it. 20.
V Gorici, dne 16. februvarja 1901.
Tečaj XXXI.
Izhaja trikrat na toden v Šestih tedanjih, in aioer; vsak torek, fetrtok in soboto, zjctranje Iz-iaaje opoldne, rebrno tedanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pre-jemana  aii v Gorici   na dom poSiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60
pol leta . . . w.*,—.. «.4fM.,^»-.J»M,3«30i Četrtka ...... . aTC^I* .   ivTo~~
FosainiSne številke stanejo 10 vin'. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. 11 v Gorici v «Goriški Tiskarni. A. Gabršček ve '-• 'lan od 8. ure zjutraj do 6. zveSer; ob nedeljah pa ou 9. do 12. ture. Na naročilu brez dopoalane naroSniiiP m m oziramo.
„PBIMORE€Mizsaja neodvisno od «So6e» v h« k petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
<Soda» in ePrimorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni 8chwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Jftmaki nlici; ~_v_It8tiL-V- tobakarni La vrenSig na trgu della Caaerma in Pipan v nlici Ponte della Fabbra.
SOČA
Uredništvo
se nahaja v Gosposki nlici St 7 v Gorici v I. nadatr-Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. Upravniitvo se nahaja v Gosposki ulici it. 11.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in droge reči, katere ne spadajo  v delokrog  uredništva,   naj  se   pošiljajo le upravnlštvii.
(Večerno i z d a nje.)
ie računijo po porit-vrstah, 5e tiskano l-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po nogodbi. —¦ večje črko po prostoru.
Naročnino In oglase je plačati loco Gorica.
„Gorl6ka Tiskarna« A. Gabršček tiska in zalaga razen «Soče» in »Primorca, še .Slovansko kujlžuteo*5, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih. 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «81 knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vi
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narodi
<Gor. Tiskarnat A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Kali je prišlo do ustanovitve hrvatsko-fhvgjtskgfa kluba v tonem zboru?
(Poročilo z Dunaja.)
Okoli 20 let so bili hrvatski in slovenski državni poslanci v »konservativnem* ali v »Hohenvvartoveni klubu" skupno z nemškimi poslanci, konservativci.
O priliki otvorenja državnega zbora teta 189). so delali nekateri hrvatski in slovenski poslanci na to, da se vsi hrvatski in slovenski poslanci zdrvijo v samostojen klub, in se na ta način oproste tujih "spon.
Večina njih, katerih zastopniki so že preje bili pii »konferencah* na Dunaju, je bila proti temu, a peloriea izmed njih se je oprostila jarma Hohemvurtovega kluba, v katerem jim je bila svoboda delovanja omejena, in si ustanovili svoj res malobrojen hrvatski pravaški klub.
Za Časa koalicije je izstopilo iz Hohen-wartovega kluba še deset hrvatsko-slovenskih poslancev. Ti so ustanovili svoj hrvatsko-slovenski klub, obstoječ iz sest Hrvatov in štirih Slovencev. Ostali Slovenci so ostali še nadalje v Hohemvartovem, oziroma konservativnem klubu.
Po končanih državnozborskih volitvah 1. 1897. je bila občna želja hrvatskega in slovenskega naroda, da se njegovi poslanci zjedinijo, in sicer v hrvatsko-slovenski klub.
Nekateri izmed njih, v prvi vrsti dr. Šusteršič, kateri je prišel nekaj preje na Dunaj, so mislili drugače. Govorilo se je o osnovanju neke zveze s konservativnimi Nemci.
To se ni posrečilo posebno zategadelj, ker so ti Nemci ustanoviti svojo »KathoHsche Volkspartei".
Dr. Šusteršič ni hotel slišati ničesar o hrvatsko-slovenskem klubu; zasnoval je pa »krščansko slovansko - narodno zvezo", ali bolje rečeno »Chrisllicher slaviseh-nationa'. • Verband*. Mogli pa so v ta »Verband", kakor že ime kaže, vstopili vsi krščanski narodno-čuteči slovanski poslanci. Vstopili pa so samo hrvatski in slovenski, 8 rusinskih iz Galicije in l češki »z Moravske.
Interesi, katere so imeli zastopali, so bili jako različni, in poslovanje je bilo zvezano s težavami. Vodstvo je bilo tako urejeno, da se je predsednik premenjal vsak mesec, enkrat Slovenec, potem Hrvat, in tretjič Rusin.
Pri razpravah te zveze se je rabila največ nemščina. Vendar seje stvar, vsaj formalno, obdržala, posebno ko je koiicilijantni Povše zastopal Slovence kot načelnik kluba.
Minile so državnozborske volitve koncem I. 1900. in v začetku 1901.
Dr. Šusteršič je potoval nekaj dnij pred odtvoritvijo državnega zbora na Dunaj, v Gradec in drugam. Glasilo stranke, katere pristaš je on na Kranjskem, je pisalo, da se snuje mnogoštevilen slovanski klub, in da bodo slovenski poslanci »napredne* stranke v državnem zboru osamljeni; torej v ta mno-gobrojni slovanski klub ne bode mogel vstopili jeden del slovenskih poslancev.
Pa že to je odbijalo, da jeden človek, budisi sam iz sebe, bodisi na poziv svojih najbližjih tovarišev, snuje novi klub proti že obstoječi »slovansko-narodni zvezi*, ne da bi vprašal večino njenih bivših članov, in da izključuje iz njega del njenih bivših članov!
Na 28. preteklega januvarija je sklical dr. Šusteršič vse hrvatske in slovenske poslance, izvzemal one slovenske »napredne* stranke, k neobveznim pogovorom na Dunaj.
Pa to je še bolj odbijalo.
Dr. Šusteršič je jeden izmed mlajših poslancev. Sv. pismo nas uči: »če si povabljen v družbo, ne sili se na prvo mesto, ampak zasedi zadnje, da te morda, ko pride gospodar, posadi na prvo mesto.* Parlamentarna navada je, da v državnem zboru, v odborih in klubih, dokler se ne konstituirajo, ima vodstvo najstarejši poslanec po letih. Ako je že dr. Šusteršič hotel dati kako inicijativo med hrvatskimi in slovenskimi poslanci, tedaj bi le mogel naprositi najstarejšega slovenskega ali hrvatskega poslanca, da skliče on vse slovenske in hrvatske poslance na pogovor.
Dr. Šusteršič je izključil, bodisi sam, bodisi pooblaščen od svojih ožjih tovarišev, a priori gotove slovenske poslance samo-oblastno iz neobveznih pogovorov, brez spo-razumljenja z večino hrvatskih in slovenskih poslancev, in ne govoreč o ostalih, kateri bi imeli biti člani »mnogoštevilnega slovanskega k!uba.*
Zadnje dni januvarija so se vršili oni neobvezni pogovori, na katere je povabil dr. Šusteršič vse hrvatske in slovenske poslance razun onih štirih slovenskih poslancev »napredne* stranke s Kranjskega.
, On je imel prvo besedo.
Izjavil je, da vsi slovenski poslanci ne morejo biti v jednem klubu, da »slovensko-krščanski* poslanci ne morejo biti skupno v jednem klubu s tremi »liberalnimi* iz te dežele ; da se snuje »večja slovanska skupina", v kateri bi bila večina hrvatskih in slovenskih ter razni drugi slovanski poslanci, na narodni in narodno-gospodarski podlagi, v kateri bi se spoštovala tudi krščanska načela.
Na to so se oglasili: dr. Ivčevlč, Spinčič, Biankini, dr. Ferri, Peric, dr. Ploj in Robič, nekateri celo večkrat, soglasni s programom, katerega je razvil dr. Šusteršič, in zagovarjali so vsi, bodisi hrvatsko - slovenski, bodisi jugoslovanski klub, v katera- noj bi bili vsi hrvatski in slovenski posla ..ci, eventuelno tudi dva Srba.
Dr. Ivčevič, posebno povdarjajoč, da ne govori v imenu svoje stranke, ker se ni z njo pogovarja), pravi, da želi, da se omogoči tudi obema Srboma vstop v klub, in da bi bili v klubu vsi Hrvati in vsi Slovenci. Ako se cepimo, ne škodujemo samo svojemu narodu, ampak bi se osmešili pred našimi nasprotniki, posebno pred Nemci in Lahi.
Na opazko dr. Šusteršiča, da on in njegovi ožji tovariši ne morejo biti v jednem klubu s trumi „)!h«*a!ei* • Kranjskega, 4w je tako odločil« njihova stranka v Ljubljani, odgovarja dr. Ivčevič, da je stranka v Ljubljani odločila za Kranjsko, a ne za Štajersko in druge zemlje.
Spinčič* se izrazi za hrvatsko-slovenski klub, a proti slovanski zvezi, kafcoršna se snuje. Obstajajo namreč veliki slovanski klubi slovanskih poslancev. Z njimi in z vsemi slovanskimi poslanci, treba je, da se medsebojno podpiramo, kot samostojna individualnost. Take zveze, kakoršna se snuje, ni priporočati že zategadelj, ker bi odium velikih slovanskih klubov padel na nas, če bi mi sprejemali v svojo zvezo one pojedine poslance, kateri od njih odpadajo. Poleg tega bi se morali, kakor v preteklih treh letih, posluževati nemščine. Tudi njegovi prijatelji, pravi, s katerimi je imel dan preje v Trstu sestanek, so mu naročali, da naj se potrudi, da se ustanovi skupen hrvatsko-slovenski klub, ter pristavili, da naj bode rajši »divjak*, če ne  pride   do   te zveze.   Narod je poslal
tudi one tri »liberalne« poslance s Kranjskega na Dunaj, in mi nimamo pravice izključiti jih, dokler ne bi oni kot poslanci delovali proti klubovemu programu. Na opazko dr. Šusteršiča, da je njegov in njegovih ožjih tovarišev sklep glede »liberalnih« poslancev s Kranjskega nepremenljiv, odgovori Spinčic, da b! se mogoče dala doseči kaka izjava, 8 katero bi se poravnalo vse ono, kar se je dogodilo med obema slovenskima strankama na Kranjskem, Krščanski nauk nas uči, da Bi moramo medsebojno odpuščati.
Biankini zagovarja ime hrvatsko-slovenski klub, da so že v imenu vidi, kdo da smo in koga zastopamo, Na to se mora tem nujneje opozarjati, ker m m mnogih straneh trudijo, da bi nam izbrisali celo ime.
Dr, Ferri bi bil zadovoljen, da stopita v klub tudi dva Srba, toda morala bi pr, • znati hrvatsko državno pravo.
Peric misli, da ravno zaradi hrvatskega državnega prava Srbi ne bodo hoteli vstopiti v naft klub, dočim moremo vsi Hrvati in Slovenci, ker imamo vsi skupne interese in skupno državno pravo. Ne gre mu v glavo, kako se more izključiti iz kluba del Slovencev, ko se vendar pripušča vstop drugim Slovanom, in ko so vendar v preteklih letih sedeli skupaj »konservativni* in »napredni* poslanci.
Dr. Ploj pravi, da so štajerski Slovenci za slovensko-hrvatski klub, in da žele, da bodo v njem vsi slovenski in hrvatski poslanci. Štajerski Slovenci ne poznajo »klerikalne* in rliberalne* stranke v svoji deželi, ampak vsi zastopajo konservativni program, kateri se glasi: »Vse za vero, dom, cesarja.* Po teh načelih hočejo delovati v državnem zboru, in govornik bode prvi, ki bo glasoval proti temu, da se sprejmejo v klub »liberalni* slovenski poslanci, ako je resnica, kar trdi dr. Šusteršič, da oni ne spoštujejo verskega prepričanja našega naroda. Zatorej naj se vprašajo slovenski »liberalni* poslanci, če spoštujejo versko prepričanje drugih slovenskih poslancev in slovenskega naroda sploh. Predno jih to ne vprašamo, in predno se negativno ne izrazijo, ne moremo jih »a priori* izključiti. Mi moramo gledati, da nas je Čim več v našem klubu, in da vsi napram našim nasprotnikom, in v položaju, v katerem živimo posebno  na   Štajerskem,  složno  po-
iradis*
Roman.
Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. (Dalje.)
Poslovenil Podravski.
Kilonu je začelo srce znovič nemirno utripati. Vsled strahu se mu je zdelo, da ga Uršo opazuje z nekim poželjivim pogledom. »Kakšna tolažba z&-me,* je dejal sam sebi, »ako me ubije nehote"!« Vsekako pa bi imel najrajše, da ga ubije kap in ž njim vred Vse Ligijce, stori to, Jupiter, ako moreš U Premišljuje o tem, se Še bolj zavija v svoj galijski plašč, izgovarja je se, da se boji mraza. Konečno, ko prekoračita vežo in prvo dvorišče, dospeta v hodnik, skozi katerega je držala pot na oni vrtič pred hišico. Tu se Kilon nakrat vstavi ter reče :
"»Dovoli mi, da si oddahnem, kajti drugače ne bom mogel govoriti z Vinieijem ter dati mu potrebnega sveta.«
»Po teh besedah obstane in dasi si je ponavljal, da mu ne preti nobena nevarnost, so se mu vendar-le tresle noge pri pomisleku, da sedaj dospe med one tajnostne ljudi, katere je videl v Ostrijanu.
Iz hišice na vrtu se začuje petje.
»Kaj je to?« vpraša.
»Praviš, da si Kristijan, paše tega ne veš, da je pri nas navada, hvaliti Odrešenika po vsakem okrep-čilu s petjem,« odvrne Urao. »Mirijam se je že morala vrniti s svojim sinom in nemara je celo apostol sam pri njima. On vsaki dan poseti vdovo in Krispina.«
»Vedi me naravnost k Vinieiju.«                              I
»Vinieij je v isti sobi, kakor mi vsi, ker ta sobai je največja, druge pa so samo temne kubikule, v j katerih samo spimo. Vstopiva vendar, tanl si poči ješ.« i
Vstopita. V sobi je bilo mračno, kajti bilo je oblačno vreme in plamenčki nekoliko svetilk so le slabo razsvetljevali mrak. Vinieij je v onem velikem plašču več slutil nego poznal Kilona, in ko ie ta zagledal v kdtu posteljo ter na njej Vinicija, je zdirjal, ne zmeneč se za ostale, naravnost k njemu, kakor bi bil prepričan, da le pri njem bo najbolj varen.«
*0, gospod, čemu nisi poslušal mojega sveta!« zakliče, skienivši roke.
. »Molči!« zapove Vinieij »ter slušaj!«
Na to jame uporno zreti Kilonu v oči ter govoriti mu resnobno in strogo, kakor bi zahteval, naj poslušalec dobro razume vsako njegovo besedo kot povelje in da naj mu ostane v spominu za zmerom.
»Kroton je planil na-me, hotel me umoriti in oropati — razumeš ! Ubil sem ga in ti ljudje" so mi zavezali rane, katere sem dobil, ko sem se boril ž njim.«
Kilon je takoj razumel, da Vinieij, ako tako govori, dela to po dogovoru skristijani in da hoče, naj mu poslušalec verjame. Spoznal je to raz lice in radi tega, ne javljajoč ni dvoma, niti začudenja, dvignil oči ter zaklical:
»To je bil strašen lopov, gospod! Saj sem te svaril, da mu ne zaupaš. Ves moj nauk se je odbijal od njegove glave kakor grah od stene. V vsem Hadu se ne nahaja zanj dovolj muk. Kajti kdor ne more j biti pošten, ta mora biti lopov, in komu je težje biti poštenemu nego lopovu? Toda napasti svojega dobrotnika in tako uglednega gospoda... O bogovi 1,.«
Tu se spomni, da se je na poti predstavljal Ursu za kristijana ter — umolkne.
Vinieij reče:
»Ko bi ne bilo noža, ki sem ga imel s seboj, bil bi me ubil.«                                                   •
»Blagoslavljam oni trenutek, ko sem ti svetoval, da vzameš s seboj nož.«
Toda Vinieij ostro pogleda Grka ter ga vpraša:
»Kaj si delal danes?«
»Kako ? Mar ti že nisem povedal, gospod, da sem molil za tvoje zdravje?«
»A ničesar več?«
»In ravnokar sem nameraval, da te posetim, ko je dospel tu dobri človek z naznanilom, da me kličoš
»Tukaj imaš ploščico! Pojdeš ž njo v mojo hišo, poiščeš mojega oproščenca ter mu izročiš. Na njej je napisano, da sem odšel v Benevent. Sam pa porečeš Demasu, da sem odpotoval danes v jutro, ker me je Pe-tronij pismeno pozval k sebi.
Odšel sem v Benevent — razumeš!« ponovi s povdarkom.                     '
»Odšel si, gospod, Zarano sem se poslovil od tebe pri Portu Kapeni in od časa tvojega odhoda se me je polastila taka tuga, da celo umrem radi nje, ako je ne potolaži tvoja velikodušnost, uprav kakor je nesrečna Zethosova žena*) umrla vsled tuge za Xylom.«
Vinieij, dasi bolan 3n privajen na Grkovo zvijačo, se vendar ni mogel ubraniti smeha. Veselilo ga je, da ga je Kilon tako dobro razumel in radi tega reče:
»Pišem jim, naj ti obrišejo solze. Daj mi sem svetilnieo.«
^ *) Aedon, katero je Ženo spremenil v slavčka,
stopamo, da tako zadobimo večji ugled in upliv, in da čim več izpostajemo za svoj narod. Sramota bi bila, če bi se brez dokazane potrebe cepili v dva tabora, ko nas je vendar tako malo.
Robič pravi: pozovimo tudi »liberalne" Slovence, pogovorimo se ž njirui, čujmo, kaj pravijo, in odločimo potem vsi skupaj.
Na vse to in podobno odgovarjata dr. Susteršič in Vencajz, da stojita trdno na sklepu svoje stranke v Ljubljani, da je njihov sklep nepremakljiv, da ne marajo slovenskih ^liberalnih* poslancev v klubu, da ne marajo sedeti pri isti mizi s Tavčarjem. Pri tem sta navajala v njegovi odsotnosti marsikaj proti njemu, oziroma proti glasilu stranke, h kateri pripada.
Ko je Pogačnik izrazil željo, da naj se sestavi program, in da naj se povabijo vsi slovenski in hrvatski poslanci, da ga podpišejo, je končal pogovor dne 30. januvarja, z opazko, da se sestanejo dne 3i. januvarja ob 10, uri dopoludne.
. ¦   *   *
Bilo je po klicanju sv. Duha in sveča-nostni sv. maši v stolni cerkvi, a pred prvo sejo državnega zbora dne 31. januvarja. K sestanku Slovencev in Hrvatov jih je prišlo malo, a slovenski .liberalni" poslanci niti povabljeni niso bili. Dr. Susteršič je rekel: pogovorili se bodemo sami. Imam načrt programa, katerega smo sestavili s poslancem dr. Plojem in Biankinijem. Spinčič pripomni: o programu moramo razpravljati, a to ne moremo, ker nas je tako malo, in ker zato niti časa ni — manjkalo je četrt do 11. ure, o kateri se je imela začeti otvoritvena seja državnega zbora. Dr. Susteršič odgovarja: razprave prav za prav ni treba; prečital bom program. In prečital je program zveze »Slavisches Centrum". Spinčič ga opozori, kako je možno rabiti to ime, ko smo vendar toliko zagovarjali »hrvatsko-slovenski", oziroma »jugoslovanski* klub. Dr. Susteršič pravi na to: torej vi nočete podpisati 1 — Spinčič: nel Od prisotnih ni hotel podpisati niti .Robič niti dr. Ploj, isti, kateri je bil prisoten pri sestavi načrta programa. Rekel je, da ne moremo odločati brez razprave, brez Hrvatov iz Dalmacije, kateri so imeli tedaj ravno svoj pogovor o podanju in podpisanju državnopravnega zavarovanja. Dr. Susteršič ni hotel o tem ničesar sli Sati, ampak samo klical: ,le podpisati, le podpisati!"
Podpisali so, kakor se je zvedelo, tedaj ali pozneje sledeči slovenski poslanci: Pfeifer, Pogačnik, Povše, Susteršič, Vencajz in Žitnik s Kranjskega, Berks in Žičkar s Štajerskega, in Gregorčič z Goriškega. Oni so pooblastili tudi dr. Šusteršiča, da se z drugimi pogaja. * * * V teh okolnostih je sprožil poslanec dr. Ploj misel, da naj Hrvati in oni, kateri se niso udeležili prepirov med slovenskima strankama, vzemd vso stvar v roke, in da naj združijo nesložne najbližje brate.
Hrvati iz Dalmacije in 1 ;z Istrije so se sestali dne 1. febr. ob 11. dopoludne in sklenili, sklicati na isti dan ob 5. pop. vse hrvatske in slovenske poslance na skupen pogovor.
Vabljeni so bili vsi na Dunaju prisotni poslanci. V imenu dr. lvčeviča je pozval dr.
Ploj dr. Šusteršiča in razne druge. Dr. Susteršič mu je odgovorU, da so se oni že konstituirali v klub, in da kot oseba ne more prisostvovali tem pogovorom. Ako pa želi kdo vstopiti v »Slavisches Centrum", naj se prijavi in podpiše program. Na pripombo dr. Ploja, naj pride torej kot načelnik, ni dal odgovora. Prišel ni niti on, niti drugi njegovi ožji tovariši, kateri so bili obljubili, da pridejo.
K pogovoru so prišli razun vseh na Dunaju prisotnih hrvatskih poslancev tudi slovenski poslanci; dr. Ploj, dr. Ferjančič, Gabršček, dr. Plantan in dr. Tavčar. Robiča ni bilo na Dunaju.
Pri tem pogovoru so izjavili med ostalimi vsi poslanci, tudi dr. Ferjančič, Gabršček, dr. Plantan in dr.Tavčarrdrntmajo ničesar proti veri, da spoštujejo versko prepričanje slovenskega naroda, da so tudi sami kristjani, in da vzgajajo svoje otroke krščansko, da so samo proti temu, da bi se rabila vera v strankarske namene. Kar se gospodarskih vprašanj tiče, so oni tega mnenja, da ne smemo delati razlike med posameznimi produktivnimi stanovi, da je blagostanje poljedelcev, obrtnikov in trgovcev drugo od dru-zega odvisno, če se godi jednim boljše, godi še boljše tudi drugim, moramo se torej zavzeti za vse.
Pogovor je trajal nad dve uri, in izrekla so se načela, po katerih naj se sestavi program za hrvatsko-slovenski, oziroma jugoslovanski klub. V to svrho se sestavi odsek, obstoječ iz poslancev: dr. Ivčevič, dr. Ferjančič, Peric, dr. Ploj in Spinčič.
Odsek je sestavil program ter ga predložil vsem že naštetim hrvatskim in slovenskim poslancem dne 4. februvarja zvečer v pretres.
Pri najboljši volji, da se omogoči vstop tudi dvema srbskima poslancema, ni se moglo priti do načina, kako naj se to stori, ker bi ta dva niti ne hotela izjaviti, da spoštujeta hrvatsko državno pravo. Tudi ime kluba ni ugajalo, ker so mnogi želeli, da naj bo že v imenu označena hrvatsko-slovenska individualnost.
Sprejel se je jednoglasno ta  program : „Hrvatsko - slovenski    klub   stoji    na krščanski podlagi.
Potegoval se bode z vsemi zakonitimi sredstvi za narodne pravice Hrvatov in Slovencev in njihov vsestranski napredek na kulturnem in gospodarskem polju. Posebno pozornost obrne na vprašanje glede zidanja železnice v južnih pokrajinah monarhije.
Pripravljen je tudi vzajemno podpirati opravičene zahteve vseh ostalih slovanskih narodov, ter v ta namen stopiti v Čim ožjo zvezo z njihovimi zastopniki.
Uvaževati hoče tudi prepričanje vseh onih svojih članov, kateri so za oživotvorenje hrvatskega državnega prava; nadalje vzame na znanje tudi državnopravno zavarovanje, kakoršno so predlagali v državnem zboru dne 5. februvarja 1901.*
Pred konstituiranjem so se trudili nekateri hrvatski in slovenski poslanci pri članih „SIavisches Centrum", da bi se doseglo zje-dinjenje vseh poslancev hrvatskega in slovenskega naroda, toda brez vspeha. Nujno pa je bilo potrebno, da se klub konstituira,
z oziram na volitve v odbore in udeležitve pri konferencah načelnikov. '
Dne 5. februvarja so podpisali imenovani program sledeči poslanci: Biankini, Borčič, dr. Ferri, dr. Ferjančič, dr. Ivčevič, Peric, dr. Plantan, dr. Ploj, Robič, Spinčič, Šupuk, dr. Tavčar, Vukovič in dr. Zaffron; pozneje še: dr. Klaič in Gabršček.
Na temelju tega programa se je konstituiral še isti dan hrralsko-slovenski .klub. Načelnikom je bil izvoljen dr. Ivčevič, za njegovega namestnika pa dr. Ploj.
Klub je odločil, da se hoče pogajati s zvezo: .Slavisches Centrum*, da bi se vsi hrvatski in slovenski poslanci zjedinili v jeclnem klubu. To se je naznanilo nekaterim članofb bolj privatno, a dr. Šusteršiču službeno. On je vzel to-na znanje s priporonjor da bode razpravljal o tem v zvezi .Slavisches Centrum*, katere načelnik je.
DOPISI.
Z Dunaja, dne 14. februvarija 1901. — Dne 12. t. m. je priredilo v .Resurzi" slov. akad. dr. .Slovenija" slavnostni .Ta* carjev večer" na čast svojemu novoizvoljenemu častnemu članu, kakor tudi na čast narodno-naprednim slov. poslancem.
Dolgo pred določenim časom je bila že prostorna dvorana natlačena, vsi zavedni in narodno napredni akademiki so se zbrali in v prijateljskem krogu z mnogobrojno depu-tacijo hrv akad. dr. »Z v o n i m i r a" nestrpno čakali na povabljene visoke goste, ki so bili koj pri v:-to|>u viharno pozdravljeni.
Predsednik .Slovenije" tov. Gab. Hočevar je v navdušenih besedah pozdravil g. dr. Tavčarja, g. dr. Ferjančiča in našega poslanca g. Oskarja Gabršček a.
Titiiu pozdravu je sledil slavnostni govor tov. Lavrenčiča, ki je slikal v jasnih potezah g. Tavčarja kot poosebljeno narodno-napredno idejo, povdarjal veliko važnv t te ideje za naš narod in izročil Častno diplomo slavljencu kot mat dar .Slovenije" za velike njegove zasluge.
Gospod Tavčar se je spominjal onih čpsov, ko je bil še sam »Slovenijan" in prišel do zaključka, da se .Slovenija" ni spremenita tekom dolgih let, da jo prešinja še vedno ena in ista ideja kakor tačas.
Napil je društvu, da bi procvitalo v prid slov. narodu. Tudi g. Ferjančiča in g. Gabrščeka smo slišali, odzvala sta se na pozdrave tov. Kobala in Reje in nam mnogo zlatih besed vdolbla v naša srca.
Dobroznani .Slovenijanski* oktet, kakor tudi veliki zbor, sta zapela marsikatero slov. in hrv. pesem. Neviden duh, toda ne oni dr. Šusteršiča, je plaval nad nami, ena ideja nas je družila pri tem večeru: svoboda in narod, to so besede zapisane v društvenem praporu in globoko v naših srcih. Z mnogimi krasnimi spomini smo se poslovili od svojih poslancev.
Iz Velikih ŽabelJ, dne 13. februvarija 1901. — Dopisunčki »Lažnjivega Kljukca* štev. 6. so se hudo trudili, kje bi kakega poštenjaka ujeli, da bi ga izročili hudomuš-njemu .Lažnjivemu Kljukcu". V začetku svojega umazanega ostudnega dopisa naznanjajo hud blisk in grom. Ta-hudi blisk in grom se je gotovo vršil v tisti mali izbi, kjer se vsako
nedeljo zbira tista mala peščica nazadnjaškega klerikalizma. Mali gospod v lepem »iberet-garju" jim tudi rad postreže z dobro kapljico, da so bolj zmožni z lažmi postreči prismojenega črnčka I Ti revčki, zmešani od prevelikega groma in navdušeni od vinske kapljice, so bili prav primerni, kako debelo laž izpolniti. Male jim niti v glavo ne pridejo. Kdor ne pleše, kakor oni godejo, jejreveV kmalo v njih satanskih krempljih.
Tako so se zagnali z vso silo v zadnjem .Lažnjivem Kljukcu" na našega obče spoštovanega načelnika.
V naši občini nima gospodarski svet tako lehkega posla, kakor si kdo misli. Zato je bilo treba, da se vol; može, ne omahljive, ampak trdne kot skala. Enoglasno je bil iz--voljen-tudri)ivsrTnTčeInik,"fea"teTfrjelnoTrey_ pravega značaja. Ta podla klerikalna duša pa ga hoče na čuden način sramotiti v svojem ničvrednem listu. No, pa naj delajo, kar hočejo, naj ostudno lažejo, naj obrekujejo, njim so vsejedno nebesa odločena, samo da se niso upisali na željo večine ljudstva naše občine! Oni so res pravi farizeji podobni pobeljenim grobovom. Pa bi si kedo mislil, to so kaki prostaki, ali temu ni tako. Oni so pravi občinski možaki, kateri pa ne gledajo za blagor naše občine, ampak več za sv. Križ, in svojo preveliko čast. Naš gospodarski svet se ne ravna po njih navodilih, zato jim j« trn v peti.
Mogoče pa, da hrepeni kedo po stolu načelnika, kar pa revček nikdar iw doseže. Pokazalo se je že ob zadnjih volitvah, ker ubožec ni vdobil kakor \% glasu. Bati se mu je, da pri prvih volitvah zgubi še to dosedanjo ,šaržo*.
Da bi pa njih iažnjivi dopis bolj svetu imponiral, pravijo, da hočejo resnici na ljubo pojasniti stvar, kako se je popisovanje vršilo. Tu pripisujejo neke zasluge našemu načelniku, ker pravijo, da mu je reklo neko člu-veče: .Tako naredi"l potem da se je pričelo popisovanje in gospodarski svet je bil precej njegov. To je prav debela, ostudna laž, kajti načelnik, združen z gospodarskim svetom, se ni ganil, da bi koga silil k podpisovanju, še manj pa agitiral po občK. Kar pa je najhujše, pravi dopisunče, da se ni mnogim povedalo, zakaj se stvar popisuje, češ, da se jt mnogim reklo, da vdobimo duhovnika aH da bodemo prosti od Križa. Komu in kedo je to govoril, to nam dokažite, ako ne, vas smatramo za lažnike !
Kar se tiče nadaljnega dopisa v »Lažnjivem Kljukcu", ne odgovarjamo. Danes pribijamo samo to, da kar je .Soča" pisala, je gola resnica in nič drugega.
Tebi pa, ki te je sv. Martin obremenil z jarmom sv. Lukeža, te opominjamo, da prihodnjič kaj poštenega in resničnega pišeš, in da laži pustiš na stran. Posebno pa glede na naše delavne poltene možake,
Več podpisov.
Iz Dornberga, dne 13. febr. 1901, — Naši klerikalci si ne morejo dati pokoja, ker so zmagali tukaj v naši občini s par glasovi, katere so z vso silo pridobili I Seveda po krivi poti. Zato je pa bilo treba dosti laži i in strahu. Pa še vse to ni bilo zadosti, koliko vina se je potočiio po njih ktetib na tisti  namen:   posebno dosti je točil in po-
Kilon, že popolnoma pomirjen, vstane, prestopil nekoliko korakov proti peči ter vzame jedno svetilko, ki so gorele na zidu. Euklica mu pri tem zdrsne z glave in svetloba mu posveti naravnost v lice. Glauko skoči pri pogledu nanj sklopi ter urno se približavši, obstane pred njim:
»Cefas, ali me še poznaš ?e vpraša.
In glas mu je bil tako strašen, da so strepetali vsi navzoči.
Kilon dvigne svetiinico, pa jo v istem času trešči na Ha in, zvivši se v klobčič, jame tarnati:
»To nisem jaz!.. To nisem jaz!.. Milost!«
Glauko se obrne na stran k vernikom, ki so baš večerjali, ter reče:
>To je oni človek, ki me je prodal ter ugonobil mene in mojo rodbino!..«
Njegova zgodovina je bila znana vsem kristijanom in Viniciju, kateri si le radi tega ni domislil, kdo je ta Glauko, ker pri obvezovanju rane neprestano omedlevajoč, ni slišal njegovega imena. Toda za Urša je bil ta kratki trenutek, ki je napočil po Glaukovih besedah, kakor blisk v temi. Spoznavši Kilona, je z jednim skokom stal poleg njega, pograbil ga za ramena in, pripognivši ga nazai, zaklical:
»On mi je prigovarjal, naj ubijem Glauka.«
»Milost!« zaknči Kilon... Dam vam... Gospod!« zakliče, obrnivši se k Viniciju, »reši me! Zaupal sem v te, torej potegni se. za-me. Tvoje pismo odnesem! Gospod, gospod!..«
Toda Vinicij, ki je najhladnokrvnejše izmed vseh žrl na to, kar se je bilo zgodilo, in sicer radi toga, ker mu je ta zadeva bila ztiana in ker njegovo srce ni poznalo usmiljenja, reče:
»Pokopljite ga na vrtu; pismo odnese nekdo drug.«
Kilon si domisli, da so te besede izrekle njegovo! obsodbo k smrti. Kosti so mu jele dregetati v strašnih Ursovih rokah in oči so se mu topile v solzah.
»Radi vašega Boga! usmiljenje!« je klieal, »kri-stijan sem!.. Pax vobiscum !.. kristijan sem, in ako mi ne verjamete, krstite me še enkrat, dvakrat, trikrat. Ne umorite me! Usmiljenje U
In njegov glas, zamolkel od bolečine, je postajal čimdalje slabeji. Medtem pa vstane izza mize apostol Peter, kima nekaj časa s svojo belo glavo, ki mu je lezla na prsi; oči je imel zaprte, toda pozneje jih odpre ter reče sredi globoke tišine:
»Odrešenik nam je dejal: Ako se je pregrešil tvoj brat zoper tebe, kaznuj ga; ako pa se kesa svojega dejanja, odpusti mu. Jn ako bi se sedemkrat na dan pregrešil zoper tebe ter se sedemkrat obrnil k tebi s prošnjo za odpuščanje, odpusti mu!«
Po teh besedah zavlada še večja tišina.
Glauko je stal dlje časa mirno, zakrivajo si lice 7. rokama, naposled pa si jih odtrga ter reče:
»Cefas, naj ti Bog odpusti storjeno mi krivico, kakor ti jo jaz v imenu Kristusovem odpuščam.«
Tudi Uršo takoj izpusti Kilona ter reče:
Naj ti bo Odrešenik usmiljen in naj ti odpusti tako, kakor ti jaz odpuščam.«
Kilon je padel na tla ter opiraje se ob tlak z rokama, vrtel glavo kakor zverina, ki se v jame v zanjko, ter ozirajo se naokrog čakal, od kod da pride smrt. Očem in ušesom še ni verjel ter si ni drznil pričakovati odpuščanja.
Polagoma pa se mu je vračala zavest, samo za sanele ustnice so se mu strahu tresle. Apostol pa je dejal:
»Pojdi v mira!«
Kilon je vstal; ni pa še mogel govoriti. Nehote se je približal k Vinicijevi posteiji, kakor bi še pri njem iskal varstva, ker še ni imel časa, da bi premislil, da ga je uprav on obsodil, dasi se je posluževal njegovih uslug ter bil kolikor toliko njegov sokrivec; oni pa, proti katerim se je pregrešil, so odpustili. To mu je še le pozneje prišlo v glavo. Sedaj se mu je samo čitalo z obraza, da še zmerom ne veruje in da je močno osupnen. Dasi je bil že razvidel, da je dosegel odpuščanje, je hotel vendar čim prej mogoče odnesti zdravo glavo od teh nerazumljivih ljudij, katerih dobrota ga je iznenadila tako, kakor bi ga bila iznenadila njih okrutnost. Zdelo se mu je, da bi se moglo zgoditi zopet nekaj nepričakovanega, ako bi ostal še dalje, radi tega obstane pri Viniciju ter spregovori z bojazljivim glasom:
tDaj mi gospod, pismo! Daj pismo!«
In pograbivši ploščico, katero mu poda Vinicij, se prikloni najpoprej kristijanom, na to pa bolniku ter držeč se zidu, odide urno skozi vrata.
V hodniku, kjer je bilo temno, se mu znovič na-ježijo lasje na glavi, ker si je domislil, da vtegne Uršo priti zn. njim ter ubiti ga v temi. Hotel je dirjati na vso moč, toda noge so mu odpovedale službo, in Čez trenutek popolnoma otrpnile, kajti Uršo je v resniei stal pred njim.
Kilon se zgrudi na tla in jame tarnati:
»Urban... v imenu Kristusa...«
Toda Urban mu reče:
»Ne boj se. Apostol mi je zapovedal, naj te odpeljem skozi vrata, da ne bi zablodil v temi, in ako ti manjka močf, da naj te pospremim domu.«
(Dalje pride.)
nnjal neki nam znani Jošk, katerega očetu se vidi na očeh, kak mož je, pa tudi sin je tak mož!
Tudi nam znani g. Ž. na oni kraj mosta, ki ima Petra v službi za neko čudno delo, tudi ta Ž. je veC večerov pojil klerikalce, da so volili na njih program; če pa ni Petra doma, ko nese v mlin,  se more g. Ž. sam
•udeležiti Petrovega- ft>m rm^^^t^^JUm^^^?^^ ***<>}*; • ~ ?dj>or
asable", ni kaj častna taka služba za tako visokega kmeta kakor g. Ž. Veliki bogatin ne more biti, ker grebe listje z domačimi grabijami »altro che škerci*! In tisti Drejčk z pogrbano črno -kapo, ki ^ni bila zadeta z .levorvarjem", tudi ta ima tako opravilo kakor Peter in Ž. Pa kar sabljica zasluži, gre Drejčku vse po luži, na onkraj mostiča —je- njegovo zavetje; skoro vse-znesetje na levo!
Ta D. zna tudi izvrstno .balincati" po klerikalnih dvoriščih, na široko se smeje in kaže velike čeljusti; tudi ta je dal literček na tisti namen za volitve, no pa saj je tudi on obirel purane na tisti namen. Ko mu očitamo, pa pravi, da ne; zato, ko zdaj bi bil rad z nami, se kesa, kaj je naredil, ki je obljubil tisti večer prej, da bo volil z nami. Zdaj ga je sram,   ki je postal „figa-mož*.
Pa Se mnogo drugih bi bilo rado z nami, pa se nekaj bojijo; tudi Štefe s Tabra je s to bando, pa Se kako se drži, kdo smo mi; če se ne kesa, se gotovo bo tudi ta .kosmata kapa" kesata, saj vse boljše v Dornbergu je na napredni stranki; to klerikalce pa tako peče, "da jim grejo pene z ust od same jeze! Le poglede tistega dolgega gori na Tabru; je ves oslinjen!
vanje naše stranke, kar bo le v prid vsem ogromnim potrebam goriškega okraja.
S svojega strankarskega stališča seveda obžalujemo, da ni prodrla čista napredna lista. To so zakrivili možje, ki so vedno na strani napredne stranke, ker so jim tako veleli osebni oziri ali bodisi resnične ali umišljene domače potrebe.
Bok&arlja in boksarji* ali  velika
DomaČe in razne novice.
Osebne vesli. — Poštnima vežbenikoma sta imenovana doučeni učenec mornarske akademije Karol Pečenko v Trstu in pravoslovee Marij Demon te v Gorici. — Sodni avskultant dr. Laz, Lučič je imenovan prislavom za Volosko.
PremeŠdenJt, — Gg. Jos. Ter p in, davčni nadzornik v Gorici, je premeščen v Trst, Fran Berbuč, davčni kontrolor v Ajdovščini, pride za davkarja v Boleč, Ivan Šusteršič, davčni pristav tu, za oflcijala v Komen, Henrik baron B a u m, davčni vežbe-nec tu, je premeščen v Orkno za začasnega pristava, dalje sta premeščena iz Gorice davčna vezbenea marki Etiea Obizzi v Lošinj mali in Cel. Segati na Čres. Glav, Marizzio, davčni oficijal v Poreču, je premeščen za kontrolorja v Ajdovščino, dosedanji vežbenec Fr. Grigolon pride kot pristav v Motovun. Tuliio p!. Štefan i ni, finančni koncipist, je prestavljen k okrajnemu glavarstvu v Gorici k davčnemu odtfdku. — Sodni pristav M. Hrovatin je premeščen iz Podgrada v Sežano.
Smrtna kosa. — V Kobaridu je umrla v 60. letu starosti gospa Marijana Sla sera širokoznane Žgan o ve rodbine. Bolehala je več ali manj več le^in iskala zdravja celo v Karlovih Varih. Žalostni rodbini iskreno so-žalje!
Pevsko In glasbeno društvo. — Opozarjamo na ustanovno zborovanje, katero bo danes zvečer ob 6. uri za dame, ob CVg za gospode. Društvo vabi k obili udeležbi posebno p. n, dame. Društvo je prevažno za nas Slovence v mestu, zato se je nadejati vabilu tudi primernega odziva.
Volitev cestnega odbor« v Gorici za sodni okraj poriške okolice je bila v četrtek. Oddanih je bilo 106 glasov. Izvoljeni so bili: Klanci C Anton, župan v Podgori, z 72 glasovi, Klanjšček Jos., župan v Št. Ferjanu 69, S kol ar i s Anton v Vipolžah 61, Po d gor ni k Andrej, župan v Gepo-vanu 68, pl. Lokate H v Vrtojbi 56, župan Brce v Dornbergu 64, župan pl. M ona r i v Sempasu 67, župan Mozetič Anton v Solkanu 56 in župan Lutman Andrej v St Andrežu po ožji volitvi.
Proti staremu vodstvu se je pojavilo na-sprolstvo, toda ne morda s stališča naših strankarskih bojev. Zadnje dni pa je posegel v organizujoči se odpor jeden član izvrše-valnega ud bora naše stranke, da bi prodrla lista čisto naprednih kandidatov. — Ni šlo' Odbornikov je namreč le 9, ali kandidatov gotovo nad 50. V jedni sami vasi so bili kar štirje kandidati! — AH vseh odbornikov je le devet! Zato je bil skoro vsak volilec drugačnega mnenja in nezadovoljen z vsako predloženo listo. Zato tudi velika konfuzija pri volitvi. Tu sta se prečrtavali in popravljali obe predloženi listi (tiskane glasovnice), da je bilo kar zabavno gledati može, ki so menili, da tako spravijo tega ali onega ali sebe v odbor. Vsakdo ima posebne želje, katere nuj bi izvršil cestni odbor. To kaže, kako veliko dela ga še čaka.
Govoriti oklerikalizmu večine odbornikov, bi bilo krivično. Uverjeni smo, da bodo celo očitni pristaši naše stranke, ko se nekoliko ublaže sedanji boji. Večina je z našo stranko v prijaznih odnošajih. ¦*- S takim cestnim  odborom je  možno  skupno  delo-
»Krakovska »brna" na poli v Boksarijo "povila tu nenadoma tri nežne brnce; mati in mladina zdravi*. Podpisan je „Pepe, večni Iolančan", ki brno vodi. in tako bodemo imeli jzvanreden užitek, videti v Boksariji celo farnilijo eksotičnih bitij, ki žive samo v krakovskem predmestju Ljubljane. S Pepelom in »brno* maršira tudi moraslarski »purgar* I Boštjan Šota. Mož je imel na poti že smolo, I kajtLua hrbeUsLjenaložil dve-vreči pristne j ljubljanske megle, katero so mu pa mituičarji, ker ni bila »zadacana*, na logaškej .šrangi" 1 vzeli. Njegova jeza nad »iblajtarji* je si-veda strašanska. Iz Škofjeloke na Kranjskem se je prijavil zbor šestih samo nemško govorečih »Bischofl&ckerinnen*. rajbnški Vrban* s s*uho robo seveda tudi ne izostane. Odbor je na občno željo razširil v prvo nameravani jed-notni slog maskarade ter daje onim gospodom in damam, ki se ne mislijo maskirati v smislu naslova maskarade, glede mask popolnoma prosto roko in to tem lažje, ker so ravno sedaj tam v daljni Boksariji sploh zbrani vsi narodi. — Vstop na maskarado je dovoljen edino le proti izkazu vabila oziroma vstopnice, ki se dobe pri posameznih odbornikih, posebno pri gospodu Rudolfu Konjedicu, trgovcu v Gorici.
Iz Ajdovščine nam poročajo, da je med tamk. vrlimi rioprednjaki Živahna agitacija m obilno udeležbo pri plesu narodno-naprednega društva v Crničah. Iz naše metropole je pač lep izlet do bližnjih Črnič, kjer bode živahna zabava ob zvokih vojaške godbe. Prepričani smo, da se bodo naši vrli tržani izbomo zabavali ves popoldne in da dajo s svojo udeležbo pri plesu mnogo poguma Čilemu odboru mladega naprednega društva. Obilno udeležbo iz Ajdovščine toplo priporoča                               ajdovski fant.
Iz Brd smo dobili dopis, v katerem loži dopisnik radi izpremembe, ki se je izvršila pri volitvah v cestni odbor. Prejšnji odbornik župan g. pl. R e y a v Kozani se je res brigal za ceste, kar je bilo v njegovih močeh, tako, da mu vedo hvalo za njegovo delovanje. Želeli so seveda, da bi bil ostal še nadalje v cestnem odboru, ^ ali to se ni zgodilo. Izvoljen pa je sedaj Školaris v Vipolžah, to je mož, ki ne uživa med Brici tistega upoštevanja, katero bi bilo potrebno v tako važnem zastopstvu, in zato tudi ne pričakujejo od njega kdo v6 kakega delovanja. Tudi je znano, da se da Školaris voditi, kakor hočejo drugi, dočim je župan Reya neodvisen mož. Dopis skončuje: No, pa počakajmo, končno ga bomo sodili po — dejanjih?!
Karata Fcrjančlca na Gočah so izpustili iz zapora. Klerikalni listi slave to tako, kakor da se je zgodilo kdo v<'» kako za-doščevalno dejanje, in »Slovenec*, imenuje Ferjartčiča kar naravnost mučenika. Kakšen »mučenik* je, to pokaže šele sodnijska obravnava, na kabri se bo zrcalilo znano tolovajstvo na Gočah. Pri obravnavi bo igral med obtoženci veliko vlogo imenovani kurat Ferjančič. Da pa so ga izpustili iz zapora, to je pač značilno! Duhovnik — —
Na Kneli se je podrla dne 6. t. m. hiša Pelra Kraglja. K sreči so pa začuli domači še pravočasno, kako so pokale stene. Radi tega so zbežali ven na cesto, kjer so videli, kako se je z ropotom podrla hiša. Kragelj, ki je svoj čas poskusil srečo v Ameriki, je že tako revež; sedaj pa še svoje strehe nima.
V KazIJah na Krasu je uničil požar dne 12. t. m. 6 gospodarskih poslopij. Ker je bila burja, se j* ogenj čudovito hitro razširil. Pogorelci so zavarovani in dobe razven jednega, ki je zaostal s plačilom zavarovalnine, odškodnino.
Radi plesa »Slov. Čitalnice* odpade jutri plesna vaja pri „SokoIu".
Mrene padajo z ooJJ. — Kakor čitamo v »Prim. Listu*, sta vrnila dva Prvačkovca »Prim. Ust". Jeden je napisal: Taka surova, infamna lažnjivost, kakor vaši — nemogoče! Drugi pa: Take hudobije, lažnjivosti ni mogoče podpirati — obžalujem. Prav sta govorila Prvačkovca, vsa čast njima l Posnemajte ju vsi drugi, katerim silijo v hišo s »Prim. Listom*. — Dr. Pavlica pa pravi še potem: Upamo, da pošteni Prvačkovci obsojajo tako pisarijo, in da »Prim L'st* se poteguje vselej za resnico in pravico, pli nasprotni listi pa res nimajo drugega kot laži. -- Da, da pošteni Prvačkovci obsojajo tako pisarijo, ka-koršna je ona »Prim. Lista", o katerem prav dobro vedo, da se nikdar ne poteguje za resnico ir« pravico, ker mu je glavno orožje vedno in povsodi nesramnost in laž! Koliko opazk v tem pogledu smo že Culi iz kmečkih ust! Ljudje sprevidevajo vedno bolj in bolj, kje v kateri stranki je doma pravica in resnica ter rodoljubje, kje pa laž in izkoriščanje. — Posnemajte Prvačkovce in pokažite vrata »Prismojencu*, kadar Vam silijo v hišo ž njim ! S tem se odkrižate tega ,Lažnjivega Kljukca*, uradniku dr. Pavlici pa.napravite veselje in prihodnjič napiše  zopet notico o
veselili trenotkih za urednika »Prim. Lista8, i katere ima takrat, kadar mu kdo vrne list. Množite mu to veselje I
Vescllškl odsek .Goriškega Sokola* opozarja vse rodoljube, ki po pomoti za maskarado niso dobili vabila, da se zglase" v prodajalnici gosp. Rudolfa K o n j e d i ca, kjer se jim vabilo izroči. Vstopnice se pričnd prodajati že v torek popoludne v Čitalnici, da se s tem -izogne. z.vej5er,, prevelikemu navalu. I seveda I! *- Časa je preveč na razpolago. Poleg politikovanja v šoli si špoga tudi časnikarenje. Zato pa piše v »Gorico8 sestavke pod jiaslovom, ki začenja z 1, skončuje pa z a. Vsa ost je naperjena proti osebi g. Gabršeeka, katerega je vzel ,na piko". Ako mu pa kaj odgovoriš, pa se zopet zaleti v Gabrščeka z dolgo klobasarijo z naslovom, ki začenja z I in skončuje z a. I — a, i — a! Brez konca »n kraja. Dober tek! Le rigaj dalje s svojim ki e r i k a 1 n i m vampom I
V Jesenic! v gorah je porodila dne 11. t. m. Mrfrija Maver trojčke, dva fanta in eno dekletce. Dekletce je umrlo in ni dočakalo niti krsta, fanta pa so morali nesti botri v hudem mrazu in snegu celo na Ravne, ker nunca v Orehku ni bilo doma. Poročevalec pravi: Gospod nune v Orehku ne stoji doma, še vedno rad pogleda svoje stare znance v Hudijuzni. - V tako hudem mrazu hoditi z novorojeučkena iz Jesenice na Ravne, to ni lala — nunci pa so preveč z doma in premalo doma.
S Št, Viške gore smo dobili pismo, v katerem se nam pripoveduje, da na Št. Vilki gori se je prikazal dne 9. t, m. ob 10. uri zvečer medved, ki je napadel nekega moža, katerega pa so k sreči drugi rešili. Tudi po okolici so že videli tega zaraščenega kosmatinca.
Izjava, ~ Obveščujem »Sočine" in druge čitatelje časopisa »Soče*, da nisem jaz sestavil in pisal »Sočinega* dopisa »Od kod ?* 17. novembra 1900, št. 133., kakor se me je sumničilo, pač pa sem dal povod z ozna-nilom v Banjški kuratni cerkvi 4. novembra 1900, kar obžalujem. — Nabrano svoto za božji grob je prednik pustil — pa v zastanih obreatili. Farovž je isti popravljal z višjim dovoljenjem. Poslušalci me niso prav razumeli".                              B. Bevk, kurat.
Listnica. — Odložiti smo morali več dopisov, kateri pridejo na vrsto drugi leden. P. g. M — v v V. Pride o prvi priliki na vrsto l
Izvrstno domače sredstvo jeZolta-novo »bdi ublažujoče ribanje*,' lekarnarja Zolttina iz Budimpešte (1 steklenica 2 kroni), katero vpliva pri boleznih, nastalih vsled pre-hlajonja na kosteh. Celo pri zastarelih slučajih se je sponeslo to sredstvo, kar dokazujejo mnoga zahvalna pisma.
Prilogu. — Današnji številki »Soče8 smo priložili ilustrovan cenik stare in povsod znane tovarne cerkvenih priprav KrickI & Schweiger, c. kr. dvornega zalagatelja na Dunaju.
Odda se velika meblirana soba v ulici Barzeiini št. 8, I. nadstropje, kjer se je tudi zglasiti.               __________
Razgled po svetu.
Državni zbor- — V seji v četrtek so predložili češki poslanci predsedniku povsem izgotovijen načrt adrese in predlagali, naj jo izroči cesarju. Adresa pravi, da ako bo cesar z jednako ljubeznijo objemal vse narode, zavladajo v državi boljše razmere. Monarhija je združitev raznih narodov in samo svoboden razvitek istih je jamstvo za njeno pri-hodnjost. Avstrija mora biti zavetje narodne tolerance in resnične svobode. — Predlog, izročiti posebno adreso cesarju na prestolni govor, je padel, poda se samo udanostna izjava predsedstva. Prihodnja seja bo dne 10. t. m.
V odseke so voljeni iz južnih dežel: v proračunski Vukovič, Robič, Povše, Rizzi; v železniški Biattkini, Tavčar, Gregorčič, Šu-steršič, Basevi; v vojni Ploj, Pogačnik, Rizzi, Mauroner (Garibaldinec).
RazkralJ MIlan. — Truplo Milana so prepeljali v četrtek v srbsko cerkev na Dunaju ter je položili na oder. Včeraj pa so prepeljali truplo z vojaškimi častmi na državni kolodvor. Ob odnašanju Milanovega trupla je posloval grof Zichy kot vrhni dvornik. Pred-poldne v četrtek je komisija, sesloječa iz srbskega poslanika Krstiča in dvornih uradnikov, konstatovala identiteto in sestavila zapisnik, na kar sa zaprli krsto. Na krsto so položili po nalogu kralja Aleksandra venec cvetja z napisom: Svojemu dragemu očetu Aleksander.
Stavka v ladjedelnici pri sv. Marku v Trstu traje dalje, ker ravnateljstvo noče popraviti delavcem storjene krivice, katero je napravilo s tem, da so se kršile pogodbe. Deputacija delavcev je zahtevala, da se izplača odpuščenim delavcem denar, kateri so zaslužili aH še ne prejeli.
Na Španskem se razširja med ljudstvom gibanje proti samostanom in proti mehkužni vladi že po celi deželi. Množica naskokuje samostane, jih bombardira in požiga. Svoj srd obrača pa tudi proti vladi. Razni ministri niso varni življenja. Ljudstvo je oži velo in se dvignilo proti svojim izsesavalcem, zlasti pmti jezuitom. V Madridu so aretovali nad 500 oseb.
Na Kitajskem še ne bo konec vojne, ker kitajske oblasti se protivijo izpolniti točno vse mirovne pogoje in odlašajo od dneva do dneva. Waldersee je izročil sedaj kitajskemu dvoru ultimatum: ali naj se izpolnijo pogoji za mir točno ali pa se nadaljnje vojna.                '
Narodno gospodarstvo.
TržaSka  posojilnica In  hranilnica
je imela v tem letu, to je v 6. tednih, 1.000.000 K prometa. Kako lepo napreduje ta zavod v korist tržaških Slovencev 1
Davki plaSanl 1.-1900. — »Wiener Abendpost« prinaša statistične date o vplačanih direktnih in indiretnih davkih minolega leta v naši državi. Cisti prinos direktnih davkov znašal je lanskega leta 277,720.245 K; indi-rektnih-pa 636,407.333 K. Direktnih davkov je prijela država za 6,489.773 K, indirektnih pa za 33,206.655 več od I. 1899.
Švicarska trgovina s sirom. — Znano je, da trguje Švica največ s sirom. V nobeni drugi državi se ga ne pridela toliko, kolikor v tej deželici. Tako je bilo izvedenih iz Švice 1. 1899. za črez 40 milijonov frankov sira in sicer v Francijo 118 milijonov, Nemčijo 9*9 milijonov, Italijo 4*7 milijonov, Avstro-Ogersso 2*7 milijonov, Združene države 8*9 milijonov frankov. No, v poslednjem času so se začele brigati za živinorejo tudi druge države, posebno Nemčija. Zato je izvoz v to državo znatno padel. Tudi Italija pridela sedaj več sira sama, le na Francosko ga izvažajo Švicarji vedno več.
JUta 1881, v Gorici ustanovljena ivrdka
E. Riessiier, y Nuuski ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd, vso po zmerni ceni, Naročila za deželo izvršuje točno in solidno, Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskamo ^^^              črk na perilo.
Važno za vsakegaI
1 žepna ura iz niklja A u k e r-R e n:. (ua željo posrebrnjena) s krasno vdela jim okrovom, naLanjko regulirana s 3-1 etnim jamstvom ier eiui.
1 eleg. oklopna verižica iz niklja ali goldina s privezki vred. Parizni sistem.
1 kravatna igla iz goldina z vdelanimi brujanti.
1 par pozlačenih zapestnih gumbov. Znamka „Qa-ranlie*.
1 garnitura gumbov iz goldina za predsrajčnike in ovratnike; & komadov.
1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno zaznamovana.
1 prstan iz goldina z eleg. kamnom.
1 pumanjševalno žepno zrcalo v elui.
Teh Slirnajst krasnih in dragih predmetov z
mo Anker-Rem. razpošilja za samo gld. 2*95, proti
povzetju ali naprej poslanim zneskom tvrdka
Bratje Hurviz,
Eksporlna hiša, Krakau, Stradom 17 (Avstr.)
Kar ne ugaja se tekom S Jnij sprejme nazaj ter denar vrne, da se kupovalec nima bati nikake nevarmsti.
Bogate iluslrovane kataloge vseh dragocenostij zastonj in franko.
Sprejemajo se preprodajalci in agenlje,
Bol ublažujoče ribanji
po dr. Zoltan-u
(Zoltanovo mazilo).
Pri   vpoSiljatvi zneska 2 K 80 vin. razpošilja franko lekarnar
B6la Zoltta, Budimpešta.
Zaloga  na  Dunaju,   leks,rna pri ,Črnem medvedu" I., Lugeck 3.
Nikako skrivno sredstvo. Zdravniško priporočeno.
y
//orr-re>irt.
<0U
f/»c    /0\    >,.,i-a»«    /'>/'/.
%r.
Anton Pečenko
ulica 8 - GORICA       Via Oiardino 8 priporoča
briških, da* matinskttt in Ssterskih vinogradov.
dom in razjioSilja po železnici na j,'er?>ke   monarhije v »odih  od Fift litrov naprej. Na zahtevo pojiljn lu«li uMvrce. Can« šmarna). Poalraiba poslana.
zalogi
Gorica
a vin in špirita na
Ulica Vettnrlnl štev. II.
**##**L#•LL#•L##LL
v Gorici, Raštelj it. 21, II. nadstropje.
Vlagajo se naravnim potom« pri jedi popolnoma rabljivi umotni zobovi, brez nikakih bolečin ter brez od-stranjonja zobnih korenin. gpp1      Zobovje na zračili tlak
(Bpeeijaliteta).
Popravljanje in pr-enarejanje
obrabljenega zobovja.
Naročila izgotavlja dobro, hitro in v ceno.
Govorne ures od 9. ure dopoludne do 5. popoludne.
DomaČa, istrska in dalmatinska vina ter žganja prve vrste po nizkih cenah.
Dobre ure in po eeni!
s 3-lelnim  pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike
Hanns Konrad,
toiiima ur ter izvoz zlatnine
Most (Češko). l»ohr. ura Hcm iz niklja II. 3 75; srebrna ura K «111. fl. .VSO; srebrna verižna fl. 1 S!0; bndilnik iz niklja 11   I «95.
Tvrdku io odlikovana s c. ki*, orlom; ima zlato in srebrne avelinje iz razr-lav ter lifore priznalnib pisun.      Ilustiovan cenik zastonj!
Jaz Ana Csillag
s svojimi 185 centimetrov dolgimi Lorey-!asmi dobila  sem   jih   vslcd
11-mcseene vporabe samoiznajdene pomade. To so aajslovitejšs avtoritete priznale za je-dino sredstvo, ki ne provzroča izpadanja las, pospešuje rast istih, poživlja lasni«;. po-speSnje pri gospodih polno motno ras. brk ter daje že pri Kratki vporjbi lasem u; glavi kakor tudi brka in naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti
Cena lončka   t gld.
2 cdcL, 3 gid , 5 gld. Pošiljam po pošti vsak dan,
ako se znesek naprej poSije ait pa s požlnint povzetjem po
iz  'ovame,  karnor naj
se pošiljajo vsa naročila.
Ana Csillag
Dunaj, Seilersassc 5.
Za&itn* znamka: SIDRO.
LIHIMENT. BAPSICIGDMPBS.
Iz Bichterjeve lekarna v Pragi pripoznano kot izvrstno bol ublažiijofe mazilo; za ceno 80 h, kron l 40 in 2 kroni se dobi po vseli lekarnah. Naj se zahteva to HploSi«' priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno la v ©rlg. stekleni«;! h 7. našo zasilno znamko s „fcl-1IR0M« namreč, iz fUOHTERJIgVE lekarne in vzame kol originalni izdelek le lako steklenico, ki je previdena s to zaščitno zn.imkc.
RicMerjeva tetama „pri zlateni Ipvu"
v PRAGI.
Ellzabethg-asse št. 5. (nova).
T
T T
i v
jI1
Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na Ivovski razstavi * prvo ceno   - srebrno svetinjo
Tovarna uzornih telovadnih priprav JOS. TINDTŠ-A,
v Pragi na Smihovu
(Praha-Smiehov) Vinohradska ulice čislo 816 se priporoča
k popolnemu uzorneimi prirejevanjn so kol sit Hi in šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo pripr>roču* j >čih spričal domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
jYavadne priprave so vedno v zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolne telovadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.                                                                        3
Poprave fevrSnje po najnižjih cenah.
Wt&     O tvoril a seje    "oMJI
mirodilnica   (drogerija)
v Gorici
Gosposka ulica št 15, nasproti »Treh kron"
Karol Volpis
Priporoča vse v to stroko spadajoče predmete kakor: oljnate in suhe barve, proste in v škatljah; čopiče, pokosti, zamaska, kemične izdelke, zdravila, prevlake, cement najboljših tvrdk; vitrijol, apno, rumunsko žveplo, vinski izvleček, razne soli; zdravilna zelišča, čaje, med; kirurgične oprave, cevi, gobe, zamaške, ščeti, olja, esence, parfumerije itd. itd.
Zagotavlja se točno in strogo pošteno postrežbo.
Trgov.-obrtna registrovana zadruga
z neomejenim jamstvom. V GOBICI, semenlšba u?. št. L, I. nadstr.
¦-......----------------•*>-    "
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po 5%, navadne po 4*/t% in vloge na Conto - corrent po 3*60 %. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo aH zastavo oa 5-ieto.o odplačevanje v tedenskih alt mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 10-ktno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6*15 %._______
Vplačevanje se vrli osebno ali potom položnic pa čekovni račun štev. 842.366.
Uradne « r e": ottj, 9— 1 i dopoludne in od 3—4 popoldne; ob.nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne.
registrovano društva z omejeno zavezo v Gorici
Gosposka ulica hit« 7, I. nadstropja
v lastni hiši.
-------------&h&--------:—
Hranilne   vloge  se  sprejemajo   od
vsakega, če tudi  ni  član društva,
in se obrestujejo po 4'/» %. Rentni
davek plačuje posojilnica sama. Posojila   se   dajejo  samo članom, in
sicer na  menjice   po  6%   in   na
vknjižbe po 57i%. Uraduje vsaki dan od! 9. do 12. ure
dopol. in od 2. do  3. ure popol.
razven nedelj in praznikov.
Stanje bran. vlog leta 1899. okroglo K 1400.000. Poštno-hran. račun štv, 837.315.
ir Malo dni več! -*•
Jwr- Prvikrat v Gorici v Vrtni ullei -**>
Llfkov veliki historični mehanični
muzej in panoptikum
<-iu -o   uiti-tni.il.	a   d.'In   m d.-lii-ki»	;:mi'!m>-	!i   tri	r.i'lmiiik.',	izje aii
>uAui in n.ito!'^	i;k>b u.v.ndi 11,'in	b '. /.'a!	,n-ki	el-Ao-ii. .¦	••V'.»n:n..
dlliu.ivlio	ipii'm-ti'iir, kakoi^m	-.• tuk.i	i -- i:	•«• Luulc.	
\^Lo|Miitii*   W vin.;   tojiiki in podčastniki  plačujo  20 \iti.
Odprto vsak dan od 0. uro dopoludne naprej.
Patentovani aparati
za žvepljanje na roko in za na hrbet,
rabljivi na dva načina.
Faleniovane  škropilnice proii peronospori
^^••^ORSScS^^J               najnovejši sistemi.
Brizgalnice za žvepleni ogljik (Injektori)
proti fllokseri
Aparati za streljanje proti toči.
Posebne brizgnlniee za sadnodrevjo in vse druge priprave ?.a .sadje-in trtorejo pošilja po najnižjih tvorniških cenah
IG. HELLER,  DUNAJ (WIEN) II. Praterstrasse 49.
J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice
so že ^ee de ctletj pi.vsod razMrj-ne, in malo tlmžin je, Ijer bi manjkal >/o lahko in milo jn'in-kn ot'e ilonmn* »reilstnr, ka en prip> ro a olifin l-u n<n go zdrav i* v pri z iti nase bih »lato** prenavljanja i»i telesnega /apretja. Teh ropl.ie, i i s > ittdi pod imenom I**erhofer-jere kr.nfljice •.tli lNerliofrr-jftre kriei^tilne krogrljlee 7naii(». stane >katljica s 15 kro^ljieaial 21 kr., 1 35»-vltefe .s 6 škatljicami 1 jflrj. f"» kr., p i naprej vpo>lancm zne*ku *!ane s pullnint* p <i*fo pošiljat ijo: t zavitek 1 gld. 2."» kr.. 2 zarltka 2 ^ld. 80 kr., 8 rmPkt 6 fld. 3,> kr» 10 mritkrn » jrld. 27» kr.      Satod uporabe je priložen.
.ledina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga
J.Pserhofer-jeva lekarna
Dunaj I., Singerstrasse it. 15.
Prost se izrecno, ,.J. l*aerhofer Jevc odvajal ne krogijiee"
zahtevali in na   o (»azili, da  ma nap     na p krovi podpi   J. Pserhofer in jsi
Balzam zoper ozeblino f-^^f;   :
pbStaine prosto p Siljavijo 65 kr.                     >
J. Pserliofer-jev sok iz ozkega trpotca    |
raziizuj i", 1   tekleniea «0 kr.                            j
J. Pserliofer-jev balzam zoper golšo,    [
1 slekhniea 40 kr. s poi ninepr sSo posiljiit-     j
vyo 65 kr.                                                         j
Stoll-oifi Kola-preparatitr5SsL1»    |
živce,   1   liter koia-vitn  ali   eliksirja 3 gld.     I lk Hira t gld. (»0 kr.,  % litra 85 kr.
J. Pserhofer-jeva grenka želodčna    j
fillirfupa   (r"*'ie  življen-ka   e^-nca   imeno-     f
UUMUld    ana).   _   Lahk0   raZ3t pijujofe     »
s vsake  Ška Iji-es  na   navodilu o uporabi  stoječi fin s ritdcčlml   t-kam .
zdravilo, dražiinega in krep^ajo^«ga učinka na želodec pri o iranem p« ebavljanju. i steklenica 22 kr., 1 dvan.ijstorica steklenic ¦L gld.
1 Pserhofer-jev balzam zoper rane.
t steklenica 50 kr.
TannoobiRin-pomada L^^%
rast las, I puiica i gld.
Zdravilni obliž za rane B^JEE^itST-
fek   5C)  kr.,   s poSlnine   pro-to   poSiljalvijo
75 kr.
Univerzalna Čistilna sol LLL*L$&
proti slabi prebavi, I za oj 1 gld.
3 v zalogi  5e   vse v avstrijskih  časnikih  oifla ene iu- in » p eskrbe v i predmeti, ka erih morda ne bi   il   v za ogi,
llazen tu m novanih preparatov inuze ske farmace ti ke specijalilete ter a zalilevanje ločno ii »ajceneje.
PoSiljdtvo po poŠti IzvrSnjejo se najhitreje, ako se denar prej vpoSljc; veeje naročhe Indi proti povzetju zneska.
SO«*- {'« se preje vpoSlje denar (najboljše s poštno nakaznico), potem ju  poštnina mnogo eenejša. nego pri poSiljatrah proti povzetja.

»Ljubljanska kreditna banka"
v Ljubljani
Špltalske ulice it. 2.
Nakup In prodaja
vseli vrst renr, državnih  papirjev, zastavnih
pinent, srečk, novcev, valut Itd. po najknlant-
nejšili pogojih.
I Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obroi-tim.
Zavarovanje proti kurami izgubi.
Promese k vsem žrebanjem.
Sprejemanje denarnih vlogr
na vložne kntlžlce, na tekočI raiau in na giro-
konto s 4« ,%ulm obrestoviinjem od dne vIob;c
do dne vzdiga.
Eskompt menjle najkulantnej';.
Borzna naročila.
]