• Telefon št. 74.
Posamna Številka 10 h.
P* pošti prejeman:
xa
eek) leto naprej 26 K — h pol leta » 13 » — » Četrt » » 6 » 50 » mesec » 8»20»
V apravslštvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — »
Četrt » mesec
1.70»
Za pošiljanje na dom 20 h na meBec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Narotnlno In inserate sprejema upravništvo ¥
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vraiajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah it. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan,izvzemsi
nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 57.
V Ljubljani, v sredo, 11. marca
Letnik XXXI.
Državni zbor.
Dunaj, 10 sušca.
Pomenljiv dan
Dne 16. okt. 1902 je bil na dnevnem redu poslanske zbornice kot prva točka državni proračun. Danes štejemo 10. sušca, in — post tot discrimina rerum — zbornica je pričela razpravo. Torej skoraj pet mesecev je trebalo, da bo češki poslanci odprli mitnico ter pustili na tir državni voz. Koliko znaša mitnina, tega javnost ne vč; govori se pa, da jim je vlada obljubila drugo češko vseučilišče in sicer na Moravskem. Da pa nemški poslanci ne Bkočijo iz kož, dobe tudi moravski Nemoi novo vseučilišče. Torej kupčija je gotova, treba je le pogodbe v proračunskem odseku.
Dogovorjeno je, da zbornica že v četrtek konča prvo branje proračuna. Vseh govornikov je doslej oglaSenih 23 »pro« in 27 »contra«. Recimo, da že v četrtek državni proračun pride v odsek, je vprašanje, kdaj pride iz odseka zopet v zbornico. Leta 1901 se je prvo branje v zbornici pričelo dne 17. okt. Min. predsednik dr. pl. Kčrber je pridno poganjal, in vendar sta odsek in zbornica potrebovala šest mesecev za rešitev. Ako hoče vlada Bedaj do 1. julija dobiti proračun za tekoče leto, mora uzeti v roke metlje, da pomete stare običaje v odseku. Ti običeji ac : dolgotrajne politične razpravo, ki so le drugo izdanje zapisnikov iz javnih sej v zbornici. S proračunom kot takim se gospodje navadno bavijo le površno, tem temeljiteje pa s § 19. drž. tem. zakona glede narodne ravnopravnosti, ki je vedno na dnevnem redu, a brez rešitve. Misliti bodo morali merodajni krogi, da primerno okrajšajo razprave, sicer do kresa ne omlatijo boba.
Danes je prvi govoril dr. Ferjančič, ki je razpravljal narodno vprašanje, osobito pri sodiščih.
Dalje so govorili: Schraftl, dr. Ofner, d' Elvert, Olszevvski, dr. Locker in dr. Tsohan.
Jutri nadaljevanje.
Licealno poslopje v Ljubljani.
Vlada je danes predložila načrt zakona, ki pooblašča finančnega ministra, da sme
mestni občini ljubljanski prodati takozvano licealno poslopje v Ljubljani. Ker so odmi-nole jeseni že podrli to poslopje, kjer je bil višji gimnazij več desetletij, torej prodaje vlada le dotično zemljišče, kjer hoče mestna občina postaviti tržnico.
Vlada potrebuje novo stavbišče za drugi popolni gimnazij v Ljubljani in knjižnico* Izprva je hotela vlada na starem prostoru graditi novo poslopje. Mestna občina pa je v ta namen ponudila v zameno del Delcot-tovega zemljišča na Poljanah in pa 20 000 K namečka. Vlada odstopi občini 5097 štirj. metrov, dobi pa v zameno 7513 štirj. met na Poljanah. Ker vsa vrednost presega 50 009 kron vrednosti, zate potrebuje ustavnega dovoljenja.
Šola v Šoštanju.
Dne 12. junija 1902 bo poslanci dr. Ploj in tovariši zahtevali od vlade pojasnila glede razširjenja šole v Šoštanju. V zadnji seji dne 6. sušca je odgovoril gospod naučni minister dr. vitez Ha r tel: Dne 30. maja 1901 je štajerski deželni šolski svet dobil prošnjo, naj se dvojezična ljudska šola v Šoštanju razširi od pet na šest razredov. Ker pa je tedaj to šolo obiBkavalo povprek le 359 učencev, zato je bilo v bmi-slu § 11. deželnega šolskega zakona treba nadaljevati preiskavanja, osobito tudi zaradi šole v Belih vodah, ki je sioer dovoljena, a ne še ustanovljena. Dognati se je moralo, ali morda niso v Šoštanj všolani tudi otroci iz nove šolske občine, Bele vode.
Nova preiskavanja pa so dognala, da v šoštanjski šolski občini ni 400 otrok, kakor jih zakon najmanj zahteva ia šestrazredno ljudsko šolo, ne glede na nameravano (!) nemško (!!) zasebno šolo v Šoštanju!!!
Ker pa je prvi razred res prenapolnjen, bil je deželni odbor štajerski naprošen, naj dovoli vsporednico k prvemu razredu. To se zgodilo, vsporednica je bila otvorjenami-nolo jesen in začasno je odpravljen nedo-statek.
Sestanek hrvatske regnikolarne deputaeije.
Te dni se je zbrala hrvatska regniko-larna deputacija v Zagrebu, da razpravlja o
poročilu ogrske deputaeije. Prvi dan Be je razpravljalo prav živahno, ker je opozicijo-nalni član dr. V r b a e i č temeljito ugovarjal ogrskemu poročilu ter zahteval, da se sprejmo v pretres tudi njegovi predlogi. Večina je uvafievala to zahtevo. Ob enem je bilo sklenjeno, da tudi hrvatska regnikolarna deputacija sprejme ponudbo Ogrske glede ustmenega razpravljanja, vendar tako, da se od hrvatske strani še enkrat odgovori pismeno na ogrsko poročilo. O so-stavi tega hrvatskega poročila se je razpravljalo 5 marca prav dolgo in obsežno, a ko ga poročevalec sestavi, Be skliče odbor k novi seji. Sejam je prisostvoval tudi ban in oddelni predstojnik Krajčovič, ki eta dajala deputaciji navodila, katerih se mora držati, ker tudi v tem tako važnem vprašanju odločuje ban. Sicer se pa o vseh teh razpravah do zdaj ni nič poročalo, nego mora ostati za hrvatsko občinstvo vse tajno. V tem pogledu je Hrvatska zares edina zemlja, ki vkl|ub ustavi ne sme o deželnih finan-cijah v javnosti razpravljati. A poznati merodajni krogi ravno tega nočejo, ker bi se po tem izjalovil njih namen, Hrvatsko potisniti na vsi črti v kot. Kako Mažari upijejo na hrvatsko vseučiliščno mladež radi tega. ker se je na vzlic vsej opreznosti vseučiliških oblasti in redarstva izjavila na skupščini v veži vseučiliški, auia je bila zaprta, za samo-stalne financije ter odločno protestirala proti poročilu ogrske regnikolarne čeputaoije, v kateri se hrvatski narod žali na razne načine. Zdaj groze, da bo financialoa nagodba sklenjena, kakor Mažari hočejo, a ne po želji Hrvatov. To je Čisto naravna stvar, ker so ' Hrvati začeli razpravljati z Mažari m čisto j krivem temelju, mesto da so odločno zabte-■ vali samostalne finance. Zato je pa na Hrvatskem tudi zabranjen vsak pokret za samostalne finance.
Vsprejem v praški mestni hiši.
Javili smo že, da je praški župan dr. Srb povodom dr. Riegrovega pogreba vspre • jel v mestni hiši zunanje poslance ter jim razkazal njene zgodovinske znamenitosti. Tem povodom je imel župan kratek nagovor na zbrane goste. Iz njegovega govora navajamo tu samo besede, ki se nanašajo na bivšega zborniškega predsednika dr. Fuchsa. Zupan je namreč izrekel te-le besede : »Nadalje pozdravljam tu moža, ki sicer pripada nemškemu narodu, ki pa je napram nam Čehom kazal vedno pravičnost in odkrito srčnost, bivšega predsednika dr. pl. F u c h s a«. Ta na te besede ni odgovarjal z daljšim odgovorom, zagotavljal pa je navzočim slovanskim zastopnikom, da ostane vedno, kar
je bil. — Tu je pač najboljši dokaz, kako nesmiselna je trditev gotovih, posebno slovenskih liberalcev, da »klerikalci« niso Slovanom prijazni. Ravr^o nasprotno je resnično: Najbolj prepričani katoliki, in naj si bodo tudi Nemoi, so najbolj pravični napram vsaki, narodnosti.
Dvoboj in vojaštvo.
Znano je, da dvoboj ni nikjer tako v navadi in nima nikjer toliko zagovornikov, kakor ravno v vojaških krogih, ter da to razvado molče odobrujejo celo višji krogi, akoravno je dvoboj po obstoječih zakonih kaznjivo dejanje. Sedaj je pa iz peresa nekega vojaka, polkovnika Perčeviiia pl. Odavna. v Zagrebu izSel spis, v katerem se dokazuje, da bi ravno častniki oziroma vojaki morali najbolj nasprotovati dvobojni razvadi V tem spisu ae namreč mej drugim nahaja tudi naslednji stavek: »Častnik je prvi, ki mora spoštovati zakon; armado je vendar država osnovala radi tega, da z njeno pomočjo izsili spoštovanje zakonov, t. j. vzdržuje red«. Če pa častniki ter vojna uprava oziroma vlada kot najvišji čuvarji zakonov sami ne bodo istih spoštovali tako, kakor se to zahteva od navadnih ljudi, potem je pač zaman vcb trud prvoboriteljev proti dvoboju.
Zanimivosti iz makedonskega odbora. ___
Londonski list »Daity Ne\vs« prijavlja v zadnji številki mnoge zanimivosti, ki jih je deloma moral izvedeti če ne naravnoBt od članov makedonskega odbora, pa vsaj od strani csobe, ki je z odborom v najožji dotiki. Dopisnik najprej trdi, da se v vseh večjih mestih, posebno pa na Dunaju, v Petro-gradu, Barolinu, Parizu in Londonu, nabirajo prostovoljoi za Makedonijo. Makedonci hočejo voditi guerilla-vojsko in obračajo posebno pozornost na može, ki so si pridobili izkušenj v zadnji burski vojski. Najboljšemu vohunu, ki ga je imela Anglija v transvalski vojski, so došle ponudbe od makedonske in od turške strani. Burskemu generalu Devvetu so neki Makedonci ponudili zelo odlično mesto v makedonski vojski, istotako pa tudi mnogim angleškim častnikom. To bi bilo obenem dokaz, da si Anglija res hoče ohraniti »proste roke« in molče podpira makedonski odbor.
Drugo važno odkritje je pa to, da pri konfiskaciji blagajne in arhiva makedonskega odbora bolgarska vlada ni ničesar našla. Vse je poprej izginilo, predno so
LISTEK.
Pismo iz Prage.
Praga, 7. marcija 1903.
Umrl je tedaj zadnji, morda največji čeških duševnih velikanov XIX. stoletja 1 Dr. Ladislav Rieger — na barona se Čehi nikakor niso mogli navaditi, .oče domovine* se je lepše slišalo 1 — je 3. dan 3. meseca 3. leta našega stoletja v Gospodu zaspal! Lepo je pripomnil neki češki list: „Zdi se nam, kakor bi se naše 19. stoletje še le danes zvrnilo v grob!«
Dr. Rieger je mnogo storil za svojo domovino.
Ideje, katere je blagi duh Palackijev izumil, uresničeval je dr. Rieger. Dr. Rieger ni bil tedaj samo telesni sinovec (zet) slavnega domoljuba, marveč še bolj bil mu je sin po duhu. Umrl je v domu svojega svaka Palackega v zgodovinski Palackijevi ulici na novem mestu v Pragi. Pogreb bil je veličasten, resnično kraljevi!
O njem so itak polni časniki, in ne bo-dem Vam ga torej opisoval, le eno opom-
nim. Ko je pred 12 letmi Rieger kot pravi vodja svojega naroda hotel temu pokazati tudi nekake sadove svojih trudov, sklenil je z vlado znane »punktacije«; tedaj so prihruli Mladočehi, vpili nanj »izdajalec domovine, Ilerostrates, z a p r o -danec Bismarkov!« in padle so punktacije in padel je Rieger! To so bili zanj bridki trenotki! Do današnjega dne pa Mladočehi niso dosegli nič boljšega, da, Čehi so morebiti na slabšem, kakor so bili tisto-krat, in položaj Nemcev postal je ugodnejšil Mladočehi, kar jih še je, udeležili so se danes čaBtno pogreba velikega nekdanjega svojega prednika!
Ta pot današnja Mladočehov od muzeja češkega na pokopališče višehradsko bila je za nje prava »pot v Kanosso!" Storili so jo pred očmi tistih nebrojnih množic, pred katerimi so nekdaj »očeta domovine« tolikokrat imenovali »vlastizradce«. Mladočehi storili so to pot radovoljno, ker so vedeli, da bi jih sicer volja naroda pihnila raz pozorišča!
Tretjekrat za primatorja (starosto) izvoljen bil je te dni v Pragi dr. Vladimir Srb, staročeh.
Njegovi mladočeški nasprotniki z dr.
PodIipnym so oddali 9 praznih glasovnic. Tudi resno znamenje časa! Ko so pred 2 mesecema mestni očetje Bklenili postaviti veličastni »reprezentačni dom" v Pragi, zavzemal je dr. Podlipny jako nejasno stališče. Govoril je iz vzrokov štedljivosti nasproti in glasovanju se je odtegnil. Mislil je na ta način pač pridobiti glasov za bodočo volitev župana, — Podlipny bil je že enkrat župan — a se je vračunil, ker zgubil je vso populariteto !
Od 20. februvarija naprej traja naval na »češko« hranilnico, na to mogočno nemško trdnjavo. Ljudje vztrajajo tudi po noči pred poslopjem, po trije zmiraj za kljuko držijo, in vsak je vesel, če dobi svoj denar. Z že do sedaj ;izplačanimi 30,000.000 kronami je zapečatena osoda tega zavoda. Teh 20 000 malih vlagateljev z dežele se ne vrne več v ta zavod nazaj! »Češka« hranilnica ni več največji denarni zavod na Češkeml Občutila pabodo to najbolj velika Čehom sovražna nemška industrialna podjetja.
Kedaj se pa rešijo tega zavoda zadolžena češka po-sestva po deželi?! Češki »grunti«
so strahovito zadolženi in celi okraji so, kjer so posestniki le »podaniki" češke hranilnice, in ta zavod vlada le mala peščica strastnih nemških političnih strankarjev. Udje, tlačani, nimajo nikakega vpliva na volitev odbora. Rezervni zaklad pa je naložen v velikih indu-strialnih nemških podjetjih in državnih papirjih. Recimo, da bi — kar Bog varuj! _
se tu pripetila kaka nesreča, kaj bi se zgodilo ? Kmečka zadolžena posestva prisiljena bodo vrniti dolg, pa ne bodo mogla, in bodo prodana. Tedaj bodo bogati židi prišli na pomoč s svojimi ogromnimi zakladi in kakor bi trenil, čez noč, bodo celi okraji češke zemlje postali obširne latifundije, ker židi, ki imajo že sedaj mnogo posestev na Češkem, bodo le tam kupovali, kjer si bodo zamogli arondirati svoja posestva!
To naj bi vlada pomislila in pravočasno za to poskrbela, da Be take velike posojilnice v celi državi reformirajo, mali kmečki denarni zavodi na deželi (Raifteisenovke) pa utvrdijo, katere poslednje bodo edina rešitev za čaB kake mogoče denarne — katastrofe !
priili konfisoirat. Odbor je bil bržkone pravočasno poučen o namenih bolgarske vlade in je storil vse potrebno, da denar in tajna pisma ne pridejo v nepoklicane roke.
Makedonija.
Londonski »Daily News« poroča, da je 50.000 dobro oboroženih Makedoncev pripravljenih, da primejo za orožie.
Kljub dementijem o mobilizaciji turške armade se potrjujejo vesti o mobilizaciji. Te dni je turško vojno ministeratvo odločilo, da se tretji voj v Monastiru pomnoii za 25.000 turških vojakov iz Male Azije Ob enem je zopet prišel na vodstvo orientske železnice ukaz, naj ima vse pripravljeno za vožnjo vojaštva iz Carigrada v Solun in Mo-nastir. Tudi za vojaško službo sposobni Arnauti so bili poklicani v službo k svojim vojaškim poveljstvom.
V	slučaju, da bi kaka vlast hotela se umešavati v balkanske zadeve, ali pa v Bolgarijo, je obljubila Rusija Bolgariji, da prvi dan pride iz Odese v Burgas 30.000, a drugi dan zopet drugih 70.000 ruskih vojakov iz Sebastopolja.
Položaj v Španiji.
V	Španiji so se vršile te dni volitve v takozvani generalni svet, ki je po svoji so-stavi podoben enakemu zastopstvu v Franciji. Protivladne stranke so pri teh volitvah razvile s.lno strastno agitacijo in v mnogih krajih Španije ie prišlo do resnih prask in tudi pobojev Zmagala je pa vkljub temu vladna stranka z veliko večino, kajti po vsej Španiji je izvoljenih 311 vladnih kandidatov, 129 liberalcev, 20 demokratov, 5 Romerovih pristašev, 27 republikancev, 10 Kariistov, 10 regionalistov in 11 neodvisnih kandida tov. Če prištevamo vse navedene frakcije vladni opoziciji, ima vlada še vedno na raz pokgo absolutno večino 99 glasov. V mestih so seve večinoma zmagovali nasprotniki. V Madridu je bil n. pr. izvoljen le en vladino vec, mej tem ko unajo liberalci ter republikanci po 2 in demokrati enega zastopnika.
Iz brzojavk.
Posebni carinski, odsek bo pretresal vladni carinski tarif. Štel bo 48 članov, ki pa ne smejo pripadati nagodbenemu odseku, da bo mogoče obema odsekoma istodobno zborovati. — Italijanski kralj odlikoval avstr. poslanca. Poslanca Polesinija je kralj Viktor Emanuel odlikov.il z redom. Včeraj je bil Polesini sprejet v avdienci v Rimu. — Košut minister? Glavno glasilo Košutove stranko zahteva, naj se ustanovi posebno ministerstvo brez portfalja in poveri Košu-tovcem. — Trierska afera. Vlada je glasom poročil v nemških listih glede dekliške šole v Trieru ugodila škofovi zahtevi, da se odstavi protestanška učiteljica od poučevanja zgodovine in iz »berila« izloči Luthrovo p'smo proti samostanom. — Razpust španskega parlamenta. Dekret, s katerim bo vlada razpustila španski parlament, bo kralj podpisal 20 t. m — Dogodki v Maroku. S^daj je poteklo že dvakrat toliko časa, kolikor ga je bilo določenega za izročitev pretendenta sultanu oziroma vojnemu ministru, in vendar ga še nimajo v rokah. — Napovedanih prememb v bavarskem regent stvu ne bo. Princ vladar izjavlja, da hoče vztrajati do konca. — Mejni razpor mej Anglijo in Portugalsko glede južno - afriških posestev bo razsodil italijanski kralj, kateremu so te dni predložili dotične spise. — Rusija in turški sultan. Ruski notranji minister prepove duje b posebnim odlokom ruskemu časo pisiu napade na turško vlado in sultana.
silo »Škofijski list«, a še v tem sem odgovoren samo za one spise, pod katerimi stoji moje ime. »Slovenca« in sorodne liste priporočam, ker je njihovi glavna smer taka, d« jo kot škof lahko odobravam, liberalne pa prepovedujem, ker je njihov glavni praveo tak, da ga kot škof popolnoma obsojam, ter sem dolžan vse vernike ljubljanske škofije svariti pred nevarnimi zmotami dotičnih listov. Naj Bog podeli nebeški svoj blagoslov Ljubljani in vsem njenim prebivalcem! V Ljubljani 25 febr. 1903. f Anton Bo-naventura, knezoškof.
Kanonično vmeščen je bil danes na župnijo S t u d e n o dosedanji tamošaji župni upravitelj častiti gospod Dominik J a n e i.
Prezentiran je za župnijo Koč. Reko č. g. Jurij Jaklič, župnik v Gotenici.
„Narodu odgovarja na naš uvodni članek glede nemškutarske zveze. Stvar si je prav priprosto rešil: 1. »Politik« je pri Čehih to, kar pri Slovencih »Slovenec«, tedaj njena sodba ni merodajna. 2 Dr. Eggerjeva izvajanja govore proti obdoižitvam »Slovenca", da je slovensko - liberalna stranka pod komando barona Schwegla, in 3 Tisto pismo, ki je baron Schw.?gel pisal glede volitve dr. Ferjančiča , slovensko - liberalno stranko nič ne briga. Na »Narodovo« opravičevanje slov. nemške zveze že pride odgovor; za danes konstatujemo to, da je povedal jedno maksimo liberalne stranke, v kateri je zapopaden pravi politični macchija-velizem, namreč, da je več vredno imeti eno uro moč v rokah, kakor pa deset let dekla-miranja. Odgovor pride.
Kako se postopa s slovenskimi akademiki v Gradca. Dodatno k brzo-javu v 55. številki »Slovenca« z dne 9. t. m. se nam poroča, da so trije slovenski vse-učiliščniki mirno sedeli v dotični kavarni ter govorili med seboj seveda slovenski. Na za-htevanje nemških nestrpnežev poslal je ka-varnar po stražnika, ki je »v imenu postavo (!) zahteval, da se odstranijo iz kavarne. Dru zega jim seveda ni kazalo nego umakniti se sili. Pritožili so sa seveda na pristojnem mestu proti takemu postopanju. — Upamo, da dogodki zadnjih dni ne bodo ostali brej posledic, ampak da se bodo izvajale neiz' ogibne konsekvence.
Nevarno obolel je gimnazijski ravnatelj g. Andrej Senekovič. Včerajšnje seje občinskega sveta se ni mogel udeležiti.
Umrl je pri Sv. Ivanu pri Trstu ta-mošnji kapelan č. g. Ivan Zupančič, rojen 15 julija 1867 1. na Jami na Kranjskem.
Bil je zvest sin svojega naroda. Naj v miru počiva !
Dnevne novice.
V Ljubljani, 11. marca.
Knezoškof dr. Jeglič ljubljanskemu obč. svetu. V včerajšnji seji ljubljanskega obč. sveta je dr. T r i 11 e r prebral odgovor gosp. knezoškofa na županovo pismo, s katerim je župan naznanil knezo-Skofu znane Bklepe iz zadnje občinske seje. Knezoškofovo pismo Be glasi: Blagorodnemu g. Ivanu Hribarju, županu v Ljubljani. Dopis magistrata dež. stolnega meBta Ljubljane z dne 20. febr. 1903 štev. 6689, katerega sem ravnokar prejel, z vso uljud-noBtjo in odločnostjo vračam in sicer iz razloga, ker je neresnična trditev, da je »Slovenec« moje glasilo, in bi bil jaz zanj odgovoren, in je torej postopek obč. sveta proti meni brez vsacega temelja. Zraven pa sporočam obč. svetu stolnega mesta svoje globoko obžalovanje, da je dotični predlog sploh dopustil in zraven še molče pritrdil presurovi žalitvi sv. cerkve in vsega duhov-Bkega stanu, ter javno stopil v vrsto onih ljudi, katerim je naloga grditi duhovBki Btan in po tem potu tudi ženatvo odbijati od cerkve. Dodam samo še to, da je moje gla-
—	Ii Preske. Tudi pri nas nismo zacstali v proslavi papeževega jubileja. V soboto zvečer so bile slovesne htanije. PO litanijah smo razsvetlili vas Presko ; vue hiše so bile razsvetliene. Tudi je gorelo v župniji 9 kresov. V nedeljo se je vse udeležilo slovesne službe božje. Zaključili smo slav-nost popoldan s tem, da smo molili eno uro pred sv. Rešnjim Telesom z iskreno željo: Slava Leonu Velikemu ! Bog ga ohrani!
—	Papeževa slavnost slovenskega katolifikega akademičnega druitva Zarja v Gradcu se je vrana v nedeljo, dne 8. t. m. Zjutraj ob 10. uri je daroval v ta namen tov. cand. phil. Anton Jarc sv. mašo v cerkvi ev. Pavla, katere so se vde-ležili Zarjani, več članov slov. kršč. delavskega društva »Domovine« in tudi nekaj drugih graških Slovencev. Zvečer ob 8. uri se je pa vršil slavnostni zbor v dvorani ho tela »kur Stadt Triest«. Dvorana je bila slav-nosti primerno okrašena, pod baldahinom v papeževih barvah je bila postavljena soba sv. Očeta. Predsednik »Zarje« phil. Franc Kolenec otvori zborovanje in pozdravi z iskrenimi besedami člane slov. kršč. delav-Bkega društva »Domovina«, ki bo se skoro polnoStevilno odzvali vabilu, ravno tako tudi hrv. delavsko pevsko društvo »Slavulj« ter druge slovenske in slovanske goste, ki so se zbrali v tolikem številu, da je bila dvorana skoraj premajhna. V vznesenih be sedah pojasni pomen tega večera ne le za vesoljni krščanski svet, marveč tudi še posebno za nas Slovane. Nato prosi starešino »Zarje« č. g. kurata M. Ljubšo, da začne slavnostni govor. Slavnostni govornik v kras nem govoru opiše najprej življenje današnjega slavljenca in za tem opiraje se na njegove enciklike načrta obsežno in plodo-nosno njegovo delovanje v cerkvi in v javnem življenji. Omeni zasluge sv. Očeta za Slovane, posebno za nas Slovence in nje
govo očetovsko skrb za akademike. — Govor je bil sprejet z burnim odobravanjem. Nato je zapel pevski zbor »Domovine« pa peievo himno. Po malem odmoru pričel je svoje predavanje tov. pbil. A. Jaro ter nas v duhu popeljal za nekaj časa v večni Rim. Pokazal nam je s pomočjo projekcijskega aparata krasne in velezanimive slike mesta Rima, rasnih zgodovinsko zanimivih posvetnih in cerkvenih Btavb ter prostorov, v katerih prebiva častitljivi vladar sv. (Jerkve. Slike je pojasnjeval s primernimi besedami. Ko se je prikazala kot zadnja slika podoba sv. Očeta, pozdravili so jo navzoči z navdušenimi živio-klici. Nato se je predsednik še enkrat zahvalil vsem, ki so pripomogli, da se je slavnost tako sijajno izvršila, ter zaključil ofioijelai dei. Prosta zabava, ki se je med petjem in govori prav živahno razvila, pokazala je jasno, da se more zabavati skupaj inteligenca in priprosti delavci, ako jih druži eno načelo: »Za Boga in 7.a narod I«
—	Delavca povozil vlak. Pri železniškem prelazu v bližini, kjer se stikati skupaj Kamniška in Gorenjska železnica, je bil včeraj popoludne povožen delavec Ivan Peterlin, star 48 let, iz Domžal, oženjen in oče 6. otrok. Delal je na progi, ko sta pri-vozila dva rezervna stroja, jednemu se je umaknil s tira, drugemu pa ne, ker ga ni videl in ne slišal priti, stroj ga je zgrabil in vrgel na šino, da si je prebil glavo in zlomil nogo. Bil je takoj mrtev.
—	Novo sokolsko društvo nameravajo ustanoviti s sedežem v Ljutomeru. Društvo se bode imenovalo »Murski Sokol«.
—	Tatvina Šampanjca V Mariboru je ulomil sin hišnika v »Narodnem Domu« v klet ter s svojimi tovariši izpil 40 steklenic šampanjca. Dolgoprsti ljubitelji šampanjca s*de že pri sodišču.
—	Stavko v Pulju. V Pulju je pričelo stavkati 50 zidarjev, ki delajo pri novem vojaškem skladiSf-u. Stavka tudi 150 krojaških pomočnikov in šivilj. Vzrok mezdni prepiri.
—	Velik sneg. Od Š t. J u r j a pod K umom: V nedeljo večer in v ponedeljek napravili so se zameti, kakoršnih že več let ni bilo. Dobro da ni predpustni čas, sicer reveži ženini! Sicer pa so bili zadnji čas pregorki dnevi, je torej prav, da se spomlad zakasni, sama da s i ne bi preveč. — Tudi od drugih strani se nam poroča o velikanskem snegu.
—	Iz Zagorja ob Savi. Tukajšnji diletantje prirede v nedeljo 15. t m. v dvorani L. Habada v Zagorju F. Finžgarjevega »Divjega lovca«. Osobj'e nastopi v narodni noši. Pri petju in med odmorom svira zagorski orkester. Začetek ob '/,7 »večer
—	V romarski in farni cerkvi Matere Božje v Puščavi nad Msribo-rem se bode v proslavo papeževega jubileja od 12.—15. marca t. 1. obhajala tridnevnica pod vodstvom čč. gg. misijonarjev iz Mari-jora.
—	Pogrešajo Janeza Bonča, posestnika in mizarja v St. Vidu nad Ljubljano štev. 14, ki je pred štirimi tedni odšel od doma in so ni več vrnil. Zapustil je ženo in pet otrok. Mogoče je, da se mu je pripetila taka nesreča.
—	Padec ■ prvega nadstropja. V Dovju je dne 9. t. m. padel 1 leto in 4 mesece stari deček Avgust Salberger, sin so-darskega pomočnika, s prvega nadstropja na dvorišče in si je pri padcu zlomil desno nogo.
—	251etnico kapelništva praznuje v Opatiji dne 16. t. mes. bivši tuk. vojaški kapelnik e B. Frisek.
—	V Ilirski Bistrici je umrl vpoko-
jeni davkar c. Štefan B o b i k.
—	Sohonerer v Beljaku. Graški listi poročajo, da bo imel Sohonerer 15. t. mes. skupno zEisenkolbom in S t e i • n o m sh^d v Beliaku.
—	Šolar ubil Šolarja. V St. Jakobu ob Savi je nek šolar iz šole grede toliko časa bil svojega součenca s kamnom po glavi, da ga je ubil.
Poziv.
Iz Dalmacije se razlega strašen klic po kruhu. V mnogih krajih, zlasti v okrajih Spljet, Sinj, Benkovac, Icnosti, Brač in Ko-tor, v vaseh raztrganega skalnatega gorovja ne dostaja zaradi slabe letine zadnjega leta in zaradi pomanjkanja dela živil, da Be uteši glad. Ž9 preti legar vsled gladu s svojimi strašnimi posledicami!
Obračamo se torej na tolikrat izkazano dobrodelnost naših sodržavljanov za prispevke, da se olajša najhujša beda prebivalstva v najjužnejšem delu države in Be nabavijo živila v obrambo, da ne nastane legar vsled gladu
S ) nikdar niso prebivalci Dalmacije prosili javne dobrodelnosti. To se zgodi prvikrat Prebivalci državnega glavnega in pre-stolnega mesta dunajskega in avstrijski narodi bo vselej pokazali gorko čuteče Brce za svoje trpeče bližnjike.
Podpisani začasni odbor prosi vse svoje blage sodržavljane, da z dejansko podporo
bednemu delu dalmatinskega prebivalstva israzijo človeško sočutje z bedo naših dalmatinskih sodržavljanov ter z naglo pomočjo krotč nevarnost, ki preti tam vsled glada.
Milodare bodo sprejemali: podpisani odbor, Dunaj I. Freiung št. 3, in uredništva dnevnikov, ki jih bodo tudi potrjevala.
Na Dunaju, 1. dne marca 1903.
Začasni odbor za olajšavo bede v kraljevini Dalmaciji. Grof Jan Harraoh,
član gosposke zbornice in c. in kr. tajni svetnik, predsednik.
Ljubljanske novice.
Ljubljanski občinski svet.
ČeBtitka b v. očetu.
In vendar je ljubljanski občinski svet čestital sv. očetu! Seveda je čestitko ljubljanski župan prikrojil po svoje, tako, da bo ta čestitka živ dokaz, da na svetu ni takega župana, kakor je Ivan Hribar Prav bi bilo, da si tudi to čestitko vdolbe v kako spominsko ploščo, da bodo tudi zanamci imeli priliko zgledavati se nad taktom Ivana Hribarja. Kako lepo bi bilo čitati: »Ta brzojavna čestitka je bila poslana v R i m , ko je bil Ivan Hribar župan, ko je »Narod« i z-javil, da Be narodnonapredna stranka ne bo udeležila papeževega jubileja, in eno leto po tem, ko je volivni oklic narodnonapredne stranke klical boj na nož rimstvu ter je dr. Triller klical v »Narodnem domu« : „Enaanoipirajmo se od Rima!" : . .
V duhu smo gledali to ploščo v mestni dvorani, ko smo videli, kako so ob prvih županovih besedah o Leonu XIII. vstali vsi občinski svetniki in kako sta kot krotke ov-čice stala dr. Tavčar in dr. Triller. Kdo bi nam zameril, da smo bili tega prizora prav veseli in da niti mislili nismo na konfuznost narodnonapredne stranke.
In Hribar je govoril, dolgo seveda. Zu pan je dejal, da je milost bežja dala doživeti Leonu XIII. Petrova leta in da se ni spolnih) nad njim prerokovanje, da ne bo doživel Petrovih let. Oeial je, da se spominja jubileja Leona XIII. ne le katoliški svet, ampak vsi omikani narodi. Po vsej pravici je sedanji papež najsimpatičnejša prikazen današnjega veka in najmodrejši poglavar, kar jib je imela katoliška cerkev od Petrovih časov. S čem si je pridobil Leon XIII. tako neomejeno spoštovanje? Znal ae je apoprijazniti z razmerami, kar bi kakemu drugemu no bilo dano, ublažiti je znal ta razmerja. Spoznal je sveti oče važnost slovanstva in je v svojih enciklikah dal za to dokaz. (To je gospodu Malovrhu, ki je dejal, da Bvoje prijaznosti do Slovanov sveti oče, ni nikdar dokazal, v pouk.) Ob sadove teh enciklik je spravila, pravi gospod župan, Slovane diplomacija. Nekega trpkega čustva pa si ne morem, dejal je gospod župan, pri tem zakriti. Za časa reformacije ni divjala po slovenskih deželah duhovščina tako, kakor sedaj, še nikdar tako strastno in strankarsko. Nemškim liberalcem na ljubo je škof Khan uničil slovensko politično organizacijo na Koroškem, popolnoma proti namenom svetega očeta, ki hoče združiti Slovane, mečejo v Trstu Slovence iz cerkva in jih silijo, iskati si druge vere. Na Kranjskem in Štajerskem pa duhovniško hrepenenje po svetnem gospodstvu in osvetoželjnost praznuje praznuje prave orgije. Ako bi sveti oče bil o tem poučen, no bi tega dopuščal. (Hribar naj bi namestu Leona XIII. vodil cerkev.) Zato aem se dotaknil, pravi župan, ko sem svetemu očetu brzojavno čestital, tudi teh razmer. Ne pričakujem sicer, da bi sv. oče zvedel za te besede, vendar pa upam, da Bte zadovoljni, da se je našel kdo, ki se je spomnil teh žalostnih razmer. (Krajša pot bi bila za župana do »Narodovega« uredništva. »Narodovih« orgij brezverstva je nasledek naš odpor. Slaba bi bila katoliška duhovščina, ako bi »Narodovo« divjanje mirno prenašala. Op. por.)
Nato je župan prebral brzojavko, v kateri izraža svetemu očetu imenom ljubljanskega občinskega sveta in prebivalstva Ljub; ljane čeBtitko in v kateri pravi, »da slovenski narod pričakuje od modrosti, pravice in dobrote svetega očeta rešitve iz razmer, ki bo se po krivdi katoliške duhovščine tako poostrile, da preti neprecenljiva škoda sveti veri in katoliški cerkvi«. (Dobro-klici mej občinskimi svetniki.)
Na to se je župan spominjal Bmrti Riegrove ter omenil, da je izrazil brzojavno sožalje praškemu županu, smrti šolskega nadzornika g. Andreja Žumra in dež. sodn. nadsv. g. Andreja Vojske, ki je daroval za mestne uboge 200 K.
Občinski svet na političnem konju.
Občinski svetnik g. dr. Triller je poročal, da je knezoškof vrnil od župana mu «
i ako neuljndnim pismom doposlani sklep, s laterim dela ikofa odgovornega za »Slovenca«. Knezoškof je odločno vrnil dopis z opombo, da je njegovo glasilo samo »Škofijski List« in ie za trga je odgovoren le za tiste filanke, pod katerimi je njegov podpis. Ob tej priliki je protestiral tudi proti žalitvam duhovskega stanu in cerkve, ki so se tale o tej priliki. »Slovenca« priporoča, ker je njegova glavna smer verska, liberalne liste pa obsoja, ker je njihova glavna smer obrnjena proti veri in imajo namen grditi duhovščino in odbijati ljudstvo od cerkve.
Dr. T r i 11 e r je omeail tudi, da je čutil potrebo utakniti se v to zadevo tudi — novomeški prošt dr. S e b a -s t i j a n E 1 b e r t, ter je izrečno dejal, da „iz dr. Eiburtovega pisma veje vse drugačen duh". (Heinov! Op. poročevalca.) V pismu dr. E 1 b e r t prosi župana, naj skliče izredno sejo, v kateri se naj sklene, naj se občinski zastop z uradniki udeleži jubileja sv. očeta. »Sv. oče", pravi dr. E 1 b e r t (!), »ljubi — Slovane in jim daje nazaj stare privilegije ter jih jim bo še dal. Vem«, pravi dr. Elbert, „da je bil Vaš sklep obrnjen drugam in ne proti sv. očetu in cerkvi, zato ga pa tudi lahko prekličete. .Grazer Volks-blatt" je dejal, da „Slovenčeve" opazke niso bile umestne, in tako jih misli mnogo."
G. prošt piše dalje, da ako bi imel čas, bi osebno prišel do župana in da pričakuje ugodnega vspeha.
Tega »ugodnega VBpeha" g. prošt ni dosegel, ker g. župan mu je odgovoril, da bi bila stvar »Slovenčeva" preklicati in da mnenje »Grazer Volksblatta« pri nas ni merodajno. (Kakor smo opazovali na obrazih, se je mestnim očetom samim močno čudno xdelo, kdo je dr. Elberta poklical, da se tako po nepotrebnem vtakne v to stvar Nam se to tudi čudno zdi in našim bravcem tudi, saj iz izkušnje vedo, da naše opazke niso bile niti senca tega, kar je »Narod« že vse nabrizgal zoper naše somišljenike.)
Na predlog dr. Trillerjev je občinski svet prt šal preko škofovega pisma na dnevni red in odobril postopanje županovo.
Tako je končana ta »afera«. Obč. Bvet bi bolje storil, da se briga za mestno gospodarstvo, nego da se spušča v stvari, o katerih mu sodba ne priatoja.
Občinske volitve se bodo vršile dne 20., 22 in 24. aprila od S do 12. ure dopoludne.
Na predlog dr. T r i 11 e r j e v se je sklenilo, da se nič več ne raztegne volitev do 1 ure češ, da lani ni bilo od 12.—1. ure veliko volivcev na volišču. M.nda pa je do tega sklepa privedla občinski s?et le »Iju bežen do delavcev«. Umesten bi bil protest! Iz HI razreda letos izstopita gg. Ivan o k r j a n e c in Jer. Žitnik, treba pa bo voliti tudi enega obč. svetnika namestu umrlega g. Trdina. Iz II. razr. izstopijo Plantan in S e n e k o v i č, iz I. razreda pa Ivan Sevnik, Stare, Velka-vrh in L u ž e k.
Raznoterosti.
V seji sta storila tudi slovesno obljubo meščanstva nova meščana Janez J u r • jevec in Anton Vrhovec, dalje je občin, svet podaril društvu pomožnih uradnikov 100 kron, izbrisal dolg dirkališke zadruge v znesku 1000 kron, ker bi sicer zadruga prišla v konkurz, a odklonil je prošnjo 2a znižanje najemšfline, dalje je izbrisal tudi kot neiztirljivo posojilo bivši meščanski godbi v znesku 5200 kron, ter je glede od vojaške oblasti ponujene prodaje prostora, na katerem stoji sedanje vojaško preskrbovališče, določil, da ne odstopi od ponujene Bvote 280.000 kron. Dalje je sklenil napraviti tlak od trnovske cerkve do župnišča za 863 kron in da ostane pri strnjenju Bleiweisove ceste z Dunajsko cesto sedanja smer in da se Go-rupovega sveta ne kupi. Uutreže se prošnji vlade, da se bo pri podeljenju novih služb kolikor mogoče oziralo na podčastnike. P1&-katerju g. K a 1 i š u se je naročilo, da mora v 14 dneh podreti svoje reklamne kioske in da mora tudi stojala za nalepljenje gledaliških listov popraviti, sicer bo moral tudi ta stojala podreti. Sejo so na to prekinili. Nadaljuje se danes ob 5. uri popoludne.
Umrla je v Ljubljani soproga c. kr. pi-smonofte v pok. gospa Ana Zottichv 74. letu svoje dobe.
Najdena ura. Na Dunajski cesti pred Tschmkelnovo tovarno je našel pred nekoliko dnevi hlapec Blaž Kregar srebrno žen sko uro.
Agenti s srečkami Po Ljubljani prodaja neki agent razne srečke. Občinstvo se svari pred nakupom.
Zaprli so nekega Josipa Kramarja z Gline, ker je sumljiv, da je pokradel pri trgovcu M. bupanu na Dunajski cesti štev. 6 več kilogramov časniškega papirja in lima. Zasačili so ga, ko je prodajal papir.
Na današnjem vojaškem naboru je bilo 42 fjntov potrjenih v vojake.
Vol ušel je danes dopoludne nekemu kmetu na Valvazorjevem trgu. Dirjal je po Rimski cesti, kjer so ga delavci ujeli.
Tatvina. Dekli Mariji Pivi na Jurčičevem trgu št. 2 je bila ukradena iz kovčega denarnica s 6 kronami. T*t se je vtihotapil v sobo, kjer spi, in vlomil v kovčeg, v katerem je našel denar.
Pobegla dijaka. Predvčerajšnjim sta po begla dva dijaka, ker sta dobila v šoli dvojke. Včeraj zvečer sta se vrnila.
Restavracijo na južnem kolodvoru je
prevzel g. S o h r e y . doslej reat krater pri Hoydu. Gospod P e č n i k iz Šoštanja je odstopil.
Za kruhom. Danes ponoči se je odpe Ijalo v Ameriko 205 oseb. Izseljenci so bili večinoma Hrvati.
Sladkosneden tat Hildi Ehrlich, ženi strojevodje na državni železnici, je ukradel neznan tat iz zaklenjene drvarnice v Pre-dilnih ulicah št. 3. dve kokoši. Tat je s silo ulomil v drvarnico,
Svojega moža je dala zapreti meparica U. S. na Poljaneki cesti, ker je včeraj zvečer grozil, da bode vse ustrelil. Prinesel je bil domov puško. Ko jo je vzel v roke, da bi Jo nabasal, sta njegovi hčerki zbežali iz hiše in šli klicat mator, katera je podala po policaja, da je šel v h šo in možu odvzel puško, njega pa aretiral. Zena pravi, da si ni svesta življenja pred možem. Poli cija ie možu izročila sodnni.
Nezgoda na električni železnici. Na zaloški cesti bi bil včeraj popoludne električni voz skoraj radel v tovorni voz, na katerem je peljal hlapec Matevž Stanonik zaboje na barabonovo dvorišče. Hlapec ni pazil na električni voz, ki je ravno pr hijal, in je malo korakov pred njim zavil s tovornim vozom čez progo. Ko bi ne bil voznik Karol Zdcvšek takoj vstavil električnega voza, bi se bila pripetila nesreča.
Izvoščkove nezgode, kvošček Franc Japelj ml. se ga je bil včeraj hudo nalezel. V svoji navdušenosti podil je konja po cesti, da je voz letel temtertje. Pri trnovski cerkvi je zadel z vozom ob vogel c«rkve, da se je voz nagnil in je on padel v cestno blato in nezavesten obležal. Pri vezu se je zlomila ojnica. Ljudje, ki so to videli, bo prihiteli izvoščku na pomoč. Poskušali so ga vzdigniti, ali noge ga niso nesle in padel je na zaj v blato. Konečno so ga ljudje polili z mrzlo vodo. To je res pomagalo. Prišel je toliko k sebi, da so ga mogli ljudje spraviti domov.
Izgubljeno. Berač Franc Drašler iz Sent Vida pri Ljubljani je iigubil z Zvezdi v papirju zavita bankovca po 10 kron. — Neznano kje v mestu je izgubila neka gGspa zlat prstan z brilantom.
»Krojaška surovinska zadruga" vabi k ustanovnemu občnemu zboru, ki se vrši v četrtek, dne 12. marca t. 1. točno ob pol 8. uri zvečer pri Perlesu (Prešernove ulice). Dnevni red : 1. Razgovor o bistvu zadrug v splošnem, posebno pa Se o nameravani ustanovitvi ^Krojaške surovinske zadruge". 2. Principijelni sklep, da se ustanovi »Krojaška surovinska zndruga". 3 Določitev zadružne firme. 4. Posvetovanje, oziroma sklepanje o sprejetvi predloženega načrta, kot zadružno pogodbo. 5. Sprejemanje pismenih izjav o pristopu članov k zadrugi. 6. Volitev nadzornega Bvetovalstva (v smislu sprejetih pravil). 7. Volitev načel-n štva (v smislu sprejetih pravil). 8. Eventu-valni nasveti in vprašanja. — Pripravljalni odbor.
Književnost in umetnost.
* Slovensko gledališče. A z r a c 1.
Včerajšnja premijera velike Franchettijeve opere „Azrael" je vspela v vsakem oziru častno za slovenski oder. Franchettijeva godba sicer ni bogvekako posebna in moderna, vendar pa mnogokrat ljubko rnelodi-jozna in burno kipeča. Predstava sa je vršila na korist mriogo zaslužnega opernega režiserja g. Edvarda Aschenbrennerja, ki je spravil tudi včerajšnjo vprizoritev do tiste višine, ki ji gre. Naše občinstvo pa je pokazalo z mnogoštevilnim obiskom sinočne predstave, da ve ceniti zasluge in trud tega vrlega pevca in skrbnega režiserja. Gospod Aschenbrennar je pel sinoči v vlogah Luci-ferja in Brabantakega kralja. Kot vedno je združil močni svoj glas z eleganco igre. Enak v tem oziru mu je v noši operi samo g. V 1 č e k , ki je pel dolgo partijo Azraela globoko čustveno in premišljeno. Vseskozi na višini je bila gdč. Prochazkova v ulegi Nelte in popolna ciganka Loretta v igri in petju naSa vrla primadona gospa Hanuš-Svobodova. Gdč. Gliva-r e c nam je s svojim petjem in igro ustva rila imenitno Lidoro. Zbor pa je vzel svojo nalogo nekoliko prelahko. Opera je bila ! skrbno študirana in vestno uprizorjena. Or- i kester pod vodstvom g. H i 1. B e n i š k a j je rešil svojo nalogo častno in s tem mnogo i pripomogel k popolnemu vspehu te velike ; opere.	!
Jutri v četrtek opera »A z r a e I«. V J soboto veseloigra .Mišk n".
' »Dom in Svet". Tretji zvezek ima • sledečo vsebino: Bogdan Ventd. Naš stari
greh. Polabaka povest (Dalje.) — J. Andrejev. Duša je težila ... — Silvin Sar-denko. Gorski viri in verzi. (Dalje.) — Ksa-ver Meško. Človek, ki stoji ob grobovih in plakB. — Roman Romanov. Padaj, beli sneg!
—	Fr. Stinal. Franko Vitazoslav Saainek. K petdesetletnici njegovega pisateljevanja. — Euricius Sveti Kum. 3. — F. a. Fmžgar. Moja duša vasuje . . . (Dalje.) - Peter Zmitek. Rusko slikarstvo. Zgodovinske črtice iz XVIII. in XIX. stoletja. (Dalje.) -Cvetko Slatin. Skrivnost. — Roman Romanov. Na valovih mladosti. (Konec.) — Ivo Danič. Pesem zapuščenega. — Zvoran. K rojstni koči. — K. Sojanov. Izza kulis življenja. Črtice. (Dalje.) — Dr. Fr. Kos. Rokopis Simona Janka. (Dalje.) — Književnost.
—	To in ono. — Slike: Pri naboru. M. Gaspari. — Sodoma in Gimora. H Siemi radzki. — Frančifek Ka. Meško. — Fr. Ka. Maška rojstni dom. — Franko Vifazoslav Sasinek — »Plaščanica«. — Žalostna Mati božja. V. Vasnecov. — Pogreb v Rusiji. Fritz van der Venne. — »Dobri pastir«. Jubilejni dar cesarja Franca Jožefa papežu Le onu XIII. — Fran Naval Pogačnik, slovenski operni pevec. - Fr. MareSič. — Vasilij An-drejevič Zukovs »ij.
Izpred sodišča.
Izpred deželnega sodišča.
Ne pričaj po krivem. Sredi septembra 1. I. so pili v Domžalah v Jermanov! goBtilni trije domači fantje. Navzoča Bta pa bila tudi dva Moravčana, brata Janez in Tone Mlaksr. V nastalem prepiru vrže Dom-ialec in posestnika sin M.ha Grašek Tonetu Mlakarju kozarec v glavo ter ga zadene nad levim očeaoui, in še parkrat mahne z odprtim nožem proti njemu, a ga ni zadel. Ko je na to kamniško sodišče v tej zadevi klicalo fanta Janeza Subeljna iz Rodice za pričo, je ta na prigovarjanje obtoženca in fanta Tita Koprivnika iz Domžal krivo izpovedal, da ni on v Jarmanovi gostilni nikogar poznal in da še videl ni, da bi se bili fantje tepli; zato je pa sodišče tudi vse tri obsodilo in sicer Grašeka in Koprivnika na 6 mesecev, Šubeljna pa na 6 tednov ječe.
—	Dvojčka se zadušila. Bajtarja žena Marija bare iz Homca je proti večeru zaradi hudega mraza lončeno peč malo bclj zakurila in okoli nje razobesila perilo, svoja dva otroka dvojčka je pa položim spat. Bilo je okoli 7 ure zvečer, ko je Mariia bare sobo zaklenila, vzela lonc in šla po mleko. Tam se je zamudila s čakanjem okoli tri četrt ure in na to se je vrnila z mlekom domov. Ko pa odpre hišna vrata, zapazi s strahom, da je bila soba polna dima, kajti vnelo se je perilo, pa tudi blazina otroške postelje ob peči je že tlela; umevno je toraj, da sta se morala oba otroka zadušiti. Sodišče je mater vsled te malomarnosti obsodilo na 8 dni strogega zapora. — Hrana mu ni bila všeč. Jakob Pipan je služil v Jesenicah pri posestniku Janezu Legatu. Ta je zvedel, da Pipanu ni všeč hrana, in to ga je tako razjezilo, da je prišel na sv. b'tfana dan zvečer v hlev, zgrabil Pipana za lase, ga tolkel s pestjo po glavi na to ga pa ša sunil z obuto nogo v desno gorenjo stran života s tako silo, da mu je zlomil rebro. Obdolženec pravi, da mu je zlomil rebro. Obdolženec pravi, da ni Pipanu nič žalega storil, in ker so mu krivda ni mogla dokazat , ga je sodišče oprostilo.
Radi detomora je bila pred mariborskimi porotniki obsojena posestnikova hči Frančiška K r a i n c na eno leto težke ječe.
Hazne stvari.
Najnovejše od rasnih strani
5 4.000 kron češki šolski matici ja zapustil v Karlinu umrli češki muzik J.Jan-dowski. — Vse železnice na Kubi heče prevzeti v svojo upravo amerikanski milijonar Morgan za 30 milijonov funtov šterlingov. — Strašna nesreča na železnici. V bližini Orleana pri New Jorku je pričel goreti vlak, v katerem so bili samo vozovi petroleja. Na stotine ljudi je gledalo ob progi velikmski prizor. Nakrat se je zgodila eksplozija in plameni so objeli poleg stoječe. 22 oseb je zgorelo, mnogo oseb je nevarno opečenih. — Papirnica z g f> r e 1 a ie v Brumme v bližini Litomeric. Škode je 30.000 K. — Stavka premogarjev se pripravlja na Angleškem radi mezdnih zadev. — Velika stavka v ameriški železni kon s t r u k c i j i se tudi pripravlja in bo to ena največjih stavk, kar jih jo bilo doslej v Ameriki. — Nepošteni župan. Iz Reke ee poroča, da so v Grobniku aretirali župana, ker ga dolže, da je poneveril občinski denar. — Soproga d e f r a v -danta Orta, bivša čežka igralka, je v Pragi nenadoma umrla. — Markov stolp. Dela za zopetno zgradbo Mirkovega stolpa v Benetkah bodo trajala dve leti. Slavnosti začetka atavbinBkih del se bo udeležil tudi laški kralj. — Vezuv bluje in meče iz sebe žareč pepel in lavo. — Riegrovo ulico dobi Pariz. Tako je sklenil pariški občinski svet. — Svetozar Hurban,
slovaški rodoljub, bo v kratkem zopet sedel na zatožni klopi. Dolže ga, da je Slovake hujskal proti mažaronstvu.
Kako se lahko doseie starost sto
let. Da bi se rešilo to vprašanie, vprašal je neki »New York« časnik pri 20 nad 100 let starih osebah. Dobil je med drugimi sledeče odgovore: »Kdor hoče postati sto let star«, je izjavila najstarejša Marija Mae Donald, 131 let stara zamorka »mora mlad stopiti v zakon, vsak dan pri jutranji zarji vstati in ne veliko piti." 125 let stara Noe Katy je rekla, da se sploh ne sme omožiti, mora pa vsak dan zgodaj spat iti in nič jesti ter se nikdar ne vznemirjati. Franc Binnion iz državice Illionis je mnenja, da je vsled tega učakal tako visoko Btarost, ker je bil vedno zagrizen sovražnik tobaka in vpijanljivih pijač. Mae Grath, ki je star 103 leta je ravno nasprotnega mnenja. On namreč misli, da s« mora vedno delati, nikdar več ležati kakor 7 ur in da se ne sme nikakor napovedati boj tobaku in pijači. Kateri recept je najboljši, ker so vsi nasprotni, to naj vsak sam razsodi.
Tajinstvena torba. Neki potnik je na postaji v Rutki na Ogrskem izročil svojo potno torbo dvema dečkoma, naročtvši jima, naj jo neseta v čakalnico tretjega razreda. Ko pa potnika le dolgo ni hotelo biti od nikoder, sta jo dečka s torbo pobrisal« iz čakalnice. Nadejaje se, da je v toibi precej vrednosti, sta jo šiloma odprla in našla v njej — mrtvo dete. Potnik je brez sledu izginil.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 11. marca. Danes nadaljuje zbornica prvo branje proračuna. Dr. Kramar je govoril o novi mladočeški taktiki. Domneva se, da tudi Koerber poseže v debato. Jutri bo debata zaključena in proračun odkazan odseku.
Dunaj, 11. marca. V naučnem odseku drž. zbora je bil danes sprej t predlog, naj v deželnih šolskih svetih bo tudi po en zastopnik srednješolske) i učiteljstva in po en zastopnik ljudskr šolskega učiteljstva.
Dunaj, 11. marca. Čuje se, da b med razpravo o nagodbi Koerberjev kabinet rekonstruiran in da pridejo vanj nekateri nemški in češki politih
Dunaj, 11. marca. Državna zbor niča bode pred veliko nočjo zborovala do 3. aprila, po veliki noči pa bo pn čela 2l. aprila zasedanje, ki bo traj, do konca meseca junija, Rešiti iina tedaj nagodbo, carinsko predlogo, ds.( predlogo o carinsko-trgovski pogodbi i. bančne predloge.
Dunaj, 11. marca. (C. B.) Zborn oa nadaljuje prvo branje državnega pi o računa.
Dunaj, 11. marca. Na povabilo poslanca Kaltana se vrši danes popoludne pogovor poslancev, ki se zanimajo ;.a podržavljenje železnic.
Dunaj, 11. marca. „Trautenauer Wochenblatt" prinaša zopet celo vrsto napadov na "VVolfa in razkrinkuje razne podrobnosti iz Wolfovega intimnega zakonskega življenja.
Zagreb, 11. marca. Hrvaška opozicija priredi prihodnjo nedeljo v „So-kolovi" dvorani velik protestni shod proti vojni predlogi.
Budimpešta, 11. marca. Danes se vrši dvoboj mej grofom Zichy in poslancem Vessy. Poslanec Rakovski je štel minute. Zichy, ki je star 60 let in ne sliši, ga ni slišal in ni streljal. Poslanec Vessy je streljal v zrak.
Kiin, 11. marca. Na progi Riin-N e a p o 1 je predsinočnjim mej postajama Roccasecca in Isoletta skoči! s tira tovorni vlak. Razbitih je bilo več vozov, trije železniški uslužbenci ubiti, več ranjenih. Promet je bil vsled tega včeraj pretrgan in 200 romarjev, mej temi več naših, ki so že zasedli določeni vlak v Neapol, je moralo čakati celo noč.
Rim, 11. marca. Dohod ruskega carja je preložen na jesen.
Carigrad, 11. marca. Napad na orientalni ekspresni vlak je bil politične narave. Na železniški progi so v daljavi 100 metrov dobili 6 dinamilnih zavitkov." Dež je prst nad zavitki odplavil, vsled česar so pazniki zasledili napad. Vstaši so mislili, da bodo v vlaku člani komisije za reforme.
Umrli no:
9.	marca. Ivan Mavrič dnhovnik v p., 65 let, se je t Tivoli ustrelil.
10.	marca. Danijel Bastaja, c. in kr. major v p., 60 let, Sv. Petra cetta 20, seje ustrelil
V bolnišnici:
i. marca. Fe do Rak, hlapec, 24 let, jetika. — Ivan m > ssig, delavec, 34 let, Emphjsema pulm. Para-lysis cordis. — Peter Milek, umir. odgonski sprevodnik, ob let, Dementia et Marasmus senilis.
6.	marca. Fran Fri&kovec. gcstač, 75 let, Marasmus senilis. Pneumonia. — Ivan Cajhen, posestnikov sin, 20 let, Osleritis chron. Sepsis acuta. — Josip Kovač, hlapec, 41 let, jetika.
6 marca. Magdalena Wolf, dninarica, 60 let, Ifelamo carcomaccolli (Sarcomatosis).
7.	mari-a Marija Umek, dninarica, 61 let, Vitium cordis. Hydrops uoiv. — Marija Lednjak, gostija, 66 let, Insuffientia cordis. Oecubitis.
8.	marca, Mihael Ferlič, goslač, 85 let, ostarelost. — Josip Kuper, kamnosek, 50 let, Bronchitis chron. Emphys. pulm.
9.	marca. Alojzija Fric, dimnikarjpva žena, 24 let, jetika. — Fran KovSca, dimnikar, 45 let, jetika. — Josip Gnidovc, delavec, 53 let, Pneumonia
Zahvala.
322 1—1
Delavstvo tovarne gospoda Msx Samesia se tem potom najiskrenejše zahvaljuje svojemu blagemu prejšnjemu gospodarju blago-rodnemu gospodu Albertu Samassa, ki je povodom svojega 70 letnega rojstnega dne daroval v podporo tvrdkinih delavskih invalidov, vdov in sirot velikodušno 10.000 kron in s tem pokazal, kako toplo mu bije srce za delavce. Naj blagovoli velespo^tovani gospod Albert Samassa sprejeti najtoplejšo zahvalo ter tudi izraz udanosti.

Spominjajte se
ljudskeja sklada

Meteorologiono porodilo.
ViSina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 746'0 mm
I
C as epa-	Stanje
	baro-
sovanja	metra.
	t mm.
Temperatur* 1
po Celsija |
Vetr.Ti.
Nebo
\iti
I
; 'S S .
10!	<36-3 | "2-2 i »1. ZMh. | m. obl.
..17. ijuij |2. |popol
/37 3 | — O o I sr svzh "<37'3 | 8-2 j si. jug
Srednja včerajšnja temperatura 2 9" normale, 2 7*.
jasno del. obl.
00
Dunajska borza
dne 11. marca.
Skupni državni dolg v notah . . . . Skupni državni dolg v srebru . . . . Avstrijska zlata renta 4% . . . . Avstrijska kronska renta 4% . . . .
Ogerska zlata renta 4% .....
Ogerska kronska renta	. . . .
Avstro-ogerske bančne del.nice 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista.........
Nemški dri. bankovci za ICO m. nem. drž
20 mark..........
20 frankov (napoleondor) ....
Italijanski bankovci.......
C. kr. cekini .........
velj.
1C0-56
100-56 121-25
101-10 12115
99-60 15-87 684 50 240-32'/, 117 15 23 43 1910 95 45 11-10
Zit
ne eene
dnč 11. marca 1903. (Termin.)
Na dunajski borsi:
Za 60 kilogramov.
PSenica za spomlad ...... K	7-67
i 12 za spomlad.......„	7'14
oruza za maj - junij 1913 . . . „	—
C ves za pomlad.......6-36
Na budimpeitanskl borzi:
PSenica za april ......K 7-66
PSenica za maj.......» 7 62
Pšenica za oktober.....»7 52
Hi za april.........6 76
Oves za april ......... 6-08
Koruza za maj (1903) . . . . 6-15
Koruza za julij........6 22
(Efektiv).
Dunajski trg
do
7-68 7-05
6-37
do 7 67
»	7-54
,	7-64
„	6 77
„	6-09
.	6 16
>	6 23
PSenica banaška . . .
> jutne železnice Rž	» >
Ječmen , >
ob Tisi . . . Koruza ogrska . . .
Cinkvant
Oves srednji Fižol . . .
8-15 7-65 6 »5 6-40
6-40 6 60
710
6 45
7—
do	8-76
,	8-05
»	7 20
,	7-40
,	7 75
,	7,-
7-40
6-65 14-—
Kmajliraiii in porcelanasti
hijijenični pljuvalniki
natančno po predpisu
v največji izberi
se dobivajo najcenejše pri tvrdki
FRAlf KOLLMAIH
tra ovee s 8tekIenino in s porcelanom
v Ljubljani, Mestni trg.
263 12-5
316 6—2
120 centcu
dobrega sena
je na prodaj.
Več se izve pri lastniku Jakobu No vaku na Jesenicah it. 8 (G rer.mkn).
7 stavbenih parcel
na Poljanah blizu bodočega novega gimnazijskega poslopja in jezuitskega kolegija in hv. Cirila in Metodija ceste je po ceni na proiaj.	317 3-1
Ved in natančneje pri c. kr. notarju dr. Franu Veku M kloš čeva cesta 24
Otvoritev 14. dne t. m.
Pripoveduje se, da bode nova glavna prodajalna na Mestnem trgu št. 5
s t
angleškega skladišča oblek
najelegantnejša in največja v tej stroki
Za pomladno sezono dospeli so najnovejši in ===== najmodernejši izdelki =====
konfekcija za dame in deklice obleke za gospode in dečke *Tpf
Posebni oddelek sa naročila po meri; največja iabcra najfinejšega blaga; obleke za preč. duhovščino, vsakovrstno blago sa razne uniforme isvršč se natančno in trpežno najtočneje.
Velespoštovanjem	306 3—2
O. Jjernatovič v Ljubljani.
«L
;

iM


*******m

Naznanilo.
Kdor hoče poceni in dobro blago, naj naroči moj novi veliki cenik, kateri je gratis. Posebno priporočam novosti v stenskih urah z novim stnlpovim bitjem.
Vsa popravila točno in ceno, umetna delavnica v I. nadstropju. Za obilni obisk se najtopleje priporoča
Fran Čuden
urarski trgovec in posestnik v Ljubljani. exportna tvrdka na debelo in na drobno, član švicarskih tovarn Union, založnik c. kr. drž. dolenjskih železnic.
Šivalni stroji, posebno za domačo rabo	n
256 3	prav poceni.
VA BILO
na
V. redni občni zbor
L del. konsumn. društva na Jesenicah
rejlsfr. zadruge z omejeno zavezo.
koji se vrsi
v nedeljo, dnč 29. marca 1903 ob 3. url popoldne v gostilni g. Helene Vllmar na Savi.
Dnevni red:
1.	Pozdrav načelnika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Potrjenje računa za leto 1902.
5.	Volitev treh odbornikov.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučamosti.
K obilni udeležbi vabi vse zadružnike
321 i-i	Načclstvo.
Opomba. Y slučaja, da bi zgoraj sklicani občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, vrflil se bode ob 4. uri isti dan. ca istem prosioru, z istirn dnevnim redom drugi občni zbor, koji bode sklepal brez Oiira na število udeležencev.
VABILO
na
IV.redni občni zbor
..Kmetijskega društva y Sodražici,
rej. zadruga z omejeno zavezo
kateri se bo vršil
v sredo, dne 25. inarea t. 1.
ob pol 4. uri popoldne v društvenih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje letnega računa za 1. 1902.
4.	Volitev treh članov načelstva.
5.	Volitev nadiorstva.
t). Razni nasveti in predlogi. 7. Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi 32o i-i	Načelstro.
VABILO
Ker deveti redni občni zbor okrajne posojilnice V Radečah reg'strovane zaejruge z neomejeno zavezo dne 1. marca 1. 1903. nI bil sklepčen vsled prtmale udeležbe uciov, bode se vršil
v nedeljo, dne 22. marca 1. 1903 ob 3. uri popoldne v dvorani Narodnega doma v Radečah
izvanredni občni zbor
pri katerem se bode sklepalo pri vsakem številu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva
2.	Poročilo rafiunsmh preglednikov.
3.	Potrjenje računa za leto 1902.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev računskih preglednikov.
6.	Sprememba pravil.
7.	Slučajnosti.
319 i-i	Načelstvo.
Lak za šolske table,
goči tako lahko pisanje, kakor na Skrilj. Dobiva se pri tvrdki BRATAEBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.	524 21 11—7 Vnanja naročila proti povzetju.
kdajatalj is olfovoral vrstnik: Ir, I|bmI| Žltalk.
Rak aKstslilk« Tiskam«* v Ljubljani.