v A 5 Št ./№ 11 December/Dicembre 2006 letnik/anno XVI spostovane krajanke in krajani! Na zadnjih volitvah ste izvolili nove svete v občini in v krajevnih skupnostih. Sedaj bomo zavihali rokave, nadaljevali, kar je dobrega in nadoknadili zamujeno. Novi sedemčlanski svet krajevne skupnosti je barvit, njegovi člani smo različnih starosti in poklicev, različno razmišljamo in imamo različne izkušnje. To je dobra podlaga za uspešno delo. Različni pogledi bodo prispevali k uravnoteženim rešitvam, za enoumje ne bo prostora. Želim, da bi v prvih mesecih novega leta sklicali zbore krajanov po soseskah, na katerih bi se skupaj pogovorili, kje nas »čevelj žuli«, prisluhnili predlogom in začeli ukrepati. Ob pravi meri strpnosti bomo uspeli izluščiti sprejemljive odločitve za čim večje število krajanov. сЗг3 nadaljevanje na 3. strani RAČUNOVODSKI SERVIS PORT d.o.o. Portorož Računovodsko - finančne storitve Liminjanska 96, Lucija Tel 05/6779-480 e-mail: port.kenda(wsioinet Tel. 05/674 20 72 Za Vas pripravljamo tudi dnevno sveža kosila! Vljudno vabljeni. nepremičnine з PROMET Z NEPREMIČNINAMI Obala 16, Krajevna skupnost Portorož Tel.: 05/674 10 30 GSM 041/35 22 00 www.obala-realestate.com OBĆINA PIRAN COMUNE DI PIRANO ^ Spoštovane občanke, cen jeni občani! ^^jvUko rese!jc in ril s I mi je, (Id v din lahko r L imenu Obei/ie riniti :a:e/iiii rese/e boiicne \f & ^ / ^ f fi /irajiike lersr^eno in ns/iesno Ido 20(Г! Ventili!cittadine, slimati cittadini! >g. . $ £7 u ti grandejj [a ce releji onore jnr me/>o/erri • <7ni>nrarefi nonič deh'öiiiinic (!i Pirano himne • 'p:1. "F/ feste di Xalale efeliee anno nnoro ЛМГ bieiio шШ m. ^ * . •<- (h smrcssi . loma: (nin/ar II * ZttfHWxObänc Virnn \ Sinddi 'O 'on i)/ne d i Pirano Tradicionalni božični koncert NEW SWING QUARTET Hotel Slovenija, 23.1 2.2006 ob 19.30 Informacije in rezervacije: LifeClass Hotels fr Resorts: 05/692 60 20, 696 10 20 www.lifeelass.net LifeClass HOTELS & RESORTS PORTOROŽ / PORTOROSE nadaljevanje s 1. strani d®9 Dosedanja urednika Portorožana sta odstopila, zato smo na izredni seji sprejeli sklep o imenovanju začasnih v.d. urednic. Tako smo zagotovili decembrsko, praznično številko glasila, ki jo držite v rokah. Časi, ko se je Portorožan financiral iz lastne dejavnosti, so minili. Samo v letošnjem letu je mesečnik »pridelal« okoli dva milijona tolarjev izgube, zato se bo potrebno pogovoriti in odločiti o njegovi nadaljnji usodi. Pogoj za to je zagotovitev finančnih virov za njegovo izhajanje in distribucijo. NOVI SVET KS PORTOROŽ V novem Svetu Krajevne skupnosti Portorož so: Mauro Belac (predsednik), Manuela Roječ (podpredsednica), Dragica Mekiš, Nada Kozina, Zvest Apollonio, Klavdij Mally in Boris Kopilovič. Namignili so mi, naj zapišem še kaj o sebi... Po vseh dosedanjih »zgodah in prigodah« še naprej odkrivam sam sebe. Vesel sem, da se lahko ob drugih naučim vedno kaj novega tudi o sebi in da v meni še vedno ni ugasnil otrok. Ne želim poklekniti v enolični vsakdan, saj življenje teče prehitro, podobno kot droben pesek skozi prste. Življenje, kot ga sam čutim, je potovanje skozi čas in prostor. Od trenutka, ko smo »grobo vrženi« v ta svet, smo v iskanju popolnosti, ki v materialnem svetu ne obstaja. Žal pogosto spregledamo drobna, majhna in samo na videz nepomembna zadovoljstva, ki nam jih nudijo ljudje in narava okoli nas. Spoštovani! Želim vam. da bi živeli radostno in žametno, delovno in ustvarjalno, da bi se znali vedno pogovoriti, poveseliti, se večkrat objeti in tudi kaj zapeti, saj nas bo usoda prej ali slej, žal vedno prekmalu, postavila v vrsto za odhod s tega sveta. Želim vam miren božič v družbi svojih najdražjih in razkuštrano ter vriskajoče silvestrovanje! Mauro Belac, predsednik Sveta KS Portorož nov uredniški odbor portorožana Z novim Svetom KS Portorož je imenovan začasni uredniški odbor, ki ga sestavljajo Manuela Roječ, v.d. gl. urednice, Dragica Mekiš, v.d. odg. urednice, in Andrej Žnidarčič, tajnik. Dragica Mekiš: »Spoštovani bralci, drage bralke Portorožana! Pred vami je naš Portorožan; ta ima že kar zrela leta, ima tradicijo. Morate priznati, da je njegovo poslanstvo vselej bilo spoznavati naš kraj in ljudi. Poslanstvo lokalnega časopisa mora biti ogledalo kraja, ogledalo ljudi, ljudem mora ponujati možnost izraziti svoje poglede na naš čas, na naše zmote in naše najboljše možnosti! Včasih je nekaj težko, a ni nemogoče. Zatorej upam, da bomo Portorožani družno svoj časopis ohranili in ga ustvarjali še naprej. V imenu uredništva vam želim prijetno branje in vesele praznike, v novem letu 2007 pa zdravja in sreče, zadovoljstva in uspeha polne dneve vse.« imamo novega župana in občinski svet V torek, 5. decembra je bila v občinski mestni palači konstitutivna seja novega občinskega sveta Občine Piran. Čeprav seja, ki jo je vodil najstarejši član, dr. Alojz Zorn (SDS), ni minila brez zapletov (občinski svet v komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ni imenoval Patrika Vlačiča, kar je sprožilo nestrin-janje predlagateljev), je vendarle minila v svečanem ozračju. Po poročilu občinske volilne komisije in imenovanju komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, je občinski svet najprej potrdil mandat novim članom, zatem pa še novoizvoljenem županu Tomažu Gantarju, ki bo funkcijo opravljal poklicno. Gantar je tudi že izbral dva podžupana, Alberta Manzina, kot predstavnika Italijanske narodne skupnosti, ki naj bi funkcijo opravljal poklicno (o tem naj bi že na prihodnji seji odločal občinski svet), ter Denisa Fakina (Piran je naš). 9 iS « i 1**9 m i i t 4 1 i 1 * § ! m f] ! i* i i k • i i #4 fV ♦ i i »■, i i * 0 1 ___ ifejilL^ Novi občinski svetniki v avli občinske palače (foto: arhiv Občine Piran) Novi občinski svetniki so: Borut Valenčič, Denis Fakin, Edvard Lesnik, Irena Dolinšek, Marko Tancer, Marino Mahnič in Širne Kopilovič (Piran je naš), Alen Radojkovič, Milica Maslo. Mitja Cestnik, dr. Patrik Vlačič in Vojka Štular (Socialdemokrati). Danica Dodič. Klavdij Mally, Matjaž Ukmar, Sašo Šraml (LDS), Marko Gorenje (ZZP). dr. Luciano Monica, Vili Špeh (Neodvisen.si - neodvisna lista občine Piran), Vladimira Cerin, Alojz Zorn, dr. med. (SDS), Stanislava Premru Lovšin (DeSUS), Sandro Kravanja, Martina Gamboz, Alberto Manzin (Italijanska narodna skupnost) LJUDJE. KI JIH SREČUJEMO ilonka hajnal: »ponosna sem na vse, kar sem dosegla!« Gospo llonko sem še v otroških letih prvič srečala v njeni delavnici v okrogli sobi v zadnjem nadstropju stranskega, okroglega krila Pomorskega muzeja. Čez delavnico se je razlegal prijeten vonj po terpentinu, barvah, lakih, lepilih, lesu. Držala se je vzravnano kot sveča, vselej je bila lepo urejena, nasmejana, prijazna. Po tolikih letih sva sedeli in kramljali v njeni prijetni in svetli sobici, kjer je vse pohištvo nežno zelene barve - pobarvala ga je lastnoročno. Ilonka je po narodnosti Madžarka. Rodila se je leta 1936 v vojvodinskem Vrbasu, kjer se je tudi šolala. Njeno otroštvo je bilo -kljub težkemu življenju med vojno - brezskrbno in razigrano. Rosno mlada se je zaposlila v tovarni svilenih tkanin Sava Kovačevič. Ker je rada risala, se je priključila risarski skupini, ki jo je vodil prof. Ivan Horovitcz. Tu je doživela prvo javno priznanje, ko je profesor v izbor za republiško razstavo v Novem Sadu uvrstil tudi njeno sliko. Slovenija, novi dom Ilonka se je pri osemnajstih zaročila in pozneje poročila z Mihaelom Huszar-jem. Sklenila sta oditi v Slovenijo in tako pristala v Piranu. Postopoma sta si uredila skromno domovanje. Spominja se takratnega življenja, ki ni bilo lahko. To so bili časi, ko so ljudje pitno vodo z uličnih špin na svoje domove nosili v vedrih. Zaposlila se je v skladišču tovarne ribjih izdelkov v Izoli. Po dveh letih sta se z možem preselila v novo stanovanje. Zatem pa je našla tudi novo zaposlitev v piranski trafiki. Kot izjemno živahna in vedoželjna ženska, se je najprej prijavila na tečaj slovenskega jezika, ki ga je vodila profesorica Karmen Furlan, čez leto dni pa še na tečaj italijanskega jezika pri Delavski univerzi v Piranu. To je bilo obdobje, ko so v palači Gabrielli urejali muzejsko zbirko. Spominja se: »Iz te mogočne stavbe je vsakodnevno izstopil mož s palico. Kadil je pipo in vsake toliko v naši trafiki kupil vrečko tobaka. Šlo je za dr. Miroslava Pahorja, ravnatelja muzeja. Veliko sva se pogovarjala in tako je izvedel marsikaj o meni in mojem možu. Pritegnilo ga je dejstvo, da je Mišo mizar in rezbar. Prihajal je celo na obisk v najino skromno podstrešno stanovanje. Z Mišom se je z živahno pogovarjal o rezbarstvu, o nastajajočem muzeju... Potrebovali so človeka, ki bi v muzeju uredil delavnico in v njem tudi delal. Tako je mož dobil zaposlitev. To je bil tudi čas, ko sva z možem v poslopju današnje lekarne na Tartinijevem trgu pripravljala svojo prvo razstavo rezbarij in intarzij.« Leta 1962 jetudi sama dobila delovno mesto v mladem piranskem muzeju. Za vse velike ladijske modele je šivala jadra ter popravljala poškodovana. Leta 1965 jo je ravnatelj poslal na restavratorsko delavnico v Ljubljano, kjer si je pridobila znanje s področja pozlatarstva in zaščite lesenih predmetov. Zaupal ji je tudi terensko delo s področja pomorske zgodovine. Zbirala je gradivo o pomorščakih, ki so živeli v Ljubljani in tako spoznavala slovensko zgodovino. Leta 1972 je ponovno odšla v Ljubljano. V tamkajšnjem Mestnem muzeju se je učila risanja arheoloških predmetov. Uvajala se je tudi v terensko risanje arheoloških najdišč. Leta 1973 je opravila manjkajoči del izobraževanja na teh področjih, leto pozneje pa se je lotila še izrednega študija na srednji oblikovni šoli. Sredi osemedesetih je uspešno opravila strokovni izpit in si pridobila naziv muzejski tehnik konzervator. V tem času sta z možem dobila težko pričakovano stanovanje v piranski Trubarjevi ulici. Tu je z njima do smrti živela njena mama. Ustvarjalna na številnih področjih Hajnalova je poklicno in zasebno izjemno dejavna in ustvarjalna ženska. Zelo pomemben njen dosežek je knjiga Po jamborni cesti... v mesto na peklu, ki stajo leta 1981 pripravila z ravnateljem muzeja. Napisala sta tudi obširen članek Zgodba o jamboru, ki je bil objavljen v strokovni reviji Življenje in tehnika. V vsem tem času je aktivno sodelovala v lokalnem družbeno-političnem življenju. V okviru piranske civilne zaščite je več let vodila ekipo prve medicinske pomoči. Bila je članica sindikalnega občinskega sveta. Bila je med pobudniki in ustanovitelji literarne sekcije drugih narodov. Štiri leta je bila sodnik- porotnik na koprskem sodišču. Iskana je bila kot prevajalka madžarskega jezika Veliko je prevajala za potrebe občine in sodišča, na kulturnem področju pa prevaja še danes. Upokojila se je leta 1991, vendar je še vedno dejavna zunanja sodelavka muzeja Njena velika ljubezen je literatura. Piše pravljice, črtice, krajše zgodbice in spomine na mlada leta v Vojvodini. Zgodbe piše v madžarščini, potem pa jih sama prevede v slovenščino. K pisanju jo je zelo spodbujal takratni ravnatelj muzeja. Dve pravljici je zapisala kar na terenu, med raziskovanjem jamborne ceste. Njene zgodbice in pravljice Jarbole gredo, Zakaj imajo narcise upognjeno glavo, Zakaj ima šmarnica tako nenavaden vonj. Novoletni nokturno, Stotinka delčka h kapljici, Zgodba nekega kaktusa, Oblaki s solznimi očmi, Stari Madi, Pozabljena sveča, Po sledeh spominov in druge so objavljene v različnih revijah. Zdaj piše družinsko kroniko. Svojemu stricu, ki ji je podaril ogromno dragocenega, lastnoročno zbranega gradiva, je obljubila, da bo nadaljevala njegovo delo. Za svoje delo je dobila več priznanj. »Ponosna sem na vse, kar sem dosegla. Dala sem vse od sebe. Slabega nisem počela. Ko sem leta 1957 prišla v Piran, nisem imela ničesar in nisem razumela niti besedice slovensko. Bila sem vseeno presrečna. Hotela sem objeti vse tiste ulice, visoke hiše. l/se je bilo v rožah, povsod so bili ljudje. Živeli so od ribištva in solinarstva. V Piranu smo se počutili kot ena sama velika družina, vsi smo se med seboj poznali. Včasih nismo niti vedeli, kako je komu ime. a smo se na ulicah ustavljali in se pogovarjali. Tudi zdaj imam lepo življenje. Živela sem med ljudmi, ki so me cenili in tudi jaz sem njih cenila. Kaj človek sploh še potrebuje? Vse. kar imam, sem zaslužila z lastnimi rokami, nikoli nisem imela dolgov, nikogar nisem prevarala. Moje življenje ni bilo zaman. Bila sem delovna, koristna, in kljub temu, da nimam otrok, sem nekaj prispevala skupnosti. Niso vse otroci, treba je imeti tudi določeno kulturo in inteligenco, biti občutljiv, opaziti zanimive stvari in biti zanje dojemljiv«, je sklenila svojo pripoved simpatična Ilonka Hajnal. Pogovarjala se je Špela Pahor vrtnice ČESTITAMO * VOŠČIMO * VABIMO * ZAHVALJUJEMO SE ф Ob svetovnem dnevu gibanja in zdrave prehrane ter občinskem prazniku, 15. oktobra, smo v soboto, 14. oktobra pred Zdravstvenim domom v Luciji organizirali prireditev »Skupaj delamo za zdravje«. Sodelovali so: Društvo zatrajnostni razvoj Istre, Društvo oljkarjev Slovenske Istre - DOSI, Naša pekarna Portorož, Droga Kolinska d.d., Agraria Koper, Kmetija Markežič, Kmetija Bažec, Čebelarstvo »Kraški med«, Ljubljanske mlekarne d.d., Fructal d.d.. Mercator d.d. Supermarket Lucija, Turistično društvo Taperin Sečovlje, Tupperware, Trgovina BIO SI d.o.o., MIND TRADE d.o.o., Kmetija Šiškovič Slivje, Ekološka kmetija Boris Fras, Integrirana pridelava hrane Jožica Bolčič, ŠENTMAR, Fritolin kantina Portorož, Cvetličarna Nataša Portorož, Fizioterapevtski studio »MAJA«, PLAN INVEST, Kreativna skupina »Menezanima«, PGD Sečovlje, ŠKID »Jaz sem najboljši«, Radio Tartini, Slavko Ivančič. Vsem se za sodelovanje zahvaljujemo. ф 19. novembra je 90 let praznoval Ivan Medoš z Liminjanske ceste v Luciji, doma sicer iz zaselka Medoši pri Kortah. Dolgih 26 let, vse do upokojitve, je delal kot natakar v Palacu. Dokler se ni preselil v Portorož, je iz Medošev hodil v službo kar peš! Mož in pol torej! Ob spoštovanja vrednem jubileju mu želijo vse najboljše vsi njegovi, čestitkam pa se seveda pridružujemo tudi v Portorožanu. & Voščilo krajankam in krajanom - Policisti Policijske postaje Piran se ob izteku leta občanom, podjetjem, ustanovam in drugim zahvaljujemo za sodelovanje, podporo in zaupanje, ki ste nam ga izkazali v prijetnih ali manj prijetnih dogodkih, kjer smo se srečevali. Ne vidimo razloga, da ne bi dobrega dela in sodelovanja gojili tudi v prihajajočem letu. Hkrati vam v letu, ki prihaja, želimo veliko zdravja, osebne sreče, medsebojnega razumevanja in zadovoljstva doma in v naši občini. Naj bo leto 2007 za vsakogar uspešno, srečno, predvsem pa varno. Robert Zonta, komandir policijske postaje Piran Ф 2. decembra je svoj 30. rojstni praznovala Darja Zdolšek. ljubiteljska slikarka iz Pirana. Obilo lepega in še veliko ustvarjalnih trenutkov ji želijo mama Slavica ter vsi, ki jo imajo radi. & Božično voščilo - Srečanje Boga in človeka je morda za današnji čas nekaj izjemno nenavadnega. Zakaj bi človek potreboval Boga in zakaj človeku človeškost ni dovolj9 Človek ima hrepenenje po večnosti. neskončnosti, sreči in vsemu temu, kar Bog pomeni, zapisano v genih duha Zato Božič tako postane le ponujena roka in materialno uresničenje vseh upanj in sanj. Ob majhnem Božiču in velikem Bogu tudi človek postaja velik Božje, ki se naseli v njem, ga dela bolj človeškega - saj ga vrednote, ki jih Bog prinaša na svet - dvigajo na raven božanskega Za praznik Jezusovega rojstva Vam vsem voščimo bogatega srečanja z božjim v obogatitvi z vrednotami vere, upanja, ljubezni miru, potrpežljivosti in sploh vztrajnosti v dobrem. To vam želimo tudi v letu 2007 -Gloria a Dio nell'alto dei cieli e pace agli uomini di buona volonta!« predicevano gli angeli la notte di Natale Anche il nostro ugurio a tutti e' un augurio di pace che solo Dio puo' portare nella vita dell'uomo. La, dov'e' Dio, la si sono la bonta' e I'amore. Accogliamo Dio e la nostra vita cambiera'. A tutti, in spe-cialmodo ai malati, ai vecchi ed agli abbandonati auguriamo feste benedette, colme di pace e gioia interiore che puo' essere data dalla vicinanza divina e dalla sua benedizione. Buon anno 2007. Župnik Janez s sodelavci - parroco con i collaborator! Ф Srečanje nekdanjih sošolcev - Letošnjega 14. oktobra se je skupaj z razredničarko Jolando Mehle srečal 8.A OŠ Edvarda Kardelja Lucija - generacija 1985/86. Ob prijetnem razpoloženju in klepetu je nekaj veselih uric hitro minilo. Bilo je tako zabavno, da so si obljubili, da se ponovno srečajo (če ne prej) čez 5 let. w 12. decembra je 90 let praznoval gospod Marko Šetinc s Šent-jan. Ob lepem življenjskem jubileju mu želimo še veliko zadovoljnih in predvsem zdravja polnih let. w Novembra in decembra je praznovalo kar nekaj uglednih krajanov, dejavnih v lokalnem javnem življenju, tudi pri Portorožanu. Francu Pircu in Milanu Timiču, oba stanujeta na Prečni poti, ter Dušanu Puhu st. z Obale, želimo še veliko živahnih in ustvarjalnih let. Svet KS Portorož in Portorožanovci Slaščičarna dobrih slaščic v Portorožu in pekarna z butikom slaščic v Luciji vas pričakujeta s svojimi izbranimi dobrotami. Vesele božične praznike in srečno novo leto 2007! ф V teh dneh rojstni dan praznuje tudi Marlenka Grgič iz podjetja Obala nepremičnine. Vsi, ki domujemo v poslopju KS Portorož na Obali 16, ji v novem letu želimo veliko lepega. Vsem bralkam in bralcem želimo zdravo in lepo prihajajoče leto 2007. Kolektiv Kozmetike Jane Novak iz Portoroža <& Čas pričakovanj - Novo leto je čas pričakovanj in luči. Naj se prižge tudi lučka v Vašem srcu. Tiho, z mirom, srečo in z ljubeznijo. Naj bo vsak dan mali praznik za vas, vi pa bodite praznik za vsakogar, ki vas sreča. Naj vam bodo dnevi v letu srečni - odprti dobroti, modrosti in lepoti. Srečno 2007! Valentina Klemše in Ana Jakič v0scil0 Ob iztekajočem se letu se zahvaljujemo vsem sodelavcem Portorožana, ki so v preteklem letu s svojimi razmišljanji ali kako drugače pomagali bogatiti naš vsakdan. Hvala tudi vsem bivšim članom Sveta Krajevne skupnosti Portorož, ki ste se po svojih najboljših močeh trudili, da bi se ljudje v domačem kraju čim bolje počutili. Vsem krajanom želimo mile, duhovnosti polne božične praznike ter razigrano, šegavo novo leto, takšno, da bi ga z veseljem ponovili. Svet KS Portorož » Več kot čistilnica « • kemična čistilnica • šiviljska popravila • vse za šivanje • nogavice ^mtč in Želimo Vam miren Božič, v novem letu 2007 pa obilo zdravja, sreče in ljubezni. Liminjanska 78 - Športna dvorana Lucija tel.: 05/677-97-90 zahvala občanom Spoštovani, v preteklih osmih letih smo skupaj preživeli marsikaj Skupaj smo delali in si prizadevali za višjo kakovost življenja naših občank in občanov, za boljše pogoje bivanja, opravljanja del, zaposlovanja, za boljše zdravstvo, socialno politiko, izobraževanje, urejanje okolja, turizem, delovali še na mnogih drugih področjih. Z Vašim cenjenim sodelovanjem smo tako občinska uprava kot tudi občinski svet in županja zmogli opravljati svoje naloge uspešno in v prid vsem. Prav zato mi dovolite, da se Vam iskreno zahvalim za vse trenutke, za vse priložnosti in dogodke, v katerih ste izkazali svojo pripravljenost za sodelovanje. Velikokrat ni bilo lahko, vendar - kjer je volja, je tudi pot. S skupnimi močmi smo vedno poskrbeli za to, da je bilo delo opravljeno, in to dobro. Prepričana sem, da bo Vaše sodelovanje z Občino še naprej tako zgledno in plodno, kot je bilo do sedaj. Naj bo to pismo znak spoštovanja in zahvale, hkrati pa tudi priporočilo za prihodnost, saj bom še naprej prisotna pri odločanju in oblikovanju občinske politike kot svetnica Občinskega sveta Občine Piran. Ob iztekajočem se letu, Vam želim prijetne božične praznike, srečno in zdravo leto 2007, ki prihaja. Vojka Štular, prof., nekdanja županja V kemični čistilnici MARE že od leta 1994 skrbijo, da so vaša oblačila vedno znova čista, zlikana in dišeča. prostovoljni prispevki Za Portorožana so tokrat darovali: družina HRIBAR 5.000 SIT, Rok SEDEJ 2.000 SIT, Regina KMET 4.000 SIT, Boža SELJAK 5.000 SIT, Sonja KNEZ 5.000 SIT, Ada in Milan PAVLIN 5.000 SIT, Gizela MAHNIČ 2.000 SIT, družina STRAŠEK 5.000 SIT, gospa B0GDAN0VIČ 1.000 SIT, družina PRIHAVEC 2.000 SIT, Ivan MEDOŠ 7.000 SIT, Elizabeta P0SPEH 6.000 SIT, Nika MALALAN 2.000 SIT, DRUŠTVO UPOKOJENCEV PIRAN 10.000 SIT. Prebivalci Prečne poti v Portorožu so se ponovno izkazali in za Portorožana zbrali 59.500 SIT prostovoljnih prispevkov in sicer: družina STERGULC 5.000 SIT, Vida in Milan TIMIČ 3.000 SIT, Vilma in Franc PIRC 5.000 SIT, Ondina in Franc FIRM 2.000 SIT, družina REBEC 3.000 SIT, Tjaša PETRINJA 1.000 SIT, družina MIKLUŠ 2.000 SIT, družina OGRIN 2.000 SIT. Vilma in Mario MEDOŠ 3.000 SIT, Erna in Miro FIRM 2.500 SIT, Darko VOLK 1.000 SIT, družina UMEK-KRNEL 2.000 SIT, Ernest DOBRAVC 2.000 SIT, Aleš DOBRAVC 2.000 SIT, Ivo KRIBEL 1.000 SIT, družina NARANČIČ 5.000 SIT, družina RITOŠA 2.000 SIT, Edi SANCIN 2.000 SIT, družina TOMIČ 1.000 SIT, Joško ŽELJKO 2.000 SIT. Meta in Aco DOBRILA 2.000 SIT, družina FAKIN 5.000 SIT, družina LOTRIČ 2.000 SIT in družina BERNIK 2.000 SIT. Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu krajevne skupnosti Portorož (Obala 16, I. nadstr.) ali po položnici na transakcijski račun KS Portorož pri UJP - Urad Koper, št. 012906450836431, s pripisom »Za Portorožana«. Zahvaljujemo se vsem, ki se odločite prispevati za Portorožana. VESEL BOŽIČ IN SREČNO V NOVEM LETU 2007 ŽELIJO UČENCI OŠ CIRILA KOSMAČA PIRAN BOUN NATALE E FELICE ANNO NUOVO 2007! ALUNNI DELLA SCUOLA CIRIL KOSMAČ PIRANO Tilen Sabadin, 7.C in Diana Damjanović 7.a OŠ Cirila Kosmača Piran fi 2007 'v v r'' , ' « -:тШ & ^ a w • ш ф ' Učenci 1. razreda podružnične šole Portorož, * ЈШт- OŠ Cirila Kosmača Piran ü» marina portoroz portorose MARINA PORTOROZ d.d. je sodobno pristanišče za jahte s tehničnim servisom Tel.: 05 6761 100 6761 200 Fax: 05 6761 510 6761 210 E-mail: marina.portoroz&marinap.si Internet: www.marinap.si ŠPORTNA PONUDBA Tel.: 05 6761 232 Fox: 05 6761 233 Vsem občankam m občanom, delničarjem, gostom in postat fntm partnerjcm želimo vesefe božične praznike in srečno novo feto 2007. mwha пжп>кр£ ä *' RESTAVRACIJA MARINA Nudi prvovrstne kulinarične specialitete * Izvrstne mediteranske in morske jedi * Primorska vina vrhunskih proizvajalcev * Razgled na morje, mirno in prijazno okolje * Prenočišča, klimatizirani prostori in sejna soba * Velik parkirni prostor Tel.: 05 6761 317,6761 300 Fax: 05 6761 502 RESTAVRACIJA LAGUNA * Ribje in mesne specialitete ter pizze pripravljene v krušni peči * Domača in buteljčna vina * Terasa in bazen, razgled na Portorož * Lastni parkirni prostor. Tel.: 05/6776 620 Telefaks.05/6776 621 Шт mar ma y 3 l/l II I 'Ži božič je! December je čas, ko se naša razmišljanja cepijo na dvoje. Materialno smo odvisni od dela in zasluzka, pa se zatorej že pripravljamo na nove obveznosti, ki bodo neizprosno potrkale na vrata prve dni novega leta. Poslovnež ima že izdelan urnik prvih razgovorov, vsi v podjetju že poznajo razpored izmen, nadomeščanj, službenih poti.V zraku lebdi pričakovanje sprememb in poslovnih podatkov, mrzlično zaključujemo nedokončane naloge. Obenem pa neslišno pronica v nas toplina bližajočih se praznikov. Občutimo jih kot mehko luč, ki se - drobna in neznatna - približuje. se veča in razliva vse bolj na široko in vse više. To bližanje nas prešinja zdaj z neskaljeno radostjo, zdaj z drobno, skelečo bolečino spomina na neke davne, mirne božiče naše mladosti, bolečino nekega pozabljenega hrepenenja, ki ni imelo prostora, da bi razprlo krila. Zaželimo si, da bi mogli sesti, poslušati donenje zvonov in iskati v sebi vse, v kar smo nekoč verjeli, kar smo ljubili in nam je bilo sveto; zaželimo si, da bi se znali zopet skloniti k jaslicam kot znajo to otroci, brez vsakih dvomov, s srcem, polnim svetlega veselja nad skrivnostjo Rojstva. Taki so praznični dnevi sodobnega človeka. Razpet je med skrbmi za obstoj in hrepenenjem po trenutku neskaljenega miru za domačo mizo; med pogumom, s katerim se bo moral jutri lotiti novih nalog, in otročjo željo, da bi se večer ob svečah in starih napevih raztegnil tja do večnosti.. Vztrajnost garača, trma borca za boljši jutri, nemir ustvarjalca - vse te lastnosti so zaprte v občutljivi skrinjici srca, ki se zdrzne in pozabi na vso bojevitost, ko se ga dotakne drobna praznična luč Želimo si, da bi ta luč vodila človeška nagnjenja in stremljenja; da bi znanost in nove tehnologije bile spoštljive do okolja, v katerem bodo živeli naši potomci; da bi znali in mogli ob vsakem času nuditi dobro, prijazno besedo ljudem okrog nas. Božič je. Zaklenimo v svoje misli njegovo luč, njegovo povabilo k ljubezni do sveta, nosimo ju povsod s seboj tudi še potem, ko bodo prazniki mimo! Sonja Požar Nega in ultrazvočna terapija obraza Nega telesci Ultrazvok in vakum terapija teles a Elektro stimulacija obraza in telesa Depilacija Manikura Pedikura Refleksna masaža Tui-na masaža Solarij Infrardeča savna GREEN FLASH-IPL APARAT: OMOGOČA UČINKOVITO IN ZANESLJIVO EPILACIJ0. ZDRAVLJENJE AKEN, POMLAJEVANJE KOŽE,ODSTRANJEVANJE VASKULARNIH IN PIGMENTNIH LEZIJ. 9(pzsnetl£a ^сига (ffovak t.p. Lepa cesta 1, 6320 Portorož silvestrovanje na tartinijevem trgu Tudi letošnje silvestrovo bodo lahko Pirančani proslavili na praznično osvetljenem Tartinijevem trgu. Program - povezoval ga bo Jure Butorac, za ples pa bo poskrbela zabavno-glasbena skupina Victory - se bo pričel ob 21,30 in zaključil ob dveh ponoči. Navzočim bo Srečno 2007 voščil tudi piranski župan Tomaž Gantar. Občina Piran je omogočila brezplačne avtobusne prevoze med avtobusno postajo v Luciji in Piranom vsakih 30 minut. Veselo bo tudi na novega leta dan. Od 16. ure dalje bo na Trgu Prekomorskih brigad v Portorožu novoletna zabava s skupino Victory ter gostjo Nušo Derenda Ob 18.00 bo portoroško nebo razsvetlil ognjemet. CRUISE & FERRY CENTER TURISTIČNA AGENCIJA Specialisti za križarjenja in vse vrste prevozov: Trajektni, letalski in železniški. Počitnice in hoteli po vsem svetu. Ekskluzivno zastopamo naslednje družbe: Costa Crociere, MSC Crociere, Louis Cruises, Royal Caribbean & Celebrity Cruises, Carnival, Princess, Cunard, Minoan Lines, Superfast & BSF G&A. Anek, GNV, Corsica & Sardinia Ferries, Moby Lines, Jadrolinija. Tirrenia. SNAV, SEM, P&O, Viking, Trenitalia, Britrail, Amtrak, Fmnrail, ... Cruise & Ferry Center, Obrtna cona - Liminjanska 94b, Lucija Pričakujemo vas od 10.00 - 18.00 ure. Pokličite: (05) 67 10 777 www.cruise-ferry-center.com AKTUALNO V Avditoriju je bila v sredo, 29. novembra javna obravnava predloga državnega lokacijskega načrta za odsek hitre ceste Jagodje - Lucija in priključno cesto za Piran hitra cesta skozi naselja? Načrt iz prve obravnave DLN hitra cesta Jagodje - Lucija, ki je bil zavrnjen z zahtevo, da se tranzit proti Hrvaški usmeri v zaledje obalnih mest na cesto Dragonja - Koper, je bil upoštevan in načrti zanjo se že izdelujejo. Načrtovalci pa so kljub temu s pogledom še naprej usmerjeni proti mejnemu prehodu v Sečovljah in ne proti trodelnemu mestnemu telesu Piran - Portorož - Lucija, kateremu naj bi ta cesta služila. Povsod po Sloveniji so se ljudje odločno uprli gradnji avtocest skozi mesta ali celo vasi. Cesto je treba pripeljati le do naselij, da bi se nanjo čimbolj nemoteče lahko priključile lokalne ceste. Tudi v tem primeru mora biti tako. Izhodiščna točka za dosego tega cilja je na križišču na Valeti. Do tod lahko pridemo z dobro cesto brez večjih prostorskih problemov. Od tod sta na dosegu Portorož in Lucija, lahko pa se ozremo tudi proti Piranu. Lucijo že danes deli cesta na dva dela. Z novo hitro cesto bi jo še bolj presekali. Bolje bo, če obstoječo izboljšamo, povečamo možnost prehodov čez njo in opustimo misel na predor. Lahko pa razmislimo o predoru na severni strani šentjanske vzpetine proti Belem križu oziroma Piranu. Že zdaj z Belega križa najlažje potujemo v Lucijo čez Valeto. Ce pa bi to cesto izboljšali, bi to prispevalo k zmanjševanju tranzita med Piranom in Lucijo skozi središče Portoroža. Tranzitna razbremenitev Portoroža bi morala biti stalno pred očmi načrtovalcev. Rekli so nam, da bo tranzitna cesta iz smeri Dragonje le za 15 odstotkov zman- jšala promet skozi Lucijo. Veriga je toliko močna, kot je močan njen najšibkejši člen. Ceste morajo biti kos koničnim obremenitvam, zato sezonski promet ne smemo tlačiti v letne seštevke. O načrtovanju tranzita po novi cesti skozi že poseljene dele mesta na DARS-u ne bi smeli niti pomisliti. Če bomo skozi Dragonjo zgradili hitro cesto, ki bo dvakrat ali trikrat hitrejša, bo avtomatično pritegnila nase ves tranzitni promet. Hrvati so načrtovali predore do Italije. Ta cesta se bo kmalu lahko priključila na novo italijansko cesto do Škofij in pomeni zanje veliko darilo, zaradi katerega od Hrvatov upravičeno zahtevamo enake poteze na morskih poteh. Jakob Čemažar ODSEK V ŠTEVILKAH Državni lokacijski načrt predvideva odsek hitre ceste od Jagodja (navezava na obstoječo štiripasovnico) do Lucije v dolžini 3,9 km ter navezovalno cesto proti Piranu (do Belega Križa) v dolžini 4,1 km. Postopek umeščanja tras v prostor vodi ministrstvo za okolje in prostor. V juniju in juliju 2005 je potekala javna razgrnitev državnega lokacijskega načrta za odsek hitre ceste Jagodje - Lucija. Trenutno je v teku priprava stališč do pripomb iz javne razgrnitve, nakar bodo sledile preostale aktivnosti do sprejema državnega lokacijskega načrta; predvideno je, da ga bo vlada na predlog okoljskega ministrstva sprejela še letos. Po Nacionalnem programu izgradnje avtocest v RS je ocenjena investicijska vrednost odseka hitre ceste Jagodje - Lucija 18,63 milijarde tolarjev, začetek gradnje je predviden v letu 2009 ter predaja v promet v letu 2011. Investicijska vrednost navezovalne ceste proti Piranu je ocenjena na 10,25 milijarde tolarjev, graditi jo bodo začeli predvidoma v letu 2011, prometu pa predali predvidoma leta 2013. Skupna investicijska vrednost odseka hitre ceste Jagodje - Lucija ter navezovalne ceste proti Piranu znaša 28,88 milijarde tolarjev. MOŠKO IN ŽENSKO FRIZERSTVO Rezidenca Park Lucija NOVO! Tel. OS 671-4S-06 Nose tehnike barvanja, bre/ amonijaka, na osnovi jugurta, profesionalne kozmetike Kenton. (ilobinska obnova lasu Masaža lasišta in hrbta na masa/nih stolih. Sprememba je potrebna! Pridite! Saslos Lucija Obala I и, 6320 Portorož Uspesno jubileino poslovno leto in novi načrti Hotelov Bernardin tri desetletja bernardina Hoteli Bernardin letos praznujejo trideseto obletnico obstoja. Če smo bolj natančni, začetki segajo v leto 1971 ko je ljubljanska Emona ustanovilo podjetje Hoteli Bernardin, pridobila mednarodno posojilo ter na območju nekdanje ladjedelnice pričela z gradnjo modernega hotelskega naselja. Leta 1976 sta bila najprej zgrajena hotela Bernardin in Vile Park, leto pozneje pa še največji slovenski hotel Grand hotel Emona (danes GH Bernardin). Podjetje, ki je bilo ves čas v težavah zaradi odplačevanja posojil, je doživljalo vzpone in padce. Večkrat je spreminjalo ime. bilo je že pred stečajem, a so se vsakokrat nekako rešili pred najhujšim. S prihodom Čedomila Vojniča leta 1990 je prišlo do prelomnice v poslovanju podjetja. Z dobro strategijo in učinkovitimi naložbami, zlasti v kongresni turizem, je podjetje ubežalo večni negotovosti. Kot sta na nedavni novinarski konferenci poudarila predsednik Gradnja Grand hotela Emone v prvi polovici sedemdesetih let (foto: arhiv Hotelov Bernardin) kompleksa in razvoj novih produktov (kongresni center, morski park), dobri poslovni rezultati in ugled doma in v tujini, uspešna organizacija in izvedba številnih pomembnih mednarodnih in domačih kongresov in drugih dogodkov ter vrhunske hotelirske storitve, razvoj stroke in dvig kakovosti ter razvoj lastnih kadrov Vojnič in Valant sta napovedala, da bo v letu 2007 pripravljena nova strategija razvoja Hotelov Bernardin za obdobje 2007-2010, v kateri bo poudarek predvsem na globalni ureditvi hotelskega kompleksa v pravo počitniško letovišče (»Leisure Resort«). V obsežnem projektu DIREKTORJI SKOZI ĆAS HOTELOV BERNARDIN -Danilo Goriup. direktor Hotelov Bernardin v izgradnji od leta 1971 do 1974. -Joža Senica direktorica TOZD Hoteli Bernardin od leta 1974 do 1982. -Drago Ferš. član prisilne uprave leta 1982. -Ivan Silič, direktor Hotelov Bernardin od leta 1982 do 1990. -Čedomil Vojnič, predsednik uprave Hotelov Bernardin od leta 1990 naprej. uprave mag. Čedomil Vojnič in predsednik Nadzornega sveta družbe mag. Stanislav Valant, so Hoteli Bernardin po treh desetletjih uspešno, razvojno perspektivno podjetje. Glavni dosežki, ki to dokazujejo, so dokončno finančno prestrukturiranje, prestrukturiranje hotelskega DOBRI POSLOVNI REZULTATI HOTELOV BERNARDIN D.D. Poslovni prihodki podjetja v letošnjem letu znašajo 19,2 milijona evrov, kar je 8 odstotkov več kot v lanskem letu in 4 odstotke več od načrtovanega. Dobiček iz poslovanja znaša 2,9 milijona evrov, kar je 15 odstotkov več kot lani in na ravni načrta. Poslovni izid pred obdavčitvijo je 2,3 milijonov evrov in torej kar 21 odstotkov nad lanskim. načrtujejo peščene plaže in zunanje bazene, novo hortikulturno ureditev, v sodelovanju z lokalno skupnostjo pa tudi luksuzne apartmaje na Fornačah; hkrati želijo sodelovati tudi pri gradnji nove garažne hiše na Fornačah (vložili bi zemljišče), s katero bi se začelo postopno urejanje tega. za turizem dragocenega koščka obale med Bernardinom in Piranom. (mč, až) Pogled na dvorano Evropa in Grand Hotel Bernardin (foto: arhiv Hotelov Bernardin turistica prihodnje leto v novem poslopju novi turistični vodniki Že prihodnjo jesen bo Portorož bogatejši za pomembno pridobitev, foto: arhiv Portorožana Že prihodnje študijsko leto naj bi Turistica, portoroška visoka šola za turizem, ki deluje v okviru Primorske univerze, dočakala nove prostore. Gradbeniki namreč pri Korotanu pridno utrjujejo teren ter ulivajo temelje, na katerih naj bi do prihodnjega poletja zrasla šola. Tomi Bre-zovec, prodekan za gospodarske zadeve na šoli, nam je povedal, da bodo v novem poslopju našli prostor vsi njihovi programi in dejavnosti, ki so zdaj razdrobljene po vsem kraju. Gostujejo v Avditoriju, krajevni skupnosti in poslopju Splošne plovbe. V petetažnem objektu bodo predavalnice, knjižnica, kabineti za profesorje idr. Projekt se izvaja z državnim denarjem, naložba pa bo krepko presegla milijardo tolarjev. SUMMER Т1ЛЛЕ DISCO BAR PORTOROŽ NEDELJA 31.12. OB 21 URI SILVESTROVANJE MR. BORUT D.J. FREE BUFFET Ponedeljek 01.01.07 ZAKLJUČNI ŽUR D.J. Adriano Roy VSE PIJAČE PO 2 € VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO Info rezervacije po mailu gelo^siol.net Turistično združenje Portorož je v Grand hotelu Metropol pripravilo seminar za lokalne turistične vodnike. Sodelovalo je več kot 50 udeležencev, ki so s tem pridobili licenco lokalnega turističnega vodnika na območju obalnih občin, vpisani pa so tudi v register turističnih vodnikov Slovenske Istre. Izvajalec seminarja je bila izobraževalna agencija Palladio iz Ljubljane, predavatelj pa je bil prof. Iztok Bončina. Kot nam je povedal Ivan Silič. direktor TZ Portorož, seminar ni bil kar tako, sestavljen je bil iz 50 predavateljskih ur ter iz praktičnega dela na terenu, ki je zajemal vaje pred mikrofonom ter simulacije vodenja na avtobusu ter po mestih. Vsi udeleženci seminarja so dobili mapo z delovnimi listi, kodeksom vodnikov ter kavostnimi programi predstavitve obalnega pasu, zaledja ter pokrajin, ki mejijo na obalne občine (mimogrede, stalni programi so na ogled v obalnih turističnih pisarnah). Udeleženci so prejeli tudi potrdilo o opravljenem seminarju ter priponko lokalnega turističnega vodnika. novo vostvo pp piran S 1. decembrom je vodenje Policijske postaje Piran prevzel novo-imenovani komandir Robert Zonta. Na tem mestu je zamenjal llijo Dražiča, ki odhaja v pokoj. Robert Zonta je doslej delovne izkušnje nabiral na koprski policijski postaji, kjer je zadnjih pet let opravljal naloge pomočnika komandirja, izkusil pa je tudi delo v uradu direktorja policijske uprave. društvo obzorje piran Nudi svetovanje vsem ljudem v duševni stiski. Na osebni pogovor se lahko prijavite vsak delavnik od 10. do 14. ure. Tel.: 041/954-769. Postavili simbolni temeljni kamen za obnovo starega hotela Palace lepotec se prebuja Torek, 21. novembra je bil zgodovinski dan za portoroški turizem. Ta dan sta namreč minister za kulturo dr Vaško Simomti ter predsed nik uprave Istrabenza Igor Bavčar svečano položila simbolni temeljni kamen za obnovo starega hotela Palace Izvleček iz predstavitve prenove Hotela Palace. Palace Hotel v Portorožu je bil ob svojem odprtju leta 1910 eden najlepših, največjih in najelitnejših hotelov na jadranski obali in še danes slovi kot začetnik portoroškega turizma. Ni naključje torej, da je bilo poslopje leta 1980 zaradi svoje arhitekture, mešanice historičnih slogov z elementi dunajske secesije, razglašen za kulturni spomenik. 37,5 MILIJONOV EVROV TEŽKA NALOŽBA Država je za obnovo tega protokolarnega turističnega objekta namenila 4,17 milijona evrov oziroma milijardo slovenskih tolarjev sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in državnega proračuna. Investitor Istrabenz prek svoje družbe Istrabenz hoteli Portorož, d.o.o., kije v tretjinski lasti Občine Piran, obnovi namenja preostanek do skupne vrednosti gradbeno-obrtniško-instalacijskih del in opreme objekta v višini 37,5 milijona evrov. Za izvedbo obnove je bila na vabljenem razpisu izbrana družba Kraški Zidar, d.d., Sežana, s katerim je družba Istrabenz hoteli Portorož, d.o.o., podpisala pogodbo za izvedbo gradbeno-obrtniško-insta-lacijskih del ter hortikulturno in zunanjo ureditev. Leta 1990 je bil hotel zaradi dotrajanosti žal zaprt. Prizadevanja za njegovo obnovo in ponovno odprtje so bila ves čas navzoča, vendar zaradi zahtevnosti projekta do tega nikakor ni hotelo priti. Prvi konkretni poskusi, da bi hotelu vrnili nekdanji sijaj, so bili storjeni leta 2002, ko se je projektu kot strateški partner pridružila na javnem NAJLUKSUZNEJŠI SLOVENSKI HOTEL Palace Hotel bo prvi slovenski luksuzni hotel kategorije 5* de luxe. V starem in novem delu bo urejenih 185 vrhunsko opremljenih sob, med katerimi bodo tudi luksuzni predsedniški apartmaji. Sobe bodo programsko in funkcionalno urejene na najvišji ravni, z vso pripadajočo tehnično opremo. Novi hotelski kompleks bo zagotavljal celovito ponudbo storitev za številne programe: sobno-nasta-nitveni del s predsedniškim delom oziroma business nadstropjem, wellness in spa del, food and beverage ponudba, entertainment/ zabava, convention/kongresi, dodatne dejavnosti... razpisu izbrana družba Istrabenz holdinška družba, d.d. V sodelovanju s piransko občino je v prvi polovici leta 2004 ustanovila družbo Istrabenz hoteli Portorož d.o.o.. ki je imela za nalogo izvedbo obnove starega hotelskega očaka. Izdelali so projekte in lansko leto se je naposled pričela sanacija poslopja. Kot sta na novembrski svečanosti poudarila pri projektu izjemno angažirana Igor Okorn direktor Istrabenz hotelov Portorož, ter Tomi-slav Ćeh. predsednik uprave Istrabenz Turizem, d.d., je prenova Palace Hotela za portoroški turizem neprecenljivega pomena. Portorož je namreč eden najpomembnejših in največjih turističnih krajev v Sloveniji. Ima dolgo in bogato tradicijo zdraviliškega turizma, saj je že od 13. stoletja znan kot zdraviliški kraj, kjer so zdravili z morsko vodo in slanico. Mednarodni značaj in sloves pa je Portorož začel pridobivati prav z izgradnjo Palace Hotela v začetku 20. stoletja. S prenovo bo hotelu povrnjen ves nekdanji sijaj in prestiž. S svojo novo vsebinsko in programsko zasnovo bo ponovno postal osrednji hotel v Portorožu in bo bistveno pripomogel k promociji kraja. S tem bo tudi Portorož, kot turistična destinacija, dobil potreben novi zagon. Seveda pa je uspeh Palace Hotela odvisen tudi od razvitosti vzporednih turističnih produktov ter posluha lokalne skupnosti za razvoj destinacije. Obnovitvena dela, ki so plod sodelovanja države, gospodarstva in lokalne skupnosti, bodo zaključena predvidoma konec leta 2007, svečano odprtje hotelskega lepotca pa bo v začetku leta 2008. (až) Janez Kavčič, novi župnijski upravitelj v Portorožu- »s posebno skrbjo se posvečam mladim, prizadetim in trpečim ljudem!« Janez Kavčič lucijski župnik in župnijski upravitelj v Portorožu, prihaja s Črnega Vrha nad Idrijo. Izhaja iz tradicionalne verne družine v kater, se ie rodilo sedem otrok. Bilje najmlajši in že zgodaj se je srečeval z različnostjo, saj ni o vsi bratje in sestre v eri NajsS sestra C.lka, k. vod. župnijsko gospodinjstvo in je tudi katehistinja, mu je v veliko pomoč. Prvo službeno mesto je opravljal v Se n Ter se je tud. prv.c srečal z mrgracjo Usedi Naslednje službovanje je bilo v Izoli. Tam se je veliko ukvarjal z mladim in prav med njim na e Ste! stekla.6 V LUCii° Z namen0m' 03 PMPraVi POt 9radni° S - Portorož trenutno nima župnika, temveč župnijskega upravitelja. V čem je razlika? Zaradi pomanjkanja duhovnikov, le-ti prevzemajo še druge župnije v upravljanje. Duhovnik je lahko župnik samo v eni župniji, druge pa upravlja, torej je v njih župnijski upravitelj. Dolžnosti in zadolžitve župnika pa so iste kot v njegovi matični župniji. Potemtakem lahko zaradi upravljanja več župnij prihaja do preobremenjenosti župnika? Seveda do preobremenjenosti lahko prihaja, zato pa škof v pomoč dodeli duhovnega pomočnika, ki je župniku v pomoč pri bogoslužjih v dneh, ko je dnevno tudi po več sv. maš. Nam je dodeljen duhovni pomočnik Tomaž Kete Njegova prednostna zadolžitev je pas-torala študentov in mladine v koprski škofiji. Poudaril bi rad, da imajo v takih primerih, ko ima župnik v upravljanju več župnij, toliko bolj pomembno vlogo laiki. Ti lahko v župniji delajo vse, razen delijo zakramente. Torej bi lahko tudi laik bil župnijski upravitelj. Ker v primeru vodenja več župnij duhovnik ne more biti toliko na voljo ljudem, kot sicer, veliko MAŠE OB BLIŽAJOČIH SE PRAZNIKIH Na praznične dni, božič in novo leto, bodo sv. maše po nedeljskem urniku: v Portorožu ob 11. uri ter ob 18. uri (v hrvaškem jeziku), v Luciji pa ob 8,30 uri (slovensko-italijanska maša) ter ob 10. uri. dela pade na pastoralne sodelavce. Naj izrabim priložnost in se pastoralnim sodelavcem obeh župnij iskreno zahvalim za njihov trud in opravljeno delo. Portoroška župnijska skupnost je v začetku doživela kar nekaj sprememb in novosti, na katere so se nekateri kar malo težje privadili? Žal so bile te spremembe nujne, le tako sva lahko z duhovnim pomočnikom Tomažem v obeh župnijah - Luciji in Portorožu - uskladila najino službovanje. Največja sprememba, ki jo občutijo župljani, je spremenjen urnik sv. maš. Tako sedaj v Portorožu ni maše ob ponedeljkih, ob četrtkih pa je le zjutraj ob 8. uri. V Luciji ni maše ob torkih, ob sredah pa je le zjutraj ob 8. uri. Spremenjen pa je tudi nedeljski urnik si/, maš. V Portorožu je ob sobotah občasno le bogoslužje božje besede namesto sv. maše, odvisno od tega, če je duhovnik na razpolago. Bogoslužje božje besede pomeni, da se prebere božjo besedo tistega dne ter razdeli obhajilo. Sprememba je tudi ta, da je združen pouk verske vzgoje za obe župniji, tako je sedaj v posameznih razredih večje število otrok. Verouk in vsa ostala srečanja potekajo v Portorožu, saj so tu primerni in dovolj veliki prostori. Župnijski sedež ni več v Luciji, ampak v Portorožu. Zato morajo vsi, ki želijo govoriti z menoj ali me potrebujejo, priti v Portorož. Najlažje pa sem dosegljiv na mobilni številki 040/207-509, pred ali po sv. mašah. Vaša prednostna skrb je namenjena predvsem mladim, prizadetim in trpečim osebam. Res je, čutim, da jim moramo dati svoj čas in energijo, zato je moje delo prednostno namenjeno njim. Veliko raje delam na preventivi kot kurativi, zato organiziram šolo za starše, v kateri odpiramo različna vprašanja, ki so staršem v pomoč pri vzgoji otrok, in nanje odgovarjamo. Prav tako pa se z vsem srcem posvečam delu s prizadetimi v skupnosti »Vera in luč«. Sem tudi upravitelj bolnišnične pastorale, zato vsak petek obiskujem bolne v izolski bolnišnici in starejše v izolskem domu starejših občanov. Pogovor pripravila: Heidi Mikuš T R A M O N T A L EDVARD BRA J KO s.p. Semova ulica 23 LUCIJA 6320 PORTOROŽ Tel.: O5-677H O7H fjSM: 041-62H 65H H.-mail Iran«mUil^MoJ иуј PRODAJA, MONTAŽA in SERVIS KLIMATSKE NAPRAVE Panasonic ideas for life TOSHIBA л MITSUBISHI ELECTRIC CENTRALNO OGREVANJE VIE|MA NN mor« limn heat www.tramontal.si MATON PVC IN ALU OKNA - UGODNE CENE IN HITRA DOBAVA RAZSTAVNI SALON - OBALA 127 LUCIJA BREZPLAČNI TELEFON: 080 9880 urejanje pešpoti ob morju Piranska občina preko izvajalca Hidrogradnje d.o.o. pospešeno ureja obmorsko pešpot ter kamniti obalni pas med skladišči soli in Hoteli Morje. Pešpot je dolga 140 metrov in široka 2,80 metra, tlakovana pa bo s potiskanim betonom v obliki kamna rjavo sive barve. Rob pešpoti bodo sanirali z betonskimi robniki, poskrbeli bodo za drenažo, uredili izpust meteornih voda v morje ter položili električno napeljavo, s čimer bodo omogočili podaljšanje javne razsvetljave. Območje promenade bodo tudi hortikulturno uredili; posadili bodo oleandre in grmovnice (odporne na sol), obstoječi drevesni fond pa bodo dopolnili in obogatili z drevesi tamarisk. Namestili bodo tudi klopi iz kamnitih blokov peščenjaka ter koše za smeti. Po novi promenadi se naj bi turisti in domačini sprehodili že januarja prihodnje leto. stare vraze 0 simbolih sreče Božič ni le praznik luči, ampak tudi del prazničnih novoletnih običajev, za katere so značilni simboli na novoletnih voščilnicah, koledarjih, na ovojnem darilnem papirju in raznih novoletnih dekoracijah. Ali poznate njihov pomen? PODKEV je znana povsod po svetu. Njen pomen izhaja iz verovanja, da jo je na svetem ognju skoval kovač, ki mu vse stare kulture zaradi njegovega dela pripisujejo nadnaravne lastnosti. MUŠNICA prinaša srečo. Nekateri zapisi sporočajo, da so muš-nico uporabljali za ljubezenske napitke. Vzrok je verjetno strup muskarin, ki ga mušnica vsebuje in v manjših količinah povzroča halucinacije. Kot simbol je mušnica povezana z nadnaravnimi bitji škrati in palčki, ki naj bi prebivali pod njenim klobukom. PIKAPOLONICA je prastari simbol za srečo, rodovitnost, ponekod pa tudi za smrt, zato je človek nikakor ne sme ubiti. Da baje razume človeško govorico, je tudi možno prebrati... DIMNIKAR je pri nas in drugod še vedno povezan z vražo, da prinaša srečo. Ko ga zagledamo, se moramo hitro prijeti za gumb, in si kaj lepega zaželeti. Dimnikar z lestvijo pomeni še večjo srečo! Izvor temu naj bi bila njegova povezanost z ognjem in ognjiščem. DETELJA je vedno veljala za rastlino, ki odganja čarovnice in zle duhove, ter pred njimi varuje ljudi in živali. Štiriperesna deteljica, ki jo zlepa ni moč najti, naj bi prinašala srečo tistemu, ki jo najde! Alenka Kubik na božićkovi kočiji Letos ponovno oživljeno Turistićo drušvo Portorož po nekajletnem premoru spet organizira prvo javno ulićo dogaianie v času veselega decembra, Božićkovo kočijo Kočija z vprego lipicancev bo krožila med Lucijo in Piranu v soboto, 23. decembra in nedeljo, 24 decembra med 14. in 19.uro ter se zaustavljala ob vseh prireditvenih prostorih ob novoletnih stojnicah. Obiskovalci, posebej otroci, se bodo lahko z Božičkom, ki bo delil voščila in sladke grižljaje, rokovali, najmlajši pa . f v v -- I / -M ■ _ "Zadnja Bozickova kočija v organizaciji TD Portorož 1.1998" se bodo lahko tudi v spremstvu staršev popeljali z Božičkom na krajših uličnih relacijah. Božičku boste lahko med potjo oddali darilo, ki ga bo potem izročil željeni osebi, lahko se boste z njim tudi fotografirali. Turistično društvo Portorož vam skupaj svojimi pokrovitelji Božičkove kočije želi vesele praznike ter vas vabi, da Božičkovo pozdravite in spremljate v cimvecjem številu! Predsednica volonterskega društva je ponovno Andreja Humar Fatorič, podpredsednika pa sta Miro Brko-vic in Marino Bak. ISTRIANA TOURIST SERVICE Andreja Humar Fatorič s.p., Postajališka 2, 6320 Portorož DRAGIM SOKRAJANOM, VSEM NAŠIM SOBODAJALCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM VOŠČIMO VESELE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 2007 ! NAMESTO POŠILJANJA ČESTITK NA VAŠE NASLOVE SMO TUDI SREDSTVA V TA NAMEN NAMENILI SPONZORSTVU "BOŽIČKOVE KOČIJE" NA PREDBOŽIČNO POPOLDNE - NAJ VAS TA POULIČNA BOŽIČNA PRAVLJICA RAZVESELI IN VAM OSTANE V LEPEM SPOMINU. TEAM " ISTRIANA TURISTIČNI SERVIS PORTOROŽ" 14 portorožan št. 11 St. BERNARDIN ADRIATIC RESORT Et CONVENTION CENTER PORTOROŽ - SLOVENIJA 30 u ГУ 3* vam г<и/< {wxiinefnagnike in vf PEVKE IZ KO^TABONF NEUKRO ČEMOST Nf OBV1 A DANOST Jmwlv NAVPITNZ DOLENJSKI HA/POKA V MUZIKANT SKALOVJU (LOJZE) IGRALKA rVAMlC AMI »it*I ir.RAl f C 'RRAti, im. nitim A f I AM f SK I fMfRCUU im ctvrn IMOUVKJ V MCI MLIU nogavice GLAVNA ULICA V STAREM DELU DUBROVNIKA FANT. KI SE RAD TEPE NASPROTJE KONSERVATIVCA BESEDICA NA KONCU MOLITVE UDAREC LETEČE ŽOGE PRI NOGOMETU PREPROSTO TOVARNA KNJIŽNI PRESTOL PLOVILO V IZRAZ ZA NIČA POD IZ BRUN TREBNJEM UPORNIKA AKROPOLO ENOJKA DEL KOLESA. KI SE NE VRTI FRANC PISATELJ (EMILE) VOJAŠKA ENOTA PRIMORSKA ENOLONČNICA IZ ZELJA MESTECE V HRVAŠ. PRIMORJU RUSKI VLADAR ŽIVALSKI VRT VITAL AHAČIĆ POJAV NITASTIH KAU ALI LISTOV JOULE REKA V ČRNI GORI ZNAK ZA TANTAL » Več kot čistilnica « Izžrebani nagrajenci križanke št. 12: -Nada Jerman Ćibej iz Dekanov -Agnes Kogoj iz Pirana -Kristina Roje iz Pirana Izžrebani bodo o nagradi pisno obveščeni! ^ knjigarna libris nagrajuje i Pravilen odgovor na nagradno vprašanje v prejšnji številki je: dr. i STANISLAV RENČELJ Knjižno nagrado prejme LJUBA STOK iz i Sežane. Čestitamo! i Dragi bralci, za vas imamo novo literarno vprašanje. Pri založbi i Libris je nedavno izšla knjiga Neide Štok - Vojska, letošnje dobitI nice Kocjančičeve nagrade, in njene hčerke, Sandene Vojska, i Knjiga je namenjena otrokom, šolarjem, ki ob njej na igriv način i spoznavajo slovnico. Napišite naslov knjige. Nagrajenec-ka dobi i knjižno nagrado. i Odgovor napišite v spodnjo rubriko in ga do 9. januarja 2007 na i naslov: Knjigarna Libris, Trg bratstva 9, Piran. Žrebanje bo v torek, i 12. januarja 2007 ob 17. uri v knjigarni Libris. Izžrebani bo prejel i knjižno nagrado. i Odgovor_ i Ime in priimek _ i Naslov ___ kotiček za mlade ugankarje UGANKA Kar štiri noge rastejo iz nje, a ne naprej ne nazaj ne gre. (ezjiu) PREBRANKA To ni več nobena šala. V tej hiši je preveč nereda. Muhica, lepo dol z meda! Dovolj si se že nasladkala (epoiuz) (* Prebranke rešuješ tako, da združiš zaporedne besede ali dele besed in dobiš novo besedo.) p^p / nagradna igra // / / Усл^уСеЛљ/cz/6гЛљ/ OD 12. 11. 2006 DO 12. 01. 2007 Nagradna igra, ki vam lahko prinese kilogram čisto pravega zlata. Sodelujte in okusite razburljivost pričakovanja lovcev na zaklade! y^GrancU \ x Casino Lipica Lipica 5 • 6210 Sežana T: +386 5 73 10 600 E: marketing.lipica^casino.si www.casino.si Osebje PERGOLE vošči vsem krajankam in krajanom mirne božične praznike in utripajoče silvestrovanje! PERGOLA Pizzeria, spaghetteria - pub Pergola Portorož Ob torkih študenstki žuri. Ob sredah med 20. in 22. uro večer standardnih plesov za plesalce; od 22. ure dalje neposredni prenos dogajanja na radiu Capris in radiu Stellamaris. Ob četrtkih Grand Show Party - Jugopop parada Ob petkih in sobotah glasba v živo i raznimi ansambli in pevci Informacije, rezervacije: 674-67-75 Več informacij o dogodkih: www.per90lapub.si PORTOROŽ PIRAN PORTOROSE PIRANO Slovenija Med Dunajem in Bene' TOURIST INFORMATION PORTOROŽ Obala 16, SI-6320 Portorož / Tel +386 5 674 22 20 E-mail: ticpo@portoroz.si PIRAN Tartinijev trg 2, SI-6330 Piran / Tel +386 5 673 44 40 E-mail: ticpi@portoroz.si WWW.p0rt0r0Z.Sl Slovenska Istra Vesele praznike ter veliko osebne sreče in uspeha! r •L NLB®