vsak četrtek, ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predp. in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Za in s er a te se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste za vsakokrat.
Velja:
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvo „31 i r a“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje štev. 26.
Naročnina, naj se plačuje naprej.
Leto XXIV.
V Celovcu, 31. maja 1905.
Štev. 22.
Slovensko vseučilišče v Ljubljani.
Državni zbor je zopet začel delovati, tako se čuje vedno sedaj, in res, reči se mora, da se je državna zbornica res lofila dela ter v kratkem času rešila dokaj važnih vprašanj, kakor carinski tarif in carinsko postavo, postavo o krošnjarstvu itd. Nobena točka državnozborskega reda pa ni imela za nas Slovence tolike važnosti, kakor pa vladna predloga o ustanovitvi italijanskega vseučilišča v Ro-veretu na Tirolskem.
Ko so pred nekoliko meseci nemški divjaki razbili v Inomostu italijansko pravno fakulteto, je pač vlada takoj mislila na to, da bi za Italijane ustanovila isti učni zavod kje drugje, kjer bi ne bil več povod narodnostnim bojem, in odločila se je za južnotirolsko mestece Rovereto. Seveda pa s tem niso bili zadovoljni Italijani ter so zahtevali, da se ustanovi italijansko vseučilišče, ali pa vsaj pravna fakulteta, v Trstu, Gorici ali morda v Kopru poleg Trsta, čemur pa nikakor ne moremo in ne smemo pritrditi Slovenci, kajti italijansko vseučilišče v enem teh mest bi bilo ravno isto za nas, kakor je bila italijanska pravna fakulteta za Nemce v Inomostu. Na slovenskih tleh ni prostora za italijansko vseučilišče. S tem je popolnoma označeno stališče Slovencev na-pram italijanski univerzi.
Obenem z vprašanjem italijanskega vseučilišča pa je stopilo tudi vprašanje slovenskega vseučilišča v Ljubljani v drug štadij. Zahteva Slovencev po slovenskem vseučilišču v Ljubljani je gotovo ravno tako upravičena, ako ne bolj, kakor pa zahteva Italijanov po italijanskem. Ako se pomisli, da štejejo Italijani v Avstriji 728.000 duš, medtem ko je nas Slovencev 1,900.000, je pač popolnoma umljivo, da smemo Slovenci zahtevati isto, kar ponuja Italijanom vlada sama ob sebi. In slovenski narod je tudi odločno zahteval, da se mu da najvišje učilišče. Sicer je odgovoril pred d verni leti naučni minister, ko so slovenski poslanci stavili nujni predlog, da naj se ustanovi slovensko vseučilišče v Ljubljani, precej odurno, da se vseučilišča ne ustanavljajo kar črez noč, ali vzlic temu nismo Slovenci niti za las popustili od zahteve, naj nam se dovoli ono, kar
imajo že vsi narodi v Avstriji, zavod, v katerem se bodo sinovi našega naroda izobraževali v najvišjih vedah v svojem materinem jeziku. Ugovarjalo se je to in ono, da ni gmotnih sredstev, da ni profesorjev itd., ali vse to je ničevo. Slovenci smo zadovoljni za sedaj tudi s pravno fakulteto, in zato so vsa sredstva na razpolago. Dežela Kranjska je v ta namen že določila 500.000 K, mesto ljubljansko 100.000 K, in s tako svoto je ustanovitev pravne fakultete v Ljubljani popolnoma zagotovljena. Ravno tako je na razpolago dovolj učnih moči, in da ne bo dijakov primanjkovalo, se pač razume lahko samo ob sebi. Treba bi bilo le dobre volje, in vlada bi lahko dala slovenskemu narodu, kar mu gre.
Toda kedaj ?
Ravno sedaj je pravi trenutek, da Slovenci iznova z vso odločnostjo zahtevamo ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani, oziroma za začetek pravno fakulteto. Iu ne zadovoljimo se z ni-z brezpomembnimi besedami, dejs^a.. Kar da vladaltalijanom, to morarTrtu tudi Slovencem Ako bi hotela vlada ustanoviti Italijanom vseučilišče, ne da bi se ozirala na nas Slovence, potem ne smejo tudi Italijani dobiti onega, česar mi ne dobimo. Italijansko vseučiliščno vprašanje se more in sme rešiti edino le v zvezi s slovenskim vse-učiliščnim vprašanjem.
Ko se je v državnem zboru dne 13. t. m. obravnavalo italijansko vseučiliščno vprašanje, posegli so v obravnavo tudi slovenski poslanci. Vršilo se je prvo branje vladne predloge o ustanovitvi italijanskega vseučilišča , Boveretu in slovenski poslanci so porabili to priliko, da označijo svoje zahteve glede slovenskega in italijanskega vseučilišča. Poudarjalo se je stališče, da Slovenci nimamo nič proti temu, da ustanovi vlada Italijanom italijansko vseučilišče, ali vseučilišče sme biti le na popolnoma italijanskih tleh, ne pa v kakem mestu z mešanim prebivalstvom. Glede slovenskega vseučilišča pa se je zahtevalo, da se zagotovi obenem z italijanskim.
Predloga o ustanovitvi italijanskega vseučilišča se je izročila proračunskemu odseku. Dolžnost naših poslancev bo torej, da bodo v proračunskem odseku odločno zahtevali, da se reši slovensko vseučiliščno vprašanje obenem z italijanskim. Nade-
jamo se, da se bo to tudi zgodilo, kajti dovolj dolgo je že čakal slovenski narod, da se mu izpolni ta tako upravičena zahteva. Na slovenskih poslancih je ležeče, da dobimo Slovenci ako ne letos, pa vsaj s prihodnjim letom pravno fakulteto v Ljubljani, za njo pa sčasoma še ostalo. Upajmo torej, da sedaj ne bo splaval naš up po vodi, kakor je že tolikokrat.
K našemil šolskemu vprašanju.
Kdo li ne pozna tega vprašanja! Kateri rodoljubni Slovenec ne gleda s tužnim srcem žalostnih šolskih razmer na Koroškem, koga ne boli srce, ko vidi slovensko mladino čisto pokvarjeno, ko jo vidi po gostilnah s pipo v zobeh, v desni s steklenico žganja, z levo pa objema morebiti ničvredno dekle. Ničesar ji ni sveto, nikogar ne spoštuje. To pa se godi pri nas Slovencih, katerih geslo je: „Vse za vero, dom, cesarja." Kam pa smo prišli? Kaj ima to pomeniti? Kdo je tega vzrok? Bomo li pustili voz naprej drdrati v propad in mu ne bodemo zastavili nobenih zaprek ?
Če se malo ozremo, vidimo, da so našega poloma vzrok tisti Nemci, ki nam hočejo vzeti mili materin jezik. Oni dobro vedo, da bodo uspeh le tedaj imeli, ako nas Slovence duševno pokvarijo. Največji pripomoček pri tem peklenskem delovanju jim je sedaj na Koroškem šola, za katero plačujemo visoke davke in katere naloga bi bila, nam pomagati otroke vzrejati; vzrok so za dobro polovico tudi naši učitelji.
Gotovo vsak ve, kake so pri nas šole, pa tudi kaki so učitelji. Sola sama on seni ni vzrok našega propada, ampak učitelji. Tudi šolska postava nam ne škoduje toliko. „Ko bi se vsaj učitelji držali šolske postave, bi že še bilo,“ mi je že marsikdo rekel. Da so pa učitelji taki, je tudi lahko umevno in mi jim še toliko predbacivati ne moremo.
Slovenski starši pošljejo svoje nadepolne sinove v Celovec, v nemško učiteljišče, jim preskrbijo pri Nemcih stanovanje in jih prav slabo podpirajo z denarjem. Še za hrano morajo hoditi k Nemcem beračit. Ti jim seveda dajejo, ker vedo, da so Slovenci hvaležni in bodo iz hvaležnosti plesali, kakor jim bodo žvižgali. Čisto umevno je,
Podlistek.
Tine
in Barigeljc.
Kako je Barigeljc „dolitar“ postal.
Tale prešmentani Barigeljc, o katerem so že mnogokrat rekli ljudje, da je že šel tja, kjer muh ni, se je naenkrat zopet zbudil. Barigeljc je uganjal namreč med mnogimi drugimi rečmi tudi študije s paragrafi, ki so zviti kakor kozji rog, a ki se dajo tudi raztegniti kakor harmonika vaškega muzikanta, včasih pa so tudi suhi kakor komarjeva rebra. In Barigeljc je med tem časom, kar so ljudje že križ napravili črez njega, pridno „šravfal“ te paragrafe, dokler jih ni bila njegova glava že polna. In rekel je večkrat svoji Branici:
„Vidiš, vse sem že počel, zdaj moram biti pa še dohtar."
Njej pa to ni moglo iti v glavo in rekla je nekako zbadajoče:
„Ti boš dohtar! Jih je itak že dovolj, da bi lahko od Celovca pa do Gradca plot gradil z njimi."
Barigeljc pa se ni dal ustrašiti iu odrezal se je:
„No, mogoče pa še ravno zadnji kol manjka v ta plot in tega hočem jaz zabiti."
„Saj bi me tudi veselilo," odvrne nato smehljajoč Franica, Mče res postaneš dohtar, pa dobiš kar ti še nisem dala, prav srčen „cvikbusi“, ker si bil tako priden."
Barigeljc pa se je vsled tega še bolj zaril med one zvite paragrafe, mislil mnogo na čas, ko dobi „dohtarski klobuk", še večkrat pa na obljubljeni „cvikbusi“.
Tako je minilo nekaj časa. Nekega dne pa je djal Barigeljc vse tiste debele knjige v omaro nazaj, vzel svojo torbo, o kateri se je nekdaj Ba-rigeljčev prijatelj izrazil, da če bi jo videl v Egiptu na južni strani kake piramide, bi glavo stavil, da na severni strani v senci Barigeljc spi — in spravil v njo nekaj najpotrebnejših stvari, kakor je že to običajno, če odrine človek na potovanje. Prišel je namreč za Barigeljca čas, da se odpelje na visoke šole in napravi zadnjo skušnjo, predno mu postavijo dohtarski klobuk na glavo. A, o vsem tem naj bi nič ne vedela Franica, kajti Barigeljc jo je hotel presenetiti.
„E, kaj, izgovor se že najde, saj ni nič napačnega," misli! si je Barigeljc, „saj vem, da mi Franica ne zameri, če se vse posreči."
In tako je bilo. Ravno pri tem delu in premišljevanju zasačila ga je njegova Franica in spoznala je takoj, da jo misli Barigeljc zopet kam odkuriti.
„No, pa že zopet naprej po svetu kot krivo kolo ! Saj pravim, to lajnanje pa lafidranje po svetu ! Črevljar se je že zadnjič pritoževal, da drugim ljudem ne more takoj ustreči, ker mora samo tvoje črevlje popravljati. Doma ostani pri meni. ko mi je brez tebe tako dolg čas."
„E, Franica, potolaži se, saj bi rad doma ostal, a veš, da moram iti, imam važno opravilo v Rožni dolini in potem tudi važno sejo odbora, v kateri moramo za tisti kraj določiti število majnikovih kebrov, ki smejo prilesti na dan."
„Seve, izgovarjati se znaš, ti porednež, kakor kakšen dohtar, vedno najdeš pravo in zraven si dovoljuješ še burke uganjati z menoj."
,,No, saj bom kmalu postal dohtar," pristavi smehljaje se Barigeljc.
„Da, če hi ostal doma, bi že šlo, a tako greš Bog ve zopet kam, in prej da se ti vse muhe pomirijo, ki ti rojijo po potovanju po glavi, bo treba zopet nekaj časa, dokler se lotiš zopet svojih paragrafov."
„Mogoče pa vendar še prej," odreže se nato Barigeljc, stisne roko svoji Franici in smukne pri vratih vun.
„Pa srečno hodi, pa kako razglednico še piši iz Rožne doline," kliče za njim skrbna Franica.
„Bom že, bom že," zagotavlja jo Barigeljc, a zraven se je veselil, da se je tako izvrstno spravil od doma, ne da bi Franica mislila, kaj namerava.
S prvim vlakom, ki se je vozil nato proti Mariboru, peljal se je naš Barigeljc v Gradec, da že prihodnji dan stori zadnji korak. In ni se mu ponesrečil, kajti, ko je drugi dan zvonilo poldne, se mu je naznanilo, da je vse dobro končano. Barigeljc je bil tega vesel in najrajši bi se bil postavil na glavo, kar storiti je menda nekdaj svojemu prijatelju obljubil, a ni šlo, ker je menda glava temu ugovarjala.
ako slovenski pripravnik izgubi vero v moč svojega nàroda, ako obupa nad njim. Nazadnje verjame Nemcem, ki pravijo: „S!ovenci.so berači, njih jezik je grd, oni so povsod nazadnjaki/ Začne se sramovati svojega jezika, svojega rodu, vsega, kar je v zvezi ž njim. Ker pa misli, da more samo s tem zakriti svojo slovensko nàrodnost, da prav zabavlja črez Slovence, da jih sovraži, da jih pri vsaki priliki zaničuje, postane tak izdajalec, kakoržnih vidimo v vsaki vasi. On postane najhujši sovražnik svojega materinega jezika, svojega rodu. Ni čuda potem, da najdemo učitelje, ki pravijo: „Ich bin ein deutsch-liberal ge-sinnter Slovene."
Da so pa učitelji taki, smo gotovo večjidel sami krivi. Ko bi mi za nizko ceno pripravili hrano za pripravnike, bi bilo gotovo čisto drugače pri nas. Pa žalibog, koliko se pa potrudimo pri tem važnem delu? Skoro nič. Imamo sicer že nekaj let društvo, ki si stavi nalogo, ustanoviti slovenskim pripravnikom svoj dom. Pa sedaj je že skoraj zaspalo. Podpira še nekaj pripravnikov z nabranim denarjem; pa kje je dom? Društvu primanjkuje denarnih sredstev. Ljudje so že itak ubogi in zelo obloženi z nàrodnim davkom.
Ako pa v najkrajšem času ne dobimo svojega doma, smo gotovo koroški Slovenci izgubljeni kot del slovenskega nàroda in iztrgana nam je vera naših pradedov.
Ker bi pa propad koroških Slovencev bil hud udarec za vse Slovence in njih okrepčitev v veliko korist, je tudi dolžnost vseh Slovencev, nam priskočiti na pomoč, če pademo mi, padli bodo po malem tudi izvenkoroški Slovenci. Ker pa je učiteljski dom tolikega pomena za vse Slovence, moramo tudi vsi z združenimi močmi delovati za njega ustanovitev.
V prvi vrsti je seveda dolžnost vseh koroških Slovencev, prispevati s svojimi darovi za tako potrebni dom. Vsak naj daruje, kolikor more v blagor in rešitev naših najdražjih svetinj. Koro-tanci ! Tukaj gre za blagor in srečo vaših otrok. S tem jim bodete več koristili, kakor z veliko doto. Denar se da zapraviti, dobra vzgoja pa mora obroditi dober sad. Pomislite, slovenski starši, da bodete morali odgovor dajati, komu ste dajali svoje otroke v vzgojo. Ako jih dajete v take šole, ka-koršne so sedaj, delate ravno tako, kakor bi peljali pohlevne ovce v volčji brlog.
Obrniti se pa moramo tudi k ostalim Slovencem, da nam priskočijo v tej prevažni zadevi z darežljivo roko na pomoč. Pomagajte nam ! Hvaležni vam bodemo in s hvaležnim srcem se vas bodo tudi naši potomci spominjali !
Učiteljski dom bode stal mnogo denarja. Ako-ravno so Slovenci jako požrtvovalni, bi gotovo še mnogo let ne nabrali dosti velike svòte. Obrniti se moramo tedaj tudi na naša društva.
Dolgo let že deluje družba sv. Cirila in Metoda v blagor slovenske mladine in mnogo nam še obeta. Bi li ne bilo umestno, ko bi nam priskočila na pomoč pri zidanju učiteljskega doma? Bi li ne koristila mnogo več in za manjše stroške slovenski mladeži? Ako dobimo zavedne učitelje, nam ne bode treba toliko nàrodnih šol. Dve ali tri nàrodne šole nas tudi nikakor ne morejo rešiti. Več jih pa družba na Koroškem nikakor ne more
Dva dni pozneje pa so dali Barigeljcu v sijajni dvorani dohtarski klobuk in zapisal se je v zlato knjigo prvikrat kot jezični dohtar.
Zbrali so se potem v prijateljskem krogu, da slavijo spomin veselega dne. Prehitro so minile ure in kmalu je prišel čas ločitve, kajti nič več ni trpelo Barigeljca v velikem mestu. Mislil je na svoje rojake doma, na Franico in na obljubljeni „cvikbusi“. In tako se je poslovil o polnoči od lepega mesta, na katero so vezali Barigeljca lepi spomini, če tudi je bilo včasih trnje vmes, saj mnogokrat je bilo skrbeti, kako shajati prihodnji dan in mnogokrat se je Barigeljcu tako godilo kakor onemu, ki je na vprašanje, kako shaja brez večerje, hudomušno pripomnil: Pač pri topli peči v svojem želodcu to pogrejem, kar sem opoldne zavžil.
Še tisto jutro potrka Barigeljc doma na duri. Pač ni slutila Franica, ko je odpirala vrata, da bo stopil Barigeljc pred njo. Že ga je mislila okarati, zakaj ji ni ničesar sporočil iz Rožne doline, a prišla je samo do besede: „Ti porednež." Saj kmalu ji je pojasnil Barigeljc vse. Da je bilo presenečenje in veselje veliko, se da razumeti, in da je dobil Barigeljc obljubljeni „cvik-busi“, je umevno, saj pravil je potem svojim prijateljem, da je bil „cvik“ imeniten, „busi“ pa še bolj.
Prišli so prijatelji ter častitali Barigeljcu, saj imeli so ga radi. Njega pa je to srčno veselilo, in povabil jih je v gostilno na kapljico rujnega vinca češ: Zdaj le pijmo ga, saj smo sštudirali.
„Tako je prav," pritrdili so prijatelji, „zakaj
vzdrževati. Tega ji ne pripuščajo denarna sredstva. Tudi nikakor ne moremo od ubogih Slovencev zahtevati, da bi svoje šole sami vzdrževali, zraven pa še, kot nameček, plačevali 20 in več odstotkov šolskih doklad za ponemčevalne šole. Ako bi družba opustila nekaj let zidanje novih šol in bi ves denar, ki ji še preostaja pri podpiranju že stoječih šol, porabila za prepotrebni učiteljski dom, bi gotovo rešila Slovence na Koroškem propada. Bolje je pustiti sovražniku eno vas, kakor pa celo deželo.
Obrniti se moramo tudi k družbi sv. Mohorja. Mislim, da bi tudi ona lahko dala nekaj matičnega denarja za učiteljski dom. Res je, da matični denar ni namenjen v take svrhe, pa v skrajni sili moramo porabiti tudi take pripomočke. Saj bi tudi tukaj podpirala pobožno, lepo obnašanje in postavila verskim gonjam močen jez.
Obrnimo se tudi s ponižno prošnjo na naše denarne zavode, da bi tudi nam s svojim rezervnim zakladom priskočili na pomoč. S tem koristijo s slovenskim denarjem ne samo Korotancem, ampak vsem Slovencem, ne samo posameznim, ampak celoti.
Tudi posamezne slovenske občine bi nam lahko pomagale. Ako bodemo dobili mi Slovenci na Koroškem dobre učitelje, katerih naloga bode vzgojevati otroke v poštenem narodnem duhu, jim kazati pot do sreče, ne pa gonja zoper materin jezik in zoper duhovnike, kateri naš jezik in naš rod ne bodo zaničevali, ampak nas bodo učili ceniti in ljubiti materino besedo, tedaj bo le korist občin, katere bodo oproščene prepirov in mnogo nezadovoljnosti.
Dolžnost vseh Slovencev pa je, da z vsemi močmi podpirajo omenjene družbe in zavode, da jim bode mogoče ustanoviti prej ko slej učiteljski dom, kateri je neprecenljivega pomena za nàrodni živelj na Koroškem, dà, velikega pomena za vse ostale Slovence.
Lotimo se dela z združenimi močmi, bo pa manj prišlo na posameznika. Postavimo učiteljski dom kot trdnjavo v bran slovenskega nàroda proti deročemu valovju ponemčevanja in izprijenosti ! Po-primimo se dela in delajmo, dokler je še čas! Ne bodimo slepi, na varajmo se, ne odlagajmo! Kdo ve, ali ne bode prepozno črez nekaj let. Saj nas sovražnik naš opazuje. Delajmo neutrudno, delajmo složno in ne bode se nam treba sramovati! Naj nas potem gledajo, naj nas občudujejo; mi hočemo ohraniti svojo zemljo, če je mladina naša, bo tudi bodočnost naša. Na delo torej z združenimi močmi za naše otroke! Bojujmo in branimo se kot levinje, kadar jim hoče vzeti sovražnik mladiče! Bolje je, če ostanemo mrtvi na razvalinah, kot pa da bi se vdali ! Rajši smrt, kot sramoto !
Opomba uredništva. — Ker je naše načelo, da upoštevamo mnenje vsakega rodoljuba, priobčujemo ta članek v celoti. Morda bo tupatam našel nasprotnikov, a prepričani smo, da ga bo marsikdo odobraval. Da bi pa tudi vsakdo po njem ravnal !
Spominjajte se šentjakobske šole!
ne, saj ti, Barigeljc, si se znova zbudil in dobil si lep priimek, zato pa moramo to pošteno slaviti, saj to je takorekoč tvoj drugi krst.
Barigeljc je hotel vzeti tuli svojo Franico seboj, a ona se je izgovarjala, češ, pri taki priložnosti vedno manjka prave punčke, bom pa potem imela večje veselje, če pripeljete krščenca domu.
In šli so. Ni bilo treba nesti, kakor nekdaj, današnjega krščenca v „cekarju“, veselo je korakal ter vihtel svojo palico, saj srce mu je igralo radosti. Zbrali so se v prijazni sobi, posadili Barigeljca za mizo, torej zopet drugače kakor pri prvem krstu, ko so ga položili za peč in je moral sline cediti, med tem ko so se drugi z vincem veselili. Napolnili so se kozarci in zazvenele so čaše prvokrat, a potem še mnogokrat in veselje se je s tem tudi nehote bolj oglašalo pri vseh.
Kmalu se je zaslišala tudi pesem, saj Slovenec rad poje, in če sta le dva skupaj, sta nesrečna, če bi ne mogla katere zakrožiti. Tudi Barigeljc je pomagal vmes, saj imel je še precej „fletno štimco" in o svojem tenorju zlatem je mnogo pravil nekdaj po deželi okrog.
Vmes so se tudi vrstili govori, v katerih se je povdarjalo, kaj je Barigeljc s tem postal, da je dobil dohtarski klobuk, in . kaj je moral vse pretrpeti, prej nego je prišel do tega. In zazvenele so pri vsaki zdravici čaše in Barigeljc je imel posla dovolj, se za vse zahvaliti. Ko je veselje in navdušenje prikipelo že do vrhunca, vstal je zadnji govornik, bolj suhe, visoke postave, a kateremu je tekla beseda gladko kakor bi z oljem namazal. Zaviha svoje brke, popravi svoje naočnike ter začne približno tako-le:
Koroške novice.
C. kr. kmetijska družba. Kakor smo iz-prevideli iz „Fr. Scimmen" z dne 24. t. m., se je e. kr. kmetijska družba bavila s člankom, katerega je priobčil „Mir“ o nji. „Fr. Stimmen" izjavljajo, „da so se zavrnile vse naše lahkomiselne pripombe kot popolnoma neutemeljene". Naš namen ni, baviti se s „Fr. St.“, pač pa bi želeli, da bi slavna c kr. kmetijska družba objavila svoje mnenje in bi nam dala priliko, resno izpregovoriti o celi zadevi. Nam ni zato, da bi napadali kmetijsko družbo, kajti zavod, ki je ustanovljen za vse kmetsko prebivalstvo v deželi brez razlike narodnosti, ne smatramo za predmet, katerega bi se smelo tebi-nič meninič napadati, ako je voljan, izvrševati svojo nalogo v zmislu namena svoje ustanovitve. Mi smo odkritosrčno povedali, česa želimo in kaj zahtevamo od c. kr. kmetijske družbe, in vsak pameten človek nam mora priznati, da smo pisali popolnoma resno, dostojno cele stvari. Zaradi tega pa tudi mislimo, da smemo tudi od c. kr. kmetijske družbe ravno tako pričakovati resnega, dostojnega odgovora, ne pa morda kakih zavijanj in sumničenj v „Fr. St." in enakih listih. Nas je navdajala, ko smo pisali oni članek, resna volja, z vsemi svojimi močmi podpirati delovanje c. kr. kmetijske družbe med našim narodom, ter poudarjamo iznova, da smo še vedno pripravljeni storiti isto, ako pokaže c. kr. kmetijska družba tudi resno voljo, ugoditi željam našega kmetskega ljudstva. Odločno pa zavračamo one, ki nam hočejo na vsak način podtakniti namene, o katerih se nam niti sanjalo ni. Nadejamo se torej, da se c. kr. kmetijska družba ne bo ozirala na hujskanje raznih listov, ki hočejo zatreti dobro stvar že takoj v začetku. C. kr. kmetijska družba je ustanovljena ravno tako za Slovence, kakor za Nemce, in zato upamo, da bo tudi storila svojo dolžnost, kakor jo ji nalagajo njena pravila.
Svinjski sejmi. Deželna vlada je zopet dovolila, da se vrše v Celovcu in okolici ter v šent-vidskem in velikovškem okraju svinjski sejmi, kateri so bili dosedaj prepovedani zaradi nalezljivih prašičjih bolezni.
18.898 dobitkov v gotovini, med njimi glavni dobitek v znesku 200.000 K, nadalje dobitki po 40.000 K, 20.000 K, 10.000 K, 5000 K itd., v skupnem znesku nad pol milijona kron, se lahko dobi pri XXIV. državni dobrodelni loteriji, katere srečkanje se vrši že 15. junija t. 1. Ena srečka stane 4 K. Srečke se dobivajo v vseh c. kr. toba-karnah, menjalnicah itd.
K zadevi slovenskih matrik. Morebiti bo marsikoga zanimalo ono, kar smo omenili v enem naših člankov „Boj za slovenske matrike" o slovanskih matrikah, namreč da so se matrike pisale v narodnem jeziku z glagolsko pisavo. V našem uredništvu imamo na razpolago po tedanjem zadrskem nadškofu Petru dne 24. aprila 1863 potrjen po eden posnetek iz krstne, birmanske, poročne in mrliške knjige iz sedemnajstega in osemnajstega stoletja. Pri posnetku iz krstne knjige stoji letnica 1609, 17. julija, posnetek iz birmanske knjige ima datum 3. maja 1678, iz poročne knjige 9. novembra 1749, mrliška knjiga pa 30. decembra 1768. Iz tega je pač razviduo, da je imela slovanščina že
„Slavna gospoda!
Sicer moram res priznati, da se vas je zbralo še dosti lepo število, res moram reči, da ste vsi že precej lepi, ali vzlic temu pa ne morem nikakor razumeti, zakaj neki vlada v tej sobi miru in pokoja danes tak hrup! Kar drug za drugim ste namreč vstajali, prijemali za kozarec, odpirali usta ter vpili in pili „na zdravje" Barigeljcu, ne da bi trezno misleč človek mogel spoznati, zakaj se pravzaprav gre.
Ako se ne motim, se je povdarjalo, da je Barigeljc postal dohtar. Hm! Ali je morda to kaj tako zelo čudnega? Dohtar je že marsikdo postal, ki je bil neumnejši od Barigeljca in zato se prav čisto nič ne čudim, ako se je Barigeljcu pripetilo kaj tako vsakdanjega. Ravno zato pa tudi ne vem, čemu toliko vrišča in hrušča, če postane kdo dohtar, posebno ako je dotičuik predrsal toliko hlač na šolskih klopeh, in če ga pozna cela Koroška, da je še dosti „odprte glave" (posebno takrat, kadar pije). Jaz sem torej odločno proti kakemu počaščevanju Barigeljčeve slave.
In vprašam vas, kaj je neki storil Barigeljc tako važnega za človeštvo, da bi ga moral človek kaditi z vsemi mogočimi kadilnicami in kadili odspred in odzad? Smodnika ni iznašel in trdno sem prepričan, da tudi z onim dinamitom, ki je raznesel železniški most pod Humbergom, ni imel čisto nič opraviti. Kje so torej njegove tako slavljene zasluge za občni blagor laških polentarjev, ki mislijo, da se z dinamitom lahko prižigajo ka-meniti mostovi, kakor cigareta z vžigalicami družbe sv. Cirila in Metoda, zaloga pri Iv. Perdanu v Ljubljani? In dalje. Ali ima Barigeljc kake zasluge
od nekdaj isto pravico v matrikah, kakor latinščina in nemščina.
Napisi na novi železnici. „Slovenski Narod“ z dne 26. t. m. je priobčil v uvodnem članku vest, h kateri moramo tudi mi nekaj pripomniti. Dopisnik omenjenega lista namreč poroča iz Trsta, da je govoril z nekim višjim uradnikom c. kr. drž. železnic o novi železnici in iz tega pogovora posnel stvari, katere so res vredne vsega upoštevanja. Državna železnica baje hoče na novi progi popolnoma ugoditi nemškim kričačem ter napraviti po celi naši slovenski Rožni dolini samo nemške napise in namestiti po večini le nemške uradnike, ki ne razumejo niti ene besede slovenski. Za svojo sveto dolžnost smatramo, da opozorimo že sedaj, ko je še čas, na tako nezaslišano zaničevanje slovenskega ljudstva po upravi c. kr. državnih železnic. Nova železnica bo tekla skozinskoz po slovenski zemlji, po naših tleh, a naš rod in jezik naj bi se na tak nezaslišan način preziral! Ne! To bi bilo vendar že nekoliko preveč ! Ako je državna železnica napravila na progi Beljak-Pontabelj tudi slovenske napise, je pač edino le pametno, ako jih napravi tudi na novi železnici, ako hoče ostati dosledna, ako se noče udati nemškonacijonalnemu kričaštvu. Sramota bi pa bila tudi za nas koroške Slovence, ako bi hoteli prenašati tako preziranje s strani naprave, katera se hoče vzdrževati z našim denarjem. S krvavimi žulji slovenskega naroda se gradi nova železnica, slovenski narod jo bo vzdrževal v veliki meri s svojimi doneski, a zato naj bi isti ne imel pravice, da bi se njegov jezik rabil na nji ! Od Trsta pa do Celovca mora imeti slovenščina svoje mesto na novi železnici povsod! To je naša neomajljiva zahteva! Sram bi nas moralo biti, ako bi bilo drugače! Na noge torej, koroški Slovenci, pokoncu, naše slovenske občine in drugi zastopi, in zahtevajte, odločno zahtevajte, da se upošteva na novi železnici jezik ljudstva, po katerega tleh bo tekla nova železnica! Ravno tako pa upamo, da bodo tudi slovenski dižavni poslanci storili svojo dolžnost in povedali vladi, da Slovenec nikakor ni voljan pripustiti, da bi se zaničeval njegov jezik pri napravah c. kr. vlade !
Običajna slavnostna akademija slov. bogoslovcev v Celovcu se bode vršila v četrtek pred binkoštih, dne 8. junija, ob pol 5. uri po sledečem sporedu: 1. V. 6. Brož: „Napred!“, sušačka koračnica, udarjajo tamburaši. 2. „Pozdrav“, govori predsednik, g. I. Lučovnik. 3. „Domovini“, po melodiji Tovačovskega, poje moški zbor. 4. I. govor: govori g. U. Hafner. 5. H. O. Vogrič: „Slava Prešernu!", venec njegovih pesmi, udarjajo tamburaši. 6. P. Hugoiin Sattner: rNa planine !“, poje z bivšimi akad. člani pomnožen moški zbor. 7. H. O. Vogrič : ^Pomladni cvet“, mazurka, udarjajo tamburaši. 8. K. Mašek: »Strunam", poje kvartet. 9. II. govor: govori g. J. Dolinar. 10. A. Hebar: „Spomini“, valček, udarja tamburaški kvintet. 11. A. Hajdrih: „Jadransko morje“, poje z bivšimi akad. člani pomnožen moški zbor. 12. Sklepne besede, govori predsednik, g. Lučovnik. 13. V. G. Brož: „Ankica“, polka franfaise, udarjajo tamburaši.
Duhovniške in cerkvene vesti. Razpisana je župnija Vetrinj (patronat Friderika kneza Lich-tensteina) do 30. junija t. 1. in župnija Pečnice
Uganka. Kdo ima najdaljši nos? Odgovor: Velikovški c. k. okr. šolski svet (v katerem sedijo poleg pametnih mož tudi zagrizeni hajlači), ki je na umeten način hotel preprečiti izkušnjo krščanskega nauka za šolarje v cerkvi. Dobil je namreč zastonj od c. k. dež. šolskega sveta nos, ki sega od Celovca do Velikovca in je torej 26 km dolg. V Celovcu so še drugi gospodje; ali zdaj veste to, očka Pinteritsch?
Pričakati ne morejo velikovški mogotci, da bi c. k. dež. šolski svet v sporazumu s preč. ordi-narijatom rešil zadevo glede poučevanja krščanskega naukom v slovenskem jeziku (za slovenske otroke, katerih je 600/0) in so odločili v seji dne 16. t. m. in to v nenavzočnosti zadržanega cerkvenega zastopnika, da je strogo prepovedano poučevati krščanski nauk tudi v slovenskem jeziku. Sklicujejo se na § 25., točka 2., postave z dne 8. febr. 1869, dež. zak. št. 10, in § 13 e, postave z dne 11. febr. 1873, dež. zak. št. 22, katera paragrafa sta v tej zadevi popolnoma brez pomena, ker še višja oblast ni ukrenila ničesar; sploh pa nima okr. (isti patronat) do 4. julija t. 1. — Župnija Žab-nice v Kanalski dolini se je podelila g. dr. Ivanu Amschlnu. — Na sv. Višarje za čas romanja pridejo gg. Josip S va ton, župnik na Strmcu, Franc Uranšek, provizor v Mohličah, in Ivan K o g e 1 n i k, kapelan v Žabnicah. — Mohliško župnijo bo oskrboval župnik kamenski, g. Iv. Bošti-jančič, pokrško župnik grabštanjski, g. Štefan Bayer, in strmško župnik gozdanjski, g. Janko Maierhofer.
šolski svet gg. katehetom nič ukazovati, ker so ti podložni in odgovorni le ordinarijatu. Zato se dopis vrne. Ali čakate še na drugi nos? Morebiti bo ta še daljši!
„Das ferfluhte cajtungsšrajbn44. V Vrbi so imeli občinsko sejo in tam so se bridko in pa tudi z vso resnobo pritoževali, da se Vrba toliko vlači po časnikih. Ugled Vrbe kot mirnega zdravilišča s tem trpi . . . Posebno se je to povedalo vrbskemu nadučitelju g. Jancu, češ, da naj vsaj že enkrat pusti pisarijo po listih. Dà, dà, mi smo tudi tega mnenja; če bi se namreč ne bilo začelo mešati in napravljati take komedije v Vrbi, kakor je bila znana hajlarija, bi bilo vse tiho in mirno in Vrbljani bi ostali še naprej na glasu kot „fletni ljudje". Tako se pa stvar meša in meša, da na vse kraje smrdi, pa konca še ne bo, to vam povemo, dokler bodo taki ljudje kazali svojo jezico zoper vse, kar je slovenskega.
Izpred sodišča. Pred deželnim sodiščem je stal 18. majnika Jožef Z Witter, ki je doma v Hor-zendorfu pri Št. Vidu. Tam je bil nekaj časa uslužben pri občini, bil je pa po 3 letni službi radi raznih poneverjenj in tatvin odpuščen. Bil je osem mesecev v Celovcu pri okrajnem glavarstvu. Lani o Veliki noči pa ga je sprejelo županstvo dholiško za občinskega tajnika. Imel je-mesečno 60 K in prosto stanovanje. On se pa vseeno ni poboljšal. Vse leto je poneverjeval in celo goljufal ljudi. Nekemu siromaku, ki je od stožavske občine dobival po 8 K na mesec, te svote ni izplačal. Na davkarijo bi bil imel poslati 20 K za Fil. Stožirja in 15 K 86 vin. za Pav. Buchsbaumerja, za Trezo Stožirjevo pa 24 K in pozneje 135 K, za Blaža Kobana pa 20 K ; ves ta denar je pridržal zase in
tudi mnogo vojaških taks. Za Lovr. Lučovnika bi bil imel poslati 36 K 6 vin. na zavarovalnico za nezgode, pa jih je istotako obdržal. Ogoljufal je pa občinski tajnik Zwitter Andr. Juriča; prišel je lani po letu k njemu in mu rekel, naj takoj plača za svojo ženo 47 K za to, ker je bila v bolnišnici. Račun je pa v resnici znašal samo 27 K. Sicer pa Zwitter tudi teh 27 K ni plačal, ampak je porabil zopet ves ta denar zase. Nazadnje je tudi Marijo Cunič, kakor smo že prej poročali v našem listu, opeharil za 54 K, ki bi bile imele biti za stroške v bolnišnici. Zwitter, ki sploh ni imel pravice, denarja jemati, je še mnogo drugih poneverjenj in goljufij zakrivil. Zagovarjal se je, da mu je župan ukazal hoditi pridno v družbo, da pa je on s tem zagazil v dolgove in bil tako primoran, pomagati si s takimi zločini. Sodišče je priznalo obtožencu olajševalne okoliščine in ga obsodilo samo na 1 leto poostrene ječe.
Vrbska okolica. (Legar [tifus].) Ta nevarna nalezljiva bolezen se je prikazala v Doma-čalski in Št. Jurski fari. Pri Nemcu v Umbarah je gostilna zaradi legarja že dalj časa zaprta, še tobaka ne sme prodajati. Na drugih hišah, kjer leže bolniki, je nabito, da je vsak poset prepovedan. Komisija zdravnikov je stvar že preiskavala in zapovedala zdravstvene pripomočke. Neka deklica, ki je bolnim stregla, ter potem sama dobila legar, je na skrivnem šla domu v Gorje pri Vrbi. Komisija je začudeno in ogorčeno rekla: Za božjo voljo, sedaj nam ponese ta deklica legar še v druge kraje. Vrbski orožnik je sam rekel deklici: ti imaš legar. Vse to je bilo malo pred znano hajlarijo v Vrbi. In vkljub temu, da so za to vsi vedeli, se shod ni prepovedal. In deklica je bila celo med otroci v Vrbi. Kako lahko bi to imelo nepovedljiro nesrečne posledice.
Ukve. Naša vas je pač res nesrečna. Ne vemo, čemu ali komu naj pripišemo to ; ali naj reče kdo, kar hoče, neka posebna nesreča je vedno z nami. Pred kakimi 14 dnevi se je vnovič pregledala naša „Hranilnica in posojilnica" in našlo se je, da zopet manjka okrog 700 K, kar je sicer napram pomanjkljaju 12.000 K, ki se je konstatiral pred nekaj časa, sicer malenkostna svota, ali vzlic temu je nekaj čudnega, da mora pri nas vedno kaj manjkati. Radovedni smo, kdo bo tu pokril pomanjkljaj. V odboru »hranilnega in posojilnega društva" so: Franc Ehrlich, župan v Ukvah, načelnik; Jakob Wedam iz Ovčje vasi, njegov namestnik; Janez Martinc, Josip Martinc in Peter Oitzinger iz Ovčje vasi, Matija Preš er n, Josip Mešnik (ni davkoplačevalec), Karl Ehrlich in Gregor Kanduč v Ukvah, člani načelstva. Tajnik in blagajnik pa je nadučitelj Josip Kovač. Tako namreč je zapisano v zadružnem zapisniku. — Kakor smo torej rekli, se je konštatiral primanjkljaj okrog 700 K. Vprašamo torej vse pristojne oblasti : Ali jim je znano, da se je konstatiral ta p ri m a n jklj a j i n kdo ga bo pokril? Ravno tako pa tudi vprašamo: Ali namerava c. k. državno pravdništvo posredovati, d a se poizve oni, ki je ta primanjkljaj zakrivil, in da se v slučaju dokazane kaznive krivde tudi po postavi kaznuje?
za prevrtanje Karavank ? Ako bi se bilo kdaj bralo, da se je kdaj ta ali oni zaletel s svojo trdo glavo v hrib tamkaj Podrožčico in prebil tunel do Hrušice, potem bi se vsaj moglo misliti, da je to bil Barigeljc, ali nikdar ni bilo čuti kaj takega, kajti pravi se, da na Koroškem ni več tako trdih glav, ker marsikdo nosi na plečih zeljnato glavo mesto človeške. Da se najdejo tu pa tam kaka dolga ušesa, je prav lahko umevno, saj je gotova resnica, da mora človek, ki zataji svoj jezik, drugega pa ne zna, — rigati. Sicer pa tudi zato nima Barigeljc nikakih zaslug, niti za zeljnate, niti za oslovske glave. — Ker je znano, da je svoj čas Barigeljc premetaval svojega rojstva grešne kosti po vseh kotih koroške dežele, vtikajoč svoj nos v vse, kar ga ni čisto nič brigalo, bi pač človek mislil, da je podregal s tem nosom vsaj nekoliko okrog stolpa v slavni Globasnici, pri čemer je odletel eden kazalec stolpni uri, tako da morajo sedaj Globasničani šele s pomočjo sferične trigonometrije preračunavati, kdaj je treba iti opoldne jest. Ali glejte, niti za izgubljeni kazalec nima Barigeljc nikakih zaslug, kajti tako visoko ni segel njegov nos. — Torej niti tu niti tam ničesar. Barigeljc ni dosedaj še nikdar pobil oken v tiskarni družbe sv. Mohorja, Barigeljc še ni nikdar vriskal po ulicah „Heil und Sieg", dasiravno se je naučil prav dobro delati kavalerijske atake na nevidne sovražnike. Barigeljc še ni nikdar dal v Celovcu slovenski vpisati svojega otroka, ker slučajno še nima nobenega. Barigeljc ni nemški krščanski socijalist, da bi sežigal „Mir“, niti ro-žeški c. k. uradnik, da bi ga tožil, Barigeljc ni . . . prav nič drugega, kakor Barigeljc in...........prav
nič drugega, kakor Barigeljc, in zopet in zopet Barigeljc, pa nič drugega. Ako je slučajno zadel z glavo ob dohtarski klobuk in ima sedaj pravico za svoj podpis porabili nekoliko več črnila kakor pa doslej, zato pač ne vem, ali zasluži kako posebno čast. Jaz mu jo odrekam, kajti zame ostane Barigeljc Barigeljc, če ga narede stokrat za dohtarja, ali pa nobenkrat.
Tako! Dixi et salvavi animam meam!
Živio, Barigeljc!"
Da je sledil temu govoru dolgotrajen smeh, je umevno, in zopet se je dvignila cela družba in Barigeljcu nazdravljala še bolj navdušeno.
Bila je ura že črez polnoč. Tedaj pa je prvi vstal starosta družbe, češ, čas je, da gremo. Bil je to mož sivih las, a duha še čilega, da je s svojim humorjem navduševal mladino in med njo sam zopet postal mlad. Kaj rad se je smejal in njegov pregovor je bil : Spoštovati pošteno kapljico in zaljubljen biti. In če so ga prijatelji dražili, češ, star si že, a vedno ti še rojijo take muhe po glavi, jih je zavrnil: ^Zaljubljen biti, to se mora prav razumeti, saj človek je v marsikaj zaljubljen : hribolazci so na primer zaljubljeni v gore, gospe v lepe klobuke, saj stojijo po cele ure pred izlo-gami in si izmišljajo bojne načrte za pridobitev klobukov po najnovejši šegi, drugi so zaljubljeni v svoje psičke, no, in jaz sem pa zaljubljen v vince, ki človeško srce razveseli. Seveda nisem zaljubljen do ušes; to bi moglo škodovati, vse le v pravi meri."
Vstal je tedaj naš starosta in se odpravljal. Bil je izvrstne volje in čil kakor mladenič. A ko je oblačil suknjo, spravil je še srečno desno roko
v rokav, a leva ni hotela ubogati in šel je kar tako domu. Med potoma pa si je mislil: „No, meni se zdi, da sem bil danes malo preveč zaljubljen."
Sčasoma so se dvignili tudi drugi gostje in kjer je bil prej šum in bilo slišati veselo petje, bilo je sedaj mirno in tiho, ostal je le duh po vinskem soku, kar je značilo, da je bila zbrana vesela družba.
Tem bolj pa je bilo zunaj hrupno. Bilo je na eni strani poslavljanje na vse strani, na drugi so se zopet posvetovali, kaj bi se še dalo pametnega storiti. Barigeljc je hotel iti kar domu k svoji Franici, a priskočili so trije botri, Zorko, Štefan, Vinko, češ, to ne gre, da krščenec pride sam domu ali celo tako kakor tedaj, ko je bil prvokrat pri krstu in je potem svojega botra moral nesti v „cekarju“ domu.
Prijeli so ga pod pazduho in hajdi z njim v kavarno.
Tako so se razgubili polagoma vsi, vsak na drugo stran in kmalu je postalo vse mirno. Pustimo tačas Barigeljca in njegove tri tovariše — botre, kajti v to so se oni ponudili in Barigeljca tudi od doma spremljali. Barigeljc je bil tisti večer že tako študiran, da je časnik čital, če tudi ga je držal narobe, na kar ga je boter Zorko opozoril, da tukaj ni taka navafia in je tudi bolj pripravno, ostati pri Starem.	(Konec prihodnjič.)
Kupujte narodni kolek!
Je li južna železnica vsemogočna ?
Današnje kričeče razmere južne železnice, naperjene proti Slovencem, so zastarele že ob svojem začetku pred kakimi 50 leti. Vidno so pisane v podli strasti in hudobni zavisti, živa podoba krivonosega — od vsega treznomislečega sveta — zavrženega židovskega tabora.
So li znane te razmere sl. glavnemu nadzorstvu avstrijskih železnic, ki je takorekoč „najvišji redarstveni organ“ ? !
Toda južna železnica ni vsemogočna — ure njene samovolje potekajo, in ljudski glas se dviga proti njej odločno, ponosno in samozavestno! To je naravnost nečuveno gaženje slovenskega jezika na slovenski zemlji in med slovenskim narodom.
A to še ni vse! — Kje je varnost življenja domačih in tujih potnikov?!
Znano je, da trpe nadzorstveni krogi pri južni železnici na dolgo in široko gorostasno bedastočo — da so službene navodilne knjižice („inštrukcjoni“) za čuvaje in njihove pomočnike pisane v blaženi nemščini.
Čuvaje ni rodilo mesto, ampak borna kmetska vas. Na deželi so se priučili slovenski pisati in brati. Potrjeni so bili v vojake in tam so jim ubili v glavo polomljeno nemščino. S tem potrebnim (?) zakladom so šli od vojakov in južna železnica jih je sprejela sprva kot delavce na gornji gradnji (Oberbau), pozneje pa jih je povišala, ker so za silo lomili nemščino, v čuvaje. Seveda je šlo dostikrat za zlomka trdo, ker je ta pri vojakih usi-Ijeni zaklad vsled nerabe tako rad spuhtel. Želez-nični mojstri in čuvaji, s katerimi so prišli novinci v dotiko službeno ali neslužbeno, so jim vlivali v glavo železnične nauke v slovenskem jeziku, ker knjižic niso umeli. Poleg tega pa so si novinci še doma ubijali glavo dolgo in dolgo, od črke do črke, z nemško pisanimi navodili, dokler niso prestali skušnje, največ z veliko silo. Seveda še mnogo in mnogo niso umeli in ta obsežni mnogo jim je ostal zvest še naprej — nemščina pa je puhtela v zrak. Evo dogodka:
Neki sicer dobro izvežban čuvaj je čital: „Das Haltsignal ist zu geben: Wenn die Bahn unfahrbar gevvorden ist oder ein anderes Hindernis die Wei-terfahrt gefàhrdet, beziehungsweise hemmt. . .“ Tu mu je zmanjkalo sape in poklical je sina, ki je študiral latinske šole: „Ti, kako pa pride ta „hemmtu — ta „srajca“ tukaj med „holtsignal‘? (Zamenjal je menda v svoji znanosti „hemmt* in „Hemd“.)
Cesar ne smemo nikakor pozabiti, je dejstvo, da opravljajo pomožno čuvajsko službo tudi ženske in navadni delavci. Ti se niso nikdar brigali, oziroma niso imeli prilike, da bi spoznali kako nemško črko. Nemških besed znajo toliko, da jih lahko seštejejo. Utepli so jim v glavo nekaj, da vedo vsaj, kaj je: „holt, frej, longzam, segnai, cuzamen-štos, beksl, onglajsnga, cuk, rešpehtar, štrof, fer-bajs“ in še nekaj drugih izrazov. Njihovo znanje iz navodilnih knjižic je navadno jako plitvo, nezanesljivo in nezadostno — ker ne razumejo vsiljene nemščine. Celo malo knjižico službenih navodil — nemško pisano — zamorejo umeti le uradniki, ne pa slovenski čuvaji in njihovi pomočniki!
Še nekaj sličnega! Vsak spremljevalec želez-ničnega vozička — preprost delavec — ima nekak vozni list (legitimacijo), na katerem mrgoli prav drobno tiskanih izvlečkov službenih navodil. Seveda je, za devet križev, ta tiskovina zopet nemška in bilo bi vseeno, ko bi bila le prazen papir! Ali ni to bedarija — vredna južne železnice?!
Kje je varnost življenja? V Ameriki uporabljajo to, kar je praktično, južna železnica pa se boji prav tega, ker bi ne bilo krivično napram Slovencem. Koliko se pač pri nas pisari in ogleduje često vse neznatne naprave, je li ondot varnost življenja zagotovljena? Južne železnice pa ne vidi nihče ! Ostra pažnja njenega osobja se vedno bolj utruja vsled vedno težje službe, promet se le množi, in tako raste tudi nevarnost življenja vsled slabega umenja ali celo nepoznanja službenih navodil od dne do dne. In sedaj, ko namerava južna železnica upeljati celo brzovlak, ki bi prevozil progo Dunaj-Trst za 3 ure hitreje, je naša dolžnost že zaradi varnosti življenja, da ugovarjamo zoper to upeljavo, oziroma zvračamo neposredno na južno železnico odgovornost za vsako nezgodo, ki bi nastala iz tega.
Enaka krivica — zdi se nam, da neka kljubovalna zlobnost — je tudi pri napisih v železničnih vozovih. Vse jezike, katerih ni potreba v naših krajih (tudi pri krajevnih vlakih) so obesili v vozove, samo slovenskih napisov ni ! Ko bi zmagali Japonci Buse, morda bi še klinopisi „vzhajajočega solnca“ zašli v te vozove? — Ker pa izražajo ti napisi tudi važne varnostne odredbe in svarila (Baden-Wien links aussteigen; nicht hinausbeugen; Notsignal itd.) in so domačim potnikom neumevni
— narekati moramo južni železnici tudi neposredno odgovornost za vsako nezgodo, ki bi utegnila daues ali jutri iz tega nastati. — Imeli smo že večkrat priliko, slišati krepkih zabavljic v železničnih vozeh napram južni železnici in bile so popolnoma opravičene !
Poslanci, pozor!
Minila bode tudi namišljena vsemogočnost južne železnice in pokorila se bode zakonu, ki je baje pisan za vse avstrijske državljane. Nemški jezik je včasih sicer malce dolg — vendar ne sega okrog sveta; to je le prazna bajka!
II. poučno potovanje kranjskih kmetovalcev.
Z ozirom na razglas podpisanega glavnega odbora z dne 10. maja t. L, javljamo, da je poučno potovanje na Štajarsko, oziroma Koroško zagotovljeno ter da se bo vršilo po nižje označenem sporedu od 13., oziroma 14. do 17. junija t. 1.
Prijave za udeležbo sprejema podpisani odbor
še do
8. junija t. 1.
Vožnja v tretjem razredu bo stala 25 K, v drugem razredu pa 50 K. — Vsak udeleženec naj pošlje najkasneje do 8. junija t. 1. podpisanemu odboru 25, oziroma 50 K, da se mu bo mogel pravočasno preskrbeti sešitek voznih listkov. Vse potne stroške nosi vsak udeleženec sam. Voditelj izleta, g. mlekarski nadzornik Legvart, preskrbi vse potrebno glede vozov, prehranitve in prenočišč.
Udeležniki se zbero v torek, dne 13. junija zvečer med 9. in 10. uro v hotelu Lloyd v Ljubljani, oziroma pridejo pravočasno na južni kolodvor, da se odpeljejo s poštnim vlakom ob 12 uri 15 minut po noči iz torka 13. na sredo 14. junija. Udeleženci na tej progi, ki ne pridejo v Ljubljano, naj vstopijo v ta vlak.
V	sredo, 14. junija po dohodu vlaka v Wildon ob šestih zjutraj bo zajutrek ter takoj potem odhod z vozom v Waldegg na posestvo viteza Plessinga, kjer bo ogledovanje velikanske reje prašičev (400), izdelovanja sadnega šampanjca ter sirarne. Iz Waldegga se udeleženci vrnejo preko grajščine Herbersdorf — kjer si ogledajo velikanske sadovnjake — nazaj v Wildon, kjer bo kosilo. Po kosilu odhod v Gradec. Tam si še isto popoludne ogledajo vzorno perutninarstvo deželnega zavoda v Peldhofu ter deželne kmetijske šole v Grottenhofu. Ogled mesta Gradca in prenočevanje.
V	četrtek, 15. junija, odhod iz Gradca zjutraj
ob šestih v Welsberg, kjer bo ogledovanje vzornega gospodarstva in reje pincgavske govedi pl. Dehneja. Ob	uri odpotovanje v Bruck, kjer
bo kosilo, in popoludne ob treh odhod v Admont. Tamkaj izletniki obiščejo samostanske kleti. V Admontu bo večerja in prenočevanje.
V	petek, 16. junija, zjutraj ob petih odhod na Štajarsko deželno šolo za živinorejo in plani-narstvo v Grabnerhofu ter ogledovanje vzornega planinarstva v Buchavu. To ogledovanje se bo vršilo pod vodstvom tamošnjega vodje, znamenitega živinorejca dr. Schupplija. Kosilo v Admontu, potem odhod v Kaisersberg, kjer si izletniki ogledajo vzorno sirarno in živino nekaterih posestnikov. Po večerji odpotovanje v Judenburg, kjer bo prenočevanje.
V	soboto, 17. junija, zjutraj z vozom odhod na planine živinorejske zadruge v Judenburgu, potem v Talheim in Št. Lampreht, kjer bo kosilo. V Št. Lamprehtu ogledovanje vzorne živinoreje tamošnjega benediktinskega samostana in posestnika Zedlacherja. Iz Št. Lamprehta odpotovanje zvečer ob sedmih črez Trbiž v Ljubljano.
Glavni odbor c. k. kmetijske družbe za Kranjsko.
Ljubljana, 25. maja 1905.
Društveno gibanje.
Ustanovni shod „Podpornega društva za slovenske dijake Koroške" in občni zbor celovške čitalnice vršila se bodeta v v sredo 7. junija zvečer pri Cavsniku (Lidmanskega ulice 8) v Celovcu. Zaradi važnosti tega zborovanja upamo na jako obilno udeležbo iz vse Koroške !
Posojilnica v Črni bo imela svoj redni letni občni zbor na binkoštni ponedeljek, 12. jun. t. L, popoludne ob 3. uri, v prostorih posojilnice. Spored: 1. Predložitev računa za leto 1904. 2. Volitve. 3. Razni nasveti.
Gozdanje. Tukajšnje „Kat. slov. izobraževalno društvo" napravi v nedeljo, dne 4. junija 1905, javen shod, oziroma i z 1 e t k Sušniku v Hadanče na Dholici, kjer bodo govorili mladeniči. Zanimiv govor bo imel mladenič Bernard Schwarz, namreč: „Kaj je slovenska mati in njen jezik". Začetek ob pol 4. uri popoldne ob vsakem vremenu. Ker bo za majhno vstopnino veliko poučnega in koristnega
slišati, pridite vsi! Po govorih se bo razpravljalo o raznih slučajnostih in se bo predstavljala igra „Kmet Herod*. K najobilnejši udeležbi vabi vse Šlovence in Slovenke iz okolice	odbor.
Razne stvari.
Ženska zgovornost. Kadar dve ženski skupaj prideta in govoriti začneta, stvar navadno precej časa potraja, to je stara reč ; pa da ste dve ženski tako pridno klepetali, da niste čuli brzovlaka, ki se je pripeljal proti njima, to se je pred kratkim na Nemškem v Burgdorfu morda vendarle prvič zgodilo. Bilo je tako-le: Ob šestih zvečer sta prišle k železničnemu prehodu dve ženski; ker pa so bile zavore zaprte, sta morale počakati. Seveda sta si čas pridno kratile z novicami. Ko se je bii odpeljal mimo	tovorni vlak in so se bile
odprle zavore, stopili sta ženski naprej pa samo do tirov, med tema sta obstali in govorili, pa besedovali naprej in niste zapazili, da je med tem zazvonilo in da so se zavore spet zaprle. Privozil je brzovlak in se jima bližal, pa onedve v svojem „delu“ in svoji gorečnosti tudi tega ne slišite priropotati. Strojevodja kliče, zažvižga, pa babji gobec ni tako lahko ustaviti. Vstaviti se je morala, da bi bab ne povozila, lokomotiva in ž njo brzovlak. In še-le, ko ja strojevodja z lopato v rokah prirentačil na naši ženi, sta jo pobrisali.
D opisi.
Vrha. Res krasen dan je bila nedelja, dne 15. t. m., za nemčurje v Vrbi in Rožeku. Kakor rečeno, dan je bil krasen za te ljudi, nikakor se pa ne more trditi, da je bila krasna veselica „šul-ferajna" in rsudmarke“ v zvezi s Schillerjevo slavnostjo. Kdor je vse to videl, mora reči, da nemčurji v tem kraju še nikdar niso doživeli take blamaže, kakoršno ravno ta dan. Gromenje topičev je že predvečer naznanjalo, da se ima vršiti nekaj posebnega; slavoloki in zastave pa so pričale, da se bo vršila nemška slavnost. In res je prišla zaželjena ura, da so začeli dohajati otroci raznih šol; večina odrastlih ljudi pa je prišla le iz radovednosti. Resnico je govoril župan Ulbing v svojem pozdravu, da take slavnosti še ni bilo na Vrbi. Pokazal pa je takoj tudi svojo barvo s tem, da je tožil o „farških hecarijah", češ, da se morajo braniti pred navalom po duhovnikih našunta-nega slovenskega ljudstva. Ij dna srca se je zahvaljeval seveda tudi učiteljem, kateri so (saj itak vemo) največ delovali v povzdigo te slavnosti.
Resnica je, da so učitelji, okrašeni od prvega do zadnjega s franfurtarskimi trakovi, pokazali ta dan javno pred svetom, kako vzgojujejo njim izročene otroke. Ako bi jim bilo res toliko na tem ležeče, da vzgojijo njim izročene otroke slovenskih staršev prav in najboljše, bi jih bili gotovo poučili, da se cesarska himna poje in posluša brez klobuka na glavi ! Ali ni to škandal, da je bilo precejšnje število šolarskih fantov pokritih, ko se je pela cesarska himna?!
Med korakanjem šolarjev v Moslacherjevo gostilno pa je vzbujal šolar iz vrbske šole posebno pozornost in sicer radi tega, ker je bil — bos. Revež se je moral vsakemu smiliti, ker so mu njegovi sošolci neusmiljeno stopali po petah. Seveda, če tudi bos, na nemško slavnost mora, ker pri Moslacherju je bilo za šolarje pripravljenih 3000 klobas in pa, kakor je bilo videti, precej piva. Z veseljem so se vsedli otroci vsak s svojo klobaso v roki k mizam, da pokrepčajo za silo vsaj telo, duševne hrane zanje itak ni bilo. To je bilo govorjenja in jeze, predno so učitelji s svojo nemško komando spravili vseh 778 otrok na svoje prostore! Ko pa so videli, da ne gre s to komando, se jim je pa kazalo kakor mutcem, če pa še to ni nič pomagalo, se jim je pa tudi slovensko tiho na uho zašepetalo, kam da naj sedejo.
Čudno je, da ta gospoda, katera nam toliko vsiljuje to blaženo nemščino, ne izprevidi, da se otroku ni mogoče pri sedanjem šolskem zistemu priučiti nemškega jezika. Saj se je to pokazalo tudi pri predavanju in pri petju, ko so se otroci dolgočasili in ozirali okrog, ker niso nič razumeli. Blagor vam, ki ste učili te otroke verze, naperjene edino le proti Slovencem, bodite prepričani, da niste rešili ta dan nemščine na Koroškem niti za las, in da ne pridete še kmalu v zaželjeni nemški rajh.
Res prijetno bi bilo živeti v deželi, ako ne bi bilo nasprotnikov; toda kdo je temu kriv? Vi pravite, da smo Slovenci hujskači, mi pa pravimo, da ste vi. Kdo drug, kakor vi, nam hoče vzeti naše ndrodno prepričanje in zemljo, zraven tega pa še vero!? Kdo drugi, kakor vi, učite otroke protindrodne in protiavstrijske pesmi? Dà! vi nam stopate na prste, in kdo bi se ne zdramil? Ako prav smo na Koroškem v manjšini, toda vedite, da bo že še prišel čas, da se nad vami maščujemo. Godite nam lepo ali grdo, z vami ne bodemo nikdar plesali.
Ako bodete pisali o množici ljudstva pri tej slavnosti, vam bodemo radi verjeli, če ste pa mogoče mnenja, da je bilo to ljudstvo razun učiteljev in uradnikov nemško ljudstvo, se pa motite. Ali niste slišali, kako so govorili med seboj otroci in odrastli ljudje? Ali niso prišle vam prirediteljem te slavnosti solze v oči, ko ni samo ljudstvo, temuč so celo člani odbora govorili slovensko ? ! Kdo drug naj povzdigne slavnost ali veselico, kakor udeleženci, in ti so bili v tem slučaju otroci večinoma slovenskih staršev in drugi slovenski ljudje iz okolice. Navdušujte, govorite in prepevajte takim ljudem, ki vas razumejo, ljudje na tej slavnosti vas niso razumeli, ker jih je rodila slovenska mati in tega, kar jih je mati naučila, jim ne morete odvzeti.
črna. Dne 17. t. m., zvečer ob kaki 9. uri, je sedela vesela družba v gostilni gosp. Rešerja, se veselo pogovarjala in se za potrebo z vincem krepčala. Kmalu pa vstopi tuj mladenič, star kakih 19 do 22 let. Prisede k drugi mizi in zahteva piva. Ali mladeniču samemu ni ugajalo. Vsede se k družbi, kjer se začne kmalu živahen pomenek. Tujec je pravil, kako dobro se mu je godilo v Ameriki, in lepi zaslužek, o katerem je pripovedoval, nas je kar vzdigoval, da bi jo popihali v Ameriko. Pokazati je hotel, da ima Amerikauec deuar, in je naročil kuhanega vina kar cel „štefan“, kakor pri nas pravimo, in kmalu se je razvilo prav živahno veselje. „Na zdravje Amerifeancu“, je zadonelo in tako je šlo naprej in se popilo kuhanega vina kakih 5 litrov. Ravno povzame zopet Ameri-kanec besedo, rekoč, da ima dober delavec tudi dobro plačo, kar vstopi orožnik in ga v naše začudenje odpokliče. Ali kaj to! Zasliši se beseda „halt, halt“, in šlo je, kakor bi se šlo za življenje. No, pa tudi res, popihati jo je hotel, in namreč zato, ker je videl, da ga imajo, tata namreč, ki je v Bistri pri Ratu denar in urne verižice pokradel, in Bog si ga vedi, kaj še ima vse na vesti. Posebno dobro pa je naredil kmetski fant, ki je „Ame-rikanca1* tako hitro orožuištvu javil. Ubogi oštir ima tako zadosti davka za plačevati, pa bi bil še lahko po noči sam okraden. Seveda, zanesli smo se na Amerikanca, in Bog ve, ali bi bilo samo ropanje zadosti, znabiti, da bi bilo tudi kako človeško življenje žrtev suroveža. Dobro je torej, da ga je orožnik pobasal in peljal v Pliberk k sodniji, kjer bode še gotovo žaloval po nepopiiem kuhanem^ vinu.
Črneče pri Dholici. (Slovo.) Odkar ima naš cenjeni „Mir“ novega urednika, skoraj še nič ni bilo slišati od nas. Pa tudi danes moram poročati žalostno novico, namreč da nas bo zapustil naš veleč, župnik g. Pr. Katnik in se preselil v lepo Zilsko dolino in sicer na Brnco. Deset let je bil med nami in se je s svojo požrtvovalnostjo bodisi v dušnem ali pa v narodnem oziru prikupil vsem. Koliko dholski župljani izgubimo ž njim, pač kaže žalost župljanov. Veseli nas pa, da dobi g. župnik v svoji novi župniji, v kateri je bil pred 18 leti kot župni oskrbnik, pač vrlo narodno prebujeno ljudstvo, ker imajo pevsko in tamburaško društvo, česar pri nas silno pogrešamo. Želimo torej novemu brnškemu g. župniku vse najboljše. Bog pa mu stotero poplačaj trud in delo, ki ga je imel pri nas! Bog in narod!
Slovenski mladenič.
Resnica pri Borovljah. Slovensko pevsko društvo „Drava", ki je zastopano po obilnih, naj-izbornejših glasovih, je gotovo eno najboljših slovenskih pevskih društev na Koroškem. V vsakem oziru je dosedaj zasledovalo svoj namen, označen v društvenih pravilih, a vendar bi blagovolili društvene člane-mladeaiče opozoriti na nekaj nedolžnega, a jako važnega za napredek, namreč na izobrazbo. Svojo društveno sobo ima društvo pri Cingelcu na Trati, kjer je sedež slovenske čitalnice in kjer so do malega vsi slovenski in tudi par nemških časopisov. Slovenski pevci! Segajte prav pridno po berila, izobražujte se, da boste lažje shajali v življenju, če ste tudi le delavci; kajti dandanašnji čas zahteva tudi od vsakega, tudi najnavadnejšega človeka nekoliko splošnega znanja. Sicer jih je že tudi nekoliko v Glinjah, ki so že itak dobro izobraženi in spoštovanja vredni možje, katerih dolžnost je, da svojo izobrazbo tudi drugim podajo, in to bi se doseglo po kratkih, poučnih govorih. Žalibože, da so nekateri že sposobni govorniki preveč bojazljivi in da se v odločilnem trenutku izgovarjajo: „Nimam daru jezika!" Takim bi pač svetovali, da korajža velja in govornik govori. Lepo priložnost vam nudi vaša mladost in lahko se še marsikaj dobrega naučite, kar se v ponemčevalni šoli niste naučili. Gibčni ste; gibajte se!
(Dinje. Lahko trdimo, da v spodnji Rožni dolini ni najti kraja, ki bi bil v narodnem oziru tako trden, kakor so Glinje. A tudi naši mirni ?asi je že večkrat pretila huda nevarnost, da jo nemčurska povodenj zalije in uniči; kajti tudi pri nas so že bivali taki ljudje, katerih žalibože nikjer ne manjka, ki so porabili vsa svoja sredstva v to,
da bi nas slovenskemu jeziku odtujili in potemtakem ponemčili. Toda imeli smo vedno dosti onih mož, ki so sicer v boju s svojimi nasprotniki dosti žrtvovali in mnogo trpeli, a ne obnemagali. Marsikateri zagrizen nemškutar je začel pešati v boju s korenitimi Slovenci, vrgel je orožje v stran in rekel obupno: „da se z Glinjčani ni mogoče bojevati". Dostaviti pa moramo, da so bili ravno Glinjčani in možje spodnje glinjske okolice v marsikaterem oziru vodniki tistih, ki so jih zaničevali, same sebe pa hvalili in povzdigovali. Dovoljujemo si navesti le par vzgledov. Z ustanovitvijo svoje slovenske hranilnice in posojilnice so dali Glinjčani nem-čurjem povod, da so tudi ustanovili v Borovljah svojo posojilnico, seveda z namenom, da bi slovenski posojilnici v Glinjah delali zgago, kar se jim seveda ni posrečilo. Glinjska posojilnica cvete in napreduje gotovo boljše kakor borovška. In zakaj ? Možje glinjske posojilnice so namreč vedno spoznavali namen svojega zavoda v pravem pomenu besede. Ko se je zidalo v Borovljah konsumno društveno poslopje, toliko hvalisani nemčurski posojilničarji in naprednjaki niso imeli denarja na razpolago, da bi ga posodili za ustanovitev tako velevažnega zavoda, ker so si bržkone mislili, da bodo pomagali s tem delavcem na konja, svojim pristašem pa škodovali. Glinjski slovenski posojilničarji pa so dobro spoznali, da je konsumno društvo v Borovljah koristno in neobhodno potrebno. Uvideli so, da nemškonacijonalni borovški delodajalci delavce izkoriščajo in izsesavajo, kolikor jim je drago, in da bi tej »oderuški gospòdi" še pomagali prodajalci, ako bi ne bilo konsumnega društva, ki bi jih v cenah vodilo in njihovi denarni požrešnosti nasprotovalo. Glinjski posojilničarji so tedaj velevažen pomen konsumnega društva spoznali in tudi skočili takoj merodajni osebi na pomoč. Zdaj pa vprašamo: Kdo je naprednjak, kdo je značajen, kdo ima dobro vest? Mogoče tisti, ki bi najrajši videl, da bi delavci, od katerih je odvisno vse družabno življenje in tudi obstanek delodajalcev, izginili iz človeškega bivališča? Mogoče tisti, ki nočejo spoznati, da je tudi delavec človek, da se morajo njegove razmere zboljšaj! ?	Bufaloibil.
Škofiče. Društvo „Slavček“ je priredilo predzadnjo nedeljo popoldne dve igri. „Lurško pastirico" so igrale dekleta iz Škofič in Št. lija tako lepo, da so med igro stale marsikateremu solze v očeh. Ker je bilo slabo vreme, smo morali to igro igrati v društvenih prostorih v Krištofovi vili. čeravno je dvorana zelo velika, je bila polno natlačena do zadnjega kota. Drugo igro smo igrali na prostem, ker se je vreme med tem časom zboljšalo, in ker je bilo v sobi premalo prostora. Igrali so jo fantje na Blatnikovem travniku, kjer so postavili že prej pripravno utico z mnogimi zastavami. Igra se imenuje „Kmet Herod". Igrali so jo prav dobro. Herod je bil Jan. Verlič; dijaki: Jož. Obilčnik, Arnold Aleš in Kobanov iz Št. lija ; zdravnik pa Rajner Matevž, stari oče pa Miha Žužov. Igra je povzročila mnogo smeha iu zabave. „Slavček“, le tako naprej!
Prevalje. Pri občinskih volitvah, 25. maja 1905, smo zmagali v vseh treh razredih. V prvem nismo imeli začetkom mnogo upanja, ker je zmagala naša stranka v tem razredu samo enkrat, ko so bili učitelji in uradniki v sovraštvu. Čeravno so si sedaj dobri, vendar so volili vsi z nami razun učiteljev, ki so ostali radi tega v znatni manjšini s svojimi kandidati, 11:5. V drugem in tretjem razredu nasprotniki niso postavili kandidatov, ker so uvideli, da bi se s tem samo osmešili. Agitacije skoraj ni bilo nobene. Volitve so se vršile mirno, kakor še nikdar.
Javorje. Dne 21. t. m. odnesel nam je pri belem dnevu, neznan potepuh cerkveno skrinjico,
v kateri je bilo približno 20 K drobiža. Nesel jo je kakih 10 minut daleč v gozd, kjer jo je v neki uti razbil in oropal njene vsebine, da je napolnil svoj bržkone prazni žep. Ker smo tatvino šele drugi dan zapazili, imel je predrzni tat časa in prilike dovolj, da je odnesel pete svetni pravici. Gotovo pa bode še drugod poskušal izvrševati svojo čedno obrt in spretnost svojih dolgih prstov. Torej pozor !
Tiskarna družbe sv. Mohorja
v Celovcu
ima v svoji zalogi in priporoča v naročevanje naslednje tiskovine:
Za župnijske urade:
Mali katekizem, kartoniran iztis 30 vinarjev.
Srednji katekizem, kartoniran iztis 64 vinarjev.
Veliki katekizem, kartoniran iztis 80 vinarjev.
Cecilija. Cerkvena pesmarica, L in II. del. (Uredil Auton Foerster.) — Velja za ude broširan iztis vsakega dela 1 krono, v ’/s pri vezan 1 krono 40 vinarjev, v prt 1 krono 80 vinarjev, v */2 usnji 2 kroni ; za n e u d e in po knjigarnah velja broširan iztis 1 krono 40 vinarjev, v '/2 Prt vezan 1 krono 80 vinarjev, v prt 2 kroni 20 vinarjev, v */2 usnji 2 kroni 40 vinarjev. Poštnine je plačati za posamezne iztise 30 vinarjev še posebej.
Litanije presv. Srca Jezusovega s posvetilno molitvijo in prošnjo k najsvetejšemu Srcu ; 25 komadov 90 vinarjev (po pošti 10 vinarjev več); 50 komadov 1 krona 60 vinarjev (po pošti 20 vinarjev več), 100 komadov 2 kroni 80 vinarjev (po pošti 30 vinarjev več).
Tri božje čednosti, 100 komadov 80 vinarjev, po pošti 1 krona.
Reši dušo! Spomin na sv. misijon, 16 strani, 100 komadov 3 krone, 500 komadov 12 kron, 1000 komadov 20 kron.
Dobri in pridni
Kjr hlapci "MM
se takoj sprejmejo na posestvu „Stefaii8liof“ v Blatu pri Pliberku. Plača 15 do 20 kron, po uporabnosti.
Prva in naj večja slovenska trgovina z železnino
„M e r k u r“
P. Majdič
Celje
priporoča vse stavbiuske potrebščine, okove, štedilnike, kovane in vlite ograje v razne svrhe, vodovodne cevi, sesalke in vodovodne naprave sploh.
Bogata zaloga najboljših poljedeljskih strojev — posebno pa za sedaj priporoča : pero-nospera brizgalniee, žve-pljalnc mehove, kose z znamko sv. Cirila in Metoda, srpe in brusne kamne.
Novosti: vlečne grablje, s katerimi lahko ena oseba toliko naredi kakor šest ljudi z navadnimi malimi grabljami.
Nepremočljive plahte za vozove in komate so v zalogi.
Verujte mi,
najmočnejša pijača
je voda — ker goni ne le mline in žage, temveč dostikrat tudi vsakovrstne ki kakor mlatilnice, škoporeznice itd. Izvršitev takih vodnih naprav prevzame izkušnje pod strogim jamstvom za vseskozi pravilno izvrševanje in po primerni i pisani. Posreduje tudi pri nakupovanju, da se naročujejo le izkušano praktični ter preskrbi vse potrebščine, kakor: cirkularne žage, transmisije, žične vrvi (Dr: cevi, jermenje itd. itd.
Josip Božic, posestnik in gostilničar v Dolini,
pošta : Grabstanj, Koroško.
NB. Ker se da skoraj vsaka, če tudi majhna voda, izrabiti, pridem, če zahtevano, da precenim, koliko je dobiti moči, in koliko bi približno stalo.
! Železnina!
Razno orodje, krmilniki, pleče za ognjišča, šine za kolesa, osi, verige, coklje-zavornice, žreblje, cveki iz žice, vijaki, kuhinjska posoda itd. se dobiva za vsako prav priiuerno ceno v trgovini
Peter Merlin v Celovcu, pri zlati krogli.
Slivovka I
Podpisani ima na prodaj 300 litrov 3 leta stare slivovke, popolnoma pristne. Cena po dogovoru. Odda se tudi po 100 litrov. Slivovka te vrste se pošilja na liter po ...	•
Pristni brinovec iz istrskega brinja
liter po.........:	•	•
Vinsko žganje (Weinkleger) liter po Vino, istrsko belo, prav izvrstno, liter po , n črno, ,	^ n n
Hrvatsko belo, 3 leta staro „	,
Za pristnost se jamči.
Egid Jeglič,
Selo, pošta Žirovnica, Gorenjsko.
1 K 60 v.
40
60
40
44
48
Po HaivlSjem inveli» Hj.c- h- M- vBlliaisIva.
XXIV. c. kr. državna loterija
v obče vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija, edina v Avstriji postavno dovoljena, ima 18.898 dobitkov v gotovini v skupnem znesku
512.980 kron.
Glavni dobitek znaša:
300.001» vgSvV Žrebanje se vrši nepreklicno dne 15. junija 1905.1. Ena srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vordere Zollamtsstrasse 7, pri loterijskih nabiral-nicah, tobakarnah, v davkarijah, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno.
Srečke se dopošiljajo poštnine prosto.
C. kr. ravnateljstvo za loterijske dohodke.
Oddelek državnih loterij.
Stroji za košnjo
trave, detelje in žita.
Obračalniki
iu
grablje za seno
s konjskim
____jg^!^<£^ssSS'’ obratom.
Stiskalnice za seno in slamo z ročnim obratom, stroje za robkanje turščice, mlatilne stroje, vitelje, vetrnike, trijerje, pluge, valce, brane, stroje za pripravljanje krme, stroje za posnemanje mleka, sesalne separatole itd.
izdeluje kot specijalitctc s poroštvom v najnovejši, najizvrstnejši izdelbi
Ph. May far tli & Comp.
tvorniee poljedelskih strojev
na Dunajn, II./1, Taborstrasse st. 71. Ilustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto.
Iščejo se zastopniki in preprodajalci,
Dva hlapca
za vožnjo sprejmem takoj. Mesečna plača: 24 K ter prosta hrana in stanovanje.
Frane Majdič, Velikovrc.
Apsi®
1. vrste, 100 odstotno, v velikih kosih, se dobiva pri podpisanih na vagone ali vozove, voznine prosto do gradbenega prostora, po najnižjih cenah ob vsakem času.
Ant. Schmauzer, Ign. Teyrowsky,
Annabrùcke.	Galicija.
Železniška postaja Grabštanj.
Podpirajte družbo sv. Cirila in Metoda!

! Žganje, j
Dobro, ceno žganje q priporoča tvornica rženega žganja q
1 v Blatu pri Pliberku. I
n Cene: 30, 35, 40 krajcarjev za liter. S
soeoi
Stanje
hranilnih vlog: nad 20,000.000 K.
-t3K-
Rezervni zaklad :
nad 700.000 K.

Mestna hranilnica ljubljanska
v iastni hiši v Prešernovih ulicah št. 3,
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža,
Sjirejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne in od 3. do 4. ure popoludne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar malo-letnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/4°/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6°/0 izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.

Kopališče in vodno zdravilišče v
Kamniku na Kranjskem.
Postaja c. kr. državne železnice.
Popolno zdravljenje z vodo, solnčno, ogljenokisle in električne kopeli, zdrav-Ijenje s suhim, vročim zrakom, masaža in zdravstvena telovadba. Dijetno zdravljenje. Načrti zastonj. — Sesija od 20. maja do septembra.
zdravniški vodja:	Dr. Mudolf Wackenreiter.
/T

Zahtevajte pri nakupa
^chicht-ovo štedilno milo
........... *Bfi Si 1*1 ir (Jft . _ Š 6» S é* B* 44_
Varstvena znamka.
z znamko „jelen44.
in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.
Ono je HHP’ zajamčeno čisto
Kdor hoče dobiti zares zajamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi Tìnhivi	iinvenrl 1
dobro, da bo imel vsak komad ime „ŠCHICHT“ in varstveno znamko „JELEN“. UUUl\a òC jJOYòUli.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Akcijski kapital K 1,000.000.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Prodaja srečk proti mesečnim odplačilom. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Kolodvorska cesta št. 27.
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
Kskompt in inkaso menic. — Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. — Podružnica v Spljetu. Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vioženi denar obrestuje od dné vloge do dné vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Anton Ekar. — Tiskarna dražbe sv. Mohorja v Celovcu.