(6. Meo. v Ljumirnii, v softoto 25. lehroorio 19ZZ. LV. leto Izhafa vsak dan popoldne, Uvzemsl aedelj© ln praznike. < •nseratl x do 9 petit vrsti 1 D. od 20—15 petit vrst * 1 D 50 p, večjl inserat! petit vrsta 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, prek'lct petit vrsta 3 D; poroke, zaroke veli kost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseđi 75 p. Popust le pri naročitih od U objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka u odgovor * UpravnUtro „Slov. Naroda" ta „Harodna tiskara«*1 Kaalleva ulica št S, prtuteoo. — Telslon at. 304. DradAUtvo „81ov. Hara*«" Kmf^va olioa št i. I. aadairopl« Tsl*?en ste*. S4. Dopise sprsfena la poditiao« ta isdoafao traakevane. HT Rokoplaov *e nm vrata. fM Pmmm $\mm stan? 50 par=2 krom. V Inozemstvu 65 par = K 2*60. Poitnina platana v gotovini. f,Sl9*aaakt lVarodM valja v Lfablianl ln po pošti i ▼ JogisUvlllt I V Inozemstvu i celotetno naprej plačan . D 90"— ee'otetno......D 158— polietno........45*— pollctno......, 78'— 3 mesećno.......22 50 3 mesefno...... 39 — 1 . ......7,V) 1 ......., 13 — Pri mo^bftnem povi5an]u se ima daljša narofntm rfopi.i'ati. Novi naročniki nai po51ie|o v prvič naročnino vedno MF" po nakamld. Na 'amo pismena naročita brer poslatve denarja se ne n oremo oziratt Skeleč udarac. (Dopis Iz Primorja.). Dne 22. febr. Značilni članek g. poslanca Kv-bala je vzbudil pri nas skelečo bolest, kakor gra povzroča udarec. ki priha-Ja od bratske strani. Članka ne bomo qualizirali. dodali mu bomo samo ne-kaj pripomb. Ceškoslovaški poslanik na rim-skem dvoru fcosp. Kybal se zelo moth da Jugosloveni ne »pojmujemo« ita-Iijanske »plemenitosti«, sad bridko čutimo dobroto italijanske kulture dan na dan na lastni koži. — Razlika Je samo ta, da mi to »plemenitost« imenujemo — nasilje, rop in vanda-lizem, ako je kdo v tem pogledu dru-gega mnenja, slobodno mu. Italijanskih žrtev, kl jih je bale doprinesel ta »plemeniti« narod na žrtveniku splošne stvari v svetovni vojni (posebno pri — Kobaridu!), na res ne znamo cenitl in sicer zato ne, ker dobro vemo. da Italijo ni pognala v vojni ples faktična potreba, marveć !e nje nenasitni imperijalizem. nje »sacro egoismo« po tujl jugosloven-ski zemlji in nadvladi. — »Odrešenje malih narodov« in samoodlo^ba, o kateri so lažnjivo bobnali v svet. je bila le hinavska prevara, ki je Itallla-riom prirojena. in katero je dosedai — prej ali slej — čutil še vsak njen zaveznik. Italija je hotela neomajno zasro-spodariti na Jadranskem morju ter od tam diktirati v gospodarskem in zu-nanjepolitičnem pogledu vsemu Bal* kanu in vsem sosednim pokraiinam. V to svrho je nas oropala 500.0O0 naiboljših naših sinov in tretiino naj-lepše slovenske zemlje, preko katere vodi pot do vresničenja teca zamo tako »dragocenega« in namišljeno že dose^enega čili«. Toda iz razvalin Avstro-Oerske je vstala tuđi velika Jucroslaviia tei v veliki meri onemoeočila Italiji iz-vršitev njenih tolikoletnih imperilali-stičnih sanj. Zato radi veriamema, da Je »zmasrovita« in »plemenita« italUa nžaliena v dno svoje fašistovske duše ter po svoj! machiavelistični navadi trobi v svet. da nišo onU marveč da smo mi tišti, kl ne izpolnjtiiefo obveznosti rapallske pogodbe. Kdo rto-če iz Sušaka. Reke in ćele Dalmacije? Ako pa je Jadransko morje za Italifo še danes »mrtvo morje«, naj se kar sama sebe prime za nos. zaka) Jugoslavija pač ni in ne srne biti tako naivna, da bi podpirala nam sovraž-ni Trst in italijansko Reko. Italiia to je hotela imeti, zato nai tuđi nosi za njo odgovornost in deficit. Ko bostd enkrat današnja Trst in Reka propa-dla. pridemo mi do besede in preu nami bodo na kolenih tišti, ki sedaj najbolj divjajo proti nam. Da je e. Kvblu sicer znan »dalmatinski fanatizem«. radi verjamemo. ker Italijani so moistri v tem, predočiti svetu, da smo sami požgah naše Narodne dome, ki so po nesreći na-haiali tam v območju »plemenitega« italijanskega fašizma. G. Kvbal pravi, da Italiiane Iiudo boli. ker so se morali odpovedati Dalmaciji. Vprašarno. ali ni Dalrnaciia čisto jugoslovenka zemlja? KakŠno pravico imaio Italijani do nje? Sicer pa: pojmujemo. da ima g. Kvbal v Rimu težko tališče in da nanj nava-liujeio, da bi se eksnoniral za italiian-sko stališče, vendar mislimo, da bi se er. poslanik ipak ne smel dati zavesti h koraku, ki vzbina sum, da odobrava italiiansko stališče naperjeno proti zaveznikom ČeŠkoslovaške — Jugo-slovenom. Italra in Balkan. V beogradski reviji »2ivot« Je priobČil bivši socijalistični poslanec hlepnosti Italije po Balkanu. Med drugim izvaja: Za nas ni bila nikdar nobena skrivnost. da goji Italija že od ne-kdaj željo po teritorlialnem zavoie-vanju Balkana. Pred več nego tridesetim! leti sem v seriji člankov o potrebi zveze balkanskih narodov na-glasil da imajo balkanski narodi šti-ri sovražnike. ki bi radi podjarmili balkansko zemljo. Takrat sem nagla-Šal, da stremita poleg Rusije in ta-kratne Avstro - Ogrske še dve državi po Balkanu: Anglija, ki potrebu-je evropska in ne samo azijska pri-stanišča Egeiskega morja. da bi od tam vodila trgovino na balkanskem polotoku in imela strategično točko za Čuvanje svojih vojnih podietij in kolonij v Afriki in Aziji, za osieura-nje svoje gospodarske pozicije v Su-eškem kanalu in za svoj gospoduioči položaj v Sredozemskem morju. ter Italija, ki ima v svojem fmnerilali-stičnem programu okupacijo balkanske obale Jadranskeea moria. Avstro - Ogrska je zrušena, Rusija je sedaj na drueem potu, Anglila se pribl'žuie izvršitvi svm"h načrtnv v etaoah in v najusrodneiših međna-rodnih situacijah, Italiia pa nervozno in brezobzirno izvršuje svoje nacrte. Po znanem neusnehu v Abesinlii je Italija podvojila skrb. da sp v nra-vem trenutku pojavi kot balkanska država. Tuđi ženitev italiianskejra kralja s črnocrorsko nrincezlnio izvi-ra v političnih načrt'h, kakor tud! prevzetje crnogorskih monopolov s strani italijanskih kam'talistov !n sploh instalacija italiianske^a k^^ita-la v Crni gori. Vse to ie bilo sr»rrm ena etapa italijanskega bližanja Balkanu. Predno je vstnpila Italija v sve-tovno vojno. \e fzkrcala na tej strani nekai vojaŠtva in se namestila v Valoni. Kratkovidni natriotie v Srbiji nišo videli v rei akciii nsvojevalne predhodnice, ki ji bo sledilo novo !n večie prodiranje, arrrak priiatelisko skrb. da zavan^e Srbiio pred alban-skimi vpadi. Bolearska buržo?»zi?a, kateri šovinizem ni dopuŠčal. da bi vidrla v tej akciii nevarnost za vse Balkance, malo da ni veselo zanio-skala temu italijanskemu prihodu Srbiji za hrbet. Kakor znano, je Italija v gospodarskem oziru v relo mučnem doIo-žaiu. Dolenja Italija Je neplodna, v gorenii pa vlada še sistem latifundii. Industrija ie v^*J"^~a v rnTc^h fno-zemskega kapitala, izselievanje zelo veliko. Za izbol'šnnf- te^a Drloža^a bi morala izvesti Ttafna obšfrne re-farme. V nrvi vrsti bi morala radikalno resiti agrarno vpra^anie. izsu-šiti ogromna močviria. oolodUi in/ni del itd. Tnda Ital!*a se t**m ref^rmam uoira fn se zato krčevitf> dr^l svo'e imoerHalistične konc^ncije. Ttaliii rl-so zad^sti normalna t^crovske noeod-be. kakor v fndu^tri^lno razviti ^rr-v\v'\, Arrerfk?. N**Tr»xn*i in B'igiii, ker nfena ind^^triia in trgovina ne moreta izdržati svn^odne krmkuren-ce ne samo na tržiSčih razvitih, am-pak Mdi še n^razvitih držav. Za*o notrebtije raršfrienfa notrante^a tr-Žišča ne samo z avtrmomnim zakono- daistvom, ampak tuđi z vsakovrstnl-mi ć^'tonomnfmi zaščit^'mf odredba-mi. Tako notranje trffšče pa more obstojati samo z osvrjitvijo tuieen teritorija in s nodiarmljeniem ttn'ih narodnosti. Italija je namerila toza-devne nacrte na zemlfo. kjer prebiva ta na5 in albanski narod. S to osvojitvijo Je nameravala doseči še dva rezultata: pošiljanje svojih izsc-Ijencev v te kraie in zat\-oritcv Jad-ranske.cra'morja. ako ne formalno, pa vsai stvarno, vsem konkurentom v svojo izključno korist. Po raročara-n]u v Trinnli stoji Italiia pred alternativo: ali uresničonie teh načrto\ — ali pa lastno uničenje. To alternativo je imela pred oč-mi tuđi takrat, ko je v Londonu sklepala pogodbo za svoj vstoD v sve-tovno vojno na strani antante. Tr»-krat je zahtevala ftai'ia skoraj vs> Slovenijo, velik dif Hrvatske, vso Dalmacijo in najvažnelši del Alba-niie. Londonska pogodba vsebuie ve-čino italijansk'h zahtev. It?tTja si te pnsvoiila velik del t^ritorita. kicr prebiva naš narod in sicer ravno oni del, ki ie nacijonalno nafbolf zaveden in Jailrnrm n^jboli razvit. T^da Itnliia ni radovolma s tem. Zato hoče uničiti reŠVo državo in ii anektirat'. zato ne iznolnfuie ranaH-ske pocroHbe. z?to safira v zasede-I nem ozemlui naš element, zato vpri-zan'a incidente, zato ovira konsoll-daciio Jusro^aviie. ki rai bi se brc? odpora predala imperijalistični po* blepnosti Rima. Toda Italiia se bo silno prevarila v svojih načrtih in se brid^o kesa-la za svoj imperijalizem. Italiia ie da-nes naivecia novarnost za rnir V južnovzhodni Evropi, toda vrina, ki bi jo izzvala, bi bila direktna nevar-nost za njo samo. Balkanski narodi bodo tivideli sp!o^no skupno nevar-nost. ki jim preti od nepovablienega posta na Balkanu, ter se bodo zdnt-žr!j na paroli: RalVnn ba^-anskim narodom! Pa tuđi Nemči'a s svoiiml vel'kimi Industrij^kin^f interesi ne bo mr>ela mirno prenr^ti produciranja Italiie na te! stranf. nfti te ne more videti v Trstu in ne na Rcki... Stvar Italre je. pVo bo sposobna, da zaplesti svo'o vratolomno pot. da pt^ti v r^irii nn$ rar'»d In da vps raMižn.icn'? dele naSc^a naroda nll-bnvl naredni cclofj. Zdrav? na^M slnff v obeh sosednih d^^nvph sr> do|-žnf storlti vse. da pricttM-> svoio vl.i-do h korektnim sosednim odno-Satem in k zavrnč^ni!? vicra. k?r bf modo povzročiti novo vojno In nove nesreče. • Svečanosti w Buk^rešfi, Ixn*enfa¥a napltolo na galavtterll. ZDRAVICA ROMUNSKEGA KRALJA. — Becjjrad, 24. febr. (Tzv.) Iz Bu-kare§te 22. t. m. javifaio: Danes oh 8. zveč^r je bila v krallevem dvoru Calea Vlctoria nriretena erala ve-čerja. ki so se je udeležili vsi članl romnnske kralieve rodbine, romun-ska vlada, Č!a^i na?e vlade, diploma-tfčn? 7bor t^r ^00 urlednih ro^unsktn politikov in državn'kov. VaMfu 5o se rdzva'l tiitll zastotJnri on^z'^f'e. Med večerfo |e romunsk! krali Ferdinand nanil nagrnu kraliu tako-le: »Zar^Va Vašega Veličanstva t mo'o liublfeno hčerio po starih obt-čauh ra^ih dveh nsrodov pomema začetek iskrene zveze. Vi fe stvorie-na med nami fn Vašim VeFčanstvom. in fe izraz iskrenih ž^lia. Vas, kf ea lahVo imenujem sv^fc^a sina. Vas"e Vel'čarstvo, dnvolfte. da izrazim svofo radost fn zadovoljstvo nad tem dorodk^m. Po^draviiam Vas v vrc-stolici Romunske. kamor so Vas do-vedla ne samo iskrena čustva pnfa-tclistva, nepo tud» Inibav*. Vezi priia-tel'stva. kl ohstoiajo nad sto l^t med naš'ma Hržavnma, se i7*>orjoln1iTie!r> in sedaj še boli utrjujejo. V toku zsro- dovine sta stala nn*a dva n?ro-da nai složno rastopr.ta y deseto skupnih Interesov. V izrazu teh čustev. ki so tuđi čustva moiejra narcx3a. in katera. kakor sem uveri?n. tuđi Vi delite. dvi-ram svofo čn^o na 7dravje VaSeca Veličanstva, kralja Srbov. Hrvatov in Slovencev. Fran Govck^r: UnCIna. (Konec.) Psihični proces Y Stani, ki snuje krvavo osveta, ki se vadi na grčavih p^lenih sukati morilno peklro, a hip nnto pada v ^eksuvalno ekstazo, je naslikan v II. dej. z mojstrstvom, ki jd hkratu viSek t© drame. Vsi intinkti žfmskega bitja, ^dravesra, resnitD in l»ravioo branfeče^a, a hkrfltn od vroče krvi kakor smet zanesene^* na peaek, kjer mora usahnitl pod žnrom strasti "v^ak cK^nor, vsi ti instinkti se razvija-jo, po^avljajo lopi^no c*fe) zaklju?n^A pađcA Stanine^a. In v tem UH velika umetnost Offrizovićeva: ta bestijalni žcnskflr imponira ter je včasih fkoraj Bimpati?en! Lopov, zlofiinec ja, ki ga občuđujemo. V r*>četlni ITT. dej. prinaia Stana na. vs© iprodaj 0 »ekiro k l*ži§'en Vuči-i^inu. Ubiti era ho?e! Dovoli ji jo eu-irnistva. Sram je je 9finm sebe: ptonoSi pribaja Vu?ina t njeno spalniso, jo epe^o *>dnaša k sebi, no€ Ka nočio njo, upečo tik matere... 2© Stiri tedne. In čuti se no.«eco. Znto r« boč© zdaj obiti; ive moro »3 nm braniti... o, Je hni© j©... ke^ar j© takole Ž niHm, posilie-Tfina. priđe S^a, oni prokleti, ko *a ljubi. Nfcara litibi in *>H©in% ki g& najbolj eovrazi! A kasnei« jl je, da bi propadl« t femljo od grnnra. In Stana ndari Vučina s u&esoia wkir% fo glaTi: Vučina rijene, — eko- I tali a postelje in bbleži. SttT6r>* fjntno r« krom-pir, repo i. dr.) v >bižUt ki je bkratu kubinja in Vučii«)va spalnica. Pokrije ga z dračjem. Pa vstene tuđi mati Jeka. Hči Stana ji pove, kako je rovnal ž njo Vučina; Jeka psuje in želi nezvestemu mo-žu najhuišegA. Ko pa ji Stana zaupa, da pa j© ubila, zajnvka J^ka. kaj bo zd«j z morilko, kaj i njo, ki j"d zdnj brez branitelja. A niti bes^de sočutja sa ubitegu! Gol e^oizem, brezčuten strah 7!ase. Jeka umije sekirfc, izpere krva^ts riuho in — očita hčeri: Ej, pa bi bila vendarl© ?o kratek čas potrpel* i njim! Omožila bi «© bila s Trivnnom ... tako-le dušYT>*nnko ni bilo treba ravniti i njim. HiSa ja pa le niša, in te bi bil ie hujši, kar ubiti ga, — n*. to ni bilo prav... Mogli bi ostati v hi§i ćo smrti, priženiti koerarkoli — a poslej? O Bog, kaj bo z nama! Na to prid© Mičun, 70 letni hkipee, prav tak suženj VuČinov kakor drugi. Začudi se, imponira mu Stanin čin, a »očutia ne kaže niti sledu. TakoJ je pripravljen, da odpelje trunio v gozd: tem epU8ti nanje pafti posekano drevo. Da bodo ljudi© mislili: nesreM! Drevo j© ubilo Vučino! Prav tako, kakor j© bil etoril Vučina a dvema «inovoma: naj-prej ju j© r*>bll, potem pa spustit nanju posekani dr^vesi. Toda MiJnn hoče biti ra to uslu^o plačan: poslej bo kakor pospodar v biši, jedel bo za isto miro Iste Jedi, đDbil veok dan ča*o vina ali rakij© pa drugoga hUpca naj najamejo. rakaj njemu a© poslej noč© ve6 de-lati... Potem bo lep pbrreb... nato se Stana poroM s Trivunom, a Stanino date npj bo zapisano na rovaS nesrečnesra Nikole, ki 4e trohni v grobu. Zadovoljna j© Jeka, zadovoljen i« Mičun, a — zndovoljjn« ni Stana, Nič več noc>» lagati. S Trivtinom «© n* irt>re omožiti. a niti živeti no^© ve\ Oditi bo?e s Mi^unom pod blod ali v knko rorsko brerd^o.da skonča i»ebe in dete in stid svoi! Znkaj Vučino je pa 1© ljubila in prav zfito ga i © u b i 1 a. A sato hoče ubiti tndi seb©... Pa s© sg*n© in ra^makn© dmčj# nnA Jamo »a krompirr Vneina pomoli svojo, nekoliko okrvavljeno gUvo it lame in zakliče: >N© bol, deki*, ubijate itbt, do-ktor je Vnčina tiv ln doktor Je moj© dete v tebi!« Vs* Je ^lisal Vučina. In sdaj poni-fa Jeko: ali boi slutila posle] meni in Stani kot ctekla ali — iiginl! In osin© s bičem Mičuna: Marft, hlap©c na delo! Oba se pokori ta, Mari trroča bčeri pt>nižno ključ©,*hlape© hiti pevajoč na delo. Vučina pa ragrli Stano: TI si irt>-ja! Imela si pofuma udariti ne! Od ljubazni si me hotela ubiti! Prava žena Kane — tvo1 sin mol pravi sin: volčič bo, sin Tolka ln vottice! Me U liubii idajT Red, reci vendar, da me> ljubi*! >S*j vaš. Vučete »E, ženska plave! Nikdar n© povo-do samd t>ne^a pravega!« Stana (re^ei©): >Pa ono pravo se J© zdaj sel© začelo!« Taka j© drama, ki 31 J© junak hrvatski prnčlovek s*danirv*ti i? Like. Dr. Juričić je Mpisal v >Kritiki<: Vnčina in Stana sta> individualna simbola našega kolektivnoga, življenja ▼ tem rarHurkancm času. ko «0 v«i iroralni kriteriji pre-vrnjeni in rastavljeni i2ven ravnotei-ia. Zakaj je Vučina — volk? In čemu mi prenji^imo Vučine, ako tuđi n© mor-da na odru, a tem bolj v ti vijanju? Za-kaj crno mi Stane, zoknj vedno pred njimi ob^ttnemo in e© n* maknemo?... — Zak«j? To jK» evo pi*>b!*m. ki ffa O«rrisovi6 ni reŽil kot znanstvenik, nego ga je kot umetnik o b č u t i 1.. .< Da, občutil ra Je Ogriiović, opazo-val od rane mladosti, živel i njim, g* studiral in tamčno naslikal — svojeg kolektivnega balkanskoga volka. Vsi trpimo zaradi njega, mrzimo sra, a vendar ljubimo! Kakor Stana Vučino. O^ri-zović j© občutil ono simpatično gorjaa-skx> silo, pbm©iano e lokavostjo ter simbolizirano v povsetn resničnem do-leođku. Sila osvaja telesa in đuse; sila mrui in nničuje slabiče in strabonetce, a ljubi pogumn'f in zdrave, Se vvč: poravnava, podrrja s© jim, začenja novo, srečno življenje... Talco piše in misli Hrvat! Mar Šiba po strani na >kukavelje i uzetinje< — Slovencet I Kakor mogočen naruren fonom^n j© te >Vučina«, ki 3 svojimi temnimi instinkti in rodrav^tno «ilo f»račlov^ke volje in ^trn^ti imponira ii pretresa. Tblstesja. >Moč teme« mi priboja na rai-«el. >Vu5inac pa j© hkratn tuđi nek-nk literarni prote?t proti rnanim sladkien idil«skimt romantičnim in juposlov^n-skim dramom iz kmetske?* življenja. In vendar: >Vuiino< nom z nžlt-kom Čitah — n* tdni pa bi pa n* mani ^lednti. Zlasti ne na. l}nb1JanRkf*m. Zdi sa mi, da j© tnlo >Vti«T-inac f:^lo 7nrti-mir le kot roitinn v clrrtm-^t^ki oMiki, n« bdru bi mi bil brž^si odvrflten. VreA-kratni moriloc vo publiko, »i l#-bko predst^vliiim- >Hm, fili^ti?r!< roreče kdo. Ni6 x*» tol Nage nearamnosti in zlovMni po mojem — morda fili^trpkcm mn^niu ns spadajo na. oder. Zinuti n^», ako jim ne plodi nikaka ketana in akt) »© vrti ©dino okoli s naj m publika sakrohoče, ker >ubitl< Jifi^fetv ftran 2. .SLOVENSKI NAKOU*, Jnc 25. februarja iy*2. siev. ^5. ODGOVOR KRALJA ALEKSANDRA. Na napitnico romunskesra kralja )e odsrovoril kralj Aleksatider: »Sire! Ob moji zaroki z mnogo* ljubljeno bčerko VaSejra Veličanstva mi je srčna potreba, da dam izraza čustvom hvaležnosti do Vašega Veličanstva za prisrčni tn Ijubezniivl sprejem. Z radostio konstatiram, da je zveza naših kraljevskih rodbin našla oduševljen odmev v srdh naših narodov. Ta zveza je ponovno utrdl-la staro stoletno prijateljstvo med mojim in romunskim narodom, ki sta v preteklosti skupno stremila za tem, da zasijmrata mir, svobodo in popol-nl napredek vseh živih narodnih sil. Sire! S takimi čustvi dvieam svojo čašo v slavo Vašesra vladanfa, na srečo Vašeea kraljevskejca domu fn v napredek Romunije!« — Bukarešta. 24. febr. (izv.) Krali Aieksander je včeraj posetil mi- .nistrskega predsednlka Bratlana. skupno z zaročenko kraUlčno Marija nato Take Jonesca. kjer je bil prire-jen čaj. Z večer je bila v operi velika gala-predstava opere »Carmen«. — Dukaretta, 24. febr. (Izv.) Ro-munski kralj Ferdinand In kraljica Marija sta priredila intimni pošlo v i I-ni dojužnek minlstrskemu predsednl-ku Pašiču in ministra dr. Ninčiću. Romunska kraljevska dvofica se ie dlje časa razgovarjala v živahnem pomenku z obema državnikotna in njima želeč srečno pot vzkllknila: »Na svidenje v Beogradu!« — Đukarešta, 24. febr. (Izv.) Mt-nistrski predsednik «r. Nikola Pašić in minister zimanjih del dr. Ninčić sta včeraj odpotovala iz Bukarešte v Beograd. Politične uestl. er Tfoinef t Sloveniji — bresprav. lrf! Balkanski dopisnik >Be*rliner Ta-g#blatta< Teodor Berke« pr>roča ?k Beograda o nstanbvitvi neineke politično »trank© v Jugoslaviji ter trđi twd drugim, da imajo Srbi iz stara Srbije već raztimevanja za prt-vice narodnoetnih manjšin rmaja razna sl:>vanska plemena >novt>pridnbl]enih pokrajtn.c ki so se morala pod Avstro-Ogrsko trdovratno btoritl za te pravih. Dopisnik pravi, da ovfrajn Hrvati in Slovpnri ob v^aki pr!Sbžno«ti svobodno, politično in knl-tnrnfc nđejstrovnnje nemSkih rnftnjiin. Tako pr^povedujejo n. pr. v Z%£rebu ftelovanj© Nemšk«* knlhim^ zveze v raz-Bih slavonskih kraćih, m-e* TrmojBTo sla^S* nego po bile k^darkoli za Hrvate in Srhs v bivši monarhiji. V Sloveniji, kj^r «o milnon Sloven-eev zelo H>ji 8k>sednega roasičneea nem-štvs, vlada direktno &>vini?tii"no bov-reštvt> proti vsenra, kar it* nemško. Nato navaja besede socijalističnpga po-fl«nra dr. Korana, ki js izjavil v narodni ricup-Scini, d« ft> Nemci v Slov«»-niji brezpravni itd. V Sloveniji po «a-prt© ra^ven v Kbčevju v?© iranske ljudske pole. Kernri so zatirani v ^oapodar-*kwn ozirn. Nedolžna društva in knl-tnrna ustandve »o rarpašc^ne. Del slo-venskepa ra^opisja Je prazrt&val raz-lastitev nemške filharmonije r Ljub-lip.ni kot plavni čin. Nato navaja razna srb^ke politike, ki gTedo N^mcem n* Voko in provi, da so 8rbi v t«n oiini "bolidi nesro Slovenci. P&sebno pa morv fo biti Nc^noi hvaležni ufed drugi ml tu-di dr. Koro?irti in Sto^ann Protićn! = Rusk? glad. Praška »Nar. Politika« prina^a odlomek pisma, ki jra je pisal na Slovačko sovjetski nred-stavnik v samarsk? gitbernfff. Pismo ^e z dne 3. januarja t. !. Marsikđo kdor ie čital o ruskem jrladn. ie sumil. da so noročila pret^rana a!i ćelo laž-njiva. Tu na piše odličen sovjetski čl-novnfk, ki mu moramo verjetl: Sa-marska jruberniia rreživlja deloma zaradi slabe letine, deloma zaradi ru-skejra zanikernepra eostx>darstva na-ravnost jrrozen prlad. Uuđle umiralo v masah. Došlo je tako daleč. da po-Jtaiaio Iiudle prave zver! ter jeđo truDla mrtvec^v. To ni pri nas nič nenavadnesra. Pomoči zanadne Evrope skorai ne ćutimo. Možie in ženske t otroki se vlačiio kakor blazni od \rasf. a nihče ilm ne more nomasrati. 2eleznfce so večinoma uničene in povsod je strašen nered. Dovoz živil od dr"jfod ie neznatna kar>Ha v mor-I«, zakai stratf*?očib fe mnocro. — Tz Prasre so noslatf v Petrosrrad roskhn rbntrim litrrntom m nov'narjem večio po^Hfatev ^ivil. TovariSf se granlfivo zaTiva!uT?rio. Poslalf so zaboj reskih nafnovcfJSih kntis, ki so iih v Pras:! takof pokuniji na korist el?.<1nfm av-torjem. — Nansen, kf oivanlrlra med-n»rodno nomoč straHafoČf P'TSifi. to?! Vn?ina p^)kukA ia traf« ter izjavi ja: >H«<, h*! Saj nipero mrtev!< Saloip^ra hi Hrrk^. v pnem ojrk^m okviru j« n©-aoJhaost. In mffndA tuđi pod Velebitom kuda nevfrietnost! D% »o starci v^wih" mlaiši kakor ■*JTh sinovi, tuđi to ni nif novepa: ob-dflovalo «3 j© le> opetovano ▼ dr^iinab 5a romMiih, vča^ih tr«eično, vfiesih hu-Ihorno. In da j» brezrestna nasilnofit vedno rnvia^ovita, j© že stara r^enios. Po tertf^ljni ideil ne prinaia. torej >Vu-dina« nlŠ orijcrinaln^ffa. Vzlic t*m poraislekrun, >Vu2in*< je delo, ki kale O^rizovićev taldnt ▼ si-Jajni luči. Kaloor ja Ma«r»t^nl >C*vallerio< ^bsvrtil >A ?• *♦•»»><, tako j(e rtoril OirriBrtTic v >Vučino«: 8«m sebi «i jo fi 7^o»r^til FV>liti?na kritik« g& Je po Y>r^rr?»tn b«tela ubiti fn n»**i r >tr-*t>«. A Ofn-izovi(* 89 ni dal! Kakor Vn?»m Je T7kr«nil \z »trtmne — 1© trn re^ii. In vsi insroslovenski Vu?1n*» rm rani-meio. >Vo«krw«< rardi Vufln«: Ml-l.%n OH-ovU! DA. ko bi njega ubio! «— taj ee loR n!j« rodfe- Ml pa TOosVuro«. Ali Milnn«. «4«1 ?** fioro do1^. bl*>?! — j^S H "dCTttOTI- «trji«Mp! Vzeni! *t «a ff^lo GCtzor velik. V-*»kor tvo.ii kemeradi, in nupiSi nam t ft>H kr^^ner" p.*ro<**»*n» liriku ter « i<;tn pilo knraktTirarJja dramo, kl MM dvigne, plemeniti, nAD6lni 9 *** ™** io «to)o bodoćno»ll " ' Na vzhodu umfrafo mfliionf, kerni-majo hrane, a zahod se za to ffrozo skorai ne brica. Kako to? Olsra Ta-strova odj?ovarja v »Nar. Politik! na to vpra§anje: Zato. ker teara zahod ne more raztimeti. Zahodni enenrill in agilnosti je nerazumljiva ruska vzhodna potrpežliivrost in vdanost v usodo. V zahodni Evropi od srednje-sra veka ne poznamo take lakote. đa bi Ijudje kar umirali. Odkar imamo železnice in parnike. je vseobči elad pri nas izključen. Mi smo delavni, enerjrični. v hipih katastrof iznajdliivl in organizirani. Rus na je apatičen. Ker je pobetoiila i#alone vsa ruska in-telijrenca preko meje, si narod ne zna pomagati. Zato mora intelisrenca nazal, da vrže tirane in zaČne sama z deiom! Sočutje Evrope ne resi Rusije. = Praktičnih ljudi ie treba, ne birokratov. Vse države začeniajo šte-diti in v to svrho hočejo zmanj§at! število uradni§tva. Dvojno delo državnih in avtonomnih oblasti zahteva nepotrebno množico uradništva in nepotrebno ogromno uničevanje papirja. »Prager Taeblatt* piše ■ v »obotnem uvodniku: Morda ni bila nikdar orilf-ka usrodnejša in povod nujnejši. da se izvrši zares obsežna In temeljttt upravna reforma od st>odaj do vrha. Pri vsem respektu pred izobrazbo rn uporabnostjo juristov pa se mora w>-vedati, da je treba pred vsem pomesti z načelom, da je mojroce viSja mesta za šesti zsrolj z Juristi. Mora se pa tuđi s kameralističnim sistemom uprave vobče napraviti konec! 2eleznice in poSte naj e upravUaio po vzom velikih privatnih obratov. a njih vodje In usfužbenci naj stoje Ie pod srosoodar-sko odfirovomostjo. »Minister« za po-oošte naj se uoravljajo i>o vzoru veli-kost! ne raznmemo. ker smo zaradi iarranja s politiko na take pojave ft preveč navajeni. Da mort poštni minister »oditi«, ker »o se strankarske razmere v državni zbornici fznretne-nile, se nam zdi jasno, ker Je oač do-Štni minister tuđi politik! Da pa je večno menjavanje mmistrov v rosoo-dar<;kih resortih škoda in nesreća. \^e vsak r>oznava!ec razmer. Z reduciranjem statusa še ne bo pomagano državi: treba Ie upravni obrat modernizirati ter odstraniti vsakršno prazno defovanje. Treba je pač praktičnih ljudi, ne Da birokratov. ~ Rasija postaja N«\ Politik©c v Pragi, da ima franooaka vl^d* trdno vdIjo, b©č1 po nrslreim problemn temeljito in deinT)skt>. Ni reć đrmnitl, da postaja RuRiJ4 oe '^rroptke in relo eve-tovne politik«; Hueii^ fe n* dnrmem r^dii vseh di«kw3ij. Val «vT*>pekl kabineti !n parlamenti se orijentiralo ▼ vs^h vpraianjih medn«it>dne politike • pogledom na toliko. prebn]a]oco se alo. va neko državo. Cim rečj* Je bili do-elej v niskem vpraianjn reserviraintMt, * tem elatnentarnejdo ello prodire sđaf r^Htiinlffa mišljenja in aireml^njv Kaj to pomenja sa na*. aloTsn^ke In neslbvanske driar© v M«lt aatanti In T-ol^ff nje, »• i b^edani n* da niti izraziti. >Jonrnal du Peoplec priob^uje g"ovor maršala Favola, ki Ra je Imel na pbll-tehnirnem eavodn v Parisa. General je ozna£il sadnjo vojno puro ta- *#pisodo tiffodletnega borenja med Kelto-IVa-noo-%\ in Germani, kl mbra služiti avrbl popolnaga nni5enj« Oermanor. Is tegm vrroka se nt>ra po generalove« omanju boj med obema narodom* sopet tana-lu pričeti. ss Pofftfča* flrflenfe bttrtentod-skfh Hrvatov. Hrvati v Đnnrenlandn so ustanovili samottolno ooBtUHio stranko na narodni podlafft. Protmm stranke temelll na farandfall za st* šCito narodnih maniSln. V fO«i)odar-skem ozlru bo vodila stranka polIHko zaSčite malih posestnlkor, po svojem utsrolu pa bo krščanslfo - mešcanska. =■ Antanta ktmr v OrHenta, \z Parfra tK>roČa|o, da je Lord Cureon vpra?5al franeosko vlado, kle bi ae mafifel sestnti s Poincarejetn, da se razgovori ž njim stlede miru r Orl-jentu. Ta razgovor Da se bo vrlfl Se Ie po prihodu italijanskega zunanteffa ministra v Pariz* V Orljentu se tora tataka tepo io Mprcll .■ - — - Rjucglaslteo obsndbe u beogradshem procesa. ATENTATOR STEHĆ OĐSOJEN NA SMRT NA VE ŠALJH. •*- Beograd, 24. fel^uArja (Izv.) Veeraj fbpoldne je bil pred okrožnim eodiščem t stopnje sa. mesto Beograd eakljaden nad me«e© dnl trajajoči pro. ces proti Stejiću in •ovirlS^m. V sobo-to je bilo. Eaključeno procesualno po-stopa nj a. Sodni dvor p& ja na to do vde-raj eeetavlja! zelo obšlrno, na vse »truni motivirano **>dbo. Z« rezultat sodbe Je vladalo med beogradskim prebivalstvoni veliko za. nimanje. Cim se je rasneala vent, da bo aodišoe v »redo ob 15. raz«li*ilo t-otiho, ee se vćeraj ž^ob 14. popoldna zbra.-le pred dvorano okroftnega ??)difi^a šte-vilne mnoiice Beogradćanov, ekušajoć si pribori ti mfesto v dvorani. Rod je moral« vidrža-vati ir^5na orožnižka pa-trnlja. V dvorano eo bili spuk'eni 1© nekateri Beogrdul6ani. Bilo je mnogo tujih In domačih novinarjev in juristov. Ob 15. je v dvorar*> atopilo vseb S3 obtoždncev. Prv« plavna skupina Ste-jić, Czaki in drugi, obtožeru atentata oe. »oudoležb© in drupja već ja »kupina, obtožena revolucijoname in proti-držAvn© propagande. Predsednik nodiščfc P r o k i ć je za-W ob 15.5 čitati sodbo. Obtoženri «<"> mirno, z n<*ko nap^toetio in »tojof p»>-sluftali vsebino eodbr. CitAnje ©o^llm je trajalo eno uro 15 minut. V motivih ?*x!b« ma*<>i^ Pt*»-Jića dokazano, da je dne ?f>. juni ja 1921 iBvreil atentat nA takratnega pr*»tolo-naalednika na ta način, na#lednika vHhpna botnha ni dosegla svojeflTA rilj«, kar ja bilo proti Ste-jiće\-i volji. Na atentatu Je bil soudcle-žvn Lajos Cmki, kar je podano tekom dokazne?* postopanja. Obto/eni 5?na-poje St^ji^ r*a je fiidi povodom toga atentata teiko r»ogkodoval devet o**b. Sodba nadalie upr»tAvlja( đ.\ ni dokazana aoud*>leina clp«te ostalih w>ob-toi«ncev. kakor Treblnj*w;a, KoračP\*i-*a in tovarišev. V?1M tega »^ omenieni obtoft>nct tjprošoajo od obtožbe glede souđeležbe na atentatu. Glwde dru«e skumne* obtozenre-r, ki ««o vrSili revolncijon'*rno in proti-driftvno propaeanf>>, ugotivlja »odba, da m> člani glavneg* i«\TSilneira odbora koroiinintične stranke in narodni po-slanri Ifilole Kovtacević, Copir. Treni-njac in drugovi vršili r^tom ti^kA, potom seetankov in na drag« načina aktivno propagando r« I*vr5i^v komuni- stičnega programa, ?prejetep;a na ken-creeu v Vukovarju, ki priporoča ud«?j-stvitev tega pi*>grajn* tuđi r na«il]?m, revolucijo in skrajnimi M*ed.*tvi ter propagira spremembo oblike vladanja, kakor tuđi celokupnega drž^vnega u ft troja. Sodba ugotavlja, da ?o ti f>b-tožt»nci, kakor j^ bilo eodno dognano, Aktivno vodili re\^]ucijo in skuftali udejetviti vukovarski program z nasiljem in terorizmom. Zakrivili bo hudo-delstvo v smislu § 90 knz. r.\k. Ta »kupina, kateri je pripndalo nad 50 oseb, je 1© deloma kriva p^renjega, lmdodeletva. Hudo*lelstvo po § W se y* dokar.alo članom plfivnega odl>ora ko, nnini?tioni> stranko, drtlje Sin/>nu Pa-linkaMi in dijaku Savi Nikoliću. Za ostnle obtožence, 19 r*> itevilu sodii&e ni nv^glo u gotovi ti njih krivde. Po konrani u temeljit vi «Kibe je predffednik naznenil visino karni. 1.) Atentator Spa«oje Stejić se obsoja na nmrt im vefialih. 5.) IiAJoifc Craki radi pondelezbe pri atentatu na 20 )et ječe z lahkirai okovi. S.) H*di hndo^eistva po # 90 Laz. zak. II. od**vek se ob*ojajo na dve leti zapora: Miloje Kov«čevirt VJadi. mir r*opić, Filil> Filinovir, Miloi TVebinjar, Vladimir Milovif, Dra- gom^r Marj^nović, Vlada St*fa?w. vir, Ivan Ćolovič, Života Milojko. vi^. I^ini Mojzes. Cjaro Ssalaj i •* Simon Pa.!inka$. AS) Dijak Spas*>je fft->ji^ j«? dalj* oK-oien, *\.-% ima povodom atentata po^kodovenim o-sebara plaćati veaki po 10.000 T) za bolečine in 2.000 P rn razno «tr^kp. Rvicarski r»rr>fe«nr Poitii^r se je odrd-kei tej odikodr»in?ki znntevl. Vrojti ob^ojenreTT* se vrac^iTMi pre-ipkovalni z^por v kar«fn. Po končani •ridbi je zavladala v dvorartl probna tišina. Branitelji po r*-reli kMooti: >Va vi^je sodiš/e!: Sodni dvor je pritož>>o v?:el na znAnie in jo predloži knsacijckemti dvorn. Nafr> so MH or>roiioem takoj »rw5?eni na Fvt>bo-do. Zunaj dvorane Ftoj^s, množioa je srlojno rezultat tf>dbe pozdravila po-pblnfnim ravnodušno. % Prore« je trnial me^er dni, wi<*el f»e je 25. jannaria t. 1. flairodif^ sltnnSStlsfa. RAZPRAVA O DVANAJSTINAff. — NAŠI — Beograd. 24. februan'a. (}ry.) Narodna skupščina je včerai nadalte-vala špcciielno debato o proračur^kih dvanajstinah. a je ni korčsla, ker se Ie zbornica bavila z nekaterimi taterpela-cijamf. PredfednfV 6f. Ivan Pihar ?e «e?r) ©tvrjril 5b 10.45. Po končanih formal-nostih fe odzovarjial voin? rninister general Va?5*ć na lntcrpcfaciio zemlfo-radnika Vo?i«lava L a z i ć a o neza-dostni oreskrbi pp. 34 in o batinjanju vojakov - Voinl minister jtenera? Va?l6 !e v svojem odtrovoru oriznal. da vindaio v 34. pešrjolku nezad^t^e oreskrbo-vaine rarmere. Kot vrrok fe navede! veliko Stevito ix>d orožic, oz. na ve^ho pozvanth rekrntov In na mnfvi'zadi© proti Madfarsld. kar je volivalo na točno preskrbovanie vojske t dobro obleko in drugim. Glede »batinjania« pa |e vojni minfster • r>oscbnim nagla-«>m in s nosehno odločnostfo omenfal, da Ie batfnftnfe vofikor že 90 »»kotra tbsofotifo nreomredsifio fn da bo stro-io postofMl prot? krivcem. O nalovrah oflcfrlcv |e mnilster med drujdm ome- Kultura. VO.INI MINISTER O RAZMEPAH V VOJSKI. rtial: »Ofidrji moralo goi!« 13nb«en do volak*, skrbeti z«n1 in njegovo zdravje. N»l sf«=tem |e. da mora oficir 1?tibW vojaka. Če ni IJuberni |e vsaka df»cipf'f?a brez oom«na. Ver ni usoe-hov. Zhf>rrfica ?e nato prešla v rarpra-vo o proračunskih dvanaktinah. Pnslanec Ivnn B r o d a r fkler.T fe rovoril kW opozienrmnlni jrovomik o foka'ni pollrfkf v Sloveniji. Naredni ie vojne*^ ministra, ker $n bate pri \-oir«-kih »Orli« nreiranjani. Med nfe«ro\Hm zelo izzivalnim govomm je prišlo do ?ivnhneea prepira med niim in poslart-d S^mo^^oine kmetske stranke. Popoldrte se je seia nadalfev^Ta ob 17. Kot prvi ie srovori! po^lanec §ktiH ! (kler.), kn*?ZTr?ifoč prorači?« m narod- i no *r«?v»dsrstvr>. Oovonli «0 nadalie še *emloradnik V i d a k o v i ć in biv5i minlster saobračafa Uzunovlć. Debata o dvanrust7>?h. je bila na to nre-Vfniena in dana^nia seja 10 nadalfine. D^nes fmaio mkliučno be^edo poroče-vafee dr. ?cčerov frt flnančnl rnf-rister dr. Kmnnntidl ki bo nđ^rn^arjal na razne ugovore s strani opozicije. Iz mrite kralleolne. — k Velik protesta! shod «tr»-fevskft ien orotl cfmglnri In koruncf*. V nedeljo se Ie vrSfl v Sarajevu velik shod tamkajšnjih ženskih organfzacti proti drajrirni Ju korupciji. Govornice so opozarjate na uplfv nczdravfb dni-žabnih razmer na mladino, obsoiale nepotreben luksus in zabtevale usta-novitev posebne ženske zveze proti drafftnli, knrupciii in inksusu. — k Posvećeni* nove«a šibenl-tteta škofa redovnika Jeronima MI-lete se izvrši 26. t. m. v Rimu. Za škofa fra bo posveti! kardinal Merry del Val. — k VlMlkm *r. IClkoSa Veliaiim-riš edpotnie v krmtken ▼ poeetmi «r-kveni misiji v Amerika. — k ioMve t Be*mi Im Heivg«vl-nL Ob prtcetkn tekočeg« ftolskegm h>U je Wlo vpisanth v Boenl in H^r^govinl «9.000 ADlaklh otrok. Vseh ljudskih iol Je 54S in vloer f»2 nacijonalnili. 28 kon-fAsiJAnninih, estiU p% v> đri*vn<*. 6te-vik> tteiteljakih mo*l tiuil* 12T3. — k CaaaeJ^e v Bm»I \m Ileret. ferlai. Po o#nroboj*niu Boene in Hcr-eettvvtne te je privelo rn 7 vi ja ti tuđi Urokajftnje e«eopi«je. Scdoj izbnjki 6 dnevnikov In 10 tf»dnikov. V Sarajevu ishatajo dnevnlki >Srp^K-i ri.W'«, irlaT* đo glfisilo radikalna strnnkt>, 5Hrvnt«k;\ alogac, glasifao hrvatske kmefke strnn-k% ^Frmvda^ •loMmio § latilo Ju«*. RBPERTOIR NARODNF^A GLEDA- USCA V LJUBLJANI. Drama. 24. febr. Pet^k: Prekra^n^ ^abinksc B. 25. febr. Sooota: Dramska pr*Histe,VA v opernom p let Lili šću. Dnnisko si©-dališ^« faprt«. 26. febr. Nadrlja por^Uln« ob 3. urii Komedija r-nn^-njav. I zvon. 26. febr. Nciclja zvečer ob 8. uri: Ham- let Izven 27 febr. Pone^leljek: S>-^t C rs. febr. Tt»rek: zaprto. Opera. 24. febr. Petek: zaprto 25. fobr. Sobota: Zlahtni ra^in. 5!«vw no«tnn predstava, lrven. Proslfl* ts. 3(>0 letnire Moliernvegff rojfftv*. 2fi. fobr. Nedelja: ButterfK' Izven 27. fehr. P^nHeljck: r«iprto 2S. febr\ To rok popoMna t>b 3- nri: Prodana neveata 1zxpvl — SentiakobsVi ctodallSki odtr v Ljubljani. Fiorijanska ulica 27., I. vnrl-rori jutri.v sob^to nb R rvečer izvirr.o MeSkovo drnnv^ »Pri Hrn^tmih •. VIo-ze ^o znsedeno z nriiholi.. in t>T.. febni^n.i od 30.—!».V are koncert mekog«, krwtota Vrangk>-ve armnde. — Proslava 3(K>fcoi 1. in od r do 5. ter pol ure pred prcd*tavo. — Oledaliski lisrt v upravi mf*#tn*%-f& odbora IMniž«n.iR fflM. iirralr^\^ SHS bo sku^^l » prirvl>ohriiv> t^vl^n^kih r»glft>ov: (reln ?tran ^nk^nrn^ nhjav^ D 200.—, vpAkrat mi^ ptvpiifiO — Vođfinti fond nnemojrlih flunov. Ć^nj. trrdk« pa prosimo, da n.tm crMn rtu roVo v tein ^rojf^n iiumnnitiirnrnu stremi]pnJT!. — Opln*^ •pre^mn nprava >Glod. listsc (dram«kr» ffl^!ili^ć^> in c-Jr>5ko Zorm^n, £\*n TMniž^njA £rl**da-ličkih iprriloev. OlMaliHkn ni. 2. III.. k.^ffri imfl pooT>N*tit««r 7% nabiMiif* o^lasov. — Ođl!ko\-ann HeStci. ^ww«. I.iler. «Inistv<> >Svatolr>r> v T'^ei jp po komisiji, ki ie bila I7"."*o1>t:i \t », r=t !itA-rptov. kritikov in *IM*!. prnktTk'>v, pmnrila vc^ izvirn^ rSt\i* :crrr. i^i.nnr* v dobi 1917—1921. prvi* n* -vini \>-rndn<*ff? div^dl« «!i Aniohr H«ko*» i d\-vsdl«. \^srr«i'n j<* ^il» r^-l^ljrna dr.i-n:i >Orioi »rpta/ Ot%k%rfff Fi^rh«»r. ja. — Ce$ki Shihe*f>earr» ZdaJ Imajo Ce-h! že v^ejfa Shakc^pcarij. Zadnja dr?m;t ie hita vPerikles», kl Ie izJH v če%kem pre-vodt: tf dtii. Zar*iiYiivrk te rveJeti da je i. -Se! prvi če*ki prevod SViakc ovratili Črfki oder v verit« moderne ametnosti. •loven^ke imuiHmansk« «tr»Trk^, >Va-rodno J^din^tvo«. tiražni li-'t r% Tto»n>> in H^rcecmHno, >Nar»od<, list dr. Niltv-1« Sto ja novija, rlana blv?^(ra Ju^oilo, ' v^n^keg« odb6ra v Ijondfnin, >.Tneo«lo-v*m*ki List«, libaralrr* - d mokru tako pln»ilo In radikAlni >Sa*ajevf"ki T>nav- . nik«. Tednikir >Dcmovina<, socijhli- i »ti^ni >G1a« »lobode«, 90*. d\m. >Zvono«, >Na£a Pravda*, ^l.^silo nrnsllmai!). i eln» opoeiHj^. >Krvat«ko Jedinetvr>c, »Narodni teljezniftar«, >Teža4*ki po- , kretc In hiTmoristi^nl Ifpti >Palan|rar<, >O«a< In >Satir«. V Mostarcu izhaja n©- ' ođvisni dnevnik »Deloc. — k Umrllvost t Zacrelm. Od II. đo 18. t. m. Je umrlo v Znirrebti 77 oscb, med nffmf \f> na Jetiki. V istem čas« fe bilo tuđi 6 slučajev mrtvorojertčkov. "— k Satnomor rid! alkohola. V Zairrebu se je obesfi delavec Franlo Cenčlć, kl je zapusti! nfsma v kate-rem r>rav9. da Je ižvrSil samomor radi pijanstva. — k Vteolra sturost V Virovitici ?e'iwr1a te cftil n^ka 10? Vt? »t^-n Ana Lanđa. kl f* ?• minulo lesen po-birala drva no ulicah. — k Veliko darPn umerl^Pi ?«• *os!ovenov oaf^mn Rdečctnu kH^ii. i Jugoslaveni v Pittsburtfu so Doslall \ ^srGdniemu rezoni Rdečetra kri^a v i Bewrad 1.3ss.?^o kron za vojne pr> | habljene iz Srbije. . Doulii — 5 Koro^ketpi nam pi^eio: Kdor konjskih soc'a!nih derrrikratov s'rvcn-»kesra rodu še ni poznnl, nai čita vFreie. SrimmeTi« t, dne 21. t. m. o %c\\ ohein-»kesra odbora v Velikovcu. Zdejo o p^1kn\-ni-ku Horrfern« rM? nanada nn n^^era fastopnika v vellkov'kem d'«*r?kH#»m svetu karnovan z 8dnevnfm raporom. — 35 Vrftn«k»ra nnm pi*-]o: Dne lft. t. tn. fl* ie vr*H nrl rvovrlini nilelH^ h\ oK^nl rKor >p«Hnt?>ri*l^v^i»-**% M#ti^« n* Vr*n*V*w. FVUnilo p* j«. vzburilfi F«nimpn> in wirl ** narodno ^Hrambo tH«ti r>rl okoliffcrm prW>iv«lPtvii 11 prrdsiv^nit. Za pr^d-pfs^Tiika ie bil Top<*t l*vf»1ien komaki rojak iivinozdr&vnik Kulterar. 46. šte*. .dLUVĆNSKl NAtfOD\ Ouc 25 leoriiarja t*k2 tftrdD 3 Dneone oestl. V Ljubljani. 24. — Neka! fieverjefaeza! TemeU vsakega parlamentarizma je javnost. Brez javnosti si ne moremo niti misliti parlamentamega dela. Zato so tajne seje v parlamentih največja redkost. Tuđi v naši narodni skupštini doslej nišo bile običajne tajne seje ne plenuma, še manj pa skupštinskih odborov in odsekov. V tem o":-» ie edina Izjema parlamentarni odbor za upravno razdelltev države, kl ie nedavno tega sklenil. kakor poročaio listi, da se bodo odslej njegove razpra-ve vršile z izključitvijo javnosti. Čemu? Ali so morda v nevarnosti živ-Ijenski interesi države, ako bi javnost izvedela, kaj in kako se razpravtia v odboru za administrativno razdelitev države? Nam se zdi, da je ta sklep narekovala slaba vest, ker se odbor boji javnepa mnenja in javne kritike. Odbor bi rad javnost postavil eno-stavno pred gotova deistva, da bi ne mosrla vplivati na končne odborove zaključke. Kaj takSnefra bi se ne motrio in ne smelo zgoditi v nobeni drugi državi, ne da bi se dvijrntt vihar nevolje in ogorčenja. A pri nas? Pri nas se takšna stvar jemlie na znante z anatično ravnochišnostjo. kakor da bi imeli državljani edino to dolžnost, da slepo odobrsvajo vse. kar mu ok-troirajo jrospodie narodni poslane!. In vendar bi človek misli!, da bi moralo biti v vseh vprašanjih merodai-no zgx>lj mišlierne volilcev, ne pa na-ziranje posamnih poslancev. ki si nitf ne npak> iavno zaeovarjati svoje sta-lišče. Naiboli karakteristično na stvari pa je to. da zakcmskej?a nacrta o upravni razdelitvi države na oblasti niti postanci nišo dobili v roke in da razpravljaio o tem vetevažnem problemu, ne da bi se motfli preje o stvari poučiti In se pripraviti za razpravo. Da nima odbor na raznolaeo prav no-benih podatkov, kakšno bo finančno predstavljamo: upravna razdelitev. nanrtila državi, nam ni treba posebe omenfatl. Kakšen bo krtih, ki ga bodo Izoekli iz te moke, si lahko že vnar>rei predstavljamo: up-ravrta razdelitev. ki se bo na ta način nretolkia skozi odbor in postala zakon, bo sedai vla-daioči kaos v drža\Tii upravi še rv> desetorfla. rnesto da bf jara odnravila. In ko se bodo pojavile upravičene kritike in obsodbe. bodo ffospodie. ki sedai kuhajo kašo upravne razdelitve v skrivnem loncu, ogorčeno klicali svoj anatema na vse tište, ki se bodo drz-rnli odrekati veljavnost zakona, ki ie hil zvarjen pri zavorjenih vratihl Takšna je poHtka, ki koplje državi — grob, £">*Tv\da! — Bofezen ministra dr. ŽeHava. O. minfster dr. Žeriav je vožnjo iz Linhljane v Dubrovnik preko Broda in Sarajeva vkliub dolcrotrainosti in na-porrtosti dobm prestal. kakor nam oo-roča z. dr. Tičar, kl ie sr. ministra spremljal na vožnji. Minister dr. Žer-fav ic moral biti vsled m?le krvavitve fz piiuč posebno oprezno rreneljan fn jfe vsTed možnosti komplikacij na vožnji potrehoval zd ravni škesa nadzorstva. Ob prihodu v Dubrovrr'k ie bll snutum nekrvav in kašelj ie bil prav malenko-sten. Bolncpra ministra ie prevzel v zđravni^ko oskrbo *• DrimarH dr. SnvM-čič. Izvid, katen_jra sta izdala dr. Smolč'ć in dr. Tlčar dne 21. t. m. zve-Čer, se trlasi: »Razno'oženje no trinr-nem. trdnem. naravnem snanfu ugodno in dobro. Temperatura 37.5°, žila 96; diharne 32, nenaporno, srce zadovolji-vo. Slasti malo. Eksudatova plast na desni strani oliuč" zadai in zdolaj. ne znkriva dibanja. V levi zcrornfi pliučni krpi nekoliko katara. Mesto krvavitve tamkaj ni več dotočtiivo. Draženie t>o-prsnice na levi spredaj, zdolaj izjdnlla.« — Nova državna himna. Načelnik miniptrstve ver Siirtić jo skii.^al te dni t Beopradu konferen^n, na katero jt5 bilo pozvanih reč odličnih književni-kt>v. Na rej konfer*ru-i se fe razpravlJA-lo o novi državni hinml. UfcbtovUo a© ie, da. je treba đ*rm?njo rnčfisno himno, ki jo tvorijo sknnrto >Bož« pravda, >Lepa n^ša domovin*!« in >N^pr^j< na-dom«stiti k novo skupno himno. Ker >LoT>« n^ša domovina> in >Naprejc nl-sta himni, marr«?^ kt>ra^niri, a prvi del prbsk© >iimn© ne u^ajfa nckAterim kromom v Sloveniji in Hrvatski, so je sklonilo, da ee čim najprije razpiše nateoaj Ea novo himno. — Odbor za osuševanle barfa — brez denarfa! Poročajo nam: Pojrlob-li>nie LjublieniČne struje in kar ie ž nnm v zvezi. je prišlo na — mrtvo točko! To se pravi nadalievanje del v tei struci ie odslej popolnoma one-moročpno. ker so za ta namen poSli — vsl fofi^?! To je uradno pri^nano de;^tvo. Ta a^cHa bo zdai počivala to'JVo Č«??a. doklfr: država, mestna ob^'tig linMfnnsVa in Interesenti no no^kr^e vsaV za ^voj milllonskl nrt-cn*»vek ^^veda. s k^terlm bi se pnVrj-vnli rr^alfni stro.^ki r^nfo. Tn tako b^rr^o še nanrpt ele^ati v na§i »nre-sto^Tc'« po sredini rarHranano strtieo, po V?f»r? s<* bo cedila umazana In ^mrr^e^a mlaVn^a. a med lično 7^ra- Spimi tWona«;t!mi rbrežnimi z'dovl, bi delali čast vsakemu velikemu raestu, — Kako lahko bi w bila februar/a 1922. ie vsa ta regula&na h osuše-valna dela med valno ceno dovršila, da ništa dr. Šusteršič in klerikalni ,deželni odbor z neenergičnim odborom za osuševanje pometala kakor s cunjo, mestni občini pa delala škodo kjer sta Ie mogla! Mesto tisoča-kov bo struga požrla zdaj milijonc, za katere pa živ krst ma ve. kje se bodo vzeli! Čemu nemgkl napisi? Po vseh naših večjih kolodvorih šc danes iz-zivajo na brzovlakih razobešene table z napisi: »von Beograd, Zagreb, Maribor nach Wien« in Istotako v nasprotni smeri. Napisi so iz novejse-ga časa, torej ne prihaia vpoStev niti najmanj Izgovor na nabavne težkoče za pravilne napise. Ker ti napisi pov-zročajo na posamnih postaj ah konflikte, bi bilo že v interesu prometne službe nujno Želetl. da se taki napist nadomestijo s pravilnimi. Da ne bo razburialo tuđi sosedov onkraf meje, bi zadostovalo, ako se izpustijo bese-de »voru in »naehot ter napiše n. pr. samo Bf*ocrrad-Wien. -» Afera dr. Oblak — Na tlačen. Poročajo nam: Klerikalno sovraštvo in nelojalnost kandelaberskega jrovomika se je pokazalo v poročanju o razpravi, katero je imd g. dr. Obla k. ki *a klerikalci sovražijo radi niejrovesra na-stopa v znanih klerikalcem neliubih zadevah. G. dr. Oblak je kot zastopnik v neki pravdi navajal, da je dr. Natla-Čen javno pred sodno dvorano nas^>-varjal svojesra klijenta, ki Je bil enkrat zas-iSan kot priča in enkrat kot obd^'-ženec o istem dogodku, kako naj «jovPod-f>ornemu društvu slepcev v Ljubljani«, Wolfove ulica 12. kjer so sprejntejo milodari. — Pogkodbe na m^fitnih SoHkin podlopjih in na višji realki, za katere potrebna popravila mora ekroeti me«?t-na oblina, zahtevnjo ntč več nic ma nj n*»go milijon kron. Te poškodbe sat* na. »tale v faeu, ko je Mio med vojno t njih nastanjeno vojažtvo. — C^sta ođ Kovinske tovarne đo pokopališča je kakor kakšna vaška cesta. Mestni upravi bi *eto svetovali, da jo da epomladi, ko izgine 2 nje sneg in led, po meetnih inženirjih in dolavcih, kl jih ima dovelj na razpolago — regulirati. Pred vsom j© cepta prrr>zka, nič napeta, nrnlokdaj nasuto, nima bd-točnih kanalov, na obeh straneh manjka urejenih hodnikor za pefece, ob dcžlu jo polna blata, ob »uh^m polet ju pa pol-na prahu. — Lepa starost. Pretekil teden je umri v Hotovljah ori Poljanah Frpnc Primožič, stari Apnar. star 98 let. Bil je najstarejši človek ne Ic y nolianski občini, rnarveč menda v ćeli Poljanski dolini. Bil ie do lanskesra leta Se ooool-notna čil in čvrst Pletel je rete. četudl je imel na levi roki prste oohabliene. GodMo se mu ni nikdar nosebno dobro, a delal je do zadnjega leta brez očal in pri popolni duševni svežosti. — Smrtna nesrača. V Drložnikn, obč. Trata v Poljanski dolini je v tCH rek, 21. t. m. pri?el posestnik Franc Do-lenc tako blizu ojesa pri mlatimlci, ko so mlatili, da tra ie s tako močio udarilo, da mu zlomilo vrat, da Je obležal na mestu mrtev. Moi je bil star okroz 60 let. — Drojen ropantkl mnor. V nedo-IJo, 19 t. m. se ie izvrSfl v Otaležu, blizu državne me rbleke. 3 hlače in 2 para Ćevllev, med njl-*ni 1 par gorskih. Deianja osumtjena Je med drugim tud! neka žen«ka, kl je bPa svoj čas v shifbi v tem stanovanju in ki fe to-krat m bila na dobrem glasu. Policija se-veda prldno zasledule dalje. — P^reropere^fia drtHIJ'ea rajfprA-jac>v a«*tmna. Vitraj po nočl fa bilo radi kaljenja nočnejra miru arotimnih prt mladih ponornjakov, ki 5T> pred gostilno >Frrthlich< na Trnovskem pri-stann rajierrajaH in kričali na vse grlo. Na policiji po *e vedli zolo arogantno in eden med niimi je Izjnvil: >Prmej-duž! če prav pWam 100 ali 200 dinor-i&v — ttifdn 3© us« cti!c Pa7j^ra|vi^i 5t> i?« mnSčevanjn celo bdn^sli vi^j^mii ^tražniktt, ko jih j© zašli5?ival, wivt>j-5©k tohaka. Posledir;© bodo ob^iitJjiv^. — Lisica. Anf Jerina. je utekU. ži-v^a lisica in ?e zatekla na dvoHšče n^ke hiše ti« Re^ljevi cesti. VJe! jo jo pis. sluea Tvun T. in jo je takt>j >na mert< odri. Ko Je Jerinova lzv^dcla o t^io-etni n?odi svoj© ljubljene lisice, jfc po-hitela k T.t da bi dobila veaj drapoceni kožiiR^ek nazaj. Tbd« T. se je branil izročiti ikožnščekc. nakar ga je Jeri-dova naznanila. — Nepriporofljfra oblskov^Tka. Franciška Mraz je obi skala po-e«tnika Martina Bovha v Sv. Petru pod Sv Go-rami in tuđi pri njem prenočevala, V zahvalo za obisk pa mu je tnlnesla raz-n?ga parila v vrednosti 10.000 K. Z ukradenimi predmeti pa je neznano kam izginila. — Za ffladuloče dllake na čeSkem so darovali: dr. Oblak 400 K. dr. Kle-nec 400 K. dr. Grablovic 400 K. dr. Fett;eh 400 K. dr. Triller 800 K. dr. Jo-sId Sajovic ml. 4^ K dr. Kuhar 400 K, dr. Hacin ^o K. dr A"min 1000 K. dr. Svisrelj 400 K dr. Ravn'har 400 K. prof. dr. Pretnar 400 K. prof. dr. Pestotnik 400 K. prof. dr. Ivan Lah 400 K. ravnatelj Juz 200 K. nrof. dr. Rudolf Mele 200 K, prof. dr. Škrlj 200 K, prof. srdC. Vidmar 200 K, prof. jrdč. Kokalj 200 K. Kdč. Kuntih 200 in nrof. Peterne! 200 kron, skTjpaj torej 8000 kron. Vivanl seguentesl___________________________ — Požar v opernem frJcdaOiScii. Danes dopfclđne ob pol 12. uri je začelo v bpernem gledalištu pod odroni goreti. Unele <«o so platneno drkorofij^ ter pro-rel© plamenoma, Pa fd openj nničll okoli 000 m* poslik-in^a platna. Krr je imela pravkar rm odru opernega gledali 5ča drama skušjno za >2lahtnega mP8čannc. se domnovA, da je kdo iz-med sodelovnlcev pri tej drami pušil cigareto ter vrgel ogorok pkr>zi od prtine v oderekih tleh v sklađifife za dekoracije. Ogemi so hitro pogasili. Bone. — Zagreb, 24. februarja. (Izv.) 2a-kijuček. Devize: Curih 60.—, 64.75» Pariz 29.80. —.—, London —.—, 1445.—, Berlin 150.—, 152.—. DunaJ 5.275, 5..«, Pra*a 550.—, 562—. Italija 16.70, 16.75, dolar 322.—, 323.—. ček. Valute: dolar 316.—, 324.—% — DnnaJ, 23. februarja. OzvJ Devize: Zagreb 1918.—, 1922—. Beojrrad 7670.—, 7690.—, Praga 10.272.—* 10.278.—. Berlin 2897—> 2903.—. Curih 120.975.—. 121.025.—. — Dunaj. 23. februarja. (Izv.J Valuta: dolar 6098.—, 6102.—, dinarjl 7m—t 7605.—. čsl K 10.272.—* IO278.—. — Cttrtfif, 23. februarja*. Zajrreb 1.60, Dunaj 0.109, BudaneSta 0.749. Berlin 2..^71. Praj?a 9.649. MPan 25.826, Pariz 46.826, London 22.561. New York .105L — T.-st, 23. febr. Zagreb 6.25, Ber. lln 9.50, Praga 35.—. P«riz 1S1.—f London 87.90. N«?wyork 1^00. CuHh 932.— — Praica, 23. fobr. Zagreb 17.75, Dunaj 0.93, BudimpcSta 8.25, Berlin 27.625, London 262.—• Newyork 60.—f Curih 1210.— — Rtriln, 23. febr. Z^ereb 67.—, DnnaJ 4.45. Praga 380.—. I ondon 946.— N6wyork 315.-, Curih 422a— W^* ^^mm ***** * ~**^ ^*" na!nou£iSa poročila. SESTANEK MALE ANTANTE V BKOGRADF. i— Beograd, 24. ebr. (Izv.; D,itum ff^etanek male antante v 13©ogrnčen. Gotovo j©, da se e^staiika udeleži ^.eškoeiovaški ministrski pred-sediiik dr. Henftž. Romunsko za-topa lunanji miniflt<5r Duca. Minietrski pred- VPRASANJE URADNISKIH — Beograd, 24. febrnarja. (Irv.> | Demokratski t>cslanski kltib je imel \ včeraj da!jšo sejo. V razpravi je bilo edina vprašanie izp!ačila uradni^kili draginjskih doklad. Seji je prisostvoval tuđi hrvatski pokrajinski namestnik sr Dcmetrović. Demokratski klub je po pojasnilih Demetroviča, ki je nred-lagal, da se takoj prične z izplačeva-njem drnsrinhkih doklad, slasoval tu j njegov predio*. Finančni minister dr. Košta KumanuUi ie z ozliom na to zla- I prdnik Britianii je nnmre? r«drfan di bodoCih voiitev v paihiin^nt. N» prcdloj; dr. Nineića se ima \ršiti kon-ffrenca m«l? antajDt« v dueli od 1. mar. ca jasniU. oz. DOpra-vq tc«a dostavka. RUSILCI VALUTE. — Beograd, 24. febr. flzv.) f i-nančno ministrstvo je suoči izdalo obširnejSe poročilo, zakaj ic frano-5ki frank na beogradski borzi tako poskoči!, tekom enejra dneva kar z<\ 50 točk. Po svojem organu je finan-čno ministrstvo dosmalo, da je bila dne 21. t. in. na borzi zaključena nro-daja 13.300 franeoskih frankov. Knrz franka pa se ie naslednii dan dvignll od 675 na 725. Po poizvedbah sw usrotovi??. da je beogradska filiialka zatrrebšk^ Komercialne banke ome-njenesra dne na borzi sklenila dva zaključka za kupci jo franeoskih fran- kov. cnrsra za 10.000 od Srbske jrrađ-Jcvin?ke banke in OniKesa za 3^00 f»d Srbske zerralske banke. Na poJ-latri iisrntovljenih poizvedb ie bita Hradicvinska banka kaznovana ra 2O0.0(»o dinariev plohe ter ii je bila odvzeta pravica kupčevania z devl-zami in valutami. Odgovorni faktori! banke ra ^ridcio pred sodišče n* podlaci zakona o pobijanju drasrinie. V finančnili kropili in med beo«:rad-skimi trpovci ie vzbudila ta kazeti veliko senzacijo. Uc'nižcnte bank ie takoi protestiralo. Udruženje upa. cU. se stvar še enkrat preišče. NAS VATIKANSKI POSLANIK. — Beojrrad, 24. febr. (Tzv.) NaSc-mu poslaniku v Vatikanu Bakotiću so bila odposlana akreditivna Disma, da iih predloži novoizvoljenemu pape-žu Piju XI. BOLGARSKA IN ALBANSKA VLADA. — Beograd« 24. febr. ftzv.) Iz Sofiie iavljajo. da je albanska vlada predložila bolsrarskemu zunanjemu ministru prošnjo, da Bolsarska prizna tiransko vlado v Albaniji. Kakor se je iziavi! mfnistrski predsedn'k Stambolfjskf. nf zadržka. da ne M Bolparska priznala albanske vlade, ker so jo že ostale države priznale. ITALIJANSKA KABINTTNA KPIZA. — Rim. 24. febmarja. (Izv.) Kralj Ie včeraf poveril šestavo lta!iianske vlade Giolittiievernu priiateliu posl. De Fa dl. Seda! prihaja kombinacija, da stopita v vlado senator Tittoni in Or-lando* SPORAZUM MED FRANCUO IN ANGLI.IO. — Pariz. 24. svečana. CTzvfmoA Včerajšnji »Petit Parisfen« p!§e elede sporazuma med Francijo in Aneliio v zadevi programa jrenovske kn^fe-rence sledeče: Konferenca se za nokat tednov preloži. Prisotrtost niske dcfesrnciie §e ne nomem'a rficiielne?ra priznar\i sovjetske vir»^e. Ceprav se sovjetska vlada ne prizna, se uvedejo potrebni knrakl zp fzvršitev gospodarske pogodbe z Rusijo. — Pariz. 24. svezana .fTzvirno.) j Polncare In IJovd Oeorj? odpot^i- feta, da se *r sobnto sestaneta v ne-ketnđnestn Francile. Krai sestanka ni zna. ker Llovd Oeorffe noče priti v stike r, novinari!. IZ GLADUJOČE RUŠITE. — Moskva, 24. svečana. (Izvfr.) K^misffa za omejitev lakote Ie sklenila zaplertitev vseb cerkvenih dra-jrocenosti In zlatih posod. di fz Izku-pička nabavi hrano orladuiočim. Po vsej Riisiii se osntifefo posebne ce-nilne komisife. kl bodo izvedle inventuro cerkvenih dra^ocenosti. NEM§KI INDUSTRIJCI V RUSIJI. — Berlfn, 24. februarja. (IzvA Posebna delesracija. obstnjcča Iz zastop-nikov tr^o\ine in industrije ie včeraj odnofovala v RuMfo, da na llcti mesta prouči jro^nAdarske razmere države sovjetske vlade. PržavrH tajnik na raz. Avffust Miiller tuđi odooruje v Moskvo. FRANCOSK4 DFT rTOACUA V MOSKVI. — Moskva, 23. febniaria. Tlzv.) Zastnpnlki frtncoskeira kapitala so d(v speeli v Moskvo. da i ljudskim komi-sarjem za finance razpravHajo razl*fina vpraSanja bančne in trgovske politike. AVSTRITSKI DFI.FOAT.TE T\ GC-NOVSKO KONTCRENCO. —. Dunal. 24. februarja. (Tzv.) Za rlavna dcleir^ta na ^rmov^VI konferen-cf so določeni zvezii kincler dr. Scho-ber In dva resorna ministra. Deleea-cljl bo pHde'jenlh več strckovnjakov Iz posamnih mlnistrstev. ZADNJI HABSmiPtAN ZAPUSTIL SVICO. — Bern, 24. februaria. (Izv.) Zadnji Habsburžan je včeraj zapustil Svi-co. Karlov sin Robert Ie v spremstvu j nadvojvodinje Marije Terezije odpo-1 lova] tu Madciro k toditeUeak RUDARSKA KP17A V MORAVSKI OSTROVI. — Moravska Ostrova, 24. febr. (Izv.) Mezdna pojrajania med zastor*-nik! nidaricv in lastnikt rudnikov so ostala brez"spe?na. Med rudari! se po-javljate dve struji: socialno demokratična, kl stremi rediti konflikt mirnim potom in komunistična. zaarovarlnjrć načelo terorizma. Socijalni demokrati svare delavstvo pred izzrcdl. SE%TZACI.?O\AL\A APFTACITA MONAKOVSKFOA ODVETMKA. — Monakovo, 24. febmarja. (Izv.)' Veliko senzaciio vzbuia arctaclia tnk. odvetnika dr. Mullerja. Na nodlarl br-zoiavke. ki In je bil odnosla! rohcell morilec Erzberjrerja Dilcsen. je ta od« vetnik zefo kompromitiran pri umom poslanca Crzbercrerja. ARETACIJA FRANCOSKEGA BAN-KIRJA. — Pariz, 24. febmarja. (Izv.) fllav-ni rn\rnatelj bankrotne Bane de Chine* Bennette je bil včera) aretiran in odveden v zarx>re na pr^Jhc: sodiSČa, kf je dojma Jo njegove Roljufive bančno transakcije. SokoistuD. — Ppo?nrotni odsek »Sokola* y Ra|-nffiinunrii uprizori v soboto 2.*». fobr. ob 8. tiri zvf^er in v n^lolja 2*. febr. 19?? o^ 4. uri po^oldne pri Kosturu n T?ajhenbur£ru cl^lrH?ko pr*M?tA\t>:" >T^e ee odpojit^lj< lgrr\ v đveh d,»Jfu njih in >Mntcrc burka v pnpm dojanju. — NaJstarefSl bratje na na§em flenv NaSega zleta se udeleže 4 bratje, kl so 1% 60 let čani Sokolskega društva Ljubljana (Narodni dornl. Ti bratje Sokoli finletntkl so: Fran Drenik, Peter Orasse!H, AIo)zl| Kajzelj tn Rajko Ravnihar. vsl v Ljub'la-nl. Polcjj teh 4 bratov se udelefe Kleti tudl bratje Sokol! 501ctnfkf, kl Jih frvf 13 v Ljubljani, 1 v Trebnjem. Med nllml minister Ivan Hrfhar In dr. Tavčar. 2e'l-mo, od vseca srca, da se na zJetu vidimo vsl zdravi in veseli. Vsl ttsoči mlaJSIh bratov bodo to staro sokolsko gardo 3 navduSenjem pozdravljali. — Durila m Sok. dom nj* J^pienifab' ^d 3. I. do 10. IT. 1052. J. K.ilmiA D 200. M. Avhrl D 50. A. Pire D 50, Spi. wtm. f.adr. D 12.50. V Okom D 13, OrvnM Icrra D 10 Pr^o.«t.inpk kr»nr<*rta D 100, Stravs Idritfl D 2.V). R. Ferinn D 100, Nelnrmovnni T> 100- X. I/azifc'p 100, Rt-her Ozvnld D 20, Ko^enin« D 100, Riče Pristave P 100. Pero SmiUanič D 20, A. Murnik D 10, BarKi« Radomc D 20, A. Pbeačnik D 100. Sti-r O«kar D 27. Iff. Pnfir P 2;>0, Troi^t Ozrald P 20. Z0. Pavlin Ažman P 99.50» Ohrtniki pri Hiun.ni P 4S, in P 15, \rn2bi sv. Cirila in Metoda« ▼ , TJuVj.nni 4e darovni g. Franjo Kri«r^rt Tio^r v (^irt^mliu mo^t-o venca nn kr«to dra^e^i prijatv'ja pok. r. okr. podni ka StankoU J<*r**\t*i iz Ljjubijane Pin. 50. - 0. Fr. Pirnat, vlS. iivinozf^^a^'n!k v M-iri'x>ni t>* J* nakazal C. M. P. Pin.1 101 — me^to venca na crob pok. tovari-ia ft. Jos. K*>dreta t Z^Iru. Obema d«w rovalccma iskrena hvala! Za slepee in me«rna oboce je da-roval ir^^P^d Iirnpirj ?^nr^\- <--'S»v*>r ▼ T^nhljnni mesto Ptičji n« kr.-to prij.«r telja gospoda Jermnna K 200.— za uboge in K 200.— za sl"?pre. Hvala 1 Pristupajte fc „Jugo-slooenskl matici"! stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, đne 25 februarja MT2. itcv. 4b. Turistika in sport. — Ponovno opozarjam© na sinuSko ikakaluo tekmo, ki bq vrši t pet^k 24. t m. v Bohinju. Udeležmiki morajo odi-ti e jutranjim vlakom, kfr Je začetek tek me ob pol 12. dop. Prijavljeni so te. fcmovalci iz Zagreba in Beograda, upa-mo, da tuđi naši smučarji n# bodo zeo-•tajaii. ' — Smučarska tekma «± >prvenstvo Jugoslavije r Planici (pri Kranjski gori) dne 26. t. m. — N«, tekmo 8© je priKJ^ilo ža mnogo t^kinovalcer tuđi bratje Hrratj* in Srbi. Tuđi med občin-»tvom vlada veliko zanimanje. Kakor čujemo e© udeleže te zimskosportna pri-reditve tuđi zastopniki vojaških in ci-rilnih obkisti iz Ljubljane, Zagreba, in Beograda. — Inspektorat dr. železnic preloži 1 je za ta dan odhod večernega ylaka iz Planice z-a, poldrug*) uro i. a. na sedereiin^to uro. — Smučarska tek mi v Planici (pri Ratečah) dne 26. t. m. — Občinstvo. kl na-merava prisostvovatl tcj velezanlmivi tcK-mi, opazarjamo, da so vse sobo In postelje V Ratečah rezervirane edino !e za smučar-Je-tekmovalce in odbor tekme. Izletnik! in fcledalci naj prenoče rato v Kranjski gori In priđejo drugi dan do 11. peS (ali s sanmi alt vlakom do postaje »Planica«) na cilj (označen z zastavami), ki Je oddaljen Ic 20 min. nad železniško postajo »Planica«. Do cilja bo uglajen, dobrozgažen pot. poleg se bo Vurll ogenj za o^revanje. točil čaj, tud! jestvine bodo na razpo'ago. Obed po fcekml v RateČah ali Kranjski «orL — Rai-delftev daril in vencev med zmagovalce, objava rezultatov v Ratečah ob 3.30. Skupni odhod na vlak se bo razglasil po gostil-nah. Vozne železniške legitimacije za brea-plačni povratek se bodo Izdajale v Kranjski fori (Hotel S'avcO in v Ratečah (zost ŽerJav)Pri odhodu kupljeni ćeli vozni II-stek Je shranitl dobra — Smučarska tekraa za prvenstvo »Jugoslavije« 1922 v Planici se bo vršila v nedelio dne 26. t m. In obeta postati naiimenitneiša priredl-tev letošnje zimskosnortne sezone. Priprave so v teku in bo v vsakem t ozint tako za tekrrovalce kot opazo- . valce dobro preskrblieno. Ker se tek- I me udeleže tuđi naši bratie Hrvatje in Srbi, vabimo že danes vse tovari-5e in tovarišice na smučkah. da se te znamenite tekme polnoštevilno ude-leže kot tekmovaJci. Ta dan naj se pokaže polna čvrsta naša smučarska vrsta starših in mlaiŠih, sportna disciplina naše smučarske tovarišije In jakost organizacije propasratoriev najlepSega zimskega sporta. Brez dvoma bo ta tekma r>okazala kakor že zadnja bohinjska — lep letošnjl napredek tako po številur kot pa iz-vežbanosti in izboljšani tehniki ter lzkazala leno srednjo mero naše smučarske prioravlienosti. — Daril a u limslto-sportno tekme: Za skakalno tekmo na smučih )e razpisano kot prvo darilo velika srebrna vaza, drugo in tretje so srebrne ko'ajne. Za veliko smu-ško tekmo v Planici je razplsan za prvesa srebrni pokal, za drugega cigaretna doza, ostala dva v vsaki skupini pm prejmeta srebrn« kolajne. — V. Smučarski Ulet tečaja se vrši v nede'Jo, dne 26. t. m. v P 1 a n i c o. Odhod v jteboto zvečer do Kranjske gore. tekmo-valcl do Rateč. Pridite vsi. Smučarji napolje! — Smučarska tekma za prvenstvo Jugoslavije v Planici pri Ratečah (po-\eg Kranjeke gore) se \t? vršila v n&-(T?ljo dn^ 26. t m. ob vs.ikera vremenu. UpaiDO, da «s vrem© izbolj^a, ker se barometar lepo đviera (od 2u na 21 za 7 stop, C.) »icer pa ox>ozanftuH> općinstvo, da ni sodfti vremena v visokih Rdtečah in Planici po vremenu v Ljubljani. — Obćinstvo. opszovalee, izletnik« vabimo, da se oJpeljejo iz Ljubljane j» sobotnim v^fernim vlakom v Kranjsko aroro. kjer prm^če. Nak-nzilo Ka stanovanja bo odđajalo >L«»tovi?ko društvo«. Kranjska gora v hotelu >Sla-vec<. Pripravlienih je n-ad 50 ?ob v^> hotelih in grostilnah. Lahko pa se ude-leže iTletniki te zim«ko?portne priredi tve rudi, ako se pripeljejo r jutranjim porenjskim vlnkom \r. I-iu^]jane in iz-stopijo na postaji >Planica< (priV^dnjfi postaja nad Krani«ko poro), odtod j© lo še 20 minut peš na cilj (markirano. vodniki). — Za smučarje, odbor tckir^ in redifelje, fotografe, kinooperaterjo i. dr. pre^kihljena »»"► prenočisca. v ila-teiah. I'riretek tekme k»»i po d«*hi-du dopoldanskega gor^nj. vlaka na z?\. postajo Planira. Drušfiiene vesti. — Podružnica Kola jugo>. fobr. L 1. v Karotl-iiem dornu veliko ljudskr> veselico t. ?a-liiniivip-, sporedom. K obilni Utiel^žhi vabi odbor. Zaoetek ob 18. uri. (Kolu Tie ra^u.naujo uobenih priFtojbin. Ker pa p prire*n tegn tuđi C-onkarjevo dramo »Fllapci« v 4 Iz vodi h. Druce ic;re se prepisuiejo i:i homo kmalu moprli z niimi postr^či. Za izpt)-=oj eno iirro s^% plnča od^kodnim K fA— Društvo r.nj icrro piej ko mocroc« prepi-?e in F> potem zopet vrno ZKD, da jo lahko ptiPodiuKi noprei. S<*veda je dru-t-.ivo tutli odgovorno zato, da ?c igra ne zgubi. — f'e^lja^9ka radrusra «a "Liublja-no in okolico, naznnn.ia. da snp -r^i r nedeljo. 5. m^rca prei/kusnja za pomi-palca. Prijave se prriemftjo do 2. mar-ra pri Karlu Kr>rd^ližiti naikasneje, do 1. merea t. 1. pri načelniku «adrupe g. lv. Ker--=niea. R^s!je\ % r. »t. 1. f>. naNaiv-jd, odUira^ D 60.7». (io^j>«w»vet^ki Zvon. f) 6<».78. C2.i'0. llruštvo *Sloia-c v IJuMjani Društvo Jugn«l(ivenskih akademik, v v Maribora 1> *J">.— Plepe v /avodu . Kl. JVan KrflkT »tar I> 2."%.— in rodbina Tomr v Ljubljani D 12.50 me^h i-v «*tk na kr*to preminule sp. dr. .^mftidixknv©. Sknpnn U 37.50. »Slepe- fdrućtro *l**pib). G. Tvan Krak^r .*tir. D 25.— in rodbina Tomr v Ljubljani 1^ »-'.-M) nvv-to rvetk na. kr-Fto preminula ^*». dr. ^mijdekove. Skupno D r?7.J0. Hrdncea urntloik-l — dniz. n^eta. Trije ne:m*>io\Mni dnrujojo no D 25.^—, 100.— in 10.-- ter rano^tavlj *n<*.* upr. Slov. Namda D 10.—. Sknpnn 1) 145 —. VscM>kol^ki zlet t Ljubljani, iiosn. Tv«n Medv<*d daruj« po prof. T. R, D 25.—. Raznoterostl. * GoF« no ga baleteze PavUvn©. T?uska baleteza Pavlovna je 5!a\Tia ne 1* kot velika umetnica. ne^o tuđi kot bivša favorlt-ka na carskem dvoru. V mc^tu Cmporlji v Kanzasu ]e Friredi'a slavna Pavtovna plesno predstavo. Publika ]e bila deloma stra?no navdu^ena, deloma pa straSno ogorčena. Pavlovna Je namreč plesala golih nos. Te njene nnge je smatra'a pciovi-ca občin^tva ra ?wunderfuH*, dru?a polovica pa za -»most shocking«: in polovici Ma se skoraj stepli ter 5© zrdo opsovalL ZdaJ s« tol?ita. Ogročcna polovica trdi: »Noge so nogf, naj bodo Pavinvne ali ko-garko!!: frde «o, nevsmnc!* — Navdu^e-ni polovi.a pa trdi: »Noće. ki majo tak > krafno plesati. n;*o nemoralne. Čeprav io hilo iole! V plesni umenosti je mia ^im-br'l lepote.^ Pravda bo zanimiva, a Pavbv na ima d<>br"> reklamo !n polne tmc * smm t\ilia jfklarskcga ini^t!!. \' Newyorku j^ umri krali jcklnr^kopa tniet» Jt»«ip &ehwarz r 87 letu *t«ifV-sti. • Sairt na'Dopulirneiiejca ćlovcUa v PirlrtL Kakor piroCilo 4z Pan»t, le umri tam Fiajpopularn^5i človek. rrstavritir Duval, ki je bil znan po svoji clezanci in posebni formi svojih klohukov. L'mrl je ni vnetju slepiča. Pred erim letom Je po svoji !a*tnt (ziavi do^essl cflj svojega fivljenU: prišel le v parlament, tv**ka p^ica ptirarka. re«fl^te dHke, 5i\-f* bsr\e> s trninorjnvimi li=n-rai po životu, rjdva v clavo. «« Je pred 8 dndvi r^u>*ila. Ime ji je >f;ik«c. Kd<»i jo je prijel, n.Tj javi na Franc ppt rc» Liubljana, DunAJska ce#ta 41. N«gr*-a fla nica: H 2O,OQO.OOO*— PODRUŽNICE: SLOUENSKH ESKOmFTNH BRRKB LJIIBLJRKH, Šslenburgoua ulica Steu. 1. Isvršuie vse bartgne oesle naitoineie in naikulantneie* ■ Rezervni r^kladi; 1 1 H 6t5OO.OOO ^ TELEFONI St. 146, 458, Brzojavke: ESKOMPTNA. Slovenka, »tara 15 do 17 itU Iz po$"*?ie boljše drufr-\t, izobražena, sa Išče za takojšnjl nastop k o'rokoma 2 in 5 let 5iarinia v za^edenerT« ozem Ju. Ponudbe pod „Vzgojiteljica 1315" n« npravo Slov. Naroda, 1315 Več iBizaiiev sorelme f wr^\a Mafija Per'^o. Šiika-Lf ubijana. 1269 ~~trsoysW ufenec" ali uč«nka pošt?nih stariev, prMen n povsem zane Iiiv, s prim rno *f»1skr> izob azbo, nrjraje 2 dele'*, se tpftime v delikatesom in Š^ecerijsko t ejo ino v Uubllani. Hrano !n stanovanje pri starših. Nas!o. pove uprava SI. Nar. 123 KORESPONDENT(INJfl) se ISfe za slovcnsko-nemSko Jn po možnosti franeosko koreipon^enco In za dru^a plsarnifka de'a. Porudbe « ^Itko, precisi sn;ićcv?' in cuni-culum vitae na naslov an. ekspedicije Drago Beseljak In druty, Ljubljana pod .Strassbcurg*. 13 4 po 35 HP za ozkotimo železnico, popolnoma novi, se ceno pro* đaita. Naslov pod »Lokomotivi 1307* na upravo Slov. Nar. 1307 Originalni belgijski tesKi . zdrsbci za cdgoj prispjeti će ovih dana i stajati na prodaju kod B. Vajda, Čakovec, Medjlmnr]©, JagoslavIJa. Brzojavni naslov: Vsjda9 Cskovso. Interurb. telefon: it. 89. POZOR! POZOR 1 vNe lamudite prilike ter si nabavite obutev, katero Vam nudi v veliki izbiri po še starih ugodnih nizkih I cenah, dokler zaloga ne poide, ^ tvrdlui i Ant. Krisper. * !utolJ«M, H«stnl trg 20. V Istotam se sprejme šteparlca 7anrniih Helnv. VptniiFskl pomoli!? 'zvežban v vseh panoc^^ vrtnars^v, z iTvrstnimi izpričrv^H, Išče stalnega mestai Ponudbe pod „Čehoslovjtk '301" na upravo S!:v/ Na'oda. 1301 kaollalne udeležba do 300.000 kron v trg vini a i ov. podj ^iu z e*ent. aktivnim sod-fovanfem v kakem nrom^t^^m kra'j Sovrnne. Ponudb 1 nod .Udckžba 1300" na upravo Hov. ' M.-roda. TO • trgovskim lokalom, pos^od.i ski-^ o. i n 3 oralt gozdi se proda. j ^ovrra'ati je v pekarni, Katlovska ces' i Stev. 3a 1305 • veliko. *f!ermb!ovaio, lićo trgovce ' -:ro!l dobremu plačilu za *akoj. Ponudce pod ,,Ncm?b^ov*Ta soba 1311" na upr Slov. Naroda. 1311 /.a nr'u t^'orn'-j tr^'imo n karto* nažnoj i knilgovežnoj struci sposobnog i samo? alno^, '-' ienjenog radnika Z\ sfan le %\ rbljena. Pismene ponude , na „Narr s^us". ivnrnici uMSteuog pa-, rira, Zagreb, Nova ce«ta 79. 1314 klaoir sa proda za 4000 K. Naslov pove up*avu S ov. Naroda. 1310 -Tfflsf lifcont v najam ~^P! dobro Idočo pakarijo v Ljubljani »■i \ kem veijem prjme'iem krai'J, oztroma zamenjim za sl tak oj Rogaska elektrarna Rogatec« 12?P Starejšo žensko ssreimem k otrokom. ELZA SEVER. Ljubljana, Wo!ffova ulica 12, II. nadstropjo. 1253 Tražimo posrednike i za kupovinu tesanoga lesa uz nagradu od 1000 K po vagonu. DIMENZIJE: J .* 8, 8/10, 10/10 cm đul;ne 4-6 m. r 10/13 cm duJii.e 5-8 m, 13/1H cm du- r iine 7—10 m, 16/18 cm dužine 8 — 11 m. C Ponuie slati na Braća hrkov, Stapar, Bačka. 12^3 Priirti. pozor! Veletrgovina v sredini mes^ Maribor, s ctlim inventarjem, so takoj proda« Pit trgovini se mhajajo ve-iika skladiića, hlev zi konje, stanovaije. ^■tero je takoj na razpoiago. Lokal je prmeren za v«pkovrstno obrt In trg -vino alt snedicijo. Odkupna cena 80.00) Hr. Reiiekunti naj b agovol'j > vr>o*H?i ponudbe na naalov Ugodnost 1922( Maribor, glavna pol ta, poitno iezeče. ffsbraarja t. I. •• vrši javna plovili dražba vrta Im »tavblsea v \rmtr\ HV) mv zraven kolodvora v Spotinji SiSki in £akotni Barva 1a pode. Primano najboljia in zanesljivt kakovost: barve za ob'eke, vse vrste barv, suhe in oljnite, mivec (Gips), mastenec (Feder-weiss)f strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, ple-skirski, slikarski in mizanki čopiči, kakor tuđi drugi v to sroko spadajod predmeti. VMERAKL'. Lak za pođe. »MERAKL*. linoleum lak za pode. »MERAK1/. Emajlni lak. ,MERAKL< Brunolinc. Ceniki se lafasno ne raioolilia!o! iMt"i»i in tiik »Mtrodno tlakuim* . _ _^ .___ . ___- %* ineeratol del odaovorco Valtotla Kopitar.