može za boj proti p i j a n č c v a -n j u. Udeleženci, sicer iz samih vinskih krajev doma, so bili s predavanjem zelo zadovoljni. Spoznali so. da zmernostno gibanje ni tak strašen bav-bav, ampak da naša gospodarska, verska in narodna korist zahteva, da se pijančevanje omeji. — Popoldne sta predavala S. Premrou o zadružništvu in dr. Brc cel j o stanovski organizaciji. Zvečer pa se je vršil ko-merz v veliki dvorani »Central«. — V sredo, dne 1. februarja so se predavanja nadaljevala. Zvečer se je tečaj zaključil. Dal Bog, da bi obrodil sto'-teren sad, posebno za kršni Kras, ki je na tečaju bil tako sijajno zastonan.
-j- Državna podpora »Gospodarski zvezi«. Graška »Tagespost« objavlja: »Gospodarska zveza« ni dobila nobene državne subvencije. Dobili smo to-lo obvestilo: Podpisani načelstvi »Zadružne zveze« in »Gospodarske zveze« v Ljubljani izjavljata, da je popolnoma neresnična trditev, češ, cla je dobila »Gospodarska zveza« večje državno posojilo. »Zadružna zveza« ni nikdar prosila, da se naj ji da državno posojilo in nista nikdar dobili niti vinarja takega posojila ne »Zadružna zveza« in ne »Gospodarska. zveza«. — Pripomnimo, da smo v svojem poročilu izrecno navedli, da smo po »Slovenskem Narodu« posneli to poročilo.« Tako »Tagespost«! Poizvedovali smo v »Zadružni zvezi« o tej zadevi. Izjavilo se nam je, cla listom, ki tako lažeta, kakor »Slovenski Narod« in »Jutro«, njih laži »Zadružna zveza« in »Gospodarska zveza« na bosta popravljali, ker smatrata načelništvi obeh zvez to pod svojo častjo.
+ 5C0 kron za Sudmarko je v oporoki zapustil dne 20. januarja umrli kapitan c. kr. avstrijske vojne mornarice Viljem pl. Kropp. Torej se je že tudi med pomorskim častništvom začela propaganda za Sudmarko. Koliko Slovencev pa se je v oporokah že spomnilo »Slovenske Straže«?
Hrvaška delegacija v Budimpešti je imela pod predsedstvom grofa Pejascevicha dne 1. t. m. svoje posvetovanje da določi besedilo deklaracije v ogrski zbornici. Konference se je udeležil tudi ban Tomašič, ki je prejšnji dan 3 ure konferiral s Khuenom. Čujc-jo se glasovi, da se delegatje osješke skupine nekaj kujajo in zahtevajo zlasti, da se prekliče prestavo varažclin-skih finančnih uradnikov.
+ Poslanca don Biankinija poživljajo dalmatinski katoliški listi, da izstopi iz kluba duhovnikov v državnem zboru, ker' je liberalec, dalmatinska duhovščina pa noče biti zastopana od liberalca. Ako don Biankini ne odstopi, pošlje dalmatinska duhovščina klubu na Dunaj posebno adreso.
— Dvorni svetnik dr. Franc Heinz je bil odposlan od naučnega ministrstva, da si na Kranjskem ogleda go-gospodinjske šole in tečaje. V tem pogledu je do sedaj Kranjska brezdvom-no največ storila. Obisk tega visokega, uradnika je bil v zvezi z načrtom na-učne upravo, da se uvede na ljudskih šolah kuhinjski pouk. — Dr. Heinz je z deželnim glavarjem obiskal dne 28. januarja prvi gospodinjski tečaj, ki se je vršil v Selcih. Baš tisti dan je bil sklep tečaja in izpit učenk. Učni uspehi so bili naravnost briljantni in dvorni svetnik ee ni mogel prečuditi, da se I jc posrečilo spretni metodi ugledne
učiteljice Eme Pcčetove in naporu drugega učiteljskega osobja v kratki dobi dveh mesecev doseči tak sijajen rezultat, V ponedeljek, dne 30. januarja, sta dr. Heinz in deželni glavar obiskala gospodinjsko šolo v »MarijaniSču«: tudi tu se je najprej vršili izpit učenk, potem pa si je dvorni svetnik ogledal učne in gospodarske prostore ter se o doseženih uspehih izražal silno laskavo. -- Dan kasneje, dne 31. januarja, je bil namenjen obisku gospodinjsko šole v Repnjali. Poleg odposlanca naučnega ministrstva in deželnega glavarja sta to gospodinjsko šolo obiskala tudi deželni odbornik dr. Lampe in deželni šolski nadzornik Leveč. Kar je dr. Heinz v Repnjah videl, dalo mu je povod tudi na tem zavodu v laskavih besedah pohvaliti šolske sestre kot učiteljice ter čestitati jim na zelo zoclovo-ljivih uspehih. Dne 1. februarja bila sta dvorni svetnik dr. Heinz in deželni glavar na gospodinjski šoli na. Vrhniki. Izrecno moramo naglašati, da ima vsaka teh gospodinjskih šol svoj poseben značaj. Naravnost presenetljiv je bil uspeh ondotnega izpita. Izpraševali so poleg prezaslužnih šolskih sester tudi deželni mlekarski in živinorejski nadzornik Legvart. in sadjarski inštruktor Humek. — V programu je bil tudi obisk gospodinjske šole v Šmihelu pri Kandiji. Zalibog ni bilo mogoče izvršiti te namere, ker je moral gospod dvorni svetnik vsled poziva iz naučnega ministrstva vrniti se radi neke nujne seje, pri kateri je prisotnost njegova bila neizogibna. Pred svojim odhodom je dvorni sveinik dr. Heinz deželnemu glavarju še enkrat v najtoplejših besedah izrazil posebno zadovoljstvo in obljubil v tem zmislu tudi poročati ministrstvu.
—	Kandija. V četrtek, dne 26. januarja je blagoslovil novomeški prošt dr. Scbastian Elbert v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji dozidani novi del bolnišnice. Blagoslova so se udeležili opat zatiški, okrajni glavar baron Reehbach, ravnatelj kranjske hranilnice dr. Schoeppl, nadinšpektor Opitz, več duhovnikov iz okolice in veliko občinstva. Bolnišnica se je tekom zadnjih let jako visoko povzpela in letos se je dozidalo celo nadstropje; notranje naprave so se tudi preuredile po najmodernejšem zistemu, kar je pač velika zasluga tč. priorja br. Polykarpa Vaupotiča, katerega so podpirali razni dobrotniki. Bolnišnica je za Dolenjsko neprecenljiva dobrota. Bolnišnico usmiljenih bratov podpirajo deželni odbor kranjski, kranjska hranilnica, duhovščina in posamezni dobrotniki. Le tako je bilo mogoče bolnico razširiti. Da pa bodo mogli bratje svoj cilj doseči in oskrbovati skoro podvojeno število bolnikov, ki bodo v doz'dani bolnici zdravja iskali, naj bi se te bolnišnice naša javnost še v večji meri spominjala z darovi, kakor se je to dosedaj godilo.
—	Predavanje o Postonjtki jami. Da se zamore uspešno razviti zanimanje za ta čarobni svet, se bode vršilo predavanje jamskega tajnika G. And. Perkota »Svetovnoznana Postojnska jama in njena okolica« z nad sto ski-optičnimi slikami, katere so povzete po najnovejših podobah, prihodnja dva meseca v sledečih društvih v in izven države: družba prijateljev umetnosti Dunaj, Adrija Dunaj, društvo avstrijskih planincev Gradec, Kloster-neuburg, Baden, St. Polten, Line, Dunajsko Novomesto, društvo za naravoslovje Dunaj, prijateljev narave Beu-then, Dunajsko Novomesto, Dunaj, Immenstadt, Aussig, Bodenbach, Kar-bice, okrajna delavska zveza v Favo-ritah Dunaj, zveza južnomoravskih Nemcev, Znajm, nemško in avstrijsko planinsko društvo Furth, Draždane, Stuttgart, Frankfurt na Meni, češka Beseda Dunaj, Praga, Plzen, Budjejo-vice. Razun tega se bode vršilo isto predavanje tudi po vseh večjih krajih na Štajerskem, v Celovcu in Opatiji.
—	Kmetijsko predavanje. V nedeljo, 5. t. m. takoj po jutranji maši bo v Šmartnem pri Tuhinju predaval deželni sadjarski inštruktor M. Humek o sadjarstvu.
—	Katol. slov. izobraževalno društvo »Savica« v Srednji vasi priredi v nedeljo, 5. t. m., v dvorani »Občinskega dotna« veseloigro >:Občinski tepček«, spisal dr. J. Krek. Vse prijatelje društva vabimo tem potom k mnogoštevilni udeležbi.
—	Umrl je na Voloskem pomorski kapitan Anton Šimunič.
—	Vipavsko okrož r ov (gorenji del) naznanja odsekom, d se vrši dne 5. februarja okrožji vaditeljski sestanek, katerega bo vodil vaditelj iz Ljubljane. Načelnik in boljši telovadci naj se ga gotovo udeleže. Začne sc vadba ob treh.
—	Nadučitelj Lcmšek umrl. T-
Cerkeli na Dolenjskem: Tu le umrl
1. februarja v starosti 81 let nal S i m o n L o m š e k. Bil je 41 J tol j v Cerkljah, dokler ni stopil v stalni pokoj, organist pa je osi zadnjega časa. Ves odrasli rod je hodil k njemu v šolo. Ljuclstl jc visoko spoštovalo kot dobregl telja in vseskozi krščanskega P Pogreb je bil danes zjutraj. R. i.
—	Poročil se ie Vladimir viti lup Slavinski, sin veletržca viteza Gorupa na Reki, z gdčno| C.rnadakovo, hčerko ravnatelja vaške hranilnice v Zagrebu.
—	Premestitev uradnih pro.i S 1. februarjem 1911 so so z dej njem c. kr. poljedelskega miniJ preselili uradni prostori c. kr. ■ skega nadzorstva za Kranjsko i| št. 82 v Rudolfovem v hišo št. 7(1 hiša primarija gosp. dr. Peter D ceschija) v Kandiji pri Ry f o v e m. Ker ima predmestje K;j svoj lasten poštni urad, je treba, dostavljanje dopisov ne zakasn dejati k naslovu pošiljatev, nar nih za gori imenovan urad, vseli] šla Kandija.
—	Kranjska gora. Znano jo, pri nas dober in zdrav zrak; tc priča visoka slarost. tukajšnih valcev. Včeraj smo pokopali 98 1 ro Nežo Štrobelj. Živijo pa šo: I Franc, 93 let stara; Mina RobičJ kova, 91 let stara; Ivan Robič, star; v starosti od 80. do 88. leta še precej več živi.
—	Napredna ljubezen na Naši naprednjaki bi lahko našli r hvaležnega dela pri svoji posojili: drevesnici kmetijske podružnic popravljanju občinskih potov i blagor ljudstva jim je deveta Raj-i obračajo nase pozornost cla napadajo in ovirajo naše del par dejstev. Dne 27. januarja pol uri zvečer so šli naši najmlajši] skozi Vače domov. Na konci ti priplazi za njimi neznan napre kot ženska našemljen. Ker so mislil1, da je res ženska, sc za t kazen niso brigali. Lopov jih doi mahne s konrivcem, na katere bila najbrž svinčena kroglja, fant na Juvana po roki, ki mu zateči koba Malija malone na tla pobij ton Hribar je pa zlasti drugi dan posledico težkih udarcev. Imen so z drugimi vred komaj ušli zi nemu napadalcu. Na istem mo: bil lani 7. avgusta napaden Rebei fant, ki je bil član Izobraževal društva, ki se pa je napadalcem ubraniti. Pa kako strašno so škovemu to zamerili. Zato, ker dal pretepsti, je bil še kaznovan, dalcema sc pa niti lasu ni sk Nas takoj Pravica pograbi. Če je noči 11. decembra pr. leta. zlikov mazal napis naše posojilnice, 1 vembra pr. leta na streho nad p nico obesil pusta, in 16. decembri leta pod varstvom temo s trga p: ško nahrulil in psoval predse Izobraževalnega društva, se pa ži\| ne zmeni. V trgu bi moral s'ce župan skrbeti za mir in red, a na ne bomo obrnili, saj je imel celo v lastni gostilni v božični noči pol nočnici do zjutraj goclbo in ples z| love »kristjane«. Ta mož je m novembra v svojem dopisu na okrajno glavarstvo pokazal gi skrb za oni prostor, kjer je v kori^ ranov posojilnica, izobraževalno štvo in bo morda tudi velikonočr praševanjc.
—	V pivovarni v Lescah sc j davno, kakor smo poročali, pold 2500 lil piva. Podjetje je tožilo ta| nega. poslovodjo gosp. Miillerja, šče pa je sedaj gosp. Miillerja pop ma. oprostilo, pivovarna pa monl siti škodo in stroške.
—	Imenovan je veterinarsk špektor Adaibert Rotter za ci nega veterinarskega referenta z roško.
—	K vlomu v primskovškem nišču se poroča: Neki neznan f!) srednje postave, star okolu 50 lel prosil v soboto opoldne v župniščl sila, kar je tudi dobil. Na vpraš" kje je doma, je odgovoril, cla od pri Litiji. Potem je odšel dela i Ljudje so ga videli tisti dan nnl krajih. Proti večeru jo prišel te m J veku podoben mož zopet na skovo. Najbrže se je tat skril že zf v klet za kako posodo. Tu se zapreti. V nedoljo pa, ko so vsi do odšli v cerkev k sv. maši. je v kleti sok ro in clve železni pripra je vlomil v duhovnikovo stanov Odprl je vse omare, kar je bilo zal in pobral denar, kar ga je našel cerkvenega denarja je odnesel le i drobiža, vse drugo cerkveno preti nje je pustil pri miru. Odnesel jol eno uro in eno suknjo. Vlomilno o| je pustil na mestu, kjer ga je rabil« to je moral storiti v naglici. U^r icH

pustil očala z napisom: Goldstein, Lai-bach. Ljudje pravijo, da so videli nekega neznanega človeka v smeri Si. Lovrenc ob Temenici.
—	Vojaške vesti z goriško-laške meje. Govori se, da se na laški meji izvrši kmalu več sprememb. Obmejne posadke se pomnože. Nove posadke pridejo v Plave in baje tudi mal oddelek v Marijacelj in Srednje na Kanalskem. — V Tolmin pride še cel bataljon lovcev iz Trsta; enako v Volče in Sv. Lucijo, in sicer za stalno. — Govori se tudi, da se namerava blizu Kobarida sezidati trdnjava. — Iz Slovenske Bistrice na Štajerskem najbrže pride cela konjeniška divizija na Goriško. Nastani se po raznih krp lih Fur-lanije. V Granglio pri Strassoldu v Furlaniji je vojaška uprava kupila že primeren prostor za en eskadron dra-goncev. — Komo povelj i svo pride sko-rogotovo v Ljubljano; Celovec je preblizu meje.
—	Velik ljudski shod proli ljudskemu štetju se je minulo nedeljo vršil v Pulju v Narodnem domu. Sprejela se je resolucija, ki protestira proti postopanju občinskih organov in zahteva novo ljudsko štetje.
—	Draginja mleka v Zagrebu. Vsled kuge na gobcu in parkljih se je mleko v Zagrebu jako podražilo in stane liter 30 do 32 vinarjev.
—	Radi častikraje obsojen istrski poslanec. Istrski italijanski deželni poslanec dr. Albanese je denunciral sodnemu predsedniku v Pulju sodnega oficijala Milotiča, da je nekemu koči-jažu potvoril popisno naznan'lnico in mu vpisal hrvaški občevalni jezik. Preiskava pa je dognala, da Milotič tiste naznanilnice ni izpolnil, kočijaž sam je pa izjavil, da je sam vp'sal hrvaški jezik, ki ga dobro zna in v njem občuje. Nato je oficijal Milotič tožil dr. Albanesa, ki je bil tudi obsojen na 50 kron globe ali 5 dni zapora.
—	Srbsko meso v Zarrebu. Po iniciativi župana Holjca je došla te dni prva poizkusna pošiljatev srbskega mesa v Zagreb. K prevzetju na kolodvor je došel župan s komisijo. Mesto je takoj sklenilo pogodi* za 1 vagon mesa vsak teden. Meso se prodaja v mestni mesnici in je cenejše nego meso pri ostalih mesarjih. Vsled tega so bil? slednji prisiljeni znižati cene mesu, zlasti svinjskemu.
—	Argentinsko meso, namenjeno za Avstrijo, bodo, da ugodijo tukajšnjemu okusu, razpošiljali brez masti, ki jo bodo prej v Argentiniji odločili od mesa.
—	Nesreča pri sankanju. Včeraj si je trgovski vajenec Jožef Kramar v Škofji Loki pri sankanju zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico.
—	Mrtev lovec po?eg ustreljene divjačine. Iz Gorenje Bele na Koroškem poročajo: Dne 30. januarja je šel na lov na srne 19-letni nečak trgovca z lesom g. Florijana Wabniga Osvald. Ker ga n; bilo domov, šli so ga iskat in našli so ga mrtvega poleg ustreljene srne. Podrobnosti o tem skrivnostnem dogodku še niso znane.
—	Na Reki in njenem teritoriju so pri ljudskem štetju naš+eli 49 621 prebivalcev. Ker je na Reki vojakov, 1110, šteje Reka nad 50.000 prebivalcev*
SlfljersKe novice.
š Umrl je v Nazaretu p. Robertus Dolinar. Pogreb bo v nedeljo ob 3. uri popoldne.
š Slovenski župan v Hočah. Ker so bile zavrnjene vse nemške pritožbe proti izvolitvi slovenskega župana g. Vernika v Hočah pri Mariboru, ziiva sedaj »Marburgerica« cele golide gnojnice svoie jeze po hočkih Slovencih. Jezi jo, da so Slovenci na Čast novemu županu streljali iz topičev. Zanimiv slučaj je, da sta si prejšnji župan Šta-jercijanec Paul VVernigg in novoizvoljeni slovenski korenjak g. Anton Vernik — brata. Prvi se jo dal potom Štajerca od liberalnega učitelja-nemčurja Gattija zapeljati iz slovenskega tabora v sramotno renegatstvo. Drugi pa je mož jeklenega značaja: neizprosen Slovenec in veren katolik.
š »Marburgerica« hu ska proti slovenskim denarnim zavodom in poziva sodna oblastva proti temu, da bi se denar mladoletnih nalagal v slovenskih denarnih zavodih. Ali se to ne pravi ..fOziv k bojkotu? Kje je neki bilo drž. pravdništvo, da je prezrlo dotično »Marburgerčino« hujskajočo notico.
š Proti slovenskemu županu. V Ceršaku ob Muri županuje gosp. Hauc, mož poštenjak, priljubljen pri nemških in slovenskih občanih ter sosedih. Ker je gosp. Hauc zaveden Slovenec in se ni hotel podvreči šulferajnovcem, ki so tam postavili novo šolo, uprizorili so Nemct na čelu jim nadufiitelj Bresnik, orotl Haucu cel kuu tožb ln ovadb.
K
Celo državno pravdništvo baje zasleduje gosp. župana radi »hujskanja proti drugi narodnosti«. Ali smo že na Ogrskem?
š Zakaj se v Mariboru ne razglasi razmerje Slovencev in Nemcev pri ljudskem štetju? Nemški listi so vedeli poročati, da radi tega ne, ker se ni moglo tako hitro soštevati in da niso končana tozadevna uradna »poizvedovanja«. Govori se da je bilo število Slovencev v Mariboru izredno veliko in da mora sedaj uradništvo radi tega pole »oravilno korigirati«. Zahtevamo, da politična oblast prepreči domnevano potvarjanje. Saj smo še v Avstriji!
š Slovenskim učiteljem. Na javni šoli dvorazrednici z nemškim učnim jezikom v Št. Ilju v Slovenskih goricah (Schulverein) je razpisano mesto nad-učitelja. Prošnje je vlagati do 28. februarja 1911 na krajni šolski svet v Št. Ilju v Slovenskih goricah. Šola je v drugem krajevnem razredu. Slovenskim učiteljem, ki so zmožni nemškega pouka in subsidiaričnega poučevanja krščanskega nauka, toplo priporočamo, da se potegujejo za to mesto. Sedaj so razmere na tej šoli in posebej v Št. Ilju take, ki so ugodne tudi Slo-vencem-učiteljem. Porabite to priliko gg. učitelji!
š Samoumor trgovca DvoršJtka v Trbovljah. I? Trbovelj se nam piše: Dne 31. januarja zvečer se je ustrelil tukajšnji trgovec J. Dvoršak. Že pred tremi tedni se je poizkušal streljati, pa menda se je takrat nekoliko premislil, ker se je le nekoliko ranil. Vzrok temu je slabo gospodarstvo in še marsikaj drugega. Bil je zvest pristaš Štajerči-jancev.
š Vojaška begunca. Od poljskega artiljerijskega polka št. 3 v Mariboru je dezertiral vojak Jožef Kovač, rodom iz Slivnice. — Od 26. deželno brambov-skega pešpolka št. 26 v Mariboru pa je ubežil Jožef Osvald.
š Ptuj. Bivši postajenačelnik južne železnice v Ptuju Ignac Reichl, ki ni hotel služiti škandalozni kliki v Ptuju in je vsled tega zgubil si izbo v Ptuju, je prostovoljno stopil v pokoj. Ravnateljstvo južne železnice mu je samo ponudilo kot odškodnino mesto inšpektorja pri generalni direkciji na Dunaju, a užaljeni Nemec je to odločno odklonil in prosil raje za vpokojenje. Med Nemci je najti malo tako vestnih uradnikov, kakor je bil Reichl. A ker se on ni hotel pokorili peku Omigu, ga je nemški Volksrat potisnil iz dosedanje službe. Sicer pa svet že zna, da večje korupcije in hujšega denuncijanstva ni pod solncem, kot v mestu, kjer izhaja »Štajerc« v — šnopsarskem Pttlju.
š Mariborski mestni svet je sklenil povišati plače policijskim stražnikom. Policaji bodo dobivali višjo plačo že od 1. januarja t. 1. naprej.
š Duhovniške spremembe. Župnijo Razbor pri Slov. gradcu je dobil kaplan Fr. Lovrenko. Provizor v Vojniku pri Celju je postal kaplan Jakob Cig-lak. Kaplan A. Trinkaus je prestavljen iz Črešnjevca k Veliki Nedelji.
š Umrla je dne 31. januarja v Mariboru hišna posestnica Helena Marin. — Dne 29. januarja pa je umrl Henrik Antensteiner, ključavničar pri Južni železnici.
š Himen. V sredo dne 8. februarja zvečer se vrši v cerkvi Matere Milosti v Mariboru poroka g. ,T. Kocuvana, davčnega uradnika z gospico J. Mari-novo. profesorjevo hčerko v Mariboru. Poročal bo vlč. g. profesor dr. Anton Medved.
š Sv, Anton v Slovenskih goricah.
V nedeljo dne 29. januarja je priredilo naše Bralno društvo letno zborovanje. Ob tej priliki je govoril Fr. Zebot iz Maribora o važnosti in ciljih našo izobraževalne organizacije in o pogubo-nosnem vplivu nesrečnega ptujskega šnopsa. Nastopil je tudi mladeniški tamburaški zbor.
š Iz pošte. Imenovana sta poštni adjunkt. Oton Šantel v Poljčanab za poštarja I. razreda v Murzslegu na Gornjem Štajerskem in poštni adjunkt Franc Mit.terhammer v Gradcu za poštarja v Rogaški Slatini. Mitterham-mer je seveda hud Nemec, za katerega se je skrbno potegoval Volksrat.
š Zastrupljenje. V Novi vasi pri Mariboru se je dne 1. februarja zastrupila delavska družina Rancr. Večerjala je žgance, v katerih je bila strupena tvarina; ob 9. url zvečer je bila vsa družina, obstoječa iz moža ter pet otrok onosveščena. Pojavili so se znaki zastrupljenja. Došli zdravnik dr. Chan-dras je s potrebnimi zdravili rešil v prvi sili družino gotove smrti. Ali se je družna samovoljno zastrupila, ali je bila moka zastrupljena, bo pokazala preiskava.
KODiiite lemialice: J korist otmeinim Sluveneein \
Razne sivari.
Maczoch — špijon ruske vlade.
Celo liberalni listi sedaj potrjujejo, da je bivši menih v Čonstohovi, Maczoch
—	v službi ruske policije. Ta špijon je torej očividno po nalogu ruske policije stopil v red. V liberalnih nemških listih čitamo sedaj, da ruska policija dobro ve, kje so nahaja pobegli zločinec, a se ga ne upa prijeti, ker je v njeni službi. Maczoch je pri svojih zločinih očividno na to zvezo špekuliral. Kakor znano, so liberalci izdali o Maczochovih zločinih posebno brošuro.
—	da je bil pa ta zločinec špijon ruske vlade, to bodo pa seveda zamolčali.
Izbruh vulkana Tead. Na otoku Luzon bruha ognjenik Tead. Te dni je poplavilo morje obrežje. Utonilo je 400 oseb. Ognjenik jo poiskal izhoda lavi pod morjem, vsled česar je nakrat morje preplavilo obal.
Zgodovinski spisi izginili. Iz Budimpešte poročajo: Znani pisatelj baron Nyari je vložil proti akademiji znanosti in naučnemu ministrstvu tožbo za odškodnino 60.000 kron. Baron Nyari je hotel izdati zbirko zgodovinskih listin, ki mu jih je zapustil stric. Listine so bile še iz zapuščine vzgojitelja Karola VI., Ignacija Lovina, ki je bil pozneje šibeniški škof. Da bi Nyari dobil od naučnega ministrstva za izdajo teh listin gmotno podporo, je priložil tozadevni prošnji omenjene spise. Pred dnevi pa je dobil baron Nyari obvestilo, da so te historične listine izginile na neumljiv način. Kljub temu, da se je Nyariju zagotovilo, da se mogoče še najdejo dokumenti, je vendar vložil tožbo.
Telefonska in brzolavna poročila.
VELEVAŽNA SEJA »SLOVENSKEGA KLUBA«.
Dunaj, 3. februarja. Načelnik dr. Šusteršič sklicuje »Slovenski klub« na torej, 7. t. m., ob Vali. uri dopoldan. V vabilih se izrecno povdar-ja, da je seja velevažnain tedaj potrebna polnoštevilna udeležba članov. — V tej seji bode padla odločitev o taktiki v zadevi laške pravne fakultete. Vsa parlamentarna javnost napeto pričakuje odločitve »Slovenskega kluba«. Ugibanja raznih listov o odločitvi, ki ima pasti, so brezpredmetna, ker se doslej ni še izjavil noben član »Slovenskega kluba« na eno ali drugo stran. A odločitev mora pasti v torek, kajti proračunski odsek je sklican za ta dan zvečer.
VLADA IN ČASOVNI AVANZMA.
Dunaj, 3. februarja. Podkomite odseka za državne uslužbence se je bavil danes s predlogom posl. Proehaske glede časovnega avanzma. Pri pričel ku posvetovanj je izjavil notranji minister, da vlada z obžalovanjem izjavlja, cla mora tudi sedanja vlada zavzeti napram predlogu odklonilno stališče, V vladnih krogih se motivira to stališče vlade s tem, da se časovnega napredovanja uradnikov nikakor ne sme smatrati s stališča materijclnega položaja uradnikov. Minister je tudi rekel, da pride pri tem zelo v poštev finančno ministrstvo, ker predlog Proehaske napram vladini predlogi poviša izdatek za več milijonov.
VOJAKI V SNEŽNEM ZAMETU.
Inoroost, 3. februarja. Oddelek vojakov s strojnimi puškami je presenetil na vaji snežni vihar. 22 vojakov je marodnih. osmerim vojakom so zmrznile noge.
VATIKAN IN ŠPANSKA.
Madrid, 3. februarja. Med Vatikanom in Canalajasom ni prišlo do nika-kega sporazuma. Sveti Oče ni pritrdil predlogu vlade, kako nanovo zasesti nekatera škofovska mesta.
STAVKA NA LVOVSKEM VSEUČILIŠČU.
Lvov, 3. februarja. Predavanja na tukajšnjem vseučilišču so se danes nemoteno vršila.
KUGA.
Harbin, 3. februarja. Kuga se tu vedno bolj širi. Ker je 40 stopinj mraza, zamrzli so tudi injekcijski aparati. 99 odstotkov vseh obolenj se konča smrtno.
SILNA EKSPLOZIJA V NEW JORKU.
New Jork, 3. februarja. V irest-nem okraju Jcrsey City je eksplodirala velika množina dinamita, ko so jo prenašali iz vagona na parobrod. Pri eksploziji so se tresle palače, kakor bi bil silen potres. Tudi zgradbe na izseljeni-škem otoku so poškodovane. Nad tisoč ra n j e n i h j e p r e n e š e n i h v bolnice, Mnogim so odnešene noge. Škode je 4 mlijione dolarjev. V okolici eksplozije je vse upostošeno. Po mestu so razbite šipe. Mnogo oseb je pritisk vrgel v reko Hudzon. Nekaj časa so borze in banke ustavile delo.
New Jork, 3. februarja. Vsled ve-likegu pritiska eksplozije se je zrušil« steklena streha kolodvora ter se je bati, da se zruši tudi omajano zidovje. V VValstreclu je nastala panika, ko so se začela vsled velikanskega zračnega pritiska majati velikanska mnogonad-stropna poslopju. Mnoge hiše kažejc meter široke razpokline. Vse bolnišnice v Jersoy Cityju in Mauhatanu so prenapolnjene. število mrtvih se ceni na 50, ranjenih pa nad 1000. Detonacijo si . je slišalo 50 km daleč. Vse ceste v bli-: žini eksplozije so pokrite s steklenimi drobci in drugimi razrušenimi predmeti. Razburjenje med prebivalstvom je bilo grozno ter šc vedno traja. O čolnu. v katerega so nalagali dinamit, ni nobenega sledu. Brezdvomno je eksplodiral tudi ves ostali dinamit na čolnu, ki ga jc bilo 22 ton. Poškodovano je tudi pristanišče. O enajstih osebah, ki so bile na čolnu, ni istotako nobenega j sledu. H delavcev pa, ki so v bližini ' zavživali svoje kosilo, je raztrgalo v trenutka. )
LManske novice.
I j Umrla je danes popoldne 121etna hčerka tovarnarja g. Karola Pollaka Milka P o 11 a k. Ob bridkem udarcu ki je s tem zopet zadel velespoštovano Pollakovo rodbino, izražamo svoje naj-iskrenejše sočutje. Tolaži Bog!
lj Umrl je 1. t. m. v Gorici v 72 letu svoje dobe v Ljubljani dobro poznani poštni upravitelj g. Matija Š o r 1 i. V Trstu, kjer je nastopil poštno službo, je služboval 26 let. Nato je bil premeščen v Ljubljano, kjer je za dobo 14 lel vršil službo poštnega upravitelja. Pred štirimi leti je šel v pokoj ter se nastanil v Gorici. Pokojni je bil rodom Tol-minec in v Tolminu, v rodni zemlji, bc počivalo njegovo truplo, katero odpeljejo danes iz Gorice. Svetila mu večne luč !
lj Predpustnica »Ljubljane« je t
sredo napolnila dvorano in galerije obširne »Unionove« dvorane, tako da j« bil tudi materijelni uspeh popolnoma povoljen. Večer je otvorila Jelačičevb godba, katero je občinstvo živahno pozdravljalo. Nastopil je nato v kratkem prizoru g. pl. Sladovič. Posebno zanimanje jc vzbudil zopetni nastop bivšega uglednega člana slovenskega gledališča g. Urbančiča Podgrajskega, ki je predstavljal zadolženega hišnege posestnika štirinadstropne hiše. Žel jc mnogo pohvale. Z burnimi ovacijanv sprejeta je nastopila gospa Irms P o 1 a k o v a, članica zagrebškega hr vaškega narodnega gledališča. Simpatije, ki vežejo Ljubljančane do gospe Polakove, so sc kazale tudi v sredo pri vsakem nastopu te odlične umelnice-rojakinjc. Da je gospe Polakove umetnost pristna, individualna in cla vsakogar z neodoljivo silo potegne za seboj, je dovolj znano. Tudi to je znano, da se pevka v njej druži v harmonično celoto z igralko in cla prednaša šaljive stvari, spadajoče v njeno stroko, take izvrstno, da ji ga ni kmalu para in razodeva s svojim originelnim prednaša-njem morda dostikrat več, kot je avtor sam zamislil. Občinstvo ji je navdušeno ploskalo in ji napravilo spontane ovacije v zahvalo, cla nam je dala uživati svojo umetnost. — Vredno se ji jc pridružil gosp. Krampera, tenorist zagrebškega gledišča, vskočivši za obolelega g. Grunda, ki vsled nevarne operacije ni mogel priti, a je javil, da bo v drugič z veseljem prihitel k »Ljubljani«. Glasovni materija! gosp. Krampera, znanega nam že izpred 10 let, ko je pri nas začel, so je lepo razvil in tudi njegova igra utegne biti zelo dobra in primerna, sodeč po tem kratkem nastopu. Čujemo, da nastopi gosp. Krampera v kratkem v naši operi. Tedaj več o njem. — Da je bila godba Jelačičevega polka po vsaki točki en-luzijasMčno pozdravljena, se ob sebi razume. Svirala je pod vzornim, vsake afektaeije prostim vodstvom gospoda kapelnika Kussa najraznovrstnejše skladbe. Konštatiramo izborno disciplinirano sviranje, čisto uglašeno, strogo ritmično ter dinamično lepo kontra-stirano prcdnnšanje te godbe, ki je kljub temu, da so bilo v sredo v Ljubljani tri večje veselične priredbe, tudi v sredo in sinoči privabila v »Union« toliko ljudi, da je bila dvorana polna. Tudi sicer je bila zabava izborna. kar je posebna zasluga g. prof. Robide, ki je vodil četvorke, pri katerih je bilo 70 parov.
lj šentpelersko prosvetno društvo
nam je nam je napravilo sinoči prav zabaven večer. Po par tamburaških točkah nam je zapel društveni zbor tri prav umetne pesmi. Posebno zadnja I »Svarilo« je občinstvu tako ugajala, da jo je zbor ponovil. Včerajšnji zborov nastop je pokazal, da je 7bor kos vsaki, tudi težki umetni pesmi. Posebno soprani in alti so nas kar iznenadili. Po-
fem, ko nam jo clr. .lerše v šaljivi besedi pomen skupnosti in kščanske solidarnosti razložil, je sledil komičen spev, ki nas je proučil, kako se ta skupnost ne sme ume vati. Ta spev »Urednik slepar« so igralci-pevci prav dostojno uprizorili. Igra «Na ogledih« jc pa pokazala, da se dramatična umetnost v društvu prav skrbno goji in da so igralci in igralke svoje vloge prav spretno rešili.
lj Občni zbor »Slovenskega osrednjega čebelnrskepa društva« za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko je bil na Svečnico v »Mestnem Domu«. Kljub hudemu mrazu je prišlo na občni zbor nad 60 članov iz raznih krajev. Iz poročila tajnikovega je razvidno, da je društvo štelo 718 rednih in 2 častna člana. Odbor jc imel 12 sej. Predavanj je odbor priredil 25, poleg toga pa še dvadnevni tečaj za. začetnike v Ilirski Bistrici in enodnevni tečaj v Kamniku. Podružnic je na Kranjskem 18, na Koroškem 2 in na Primorskem t. Opazovalnih postaj je bilo 8. Društvo je podpiralo podružnice ter razdelilo 98 eksportnih panjev med svoje člane. Po posredovanju odbora dobi društvo 28 stotov brezdavčnega sladkorja za čebelno pitanje. Iz blagajniškega poročila posnamemo, da je društvo imelo 5805 K 83 vin. dohodkov in 5557 K 78 v. stroškov. V poštni hranilnici pa je bilo 1787 K 48 vin. dohodkov in 1608 K 29 v. stroškov. Skupno premoženje znaša 1732 K 56 vin. — Predsednikom je bil zopet izvoljen g. Franc Črnagoj; podpredsednikom g. Anton Žnidaršič; odbornikom pa gg.: Anton Verbič, Petrič Ivan, Likozar Anton, Sallath Nikolaj, Zirkelbach Hinko. Odbornikom namestnika Strgar Ivan in Marki Anton. Revizorjem sta bila izvoljena I. N. Babnik in Avgust Korbar. Po volitvi odbora je predaval urednik »Slovenskega Čebelarja« g. Frančišek Rojina o kakovosti in razpošiljanju matic, g. Toman o reklami za kranjsko čebelo v Ameriki, g. profesor Verbič o sladkorju. Občni zbor sklene, da sc priredi enodnevni čebelarski tečaj letos v Bit-njah pri Bohinjski Bistrici. Na predlog g. Strgarja so bili sprejeti trije predlogi: 1. Prosi se železniško ministrstvo za znižanje osebnih vožnjih cen pri prepeljavi čebel v pašo, in ako je v vlaku čez 50 panjev, tudi za pomočnika. 2. Osrednje društvo razdeli brezplačno vsaki podružnici po 1 originalni kranjski panj za vzorcc, po katerem bi se ravnali čebelarji pri izdelovanju panjev ter pri prodaji in nakupu čebel. 3. Društvo naj preskrbi etikete za med, ki naj bi nosile društveno ime. Občni zbor sklene, da se da denarno podporo »Slovenskemu spodnještajerskemu čebelarskemu društvu« za prireditev razstave leta 1912., ko praznuje desetletnico svojega obstanka. — Gb 12. uri zaključi predsednik občni zbor.
lj Prebivalstvo v Ljubljani, Poročali smo, da so pri ljudskem štetju v Ljubljani našteli 38 645 oseb. Ker je v Ljubljani aktivnega vojaštva 3400 mož, bi skupno prebivalstvo Ljubljane potemtakem znašalo 42.000 duš.
lj O salezljanski družbi ima govor v župni cerkvi sv. Petra v nedeljo, dno 5. t. m. popoldne ob dveh vlč. g. Al. Val. Kovačič, duhovnik zavoda na Rakovniku.
lj 5Qletnica »Društva zdravnikov«.
»Društvo zdravnikov na Kranjskem« praznuje letos oOletnico svojega obstanka. Bilo jc 15. oktobra 1861. leta, ko so se zbrali nekateri na Kranjskem poslujoči zdravniki in ustanovili »Zdravniško bralno društvo«, ki pa se je že leto na to prekrstilo v »Društvo zdravnikov na Kranjskem«. Izmed ustanoviteljev živita le še dva, in sicer vladni svetnik prof. dr. Alojzij pl. Va-lenta, ki jc bil novemu društvu tajnik, potem pa dolgo vrsto let. predsednik in pa železniški zdravnik v pok. Janez Thomitz, ki praznuje letos tudi 80-letnico svojega rojstva. --- »Društvo zdravnikov na Kranjskem« bilo je prvo zdravniško deželno društvo v Avstriji. Na njegov predlog so se zbližala in združila avstr. zdr. društva in so se začeli prirejati zdravniški društveni shodi, katerih posledica so raznovrstne socialne institucije, ki danes tako uspešno zastopajo zdravniški stan in njega interese. Kakor jc bilo društvo na eni strani torišče kolegialriosti in znanstvenega delovanja, o čemur priča veliko število predavanj, demonstracij in razprav, ki so sc vršilo tekom dosedanjega društvenega obstoja, tako je na drugi strani vedno skušalo,
delovati v korist mesta in dežele in vplivati na njih zdravstveno stanje. Prav tako jo društvo vedno skušalo, na socialnem polju delovati za svoje člane. »Z združenimi močmi«, la vzvišena in uspešna deviza svetila je tudi društvu in njega članom. O tem priča v prvi vrsti dr. Loscher-Maderjeva ustanova, ki so jo društveniki od leta do leta množili s prostovoljnimi doneski. Iz njo dohodkov dobivajo nepre-možne vdove in sirote vsako loto primerne podpore. Najlepša in najuspešnejša institucija pa je »vdovski in si-rotinski zaklad društva zdravnikov na Kranjskem«, ki razpolaga že danes s tako bogato glavnico, da morejo vdove in sirote članov iz, zaklada dobivati res stanu primerne letne pokojnine. Društvo so pripravlja, cla primerno proslavi svojo petdesetletnico. Skoraj gotovo se bode tudi ta prilika uporabila, da sc zdravnikom v korist ustvari nova socialna institucija.
lj V konkurzu je trgovec Avgust Pust na Poljanski ccsti
lj Poizkušen umor in samoumer. Tiskarniška vlagateljica Doroteja Pre-logarjeva je hodila, v svojem prostem času pomagat streč v Poljšakovo gostilno na Martinovi cesti, kar njenemu ljubimcu Vinkotu Kastelicu ni bilo všeč. Gosp. Poljšak jo bil predvčerajšnjim napravil veselico, ki je trajala celo noč. Ker je pa šla Prelogarjeva plesat z nekim gostom, je postal Ivaste-lic zaradi tega ljubosumen in je zjutraj mecl 6. in 7. uro v gostilni potegnil iz žepa revolver ter z njim obstrclil Prologarjevo v levo ramo, potem pa nameril nase in se nad srcem opasno poškodoval. Oba so prepeljali v deželno bolnišnico. Kastelic zatrjuje, da je to storil v pijanosti. Zadeva pride pred sodišče.
lj Nevaren agitator. »Barabe! A, tku l'pu sma zdej Iblana naredel pa purihtal, zdej b pa te barabe rade not
pršle. Pa na boja. nak, prm.....de
ne! Kaj? Barabe barabaste. Ta narpreh uma Šustaršiščča suni, ja. Ki je pa preh biv, a? Zdej k sma mi tku lpu Iblana naredi, ko ne!? O ne, na boš. — V takem in šo lepšem tonu jo sinoči »agitiral« nek mož na Dolenjski cesti za liberalno komando v Ljubljani Po postavi videti pravi hrust, ga je liberalno »navdušenje«, ki se ga je nasrkal iz jeruža, tako napolnilo, da so bile noge preslabe za toliko težo in se jc revež opotekal in objemal s kostanji, da je bilo žalostno. Krilil je z rokami ln hrulil mimoidoče, ki so so nevarnemu agitatorju na daleč ogibali. Otroci so imeli svoje šale z njim in se je ta agitacija še nekemu psičku zdela tako neprimerna, da se je z glasnim lajanjem zakadil mimo. Ribnikar-Trillcr-Reisnorjevi »shodi« po Kurji vasi gredo torej krasno v cvet. — s takimi agitatorji so liberalci lahko postavijo. Samo to je malo kočljivo, cla stoje ti agitatorji na tako slabih nogah — če ni to slabo znamenje tudi za. stvar samo?!
lj Ljubljanska podružnica »Društva jugoslovanskih železniških uradnikov priredi v soboto dne 11. februarja 1911 v dvorani ljubljanskega »Mestnega doma zabaven večer z zanimivimi točkami. Začetek ob 8 .uri zvečer, vstopnina za osebo 50 vin., za družino 1 krono.
lj Nesreča pri delu. V deželno bolnišnico so danes pripeljali Mntjano-vega mizarskega pomočnika Franca Fojana, ker si je pri delu pri stroju odsekal desni palec.
Mlade matere
bi se morale ozirati na tako izborno krepilno sredstvo kakor je Scott-ova emulzija. Z večjo učinktijočo močjo, kot jo ima navadno riblje olje je s Scott-ovo emulzijo združen prijeten smetanast okus in zelo lahka prebav-nost, ki vas bode prijetno
iznenadiia in zadovoljila. Otroku se enako koristi in babice priporočajo
P11	OlRnVFl
Cene vel|ajo za 50 kg. Budimpešta, 3. februarja.
Pšenica za april 1011.....1P39
Pšenica za maj 1911 ......
Pšenica za oktober 1011 ... .	_■_
Rž za april 1911.......815
Oves za april 1911......8 67
Koruza za maj 1911......577

želi vstopiti pri manjši krščanski družini v Ljubljani. Naslov pri upravi lista.
Za slaiKkrvite in prebolele
je zdravniško priporočano
črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501
4 steklenice (5 kg) franko K
BR. NOVHKOVIC, Ljubljana.
O/ermva/Io^
g/f^amrn—— |
železnato JCina-Vino J
Higienična razstava na Dunaju 19C6
Državno odlikovan e in častn; diplom k zlati ko ajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konva escentotn ln malo-krvnlm zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
IzborvsI ohus.
Pristna I« s to znamko — ribičem — kot fraranciiaVIm znakom SCOTT- ovtRn ravnanja I
S
11
najtopleje mladi materi vsak čas, bodisi pred ali po porodu. Cena izvirni steklenici 2 K 50 vin.
Dobiva se v vseh lekarnah. 5109
Lep lokal
149
za trgovino se odda s 1. svečanom zraven trgovine Janko Ceš-nika, Lingarjeva ulica.
Natančneje se poizve istotam.
Veletrgovina speceriskega blaga in deželnih pridelkov
.Narodni dom" CELJfcr Gra^a ces{a 22
(v lastnih hišah).
Naznanja, da kupuje vsakovrstne dtželnc pridelke vsako množino po na višjih dnevnih cenah, osobito suhe gobe, laneno seme, fižol, kumno. vsakovrstno žito, konoplje itd. ter sadje s\eže in suho
Predivo v vsaki množini se kupi kakor tudi solnate vreče.
Priporočam se gospodom kolegom trgovcem za nakup vedno svežega špecerijskega blaga in deželnih pridelkov, ker jamčim za pošteno iri dobro postrežbo po najnižjih dnevnih cenah.
Gospodom duhovnikom priporočam vsakovrstne sveče, kadilo in olje 'ia cerkve.
Slavnemu občinstvu zagotavljam točno in so lidno postrežbo l vedno svežim blagom po najnižjih cenah Nadalje premog na cele vozove debčl po 210, droben po 14U K 1U0 kg na dom postavljen v Celju, drugam po dogovoru.
P.smena naročila se z obratno pošto izvrše.
Več lepih, za vile, zasebne kakor tucli delavske hiše primernih
je pod ugodnimi plačilnimi pogoji na prodaj. Zelo primerne so tudi za napravo kake gostilne ali trgovine. — Več se izve pri imejitelju JOSIPU' PERDANU V LJUBLJANI.	278
Večkrat odlikovano.
f Nad 7003 zdravniških sjriieval.
, c. in kr. dvorni dobavitelj
TBST-Earkovije. =
^ISlISIfflSSStSS!?!

Vsak dan sveže
priporoča
a §
g
B a a a a
1 s i i s a a 1
5 S
EJ
S
____RJ
%
M SSL B R! K! D
R2
«
RS
R2
B
£
IS
Sta.,
{>»
M
B
K
Jakob Zalaznik
pelsarfja in slaščičarna
Hfiljia, Stari trs šlev. 21.
Podmžnlce:
!Mh ulica št. § Mestni trs št i
iz boljše kmečke hiše želi vstopiti v kako žup. nišče. Razumna je popolnoma v kuhi, šivanju, sploh vsem, kar mora znati vsaka ženska, kod dobra, skrbna in skromna gospodinja. Je zanesljivo poštena, pridna in lepega, mirnega vedenja. Nastopi lahko takoj. Naslov pove uprava Slovenca pod šifro 150.	349 5
ovanje
2 sobi, predsoba in kuhinja se takoj ali za majev termin odda mirni stranki. Poizve se pri Aleksandru Gotzl, Wolfova
ulica 1, (Marijin trg)	352
Ysa £jubljana govori o tem, da je
-ova
pražena kava
najboljša I I I I
Prodajalna pisarna šentjanškega premogovnika preselila se je danes v II. nadstropje hiše gospoda Urbana Zupanca, Križevniška ulica št. 8.

343
Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnik.
Odgovorni urednik: Ivan štelo.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.