Letnik 1909. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos LXXI. — Izdan in razposlan dne 14. oktobra 1909. Vsebina: Št. 155. Ukaz o izpreiuembi pristojbinske tarife državnih preiskovalnih zavodov za živila. 155. Ukaz ministrstev za notranje stvari, pravosodje, finance, trgovino in poljedelstvo z dne 28. septembra 1909.1. porabne reči v zakonu z dne 16. januarja 1896. 1. (drž. zak. št. 89 iz 1. 1897.) oznamenjene vrste razglašena pristojbinska tarifa državnih preiskovalnih zavodov za živila se razveljavlja. Na njeno mesto stopi pristojbinska tarifa, ki sledi v dodatku. Člen II. o izpremembi pristojbinske tarife državnih preiskovalnih zavodov za živila. Člen I. Ta ukaz dobi moč s 1. dnem novembra t. 1. Za preiskave, ki so se začele pred tem časom, naj se preračunijo pristojbine po prejšnji tarifi. V dodatku ukaza ministrstev za notranje stvari, pravosodje, finance in poljedelstvo z dne 13. oktobra 1897. 1. (drž. zak. št. 240) o postavljanju državnih preiskovalnih zavodov za živila in Bilinski s. r. Haerdtl s. r. Bräf s. r. Weiskirchner s. r. Hochenburger s. r. (Slovonlüch.) 109 Pristojbinska tarifa državnih preiskovalnih zavodov za živila. I. Splošna določila. 1. V tarifi ustanovljene pristojbine obsegajo povračilo za tvarine in orodja, porabljena morda pri preiskavi, ter povračilo za izdajo pismenega poročila o izvidu in mnenja. 2. Za kemijske preiskave, ki niso omenjene v tarifi, veljajo vobče nastopna določila: Za kvalitativni dokaz vsake anorganske sestavine kakega preiskovanega predmeta se zaračuni 1 krona takse, za kvalitativni dokaz vsake organske zveze 1 do 2 kroni takse, za vsako kvantitativno določitev posamezne sestavine ali posamezne zveze 1 krono takse, kolikor ni uporabljati več časa zahtevajočega in težavnejšega pripravljalnega in ločbenega postopanja. Za lake več časa zahtevajoče ali obširnejše preiskave, za katere se ne dâ ustanoviti taksa naprej, se preračunijo stroški tako, da je povrniti za preiskavo morda porabljene tvarine in orodja ter potrošek časa, računaje tega zadnjega s 4 kronami za vsako uro. 3. Za mikroskopske preiskave, ne omenjene v tarifi, je računih vobče v priprostih primerih 4 krone pristojbine. Za več časa zahtevajoče in obširnejše preiskave se preračunijo stroški po polrošku časa s 4 kronami za vsako uro. 4. Pri bakterijoloških preiskavah, ne omenjenih v tarifi, se preračunijo stroški prav tako pO tarifi časa s 4 kronami za uro. Razen tega se zaračunijo za preiskavo morda porabljene tvarine in orodja ali poskusne živali. 5. Za obširnejša higijenska ali strokovnotehniška mnenja znaša pristojbina, kakršen je obseg reči, kolikor je bilo truda in težave, 10 do 50 kron. 6. Za kako povračilo stroškov, ker so se odposlali uradniki preiskovalnega zavoda opravljat preglede in odvzemat poskuse, so merodajna določila § 8 ministrstvenega ukaza z dne 13. oktobra 1897. 1. (drž. zak. št. 240) o postavljanju državnih preiskovalnih zavodov. 7. Za ogled na licu mesta, za pregledanje kakega obrata ali slične oprave izven zavoda se preračuni posebna pristojbina 10 do 40 kron, po času in po trudu, kije bil potreben za to. 8. Za preiskavo določene stvari je vpošiljati brez stroškov za zavod. Ko se izroča reč zavodu, je kolikor moči navesti številko tarife, po kateri je opraviti preiskavo ali sicer jasno povedati povod in namen, oziroma željeno razširbo preiskave, da bo moči preiskavo primerno uvesti že naprej. Skrbeti je kolikor moči za to, da izročena množina reči, ki jo je preiskati, ustreza dotičnim zahtevkom tarife in da se pazi na predpise o zamotavanju in vpošiljanju reči, ki so podani v tarifi. 9. Po preiskovalnem zavodu izdana poročila o izvidu in mnenja veljajo izrečno samo za v poslani vzorec. V potrdilu zavodovem je potrditi znamenito (signaturo) vposlanih poskusov, neporušenost pečatov ali zapornih znamek in njih besedilo — ako se dâ čitati. 10. Za zamotavanje in pošiljanje za preiskavo določenih reči, ki so v steklenicah, glinastih posodah i. e. r., se priporoča rabiti lesene zaboje s primernimi predali in zapornim pokrovom, ali pa tudi koše, ki imajo pokrov in pa kake potrebne predale. Steklenice se ne smejo pečatiti neposrednje na zamašku, marveč opremili jih je z obvezo iz papirja ali pergamenta in šele potem primerno pečatiti. II. Posamezna določila. . Pri- Množina, Št. Predmet preiskave stoj- ki jo je Kako je odvzemati in bina K oddati v preiskavo zamotavati poskuse 1 Pivo : Uporabljati je barvane (najbolje rjave) steklenice. a) Določitev specifične teže, koliko je alkohola izlečka, pepela, kisline, in preračun prvotne Steklenice se morajo skrbno osnažiti, izprati z vrelo vodo, zapreti z dobro prikladnimi začimbne koncentracije in stopnje vrelosti 12 1 liter novimi plutovinskimi za- b) Skupna analiza, ki obsega a), ter določitev cukra, dušika, fosforove kisline iu glicerina . 24 2 litra maški, zapečatiti in natančno oznameniti. Poskuse je vposlati v preiskavo ko- c) Določitev vsake posamezne nadaljnje nor- likor moči kmalu po od- malne sestavine po 4 litra vzetju, do odposlatve pa jih d) Določitev hlapne kisline, n. pr. octove kisline, žveplaste kisline itd., po 4 litra je hraniti ležeče na kolikor moči hladnem kraju. Za daljši prevoz ob vročem e) Preskus, koliko je salicilne kisline . . 2 '/a litra vremenu je zamotati po- f) Dokaz nevtralizacije, ki se je vršila .... 6 '/» litra skuse v led. g) Dokaz nadomestkov hmelja po Dragendorffu . h) Določitev proste kisline, vsebine alkohola in 20 4* litri izlečka iz specifične teže piva, ko se mu je odvzela ogljenčeva kislina in sprit, ter preračun stopnje vrelosti in začimbne koncentracije 6 1 liter i) Določitev ogljenčeve kisline ... 6 1 liter ali veliko steklenico 1 2 Žganje, žganjice (likerji): Kakor pri vinu. a) Določitev specifične teže, vsebine alkohola, izlečka, pepela in eventualno kisline . . . b) Določitev specifiške teže, doznanje alkoholo- 10 / 3A — 1 hira vitosti z destilacijo in piknometrom . . . 6 1 c) Določitev pâtoke po Röse-ju .... d) Določitev alkoholovitosti naravnost z areo- 6 'A litra metrom 1 'A litra e) Preiskava konjaka, ruma ali drugega pilotnega žganja gledé pristnosti (S pridržkom posebnih razmer.) 12 »A — 1 litra 3 Kruh: Zamotavati ga je V pa- najmanj pir in varovati mokrote. Določitev, koliko je v njem vode in pepela . . 4 100 gramov i 4 Kakao,šokolada: Poskusi zmletega kakaa se 'odvzemajo in zamotajo a) Preskušnja, koliko je pridcjanih tujih tolšč . b) Preskušnja, koliko je pridejane moke, anor- 8 100 gramov kakor dišave. Šokolada v tablicah. ganskih primesi in tujih tolšč 10 100 gramov Pri- Množina, Št. Predmet preiskave stoj- bina K ki jo je oddati v preiskavo Kako je odvzemati in zamotavati poskuse c) Določitev cukra in pepela 6 100 gramov d) Obča analiza kakaa ali šokolade 40- 200 gramov 60 5 Konserve: a) Preskušnja, koliko je kovin, zlasti kositra, svinca, bakra, cinka 4 b) Določitev njih množine, po 6 c) Določitev, koliko je dušika 6 d) Določitev, koliko je beljakovega dušika . . 6 ena pušica e) Določitev, koliko je tolšče 4 ■ ali en f) Določitev, koliko je cukra 4 kozarec g) Preskušnja gledé vzdrževalnih pomočkov . . 2—4 h) Določitev žveplaste kisline 4 i) Dokaz tujega organskega barvila 4 6 Ocet (kis): V steklenicah, zaprtih s plutovinskimi zamaški. a) Določitev, koliko je octove kisline .... b) Preskušnja, koliko je rudninske kisline, kovin 2 */% litra in rezkih rastlinskih tvarin 2 '/4 litra c) Določitev kovin, po 4 1 liter d) Preiskava vinskega octa gledé pristnosti . . e) Preskušnja gledé specifiške teže in vsebine 10 1 liter alkohola 8- 1 liter (S pridržkom posebnih razmer.) 10 7 Izdelki iz moke in cukra; slaščičarsko Pri slaščičarskem blagu lago, rezanci za juho itd. (slaščičarskem pecivu, kolačih itd.), katerih preskušnja je potrebna navadno samo a) Preskušnja, koliko je škodljivih barvil . . . 2-4 ' gledé barvil, škodljivih b) Določitev pepela s preskušnjo, koliko je rud- najmanj zdravju, je izbrati posebno ninskih primesi c) Preskušnja, koliko je arzena ali kositra ali 4 1—2 kosa. ozir. 50— barvane reči, in to po en kos posebne barve. druge kovine, po 4 100 gramov d) Določitev množine kovin, po e) Določitev, koliko je rumenjakov, po Jucke- 6 nacku 8 200 gramov 8 Barve za barvanje živil itd. v zmislu ministrstvenega Od trdih ukaza z dne 17. julija 1906.1. (drž. zak. št. 142): barv 20 gramov, a) kvalitativna preskušnja gledé kovin in pre- od tekočih skušnja gledé arzena 10 100 gramov b) za vsako kvantitativno določitev kake kovine . 6 Pri- Množina, Št. Predmet preiskave stoj- bina K ki jo je oddati v preiskavo Kako je odvzemati in zamotavati poskuse 9 Tolšče (masti) Poskus je odvzeti na (sirovo maslo, kuhano maslo, trdne in tekoče raznih mestih zaloge in to z vrha, iz srede in z dna. jedilne tolšče). Poskus je shraniti v po- a) Določitev, koliko je vode b) Določitev, koliko je tolšče 4 4 sodah iz porcelana, dobro posteklene gline, kamenine ali pločevine. (Lonci lekar-1 c) Določitev specifične teže 2 najmanj ničarjev za maže.) d) Določitev stopnje žaltavosti e) Določitev pepela s preskušnjo, koliko je rud- 2 100 gramov Zapirajo se z voščenim j ali pergamenskim papirjem, 1 ninskih primesi . 4 skimi zamaški. Nedopu- f) Preskušnja, koliko je tujih tolšč: stenje ovoj iz papirja. 1. kristalizaeijska preskušnja 4 Olja v dobro osnaženih 2. po Hiiblu 3. po Küttsdorferju 4 3 najmanj 100 gramov in posušenih steklenicah, zaprtih s steklenimi ali pluto-vinskimi zamaški. 4. po Meisslu 4 5. po Baudouinu glede sezamovega olja . . 6. preskušnja po Halphnu ali Becchiju gledé 1 50 gramov kotonovega olja 1 1 g) Preskušnja, koliko je tujih barvil 2 > 50 gramov h) Preskušnja, koliko je borove kisline .... i} Preskušnja oljičnega olja glede čistosti po 2 J Massieju-Wolfbauerju 2 100 gramov k) Refraktometrska preskušnja l) Določitev vode, tolšče, pepela in stopnje žal- 1 50 gramov tavosti v sirovem maslu, kuhanem maslu, svinjski masti ali margarinu 10 100 gramov 10 Sadni šoki, marmelade: najmanj Predati jih je v stekle- nicah. zaprtih s plutovin- a) Preskušnja, koliko je umetnih barvil . . . b) Preskušnja gledé saharina po stresanju in 1—4 100 gramov skimi zamaški. s poskusom v teku preiskave sicer 1 2 j 100 gramov c) Preskušnja gledé salicilove kisline v teku preiskave sicer 1 2 j 100 gramov d) Preskušnja sadnega soka (succus) gledé prist- nosti 10 500 gramov e) Preiskava sadnega sirupa gledé pristnosti . . 14 500 gramov 1 1 Porabne reči: Preskušnja gledé tvarin, t. Robe za oblačila, potiskane in barvane, in uporabljenih za barvanje. Potemtakem je kose, ki se druge reči za oblačila, tapete, pestri papirji, predkrâé v preiskavo, izbrati otroške igrače iz lesa ali kovine, nadalje knjižice s podobami, pole s podobami itd.: [4 kvadratne j decimetre, tako, da so barve, ki se zdé sumne, na njih obilno uporabljene. a) Preskušnja gledé kakovosti barvil .... 4 Pri preiskavi otroških igrač gre v najčeščih prime- b) Določitev, koliko je zdravju Škodljivih barv, j ozir. 1—2 rili za preskus gledé zdravju za vsako barvo 6 ( kosa škodljivih barvil in načina, kako so ta barvila pritrjena. Predložiti je po en izvod reči, ki jo je preiskati. Št. Predmet preiskave Pri- stoj- bina K Množina, ki jo je oddati v preiskavo Kako je odvzemati in zamotavati poskuse 2. Skrinjice z barvami, potem barve za slikanje izb : Preskušnja gledé kakovosti barv, za vsako barvo . 1—6 3. Kuhalna posoda, jedilna posoda in posoda za pitje itd. (navadno lončarsko blago, položena železna posoda): a) Preskušnja gledé kakovosti postekline ali loša b) Določitev množine v octu raztopnega svinca . 2 4 3 kosi 3 kosi Tukaj gre za dognanje prave kakovosti postekline, pokositrine, bitja kovinskih, zdravju škodljivih primesi ; v teh posteklinah i. e. r. Pri umetnih cvetličnih listih primerjaj tudi papir, tapete itd. V preiskavo je predložiti od posod vsaj tri izvode. Pri drugih rečeh zadostuje po en izvod. 4. Kovinsko orodje, tehtnice, mere in druga merila itd. (kovinske folije, pokositreno blago, zlitine kositi a in svinca): • Določitev, koliko je svinca 6 1 kos 12 Začimbe (dišave): a) Določitev, koliko je pepela in tistega dela, ki se ne raztopi v solni kislini b) mikroskopska preiskava in določitev pepela . • 4 0 — 10 ) 50 gramov. J pri žefranu J 10 gramov Med začimbami, katere prihajajo pretežno tu v poštev, je imenovati pred vsem : zmlet ali stolčen poper (črn ali bel), sladko skorjico (cimet, kanelo), piment (nageljnov poper, almodo), žre-binec (nageljčke), papriko, muškatove oreške, žefran in gorčično moko. Poskuse zmletih ali tudi celih začimb je odvzeti na različnih mestih poprej dobro premešane zaloge. Zamotava se najbolje v majhnih škatljicah iz lepenke (škatljicah lekarničarjev za praške in krogljice) ali v kozarcih z lesenimi ali pluto-vinskimi zamaški, če bi takih ne bilo, tudi v dobro zapornih, klejanili kapicah iz pergamenskoga papirja. 13 Droži (droži, stiskane droži); a) Določitev, koliko je vode, preskušnja gledé tujih primesi b) Določitev gonilne moči a) Določitev, koliko je škroba, s cukranjem . . d) Približna določitev škroba po Filsingerju- Kusserowu 6 4 6 2 Izviren paketič ali najmanj 500 gramov V dobro posteklenih glinastih posodah ali kozarcih, ki imajo stekleno ali plutovinske zamaške, ali pa v izvirnem omotu. Pri- Množina, Št. Predmet preiskave stoj- bina ki jo je oddati v pre- Kako je odvzemati in zamotavati poskuse K iskavo 14 Med. V steklenih ali dobro posteklenih glinastih poso- a) Polarizacija pred inverzijo in po njej, cuker po inverziji (ako se sumi, da je trstni cuker, dah, zaprtih z zamaški ali pergamenskim papirjem. tudi pred inverzijo), pepel, mikroskopska preiskava gledé polovih zrn 12 j200 gramov b) Določitev vsega cukra 4 15 Sir. Poskuse sira je zamo-1 tavati v pergamenskem pa-1 a) Določitev pepela s preskušnjo gledé rudninskih primesi 4 I pirju ali štanjolu ali jih po- j šiljati v dobro posteklenih, s papirjem zaprtih glinastih b) Določitev tolšče 4 >250 gramov posodah. e) Preskušnja gledé tujih tolšč po Meisslu . . 6 1 16 Kava in kavini nadomestki. Cela ali zmleta. Poskuse j je odvzemati kakor pri za- j • 1. Kava sirova : Preskušnja gledé umetne barvnosti .... 2. Zmleta, žgana kava: 2—t 100 gramov čimbah. a) Določitev tolšče, cukra, pepela (in izlečka), ter fizikalna preskušnja 12 100 gramov b) Določitev, koliko je kofeina 8 100 gramov 3. Kavini nadomestki: a) Določitev vlažnosti in pepela 4 b) Določitev izlečka 4 c) Določitev cukra 4 1 izviren d) Mikroskopska preiskava kavinega nadomestka paket ali gledé čistosti ... s 6 100 gramov e) Mikroskopska preiskava nadomestkove zmesi 8 — 1 9 17 Kozmetični (lepotilni) pomočki: a) Preskušnja gledé škodljivih kovin .... 4 eno stekle- b) Določitev kovin, po 6 nico, škatljo c) Preskušnja gledé organskih osnov za vsako 6 — i. d. e. ali osnovo 10 50—100 gramov 18 Moka. Poskuse je odvzemati kakor pri začimbah. Kadar a) Določitev, koliko je vode in pepela .... 4 je razen preiskave gledé navadnih onesnažeb itd., k če- j b) Določitev, koliko je vode in pepela, ter mikro- 6 — najmanj 100 gramov mur zadostuje 100 gramov i skopska preiskava 10 moke, opraviti še nadalje c) Določitev vlažnega in suhega lepiva .... 4 preskus gledé pečnosti itd., d) Določitev kakovosti s pekarizovanjem . . . e) Popolna preiskava (določitev vode, pepela, 3 tedaj je potreba najmanj 500 gramov. dušika, sirovih vlaken in mikroskopska preiskava) 24 1 kilogram Pri- Množina, Št. Predmet preiskave stoj- bina ki jo je oddati v pre- Kako je odvzemati in zamotavati poskuse K iskavo 19 M1 e k o : Steklenice morajo biti skrbno osnažene in suhe. a) Določitev specifične teže mleka ali mlečne 1 «/o litra Pri odvzemanju poskusa je gledati na to, da se zaloga sirotke z areometrom, po mleka poprej dobro pre- b) Določitev specifične teže in tolšče po Ger-berju 2 '/., litra meša. Steklenice je napolniti do plutovinskega zamaška in dobro zapreti. Po- c) Določitev specifične teže in tolšče po Ger- skuse je vposlati, kolikor moči hitro po najkrajšem potu. Če to ni mogoče, jih berju in suhe tvarine (težnoanalitično) . . . 4 1 liter d) Določitev specifične teže kisavosti, koliko je je shraniti, dokler se ne odpošljejo, v mrzli kleti ali na kazeina in albumina, tolšče, cukra, pepela, ledu. Za daljše prevažanje vode 16 1 liter ob vročem vremenu je za- e) Preskušnja gledé sode in salicilne kisline ne- posrednje, skupaj f) Preskušnja gledé borove kisline in benzoejeve 1 ' •/., litra motati poskuse v led. kisline, po 2 • I 20 Petrolej: Zamotavanje kakor pri olju. a) Preskušnja gledé zakonu ustrezajoče kako- vosti 4 '/a litra b) Frakcijonirana destilacija in preskušnja gledé tujih primesi 6 > 1 liter c) Določitev gostosti 1' 21 Smetana: Zamotavanje kakor pri mleku. i Določitev specifične teže, koliko je vode in tolšče 6 >/<, litra 22 Čaj: Kakor pri začimbah. a) Določitev pepela, v vodi raztopnega deleža njegovega in izlečka 6 50 gramov b) Preskušnja gledé barvnosti in tujin primesi z botanično preiskavo 6 50 gramov c) Določitev, koliko je kofeina Voda: 8 50 gramov Kolikor moči y stekle- , -3 nicah iz brezbarvnega stekla ; a) Okrajšana analiza, obsegajoča preskušnjo vrči se ne dopuščajo. Pri odvzemanju poskusov je, če gledé železa, amonjaka, žveplenega vodika, se jemljejo iz vodnjakov na solitraste kisline, solitrove kislino in žveplene sesalko. vodnjak dobro iz- kisline, določitev množine odlilapne ostaline, klora in organske snovi (okisljivost s kalije- žagati, da se odpravi v cevi stoječa voda. Sesalka se ne sme očistiti s tem, da se vrže vim permanganatom) 10 2 litra vanjo kuhinjska sol. Stekle- Pri- Množina, št. Predmet preiskave stoj- bina ki jo je oddati v pre- Kako je odvzemati in zamotavati poskuse K iskavo b) Kemijska preskušnja glede nje rabnosti za nice je, preden se napolnijo, | pitno vodo, ki obsega tudi preskušnjo glede žveplenega vodika, določitev množine od- večkrat oplakniti z vodo, ki i jo je preiskati, in uporabljati j se smejo za zapiranje samo j hlapne ostaline, množine železnega oksidula, novi plutovinski zamaški1 apna, magnezije, amonjaka, solitraste kisline, (eventualno tudi dobro za- j solitrove kisline, klora, žveplene kisline ter organske snovi (okisljivost s kalijevim perman-ganatom), in preračun trdosti 20 3 litre pirajoči stekleni zamaški). c) Popolna kemijska analiza pitne vode . . . 60 10 litrov 100 d) 1. Začasna analiza vode gledč njene sposob- nosti za rudninsko vodo 20 10—20 * do litrov 100 2. Popolna analiza rudninske vode vštevši dela pri izviru, toda izvzemši potne stroške, ki se določijo v vsakem posameznem primeru . 600 do 1000 e) Bakteriološka ovedba števila kali (klic) v vodi Za bakteriološko pre-j iskavo določeni poskusi se morajo vposlati natančno po (brez stroškov za odvzemanje poskusov) . . 10 f) Bakteriološka ovedba števila kali (klic) v vodi predpisu v sterilizovanih po-J (brez stroškov za odvzemanje poskusov, glej točko 6 in 7 splošnih določil) in nastavljanje uvodnih kultur za dokaz povzročiteljev gnilobe in vretja 20 sodah, le predpise in sle-; rilizovaiie steklenice izdaja na zahtevanje zavod. g) Preskušnja vode gledč bakterij kolere in legarja 50 h) Mikroskopska preiskava usedline 2 24 Vino (sadjevec): Ako vino, ki ga je odvzeti. ni že v steklenicah, so a) Določitev specifične teže, vsebine alkohola. morajo steklenice, določene, da se napolnijo z vinom. izlečka. glicerina, žveplene kisline in pepela, skrbno ospažiti in ko se je skupne množine prostih in hlapnih kislin ter odstranila čistilna tekočina,! polarizacije li 2 navadni vinski slekle- napolnjene do grla zapreti z novimi, še ne rabljenimi j plulovinskimi zamaški. Ste-. b) Določitev glicerina po Zeislu-Fantu ... niči ali 1 liter ,*/io Iilra klenice, obsegajoče posa-1 mezne poskuse vina, se morajo vselej zapečatiti in na-! 6 laneno oznameniti, kakor je povedano pri pivu. Potrebno ! je, pri odvzemanju poskusov j kolikor moči skrbeti za to. 1 c) „Preskušnja istosli“, sestoječa v določbi alko- hola, izlečka in skupne kisline 6 7, litra d) Določitev vsake posamezne nadaljnje pravilne 7» litra da se dožene vrsta, let o, cena j in tudi prodajavee (trgovec ! sestavine, po 4 z vinom, producent). 110 (SlovenUeh.) Št. Predmet preiskave Pri- stoj- bina K Množina, ki jo je oddati v preiskavo Kako je odvzemati in zamotavati poskuse 25 e) Polarizacija................................. f) Preskušnja gledé tujih barvil................ g) Določitev kake hlapne kisline, n. pr. octove kisline, žveplaste kisline itd., po.......... h) Preskušnja gledé salicilne kisline ali borove kisline...................................... i) Preskušnja gledé saharina s tresenjem in talilnim poskusom . . ............................ k) Preskušnja gledé saharina s tresenjem in okusom v teku preiskave...................... sicer ....................................... l) Preiskava sladkega vina..................... Klobase: 4 2 — 4 4 1—2 4 ‘/.j litra '/.j litra ‘/s litra «/■• litra '/» litra 1 2 20 ‘/•z litra 2 navadni vinski steklenici ali 1 liter a) Določitev, koliko je vode........... b) Preskušnja gledé škroba............. c) Določitev, koliko je škroba . . . d) Preskušnja gledé umetne barvnosti . e) Preskušnja gledé vzdržbenih pomočkov 4 2 6 2-4 2-4 100 gramov 50 gramov 100 gramov 100 gramov 100 gramov Predložijo se cele klobase ali več odrezkov z raznih mest klobase. Skrbeti je, da se klobase vpošljejo kolikor moči hitro in da se hranijo na hladnem. 26 Cuker: a) Preskušnja gledé tujih primesi............... b) Polarizacija................................. c) Določitev pepela in vode (rendement) . . . 4 4 6 ji00 gramov V papirnatili vrečah. Pri stolčenem cukru je odvzemali in zamotavati poskuse kakor pri začimbah.