PODLISTEK. Tndi ta! (Kon.ec.) Po rimskih ulicab. se izprehaja visokorasel preiorijanski fiastnik; Kvirilij Kornelij je njegovo rimsko ime. Pogleda kvišku. Po stranski ulici živahno koraka mal mož s polsivimi lasmi; sledila sta mudvavojaka. Emo si done roko na ofii, je-li res videl, ali je gledajoč sanjal? Ne! 0n je bil! Brezobzirno si dela pot med vrvečo množico. Naj za njim psujejo in zmerjajo, kaj se briga Častnifc cesarske straže za poulicno <Iruhal! Ko pride okoii ogla, ravno še vidi, da je stopil mali mož z enim vojakom v neko bližnjo hišo. VojaJfii, ki je ostal zunaj, namigno Castnik k se\A. Od njega izve, da je ta mali mož jud, po imenu Pavel. V Palestini je bil tožen, kot rimski državljan pa ondi seveda ni bil obsojen, ampak poslan v Rim. Veliko ta ftlovek ni mogel zakriviti, ker že nekaj Sasa srae hoditi okrog po Rimu, akoravno pod vojaškim nadzorstvom. Kaj poČne? Tupatam govori med svojimi znanv\ o nekem Jezusu ali Kristusu, ki jo bil sin Jupitra: hudega mož ne dela, in vojakom, ki ga stražijo, se ne godi prav nič slabo: v hišah, kjer obcuje, ravnajo najprijaznejše Ž njimi; tu dobe piti in jesti ter tudi kak srebrn novec. Kaj \se govori Pavel, tega. on, kot vojak, seveda ne razume: najbrže je to kaka nova vera. Vendar je ta ravno taka neumnost, kakor vse druge vere. Za take stvari so sploh ne briga, Navidezno hladno prikima Castnik. _Zdi se mi, da sem videl tega človeka poprej v Jernzalemu!" ,,On je — in zopet vidi! Takrat torej mu ni vzela svetlob« oči kazniijofia pravica bogov, bil je to le slučaj, ki se je zopet izboljšal. Mislim, da so postali vsi bogovi Riraljani; vsaj v krivičnosti so jim enaki. In kaj dela ta človek tuka) ? 0 onem Jezusu govori in prišteva se Nazarencem. Cemu? HoČe jih zapeljati v brezskrbnost in potem uničiti. Ubogi Ijudje niti ne slutijo, kaj je pofcel ta niftvrednež v Jeruzalemu? Kaj je storiti? Ali naj jih svarim? Ne poznajo me in bodo prej v.erjeli temu, ki je na videz ž njimi, ko pa meni pretorijancu, na katerem se poleg tega že od daleč pozna severni barbar. Govorim Se z Brunom." ^ Castniku ni bilo treba, iskati svojega rojaka na stanovanjn, sregal ga je že y. drugi ulici. ,,Govoriti imam s teboj, Bruno, all sedaj, lx>lje rečeno, centurij Kvint Flavij!" ..Pusti to, Emo! Midva sva vedno le tovariša, naj si bodera že jaz rimski oenturij, ti pa visok pretorijanski fiastnik. Sioer zahteva že služba, da je centurij bolj fin, kak.or navaden vojak, a vsa ta riraslca finost ni dnigega, kot slepilo. V svojem jedru ja vsak teh lepih RimJjanov mnogo slabejši, kot mi barbari vsi skupaj." Emo se nasmeje: ..GovoriŠ kakor kak grSki modrijan; menda v kratkem ča.su svojega bivanja nisišel h komuvšolo?" ^Ne Tioreuj se." je mrmral centurij. ,,Sploh pa s temi Grki no&em imeti nič opraviti. Misliti sem ae naučil od priprostega vojaka. Misli si: o je slcrit Nazarenec: toda dober in hraber flovek. Neko zaupanje je dobil do mene iji mi zaupal, da je Nazarenec, akoravno se govore o teh ljudeh najvefcje neumnosti. Dvakrat me je rešil v boju, in tedaj je že laliko menil, da mu njegove vere ne bom vzel za zlo. Tega tudi ne storim. če je le nekaj Nazarencev tako dob- rih, kot oni vojak, potem je laž vse, kar se o njih govori." ^Radi Nazarencev sem hotel govoriti s teboj. Bruno. Savel ali Pavel je tukaj, ki sva ga srečala nekoč na poti v Damask, in seda] ta človek ne vidi le zopet, ampak on, krvavi preganjalec Nazaroncev, obfiuje ž njimi in govori o Jezusu." Emo je moral krcpko pomagati Brunonovemu spominu. Naposled reSe Bruno: ..Ali je ta Pavel hudobnež, ki hofce skTivaj pomoriti Nazarence, ali pa je postal iz preganjalcabranileo. Vendar se mi zdi to komaj vorjetno. 'Poznam dobre orijentalce in tudi njihovo divje sovraštvo." »Malopridnež je on!" odlofii Emo. In ako so odložili bogovi pravico, jo izvršim jaz." «Rajši ne, Emo! Kaj brigajo Nazarenci nas pretorijance ? Naj se sami Cuvajo!" .,Sedaj govori stari Bruno. Vem, da ti Nazarenci niso slabi Ijudje. Zakaj bi jili torej jaz no branil?" ,,Le mirno, Emo! Priznam, da tega Pavla lahko popolnoma mirno ubijeS. A za to je sodnik. ne pa vojak." ..Sodnik bi pomagal Pavlu, kakor je pomagal nekofc Pilat judora proti Kristusu; pravica bi spala, kakor je spala v sodnem postopanju nasproti Stefanu. Dobro! Naj le spi v rimski državi, a ]az, barbar, hočem pravice. Jaz ubijem zlobneža!" ,,No, zaradi mene!" ]e nevoljno mrmral Bruno. ,,Slednji6 je prav vseeno: en jud več ali manj na svetu. Kristjani so zbrani v neki hiSi. Pavel »ovori. Naenkrat nastane nemir pri vhodu, prestraSeni klici se sliSijo. Mogoena pretorijanska postava stoji z golim raeČem pri vratih in kliče s trdim glasom: ,,Ven, da ste vsi privrženci Jezusa Nazarenskega, a no bojte se me! Toda oni-le tam je malopridnež! Imenujo se Pavol, je pa farizej Savol, ki je v Jeruzalemu preganjal \aše tovariše in jih moril; sedaj se vam dela prijaznega. Hudobnež vas hoče izdati in nmoriti, kakor jc uraoril Stefana! Tedai smrt hinavcu!" Pretorijanec je rinil naprej, a možje, žene in otroci so se vrgli k njegovim nogam, proseč ga, ihteč, ldičofi. Sicer sam ni dobro vedel, kaj hočejo, ker jih mcd vpitjem ni razumel. Tu se prerine skozi gnječo Pavel, mireč, ter stopi resno in mirno pred vojaka: ,,Kornelij, tvojc ime in stan sem ravno izvedel. 'A poznam te že dolgo, tvoj glas sem žo slišal na cesti pred Damaskom. Takrat sera trepetal pred tem glasom, zdel se mi je kakor smrtno oznanilo, predno sem se spokoril za krvave svoje grehe. Skesal sem se, Kvirilij Kornelij, sedaj lahko umrjem; tvoj me6 rae lahko pelje le k onemu, ki sem ga preganjal li Kristusu, Sinu vsemogočpega Boga, Odrešeniku sveta,« Pavel je nagnil glavo, a Emo je ni zdrobil z raefiem, presenefien je obstal-, tako ne govori izdajalec, tako govori resnica! * Leta. so pretekla. V konjeniškem boju proti partijskim razbojnikom jc bil Kvirilij Kornelij smrtno ranjen. Mirno leži v vročem pesku. Poveljnik cet so skloni nad njim: ,,Skoda za tega junaka!" Tu zaŠepeCe umirajoSi vojak svojo zadnjo be- sedo: ,,Kristus!" Kakor od strele zadet odskoči konjeniški poveljpik':i ,,.Tudi ta!? Bogovi rimske držove, bojim se, da se vam bliža konec, ako že taki možje priznavajo Nazarenca." Dal je kratko povelje bližnjemu konjeniku. Ta |e skopal s pomoSjo tovariSev grob, in ko so bili gotovi ter so s& drugi nddaljili, je ostal vojak sam na grobu, zvezal v mal križ dve puŠČici tor ]u natakuH na gomilo. Tudi ta! -