Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 15. aprila 2021 - Leto XXXI, št. 15 stran 2 Dekle so se včile doma JANEZ PUHAR stran 3 »Mamo v držini tau srečo, ka nam je bilau dano, ka dobro čüjemo« stran 4 Gda bi se kaupati trbelo, te je bilau največ lüstva stran 8 2 Gimnazija v Monoštru in njen pomen za Slovence v Slovenski krajini Dekle so se včile doma Gimnazija v Monoštru in njen se je dau trno velki poudapomen za Slovence v Sloven- rek (hangsúly) na šaulivaski krajini je naslov publikaci- nji, tomi, ka se lidge navčijo je, stero je vödala Pokrajinska šteti pa pisati. Tisto, gda je in študijska knjižnica Murska te tau začnilo redno valati, Sobota. Knjigo je napisala pa je bilau v 18. stoletji, gda Klaudija Sedar, stera je v zadnji lejtaj že večkrat sodelovala s Porabskimi Slovenci. »Kak znamo, smo v naši knjižnici vödali že več knjig, povezanih s Porabjom, zdaj pa sam se odlaučila, ka mo se spravlala z monoštrsko gimnazijo, na stero so odili tüdi mlajši iz Porabja in Prekmurja. Ovači pa če malo spaumnim, izraz Klaudija Sedar Slovenska krajina se je nüco za krajino, v steroj so v enom rosa- je Marija Terezija zapovegi vküper živeli Prekmurci dala, ka so šaule gratale in Porabci. Od 18. stoletja obvezne. Do tistoga cajta, naprej se je prva nüco iz- ka je bila konec 19. stoletja raz Slovenska okroglina, ustanovlena monoštrska gisteroga je prvo zapiso Mi- mnazija, so bile v Slovenski kloš Küzmič. Eno stoletje sledi se je začno nücati izraz Slovenska krajina. Po leti 1919, gda smo šli narazno, smo daubili izraza Prekmurje in Porabje,« je prva raztolmačila Klaudija Sedar, stera je v prvom tali knjige neka rejči napisala o zgodovini Porabja in Monoštra, po tistom pa tüdi o tom, kakšno je bilau šaulivanje Slovencov v toj krajini: Gimnazija je značilna zidina na glavnom trgi »Prve šaule na tom Monoštra območji so bile že v 11. stoletji. Znamo, ka je vo- krajini samo osnovne šaugrski krau sveti Štefan zapo- le. Tisti, steri so se steli šauvedo, ka vsakši deset vesnic livati dale, tej pa je nej bilau more ustanoviti župnijo, tak dosta, vej pa so si samo postaviti cerkev, župnišče in redki leko tau privauščili, so župnijsko šaulo. Malo vekši mogli titi v Dajčland, na Slonapredek je prišo v cajti re- vaško pa inan na Vogrsko. V formacije, v 16. stoletji, gda Murski Soboti je bila v 19. stoletji ustanovlena dvorazredna ljudska šaula, malo sledkar ške meščanska šaula, gimnazijo pa je Sobota dobila komaj leta 1919.« Gimnazija v Monoštri, stera je bila ustanovlena leta 1893, je bila vse do tistoga mau, ka je bila po prvi svetovni bojni ustanovlena soboška gimnazija, glavna izobraževalna srednješolska ustanova v Slovenski krajini, stero so obiskovali tak porabski kak tüdi prekmurski dijaki. »V prvi letnik je bilau vpisanih trno dosta, celau 61 dijakov. Mene je zanimo cajt od ustanovitve do leta 1948, gda je v Porabji pauleg železne zavese nastaupo tüdi narodnostno-kulturni molk. Iskala sam podatke o tom, kelko dijakov iz Prekmurja in Porabja je v tom cajti odilo na tau gimnazijo. O tom je do zdaj v slovenskom geziki ške nej bilau dosta napisano, samo na kratko,« je ške raztolmačila Klaudija Sedar, stera se trno lepau zahvali za pomauč pri iskanji in dostopi do gradiva tak Evi Balógh, ravnateljici gimnazije Mihálya Vörösmartyja, kak tüdi Norberti Gerencséri, profesori slovenskoga gezika na gimnaziji, pauleg toga pa ške Mestni knjižnici in muzeji Móra Ferenc v Monoštri in Županijski knjižnici Berzsenyi Dániel v Somboteli. Gimnazija v Monoštri, stera je prva bila enorazredna, je s šolskim letom 1896/97 gratala štirirazredna, s 1905/06 pa osemrazredna, tau pa je pomenilo, ka so dijaki v tom šolskom leti leko prvo paut delali tüdi maturo. S šolskim letom 1924/25 se je začno učni program po realnom gimnazijskom programi, sledkar pa je bila v njau vključena ške delavska gimnazija: »Gimnazijo so obiskovali učenci iz bližnje in daljne okolice, tüdi Slovenci iz gnešnjega Prekmurja in Porabja, steri so bili glede na narodnost številčno zastopani kak tre- tji po redi, za Madžari in Nenci. Preglednola sam vse letopise in ugotovila, ka je na monoštrsko gimnazijo odilo najmenje 300 dijakov, sterih materni gezik je biu Naslovnica knjige slovenski. Istina pa gé, ka so eni odili mogauče samo eno leto ali pa dvej na tau šaulo, pa so se te šli inan šaulivat. Učni gezik je biu seveda vogrski, leko pa so se mlajši včili tüdi več tihinskih gezikov, tüdi angleškoga, slovenskoga pa v tistom cajti nej.« Malo bole točni so podatki o tistih, steri so zgotovili ma- turo. V obdobji 1906-1948 je vsevküper maturejralo 779 dijakov, od toga jih je bilau 187 z območja Slovenske krajine. Večina, 53, jih je bila iz Porabja, največ iz Monoštra, 34 pa iz Prekmurja, največ iz Murske Sobote, bili pa so ške iz Bodonec, Gornjih Petrovec, Vučje Gomile, Bogojine in drügih krajov. »Zanimivo je tüdi tau, ka so dekle prvin nej smele rejdno oditi v gimnazijo, liki so se včile izredno, tak ka so se včile doma. Na šaulo so šle samo te, gda so vižge mele. Prva dijakinja jo je napravla leta 1898,« je povedala Klaudija Sedar, stera tak brodi, ka bi leko tau temo ške nadgradila, vej pa je tau, »ka sam do zdaj vküperspravila in dojnapisala leko dobra podlaga za tau, ka se dale razisküvle, najbole ka se tiče dijakov slovenske narodnosti in tau, kelko jih je rejsan odilo na monoštrsko gimnazijo.« Silva Eöry Slovenski dijaki zadnjih letnikov srednjih šol so se prejšnji teden srečali s predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem Andreo Kovács in se pogovarjali o svoji »usodi«, saj je pandemija spremenila nekatere njihove načrte. Pred epidemijo so bili vsi namenjeni na študij v Slovenijo, najprej na celoletno šolo slovenskega jezika, potem na redni študij. Dijakinji Júlia Nagy in Noémi Illés sta svoje prijavnice poslali tudi na madžarske visokošolske ustanove, dijaka Zalán Lang in Bálint Labricz vsekakor želita nadaljevati šolanje v Sloveniji. Več o tem, kako jim lahko pri tem pomaga ZSM, v naslednji številki. Porabje, 15. aprila 2021 3 Ko je fotografija postala umetnost JANEZ PUHAR Danes, ko likovno ustvarjanje pogosto izstopa iz klasičnih okvirjev in sega v najnovejše tehnološke in medijske inovativne Joseph Nicéphore Niépce sfere, je v tradicionalno likovno dogajanje vstopila še fotografija, ki je bolj kot kateri drug medij zaznamovala prejšnje stoletje. Prvotno se je nanjo gledalo zviška in se jo obravnavalo le kot tehnični izum, vendar je v marsičem presegla svoj prvotni namen in se povzpela celo do samega vrhunca umetnosti. Fotografija se je aktivno pričela razvijati v prvi polovici 19. stoletja, iz odkritij nekdanjega Napoleonovega vojaka in litografa Josepha Niecephora Niépcea (1765-1833). Okoli leta 1824 je izumil prvi fotografski postopek, ki ga je poimenoval heliografija, kar pomeni sončna risba. Prvo trajno fotografijo z naslovom »Pogled z okna La Gras pri Saint-Loup-de-Varennes« pa je posnel leta 1827. To je bila hkrati tudi prva fotografija. Njen pozitiv je bil unikat. Fotograf Louis Jacques M. Daguerre (1787-1851) je ta izum kmalu izpopolnil. Eksperimentiral je s camero obscuro (lat. temna soba), ki je sicer predhodnica sodobnega fotoaparata, in iskal možnosti, kako čim hitreje priti do slike. Leta 1838 je izumil t. i. dagerotipijo. Slovesna razglasitev te nove tehnike je bila leta 1839 in ta datum velja danes za rojstni dan fotografije. Potekala je na skupni seji francoske Akademije znanosti in lepe umetnosti. Francoska vlada je odkupila Daguerrov izum ter ga brezplačno podarila na voljo svetovni javnosti. Temu dogodku pa je vse do danes sledil dolg in bogat oris ustvarjanja fotografije. V zgodovini fotografije se je pojavilo tudi ime našega sonarodnjaka Janeza Puharja. Rojen je bil leta 1814 v Kranju. Tam je obiskoval realko, po končanem 3. razredu pa gimnazijo v Ljubljani. Bil je zelo nadobuden učenec, nadarjen za dve zelo različni področji – jezikoslovje in naravoslovje. Še posebej je svojo ljubezen izkazoval do botanike, risanja in glasbe. Pisal je tudi pesmi. Po opravljeni maturi je nameraval svojo življenjsko pot posvetiti umetnosti, vendar je na materino željo postal duhovnik, v katerega je bil Puhar, Portret dveh mož posvečen leta 1838. Leto kasneje je služboval v Metliki in tedaj se je pričel intenzivno ukvarjati s fotografijo, ki je bila takrat v Evropi že aktualna. Ker pa je bil zanj originalni postopek ustvarjanja na tem področju predrag, je Puhar iznašel svojega, mnogo cenejšega, tako da je namesto kovine uporabil steklo. Temu je prilagodil tudi primerno vrsto kemikalij in istočasno predstavil izjemno prednost stekla. Njegova metoda je slonela na osvetljeva- nju steklene plošče, izpostavljene žveplenim param, nato obdelane še z jodovimi parami. Takšna steklena plošča je bila vstavljena Louis Daguerre čali tedanji časopisi Carniolia, Innerösterreichisches Industrie und Gewerbe Blatt ter Bleiweisove novice. V vseh omenjenih novicah članki navajajo, kako je Puhar v manj kot v štirih letih po razglasitvi dagerotipije obvestil javnost o svojem izumu fotografije na steklene plošče. Žal so za njegove dosežke na Dunaju izvedeli šele leta 1850, v Parizu pa dve leti kasneje. Ti dve letnici sta bili zanj usodni, saj ga je prehitel Abel Niépce de Saint-Victor, ki je v Parizu leta 1848 prav tako objavil svoj postopek fotografije na steklo. Časovni zamik za priznanje prioritete je bil kljub Puharjevemu prizadevanju prevelik. A o svojem izumu je vendar poročal leta 1849 društvu naravoslovcev v Ljubljani. Leta 1851 je sodeloval na industrijski razstavi v Londonu, kjer je prejel bronasto kolajno, nato pa še v New Yorku. Šele po objavi v Poročilih dunaj- v kamero in v času osvetljevanja izpostavljena živosrebrnim param. Osvetljevanje je trajalo 15 sekund. Tako je nastala slika, ki jo je Puhar fiksiral z alkoholom. Njegov svojevrsten fotografski dosežek, poimenovan s prelepim slovenskim nazivom svetlopis (slika na steklo, hyalotipija, kasneje v čast izumitelja poimenovana tudi puharotipija), se v primerjavi z dotedanjimi postopki odlikuje z naslednjimi prednostmi: podoba na steklu je omogočila zasuk v pozitivno sliko; dosegel je prej nedosegljivo kratek čas ekspozicije (15 sekund), kar mu je omogočilo fotografirati portrete; slike je lahko svetlobno kopiral na papir; zaradi Puhar, Kranjska župna cerkev uporabe cenejših materialov je bil postopek izdelave slike mnogo cenejši. Vanj ske Akademije znanosti leta 1851 je poleg skromnih informacij o je bil deležen svetovne pozornodagerotipiji vložil vse svoje široko sti. Diplomo, ki jo je Puhar leta naravoslovno znanje, kreativen, 1852 prejel v Parizu, je izdala eksperimentalen pristop in dostop- tamkajšnja Akademija za pone sestavine. ljedelstvo, obrt in trgovino. S Ko je leta 1843 Janez Puhar tem je postal tudi njihov častni postal kaplan v Ljubnem na član. Prejeta diploma je danes Gorenjskem, kjer je z veliko shranjena v Narodnem muzeju vnemo nadaljeval raziskave, je Slovenije v Ljubljani. Zgodovinar v nemškem časniku Carniolia Jurij Jarc je takrat o Janezu Puseznanil bralstvo z rezultatom harju zapisal: »Zdaj častiti gosizdelovanja heliotipij na steklene pod še vedno eksperimentira, plošče. O tem so prav tako poro- veliko ima spet noviga, samo Porabje, 15. aprila 2021 škoda, da noče objaviti svojih čudovitih iznajdb«. Prav tako je poudaril, da Puharja častijo na Dunaju, v Londonu, v Parizu in v Puhar, Avtoportret na steklo New Yorku ter da dobiva številna priznanja in darila. Zaradi svojega osnovnega poklica je Janez Puhar služboval v različnih krajih po Sloveniji – v Leskovcu pri Krškem, na Svibnem, v Metliki, Ljubnem, Radovljici, na Bledu, v Cerkljah na Gorenjskem, Kamniku in na Dovjem. Svoja zadnja leta je močno bolehal na pljučih, kar je bila verjetno posledica poskusov z žveplom, halogeni in z živim srebrom. Neozdravljivo bolan se je vrnil v Kranj, kjer je avgusta, leta 1864, star komaj 50 let, dočakal svojo zadnjo uro. Poleg slik na steklo se je ohranilo nekaj njegovih manjših fotografij na papirju, ki jih je Puhar pripravil in poslikal po lastnem postopku. To kaže, da je nekatere nadrobnosti ohranil kot izumiteljsko skrivnost. Zapuščina našega velikega fotografa je skromna. Obsega 6 fotografij; štiri fotografije neprecenljive vrednosti varuje Narodni muzej Slovenije, eno Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, ena pa je v zasebni zbirki. Ohranjenih je prav tako nekaj njegovih pesmi, nekatere so tudi uglasbene, tri Puharjeve fotoreprodukcije risb in originalna diploma Francoske akademije. Njegova zapuščina je skromna, vendar za zgodovino slovenske fotografije zagotovo neprecenljive vrednosti. (Slika na 1. strani: Puhar, Portret svaka na steklu.) Mojca Polona Vaupotič 4 Luka Ščavničar - škonik in kontrabasist PREKMURJE »Mamo v držini tau srečo, ka nam je bilau dano, ka dobro čüjemo« #VarnoZMotorjem Böltinčan Luka Ščavničar je ške eden z eno najbole znanih pomurskih skupin in drüge.« Skupina Edna pa največ špila od tistih iz té velke prekmurske vesnice, za zabave Posodi mi jürja, bas kitaro je prekmurske in porabske ljudske pesmi, s steri se z muziko spravlajo. Tak kak Miha tem ka je muzika inačiša, kak je original. Kavaš, steroga smo nej dugo toga nazaj »S skupino The Margins smo pred trev naši novinaj že notpokazali, je tüdi on mi lejti vödali album Bella Insania, svojo goslarsko kariero začno kak mali zdaj pa zavolo epidemije malo več popojbič v Mladi beltinški bandi, gnesden čivamo tüdi zatau, ka mamo enoga ropa je član skupin Prašnati, Edna in The vaškoga člana, steri zdaj bole žmetno Margins. prejk granice pride. Mamo že material »Že moji dedeki in babice so spejvali za nauvi CD, samo tau ške čakamo, ka pri raznih pevskih zboraj, tüdi v cermo leko pa normalno vküpprišli in mo kvi, tak ka sta se z muziko začnila šli leko v studio snemat.« Tüdi skupini spravlati tüdi mojiva oča pa mati, stePrašnati in Edna sta meli zavolo epidemiriva sta dugo tüdi pri tamburaški skuje lani samo malo koncertov: »Vsakšomi pini špilala. Mamo v držini tau srečo, glasbeniki največ tau pomeni, če se ka nam je bilau dano, ka dobro čüjeleko na odri predstavi svoji publiki, mo,« je povedo Luka Ščavničar, steri je svojim poslušalcom. Lani pa je toga prva špilo klavir, te pa, gda so ga potegninej bilau dosta, pa vidli mo, kak de li k Mali beltinški bandi, so njemi v roke letos.« dali kontrabas: »Te je biu problem, ka je Sogovornik z držino žive v Melincaj. Z tistoga cajta v Böltincaj in okolici nej ženo Barbaro, stero je za rokau zaproso bilau nikšoga takšoga škonika, steri Luka Ščavničar špila na kontrabas že od mladih naug javno, na soboškom grajskom dvorišči bi znau včiti špilati na té instrument. med koncertom skupine Prašnati, je Tak sam se duga lejta odo včit v Lenspozno te, gda je začno včiti na odranski davo, kama je odo en Madžar, na ža- špilo v bendi Sama Budne, kak član Bel- osnovni šauli: »Mava dva deteta, Sofija lost več ne vem njegvoga imena. Malo tinške bande pa je neka cajta sodelüvo odi v drügi razred, Julij pa de drügo bole žmetno sva se pogučavala, ka ges tüdi z Vladom Kreslinom. Najbole so nje- leto šau v prvi razred. Oba se že zane vem vogrski, on pa je nej nimata za muziko. Čerka se znau slovenski, ali dosta mi prvo leto vči špilati na gosli je kazo, pa tüdi tau je istina, na böltinski glasbeni šauli, ka je muzika univerzalni gesin pa bi rad vsefele špilo, od zik. Te sam se tüdi dosta vogrbobnov do kitare. Na youtube skih čardašov navčo. Sledkar si narikta Michaela Jacksona me je te ške Tomi Rauchov in špila njegvo muziko.« včiu, gda pa sam se vpiso na Po Odrancaj je v malo več kak študij glasbe na Pedagoški desetij lejtaj vöminiu že več fakulteti v Maribori, pa sam šaul, zadnja lejta pa vči na Goodo ške cuj v nižišo glasbeno ričkom, pau cajta v Gornjij Pešaulo, pa privat sam se ške cuj trovcaj, pau pa pri Gradi. »Leko včiu, vej pa sam steu čimveč povem, ka sta oba kolektiva znanja in tehnike pridobiti.« Skupina Edna se je že večkrat predstavila tüdi v Porabji; Luka Ščavničar prvi s dobriva in se rejsan dobro prave strani Z Malo beltinško bando je špilo razmejmo. Tüdi drügi lidge, okauli 15 lejt, po tistom pa so nej samo tisti na šauli, so pojdje odišli vsakši na svojo stran, ali tü mi ostali v spomini njegvi letni koncerti trno dobri. Malo je edino tau nevola, pa tam ške gnesden radi pridejo vküper. v Cankarjevem domi v Ljubljani pa na ka se trbej daleč voziti,« je ške povedo Tak je bilou tüdi te, gda se je leta 2018 glavnom odri v okviri festivala Lent v Ma- Luka Ščavničar in raztolmačo, ka je bilou Luka Ščavničar zdavo: »S skupino smo ribori. Gnesden je Luka Ščavničar kon- tiste štiri mejsece, gda so se mlajši v Slomeli v mojih mlašečij lejtaj dosta kon- trabasist v prekmurski skupini Prašnati veniji šaulivali na daljavo, trno žmetno certov in leko povem, ka je ona ena od in prekmursko-štajerski zasedbi Edna tak za škonike kak za deco. Po tistom, ka glavnij »krivcov«, ka se zdaj aktivno z (obej skupini sta se že predstavili tüdi v so marca pa začnili oditi v šaulo, je pouk muziko spravlam.« Mala beltinška ban- Porabji), pauleg toga pa je ške član prek- tüdi nej biu takši, kak je običajno, vej pa da je med drügim špilala tüdi v Bruslji mursko-rovaškoga kvarteta The Margins. so se razredi nej smeli mejšati, zatau pevin Strasbourgi ob prvom predsedovanji Prašnati so skupina, stera špila staro, ski zbori ne delajo tak, kak bi mogli. Slovenije Evropski uniji. V tistom cajti, »rejsan leko povemo, prašnato muzi- (Kejp na 1. strani: V skupini The Margda je odo v soboško gimnazijo - in je te ko, stera je mogauče že pozablena in jo gins špila na bas kitaro.) tüdi spadnola odločitev, ka de se šau včit skor niške drügi več ne špila. Tau so nej za škonika glasbe - je špilo ške v šolskom samo slovenske pesmi, liki tüdi pesmi, Silva Eöry bendi, v sterom so pojdje špilali tüdi ro- stere so se popejvale v nekdešnji JugoKejpi: osebni arhiv Luke Ščavničara kendrol muziko. Sledkar je sodelüvo tüdi slaviji, pa rusoške, angleške, francoske #VarnoZMotorjem je naslov nacionalne preventivne akcije (nemzeti balesetmegelőzési akció) (koordinejra jo Javna agencija RS za varnost prometa), stero so v Sloveniji pripravili preminauči keden. Policaji so malo bole gledali, kak se vozijo tisti, steri se brž pelajo po dvej potačaj, tak na motoraj kak na mopedaj. Istina gé, ka je po vüzenskij svetkaj nej bilau telko prometa, kak so brodili, pa nej samo zavolo epidemije, liki tüdi zavolo toga, ka je zapadno snejg, pa mrzlo je bilau. Ali etak ali ovak je sezona motoristov pred dverami. So pa naši policaji ob toj priliki vödali neka podatkov, kakša je bila prometna varnost (közlekedésbiztonság) voznikov na dvej potačaj v preminaučom leti. V primerjavi z letom 2019 je bilou menje prometnih nesreč in tüdi mrtvih, pa telesno skvardjenih motoristov, pri tistih, steri vozijo mopede, pa je bilau nesreč več. Število prometnih nesreč z udeležbo motoristov se je v leti 2020 v primerjavi z letom 2019 zmenšalo s 681 na 539. V prometnij nesrečaj je mrlo 16 (leta 2019 pa 20) motoristov. Fejst se jih je poškodovalo 116 (148), leži pa 254 (327). Število prometnij nesreč z udeležbo voznikov mopedov pa se je v leti 2020 povečalo s 300 na 305. V prometnij nesrečaj so mrli štirge (leta 2019 dva) vozniki mopedov. Fejst se jih je poškodovalo 50 (42), 178 (194) voznikov pa jih je melo lejke telesne poškodbe. Policaji, tüdi v Prekmurji, na začetki motoristične sezone opozarjajo, ka naj vozniki skrb majo, vej pa je asfalt ške furt mrzeu, pauleg toga je na poštijaj dosta peska, pa tüdi grab, stere so se napravile pozimi, zatau naj ne lejčejo preveč naglo. Silva Eöry Porabje, 15. aprila 2021 5 Odstrte skrivnosti sovjetskih taborišč Identifikacijska št.: 711607; podatkovnih elementov na (Najdemo jo, če v brskalnik lovcev 4, iz Števanovcev 5, iz Priimek: Fartek; Ime: 682 tisoč kartonih nastalo vpišemo: »szovjet táborok Andovcev 2, iz Ritkarovcev 1, Károly; Ime očeta: János; kar 11,5 milijona podatkov. magyar foglyai«). Na spletni iz Slovenske vesi pa celo 12 Narodnost: madžarska; Ročna obdelava le-teh bi tra- strani so na ogled tudi kopi- ujetnikov. Vse najdeno je poČin: domobran; Kraj roj- jala dolga leta, zato so pri je kartonov v ruskem jeziku trebno seveda jemati z rezerstva: Gornji Senik, Monoštr- prepoznavanju osebnih in (1.363.910 posnetkov) ter še vo, kajti pri zabeležitvi kraja ski okraj, Železna županija, zemljepisnih imen koristili ra- devet drugih podatkovnih je bilo veliko odvisno od poMadžarska; Letnica rojstva: čunalniške algoritme, ki so jih baz, povezanih z vojnimi ujet- sluha tujejezičnega zapisoval1904; Kraj zajetja: Fürsten- razvili sodelavci Jezikovnega niki. Potrebno je vedeti, da ca, nato pa še od učinkovitosti wald, Nemčija; Datum današnjega identifikacijzajetja: 2. 5. 1945; Daskega algoritma. (Pri kratum izpustitve: 8. 12. jevnem imenu »Felsőszöl1950; Taborišče št. 82. nök« navaja program še Vse te podatke lahko v opcije Felsőszil, Felsőszaruskem jeziku oziroma cilánk, Felsőmicsinye in Felriličnem ročnem prepisu sőszernye.) V podatkovni madžarskih lastnih imen bazi lahko zasledimo tudi preberemo na enem od podatke vojnih ujetnikov, tistih 681.955 zapisov, ki ki so se rodili na območju jih o madžarskih državljadanašnjega Prekmurja. nih v sovjetskih taborišDrugi zanimiv način iskačih od nedavnega hrani nja po zbirki je, če v polje Madžarski narodni arhiv. »Kraj zajetja« vnesemo Ustanova se je 8. aprila imena porabskih naselij. 2019 dogovorila z Ruskim Tako lahko izvemo, da je Karton porabskega ujetnika v Rusiji – če kdo bere pisano cirilico, lahko izve tudi njegov poklic državnim vojnim arhivom Rdeča armada na primer in veroizpoved (RGVA), da ji bo slednji na Gornjem Seniku konec izročil digitalne kopije karto- inštituta Raziskovalne mreže vsebuje zbirka le imena oseb, marca in v začetku aprila zanov o prebivalcih Madžarske Loránd Eötvös (ELKH). Do ki so jih v ruskih zbirnih ali jela kar 94 vojakov madžar(civilistih in vojakih), ki jih leta 2021 so s tem postopkom delovnih taboriščih registri- ske vojske. Zgodovinski viri je Rdeča armada zajela med opravili 90-odstotno identifi- rali, torej ne tistih, ki so padli pričajo, da so sovjetske čete v drugo svetovno vojno in so jih kacijo osebnih in 70-odstotno v bitkah ali pa umrli pred za- železnožupanijska območja kasneje evidentirali kot ujetni- prepoznavanje zemljepisnih beležitvijo. Lahko pa se zgodi južno od Rabe vkorakale po ke v Sovjetski zvezi. imen. Nekatere elemente – tudi, da imajo nekateri ujetni- 27. marcu 1945, 31. marca Obdelava podatkov v ruskem kot so imena taborišč, vzro- ki v bazi dva-tri kartone ali še pa so zavzele tudi Monošter jeziku je postavila madžarske ki izpustitve ali smrti – pa več. in okoliške vasi. Iz spominov arhivarje pred znaten izziv. so morali arhivarji obdelati Čas ujetništva je lahko trajal Gornjeseničanov vemo, da so Najbolj zahtevna naloga je sami. Strokovnjaki so iz rušči- od nekaj mesecev do deset let, v njihovo vas prispeli prav na bila identifikacija oseb na kar- ne prevedli kar petdeset tisoč odvisno od vojaškega čina ujet- veliki petek, v tamkajšnjem tonih, saj so vse podatke roč- podatkovnih elementov, pri nika, njegove dejavnosti med šolskem poslopju pa je še sepno zapisali sovjetski vojaki, tem delu so bila potrebna po- drugo svetovno vojno, politič- tembra delovala vojaška bolnevešči madžarskega jezika sebna jezikovna, zgodovinska ne aktivnosti, zdravstvenega nišnica Rdeče armade. (oziroma ujetniki nemške, in geografska znanja oziroma stanja, pomoči Madžarske ko- Kljub vsem pomanjkljivostim italjanske, romunske ali ma- poznavanje vojaških činov in munistične partije ali celo sre- je velik uspeh, da je arhivardžarske narodnosti, ki so se medicinskega izrazja. (Vse te če. Zajeti so prebivali v enem jem uspelo spletno podatkovv ujetništvu nekoliko naučili podatke je potrebno še preve- od taborišč GUPVI ali GULAG, no bazo pripraviti v dobrem rusko). Sodelavci moskovske- riti, zato bodo objavljeni ka- po drugi strani pa lahko med letu dni po prejetju gradiva. ga arhiva so svojim kolegom sneje.) Še letos bo dokončana kartoni naletimo tudi na pri- Pomembno je, da v tem priv Budimpešti izročili tudi tudi vizualizacija podatkovne mere, ko so nekoga po nekaj meru ne gre za neke govorice, čitljiv cirilični prepis z najpo- baze na zemljevidih, na kate- tednih ujetništva v zbirnem ki krožijo med ljudmi, temveč membnejšimi informacijami, rih bomo s pomočjo sodobnih taborišču na Madžarskem iz- za državne in upravne podatki smo jih navedli na začetku tehnologij lahko spremljali pustili. ke, torej za uradna poročila. pričujočega članka. (V kolikor gibanje ujetnikov v času ujet- Splača se pri zavihku za zah- Tako bodo morda tudi nekateje ujetnik v taborišču umrl, ništva. tevno iskanje izbrati polje re porabske družine izvedele, so dodali še datum in vzrok Madžarski narodni arhiv »Kraj rojstva« in vanj vnesti kaj se je zgodilo z njihovimi smrti.) je prvo inačico podatkovne imena porabskih slovenskih zdavnaj izginulimi člani, ki se Strokovnjaki madžarskega baze »Madžarski ujetniki v vasi (skupaj z oznako župa- iz druge svetovne vojne niso arhiva so podatkovno bazo sovjetskih taboriščih« objavil nije »Vas«). Podatkovna baza vrnili nikoli. najprej prečrkovali v latinico na dan spomina na žrtve ko- našteva z Gornjega Senika 3, -dm(transliteracija), tako je iz 17 munizma, 25. februarja 2021. z Dolnjega Senika 2, iz Saka- Porabje, 15. aprila 2021 ŽELEZNA ŽUPANIJA Zaprejti je stolp Irottkő Zdaj, gda kak turist ne moreš v tujino pa gda so ranč tak vsi hoteli zaprejti na Vogrskom, ne moreš se bola daleč pelati, samo telko, aj do večera, do desete vöre leko nazaj domau prideš. Zdaj dosta več lüstva odi v naravo, v hribe pa v gauštjo. Dapa nej daleč, maksimalno stau kilomejtrov kraj od dauma. Zdaj vse tisto poglednejo, na koj so do tejgamau „nej meli časa”, zato ka na maurdje, v tujino, na Balaton, ne welnes trbelo titi. Tau se najbola v bauti Decatlon vidi, kak lani sprtolejt, tak zdaj so vse prazne police. Nega biciklinov, črejvel pa vse drüge tiste opreme, stere te nücamo, gda v naravo demo ali se pelamo. Nej čüda, vej pa zdaj, ka inan ne moreš, gda je lejpo vrejmen po sobotaj pa nedelaj, lüstvo se vanej špancera. V Železni županiji sploj dosta lüstva odi na izlete v hribovje Kőszeg. Nej čüda, vej pa če gledamo Prekodonavje, te v hribovji Kőszeg - kak je Irottkő - je najvišeša točka s svojimi 882 metri. Zvün tauga z razglednoga stolpa, če je dobro vrejmen, kak v Avstrijo tak proto Vogrskoga lejpo panoramo leko zaglednemo. Prejšnji keden - kak vsigdar - se je tö dosta lüstva napautilo na razgledni stolp, depa na vrejek je niške nej mogo pridti iz vogrskoga tala. Nej zavolo slaboga vrejmena, zavolo avstrijski sodakov, steri so avstrijske turiste pistili, steri so z njihove strani prišli. Tau pa zato, ka so zdaj zavolo epidemije meje zaprli, samo tam leko prejk staupimo mejo, gde je uradno odprejta, pa samo tak, če mamo od 72 vör nej starejši negativni test. Zavolo tauga, ka je stolp ranč na mejo zozidani, vhodna vrata so pa na avstrijskom tali, dočas de meja zaprejta, na törem se iz vogrskoga tala ne more pridti. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Napovedana 3,7-odstotna gospodarska rast Mednarodni denarni sklad (IMF) je objavil najnovejše gospodarske napovedi za globalno gospodarstvo. Napovedi za Slovenijo ni spreminjal in ji za letos napoveduje 3,7-odstotno gospodarsko rast, prihodnje leto pa 4,5-odstotno. Slovensko gospodarstvo se bo po napovedih IMF na predkoronsko raven vrnilo šele, ko bo poteklo že kar nekaj leta 2022, je napovedal vodja misije za Slovenijo pri IMF-ju Bernardin Akitoby. Ob tem je opozoril na tveganja, ki bi okrevanje lahko zavrla. Navedel je vnovičen razmah epidemije covida-19 zaradi novih različic virusa, zamude ali težave pri kampanji cepljenja in pretrese na mednarodnih finančnih trgih. Duševnih stisk študentov je vedno več Študentje postajajo najbolj zapostavljena skupina v državi. Stiske med njimi so vedno večje. 89 odstotkov študentov je depresivnih in anksioznih, več je zlorab alkohola in psihoaktivnih snovi. Rezultati študije Nacionalnega inštituta za javno zdravje so grozljivi, pravi psiholog Tomaž Vec: »Vsak četrti študent razmišlja o samomoru. To je podatek, zaradi katerega bi morala država skočiti pokonci in nekaj narediti.« Da je duševnih stisk vedno več, potrjuje tudi predsednik Mladinskega sveta Slovenije Miha Zupančič. Še posebej so ranljivi študentje, ki delajo, saj so finančno odvisni od tega, kar počnejo. Zaposlitve so za njih v času zaprtja države izjemno negotove. Mnogi so morali opustiti študij in se vrniti domov. Posledice bodo dolgoročne. Kakšen bo delež študentov, ki bodo ponavljali, kolikšna bo povprečna starost ob prvi zaposlitvi in kakšna bo starost matere ob rojstvu prvega otroka, se sprašujejo mladi. »Mislim, da bodo posledice epidemije covida-19 še večje, kot jih trenutno lahko vidimo,« meni predsednik mladinskega sveta. 40 let Moškega pevskega zbora Lipovci Nadaljujejo vaško tradicijo ljudskega petja Moški pevski zbor Lipovci so ljubitelji družinskega in zborovskega petja iz Lipovcev ustanovili pred štirimi desetletji, prvi zborovodja pa je bil Jože Tivadar. Za njimi je veliko nastopov, tako v domačem kraju kakor tudi drugje po Sloveniji in v tujini. Sedaj je zborovodja Gorazd Tivadar, predsednik dar, ki je od očeta Jožeta prevzel vodenje zbora, je dodal, da je v več kot dvajsetih letih, odkar je zborovodja, za njimi veliko nastopov in prijetnih spominov: »Kar nekaj teh spominov imamo lepo shranjenih na naših treh zgoščenkah. Gotovo so bila nekaj posebnega potovanja in Moški pevski zbor Lipovci ob nastopu v domačem vaškem domu (arhiv zbora) zbora pa Alojz Sraka. Prvi dirigent, sedaj pevec v zboru, Jože Tivadar, se spomni, da se je pred štiridesetimi leti zbralo osem Lipovčanov, med katerimi je bil on najmlajši, in so začeli vaditi za predstavitev kraja na nacionalni televiziji: »Pa se je kar dobro slišalo. Moški so imeli lepe glasove. Takrat se je še dosti pelo ob raznih družinskih srečanjih in opravilih, organizirano se je običajno pelo ob proščenju in ob novih mašah.« Vse do sedemdesetih let je bila tradicija, da so fantje in tudi starejši moški zapeli ob pomladnih in poletnih večerih, običajno kar na štirih krajih v Lipovcih: na Pinkavi, na Gornjem koncu, Na Trataj in v Čreti. Zbor je nastopal v domačem kraju, na revijah pevskih zborov, šli so tudi na srečanje pevskih zborov v Stično. Večkrat so nastopili na Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni in drugod. Ko se je zbor lotil težjega glasbenega programa, mu je pomagal zborovodja Tomaž Kuhar. Zborovodja Gorazd Tiva- nastopi v velikih mestih, tudi v Rimu, ko smo med drugim zapeli množici na Trgu sv. Petra, vpričo papeža, sedaj že svetega Janeza Pavla II. Pa tudi nastopi po Sloveniji in na avstrijskem Koroškem, v Porabju, Kvarnerskem zalivu, Kranju in drugje.« Ampak, kakorkoli so potovanja lepa, je nekaj posebnega zapeti doma, pred domačini. Repertoar zbora obsega predvsem prekmurske ljudske pesmi v priredbah za moški zbor, dodaja: »Imamo tudi nekaj skladb, ki so bile napisane posebej za naš zbor, avtorjev Jožefa Tivadarja, Andreja Maroše in profesorja Ivana Florjanca. Ljudskim pesmim radi dodamo kitico ali dve našega pesnika, člana zbora, Franca Cigana Cakija. Radi zapojemo tudi kakšno dalmatinsko pesem. Drugi del repertoarja pa so cerkvene pesmi, ki jih zapojemo pri kakšni maši in vsako leto na proščenju.« Jože Gabor Pod Srebrnim brejgom … … sta najprva snejg pa po tejm mraz pravo katastrofo prinesla, zaprav sta jo naredila. V ništerni slovenski krajinaj na črešnjaj, breskvaj, marulicaj pa na grozdjovi trsaj skur 100 % kvar majo. Pa je vse tak lepau cvelo, lejpi pauv je na pragi biu. Pa tau ranč v tisti krajinaj, tam bole skrak maurdja, gé vsigdar bole toplo gé. Depa tau že skur se vsikšo leto vej zgoditi. Na slovenskom teveni so vödali informacijo, ka v zadnji šesti lejtaj, se je tau štirikrat zgodilo. V krajini zmejs med Muro pa Rabo je že en den prva po črešnjaj vdarilo. Djug je popaudnevi v trej vöraj njive cvejte osmaudo. Tak ka nej eno pa nej drugo vrejmen je v tom nesrečnom mejseci aprili nej nika dobro prineslo. Pa se je vse tau ranč na vüzemski pondejlek začnilo. Nisterni bole fundamentalno vörni so že razglasili, ka se je tau zavolo grejšnoga človekovoga dela zgodilo. Meteorologija vcejlak ovak pripovejda; tam z Arktije, je vöter té mraz pa cejlo nevaulo prineso pa s tejm pauv odneso. Že je vse vküper tak vögledalo, ka Astrazeneco tö kaj taodnese. Vnauge nevaule so tisti lidgé meli, ka so se s tem cepiti dali. Po dugi dnejvaj analizejranja, zgučavanja pro et contra, zdaj Slovenci pa Slovenke zvün drugi inekcij, do te tö v roke dobivali. V EU-ni so se vsi eške nej zglijali, kak do uni tadale s tejm vrastvom šli, Slovenija de ga mejla. Če je tau dobro ali nej, na taum mesti nemo diskutejrali, najbole naprej valaun je tau, ka aj bi mlajši nazaj v šaule šli, vse baute aj bi se goroprle, pa krčmarske terase ranč tak. Eške vsigdar se guči ka »aj bi se«. Vsa tau obečavanja zar za seuv neka vcejlak drugoga majo, se na velki čüje. Aktualna koalicija vse menje zavüpanja lidi ma, popularnost njim z dneva v den vse bole kaple. S tejm »aj bi se« si škejo popularnost zdignoti, se guči. Leko, ka tau ranč istina gé, zato ka samo eške 30 % lidi njim vörvle, bi njim svoj glas dalo. Tak je tö zdravdje lidi politična špila gratalo. V vsej tej špilaj so najbole kratko nogometaši potegnoli. Zavolo zadnji ristrikcij se je brsanje labde tö dojstavilo. Čüdno je tau vse vküper, vej pa po cejloj Evropi se labde na travi naganjajo. Tau je velke čemejre narodilo. Pa je leko ranč iz toga neka vcejlak nauvoga vövdarilo. Nauvo menje se je najšlo, nauvi možakar, steri aj bi slovenska politična kaula naprej potejgno pa s tejm vse tisto, ka je dojstanolo. Tau aj bi biu Aleksander Čeferin, najbole prejgen v UEFA. Po anketaj daleč največ lüdi bi njega vöodebralo, če bi do volitev prišlo. Depa samo eden, nej ranč mali problem geste. Čeferin je nej samo gnauk povedo, ka sploj nikšnoga interesa nema, ka bi nut v politiko stano. Leko, ka rejsan nej. Je pa na slovevenski politični sceni se tau nej samo gnauk zgodilo, ka je kakši nauvi človek slejgnjo minuto povedo, »den tanut« pa je vcejlak karte na nauvo zmejšo. Tisti 70 %, ka več te aktualne koalicije ne marajo, pa tadale velko vüpanje majo, ka se tau s Čeferinom ma zgoditi. Gda pa se ma zgoditi, ka slovenski film vö iz groba stane, eške niške ne vej. Tau je skur takša katastrofa gratala kak mraz. Gdakoli se filmarge zglasijo, škejo tau, kak njim odi, se na drugi strani čüje, ka kulturniki so paraziti. Vejmo, ka paraziti na račun drugoga živejo. Naš Srebrni brejg vej prajti, ka politiki svoje plače tö iz porcij dobivajo. Pa tadale brodi, sto je zdaj parazit? Tau un brodi, mi drugi bole, ka tiüma ostanemo. Miki Roš Porabje, 15. aprila 2021 7 Aleksander Ružič DOJÁN Bilou je ešče v tisti časaj, da je lektrike v tej krajaj nej bilou. Indri ta, v varaši pa v ravninski vesnicaj so že z lektrikov svejtili duge čase, ali je v ete tapozableni kout nej nikak mogla priti, če glij so glavardje sigdar na kakši prvomajski mitingaj obečavali lepšo pa sveklo bodoučnost. Tak je bilo potrebno, najbole v zimski časaj, da so bili najkratiši dnevi, svejtiti s petrolinon, ali je rad friško tazgoro, pa je ženska dostakrat mogla močnik ali pa zafrigano župo za večerdjo z gorečov skalov v roki küjati. Tak je bilou potrejbno po petroli pa po frtou kile cukra pa mogouče sou, spice, kvas ali pa žajfo v bouto iti. Ležej se je kaj takšoga küpilo vleti, zato ka se je petroli te nej trošo, pa je včási ešče kakši aluminiasti cvajer osto od deset ali dvajsti djajc, štere je bilou potrebno v bouti tadati, ka se je leko doubilo drüge stvari; in te si je včási štoj privouščo tüdi za peden na dugi vrejzano navadno klobaso. »Pištek, v bouto boš šou,« se je znala, da je že sega svalivavalo, oglasiti baba, štera je za künjo brigo mejla. »Pa ne pozabi pet cigarejtlinov dejdeki ešče vcuj vzeti. Če ti nede vöšlo, povej Falouti, ka naj gor zapiše, pa drgoč dobi.« Pištek je te vzeo pleteni ceker v roke, in da je za sebov čüjo ešče babo kak je pravila, ´pa pazi, ka ne spadneš, ka se té djajca sterejo´, se je Pištek napouto v drügo ves, štera je bila prek brejga, gé je skre ceste stala Faloutova bouta. »Dober den,« je lepou, kak ga je mati včila lejpoga ponašanja, pozdravo in potisno vou- ske dveri v bouto. Ponavadi je mogo mimo par močni moškij v zamazani batašaj, šteri so sakši s svojin šöron v rouki skre dver stali, in se naslono na šürki pult. »Ka ti trbej, pojep,« se je ponavadi oglaso boutoš, šteroma so vsi pravili, gospoud Falout. Gospoud Falout je vse, ka je Pištek proso, na pult noso, pa sprouti s tentastin klabajson, šteroga je vsako pout poslino, ka se je bole vidlo, vse na pak paper, šteri je po cejlon pulti biu razpotegnjeni, eno pod drügo piso. »Ešče kaj,« se je oglaso gospoud Falout, da je Pištek henjo gučati. »Ja, pa ešče pet cigarejlinov za mojga dejdeka,« se je te spoumno Pištek. Gospoud Falout je vö od pulta vzeo škatülo v rjavi paper zapakivane cigarejtline, go oudpro, pa je v novinski paper zamoto pet cigarejlinov, te pa poslino klabajs pa na glas računo. »Telko,« se je oglaso pa pogledno proti Pišteki. Pištek je zdigno ceker na pult, in da je gospoud Falut prešto djajca, je zdigno čelo pa pravo. »Djajca so falejša gratala. Nede zadosta. Če nemaš pejnez, te ti cigarejtline vkraj vzemen.« Pišteka je gratalo sran, pa tüdi je vido moške, kak so se začnili z njegove nevoule nasmijavati, in je samo vse, ka je bilou na pulti, v ceker zmeto in odleto. Cejlo pout med njivami, pa gor po brejgi, skoz gouščo, pa doj po sosedovon pašniki je drügo nika nej vido, ka tisti pet cigarejtlinov v novinski paper zamotani, gospouda Falouta s tistin tentastin klabajson za vüjov, in dejdeka, šteri de žalosten svoj kolapoš na čelo popravo pa proti štali šou. Skuze so njemi tekle, zato ka je svojga dejdeka trno rad meo, pa je znao, ka je njemi tej par cigarejtlinov edino veselje v ton srmaškon svejti. Da je doma vse taraztolmačo, je dedek na konci pravo: »Pištek, ne mej za volo toga nevoule. Nemreš nika. Prouti tome srmaštvi nemre nišče nika. Samo ji je pun goubec. Če Boug da, Falout meni več dugo cigarejtlinov nede odavo,« je ešče poboužo Pišteka po svekli vlasaj, vzeo vile in se napouto proti štali. Pištek je gledo za njin, kak škrofa v svojii stari batašaj ta po dvorišči, v glavi so se njemi pa ponavlave njegove reči. Kak koli je brodo, je nej mogo vse razmiti, ka si je dejdek gučo, ali je znao, ka on nikdar ne guči v prazno. Friško se je potraušto, če glij je njemi bilou dejdeka žao. Sprtoletje je minoulo in v ograci, v kouti pri stejni je začnilo rasti velko listje. Vrouče sunce je žgalo, zato ka je po žetvi ešče itak leto nej ščelo ta oditi, in ednoga popoudneva, da so obed taopravili, je dejdek Pišteki pravo: »Odi z menov. Ti nika pokažen.« Šla sta v ogradec in dejdek je pokazo na velke liste v kouti. Pištek je samo začüdeno pogledno, zato ka je ešče takši velki listov v njuvon ograci nej vido, in njemi je bilou zdaj žao, ka je nej bole gledo, ka se v njon raste. Ponavadi je v kanti noso vodou za polejvati, da njemi je mati zapovejdla in tou je bilo vse. Zdaj ga je gratalo sran in san sebi je naroučo, ka de od zdaj naprej tou vse ovak. »Pa pomago mo mami v ograci pa dejdeki v štali pa babi prnesen drva …« »Gledaj, PIštek,« ga je v ton prekino dejdek. »Tou je doján (tobak) za moje cigarejtline. Vütro ga dojvrejžen, zato ka je že zrejli. Posišin ga pa mo meo malo boukše cigarejtline, kak je Falout odavle.« »Hja,« so se Pištekove lompe raztegnile v smej. »Te moj dejdek! Rejsan ga man rad!« Drügi zranek je Pišteka s postele vrgo njemi nepoznani močen glas. Odgrno je ferengo, štera je zakrivala okno na ogradec, in vido, kak s kosicov eden miličar mlati in kosi dejdekov doján. Včasi je spozno, kakša kaštiga je na tou ižo pa prišla. V ton je stopila v malo ižo baba in pravila: »Prišli so miličari. Po doján. Ti se nika ne boj. Jaz mo pri tebi.« »Dejdeka zaprejo,« je zdaj strajoma pito Pištek, da njemi je vse gratalo sveklo. »Ne ven, moje dejte. Malo počakajmo, pa mo vidli.« Miličari so tisti par listov tobaka spakivali v svoj auto in eden je začno pisati na paper. V tiston je na prag stoupo Pištek, in da je zagledno dejdeka, kak vküp potegnjeni kuma miličaroma, je več nej mogo djoja dojstaviti. Tou je vpamet vzeo tüdi miličar. S čemerami je paper vkraj od bloka vtrgno in ostro pravo dejdeki: »To ti je račun za kaznu. Drugi put se ide za to u zatvor (vauzo). Zdravo!« Kak je sivi fiček odpelo z dvorišča, so že vsi štirje stali na dvorišči. Dejdek je kolapoš z glave dojzgrabo in ga vrgo proti sousedovi iži: »Tou njin je te vrag zgrblivi vöpravo. Kak bi ovak za tou miličari znali!« Pištek je nej točno razmo, ka je dejdek zdaj pravo, ali njemi je dedekov čemer vseeno pravo, ka je boter pá nika slaboga iži napravo. Prejo je za dejdekovo rokou in zahlipo: »Dejdek, da mo jaz velki, te…«, ali je nej mogo dokončati, zato ka njemi je dejdek lompe z dlanjov doj pokrijo in te že ščista merno pravo: »Idemo zdaj vsi notri, ka mo zajtrik meli.« Porabje, 15. aprila 2021 ... DO MADŽARSKE Narasla je volja do otrok Po podatkih Eurostat-a je med članicami Evropske unije v zadnjem desetletju prav na Madžarskem najbolj narasla volja do otrok, je zapisala na svoji facebook strani ministrica brez listnice, odgovorna za družine, Katalin Novák. Število novorojenčkov v ostalih državah že tri leta upada, medtem je na Madžarskem naraslo za 24 odstotkov, kar je največja rast v Uniji. Do leta 2010 – zaradi gospodarske krize in neprimernih ukrepov levo-liberalne vlade – je volja do otrok upadla na najnižji nivo med državami EU, od načrtovanih petih otrok so se rodili le trije. Preobrat smo doživeli leta 2012, trenutno se rodijo štirje otroci od načrtovanih petih. Po mnenju ministrice je to rezultat vladnih ukrepov, ki so prijazni in zaščitni do družin. Olajšave od prejšnje srede Kot je najavil premier Viktor Orbán, ko je država dosegla približno 25-odstotno precepljenost oziroma ko so cepili 2,5 milijona ljudi, je vlada spremenila nekatere sklepe, ki jih je uvedla zaradi epidemiološke slike. Od 14. aprila so ponovno odprte vse trgovine, ki pa lahko sprejemajo kupce glede na svojo kvadraturo, za vsakega kupca morajo zagotoviti najmanj 10 m2 površine. Ponovno se lahko poslužujemo raznih storitev, odprti so frizerski, kozmetični in fitnes saloni itd. Spremenila se je tudi policijska ura, ki namesto od 20. ure zvečer začne veljati od 22. ure. Ostali ukrepi veljajo do 19. aprila: torej obvezno je nošenje mask in upoštevanje varnostne razdalje tudi zunaj, restavracije lahko kuhajo le za odnašanje hrane in dostavo na dom. Hoteli lahko sprejemajo le poslovne goste. Pouk na daljavo se je podajlšal do 19. aprila, kakor tudi do sedaj veljaven režim na mejah. 8 Gda bi se kaupati trbelo, te je bilau največ lüstva Tetica Kata Lang, po možej dolavzeti, če dobro vejm, te Čerpnjak, je v velki družini pri krčmej.« gorrasla, štirge podje pa štiri - Kak ste brezi matere gorradekel je bilau v držini. Samo sli? tri lejta stara je bila, gda je mater zgübla. Zavolo toga se oni na svojo mater sploj ne spominjajo. V Slovenskoj vesi so brezi matere gorrasli, depa itak so vesela mlada lejta meli. Gda so že vekši bili, dosta so se drüžili, dosta so odli po veselicaj, veselili so se, ka so mladi in zdravi, sploj je nej brigalo, ka je srmastvo. Doma Kata Čerpnjak (po dekliško Lang) pri njij je vsigdar dosta lüstva vküpodlo, najbo- »Tau je dobro bilau, ka sem la po sobotaj so se srečüvali, dja najmenša bila, name so ranč te, gda se je kaupati tr- starejše sestre opravlale. Oča belo, so se smejali tetica Kati, so v kosavnoj fabriki delali pa gda so mi od tauga pripovej- ranč tak starejši bratje tö, dodali. - Tetica, tau ste prajli, ka vas je osem mlajšov bilau, vi ste v Varaši, gde so pa drügi? »Od bratov že samo eden žive, tisti, steri je na Angleškom, drügi so tapomrli, med sestrami sem dja najmenkša, edna v Kanadi, edna pa v Pešta žive. Tak ka za zdaj smo že samo štirdje Dekle, stere so varaško cerkev pucale (Kata je v drugoj ostali.« vrsti na srejdi) - Gda so vaša mati mrli? »13. apriliša leta 1943, gda čas ka so leta 1956 nej odišli sem dja tri lejta stara bila.« vö z rosaga.« - Mate tjejp od nji? - Vi gde ste delali, gda ste vö- Mam enga vekšoga na stenej, zopodli šaulo? gde sta mati pa oča dolavzeta, »Dja sem leta 1962 začnila depa še dva maliva, gde sta po- lati na pošti v vesi, dočas sem saba, gnauk mati, tetica pa tü pa tam delala, ka je ranč bivüc, gnauk pa oča s padaši je lau. Potejm sem v jaslicaj (böl- csőde) delala dvanajset lejt, v kosavnoj fabriki dvej lejta pa pet lejt v domi za ostarele. Tak sem 33 lejt vtjüpsprajla pa etak te zdaj mam penzijo.« - Kelko mlajšov mate? »Štiri hčerke mam, najstarejša je Andreja je v Somboteli, te Kati, Edit pa Nori. Nega tašoga dneva, ka bi nej prišla stera pa bi me nej poglednila. Kakolik mi trbej, mi pomorejo pa napravijo. Gnauk me edna zové, gnauk druga, gnauk sé den na obed, gnauk ta. Sploj dobre mlajše mam, dja bi vsikšoma taše mlajše želejla, kak so moje dekle. Dostakrat pravim, ka če bi pojbe mejla, sto vej, kakšne sneje bi mejla, hči je dunk hči pa nej kakšna lüdcka.« - Na taum kejpi ste še kak dekla dolavzeti, depa nej sami, več vas je na kejpi, ka je tü bilau? »Tau smo tisti dolavzeti, steri smo varaško cerkev pucali. Tau je vö bilau dano, ka na leto kelkokrat trbej cerkev vöspucati, pa te gnauk edni, gnauk drügi so šli. Nej je bilau léko delo tašo velko cerkev vöspucati, depa mladi pa flajsni smo bili. Bila je edna duga garica, dja kak zavarica (veverica) sem gorlatejla po njej, tak sem oltar pucala. Ovak sem dja tö vsigdar flajsna bila, zato ka sem duga lejta odbojko (röplabda) špilala v Varaši, zvün tauga pa še plesala v slovenčarskoj folklori.« - Sto je na taum kejpi, gde sta dvej dolavzete, tak lopau vönaravnjene? »Tau je moja šogorca (svakinja), ne vejm, ka je bilau, ali iz cerkvi smo šli domau ali smo pa na kakšno veselico šle. Mi smo dosta odli po veselicaj, najbola v Slovensko ves pa v sausedne vesi. Zvün v Sakalovce, ta smo trno nej odli, zato ka tam so se sodacke vsigdar s ciganji bili.« - Naprej je prišo vaš zdavanski kejp tö, gda je tau bilau? »Tau je leta 1967 bilau v Varaši, Tanay je nas doladjemau, gostüvanje je pa pri Šableri bilau, kak je Zöldfa.« - Je eden stari kejp, gde sta dva fudaša, eden je med tejmi vaš mauž? ranč samo kolena zakrile. On je taši človek biu, ka čustva (érzelem) nikdar nej vöpokazo, doma je tau vido pa on je tö taši biu, depa ovak je pa fejst dobro srce emo.« - Lejpa mlada lejta ste preživeli v Slovenskoj vesi? »Fejst dobro pa veselo je bilau, pri nas je vsigdar puno lüstva bilau doma, dosta so se norce redli, karte špilali. Naš ati je, srmak, dostakrat čemeren bijo, zato ka v soboto, gda bi se kaupati pa mujvati trbelo, te je Vüc, tetica pa Katina mati vsigdar vse puno »Eden ja moj mauž, on je vedo lüstva bilau pri nas doma. Pa na fude tö igrati, depa po pra- mladi smo ranč tak vküpodli, vici, on je bola s trabüntov špi- radi smo se meli, nej smo se lo v varaškoj pihalnoj godbi.« srdili, veselili smo se eden - Kelko bratov pa sester so drügoma. Gnesden že tašo nega, gnesden je že cejlak drügi svejt grato, lüstvo že sploj ne odi vtjüpar.« - Gda ste sé v Varaš prišli? »Leta 1974 smo se prijali zidati pa leta 1976 juniuša smo sé prišli. Töj je eden stari ram bijo, gda smo ga dolaftrgnili, te smo dočas pri tašči (anyós) živeli eno leto. Tau je skur vse moj mauž sam delo, zato ka on je ziZ možaum Ferinom sta se 1967. leta zdala dar bijo, zidarski mojster, on je še meli vaš mauž? načrte znau namalati. Kak »Nji je ranč tak dosta bilau sem že prajla, on je nej znau kak nas, depa nji je sedem poj- čustva vöpokazati, depa dober bov bilau pa edna dekla. Oni človek je bijo, fejst nam fali.« so tö v velkom srmastvi gora- (Kejp na 1. strani: Mati pa rasli, mojoga moža so v šauli oča od Kati Čerpnjak.) tak zvali, ka »huligan«, zato Karči Holec ka tak kratke lače emo, ka so Porabje, 15. aprila 2021 9 Od Gorenjoga Senika do Garbolca - 32. Gda začne Tisa cvesti Do tega mau smo klantivali po djužnom tali veuke vogrske ravéni Alföld, zdaj pa se napautimo v njeno söverno, vekšo polovico. Že gda so leta 1847 končali železniško štrejko med Peštov pa Szolnokom, se je leko lüstvo do Cegléda pripelalo s cugom. V tom varaši na srejdi krajine Kiskunság je začno Lajos Kossuth septembra 1848 vküpzazo- tradicijo pauvanja grauzdja, v njegvi goricaj stogi 960 vinski zamenic – telko vküper indrik v Evropi tö nega. Varaš Vecsés ranč tak v aglomeraciji Budimpešte leži, eške v dalečnji rosagaj ga poznajo po nakvašenoj kapüsti. Če rejsan človek že več gezero lejt pauva tau zelenjé, kvasili pa so ga že v antiki tö, je vecséška kapüsta donk gratala Kak njino ime kaže, vözraščeni žitek »enodnevnic« trpi en par vör – na konci juniuša plešejo nad Tisov, zmejs pa se ženijo vati sodake prauti cesarskim šeregom, v mesti najdemo več spomenikov na té čase. Eške stogi tisti balkon tö, gde je Kossuth nutpokazo prvoga ministrskoga predsednika Lajosa Batthyányna. S Cegléda najležej z GPS-om, s koordinatami 47° 11’ in 19° 30’ najdemo mesto, štero je erično po tejm, ka je djenau na srejdi gnešnje Madžarske. Tam stogi 11 mejterov visiki törem, nej daleč od vesnice Pusztavacs. (Zanimivo je, ka má vés pauleg središča Slovenije skoro takšo ime: »Vače«.) V bližanjom Dabasi je edna domanja gospa na svojom gračenki vöpostavila trnok dosta božični okraskov. Če rejsan je tau napravila zavolo svoji vnükov, gnesnedén že dosta turistov gorpoiške njeno – vsikdar vekšo – zbirko. Blüzi varaša Monor stogi 190 mejterov visiki »Štražni brejg«, s šteroga so vogrski sodacke inda svejta nastrgavali, ali se približava törska sodačija. Mesto má večstaulejtno eden »kinč Madžarske«. Pri vesnici Tápióbicske je 4. apriliša 1849 spadnilo dosta vogrski domobranov. Zakonski par, šteri je je dau pokopati, je naprejspiso, ka morejo na vsikšo oblejtnico bitke vsejm mlajšam v vési edno friško žemlau dati. Eške gnesdén dobiva mladina té »domolübne bukline«, istina, ka vözraščeni tö. Sausadni Tápiószentmárton pa je duplansko eričen: oprvim zavolo maloga zlatoga djelena, šteroga so najšli v grobi ednoga sodačkoga prejdnjoga in ga gnes držijo v Narodnom muzeji. Eške bole poznana pa je vés po kobili »Kincsem«, štera se je naraudila pri domanjom zemliškom gospaudi. Gvinila je na 54 dirkaj (lóverseny), svojoma gospodari je tak prinesla trnok veuko bogastvo. V vesnici mi tö leko gorpoiškemo Muzej Kincsem. Glavni varaš lüstva »Jászov« štere je v rosag pauzvo krau Béla IV. po roblenji Tatarov, kisnej pa so se asimilérali – je Jászberény, gde v muzeji med drügimi nutpokažejo paučeni rog (kürt) Lehela. Té vogrski prejdjen je prej s svojov škerdjauv tak krepko včesno nemškoga cesara Konrada v glavau, ka je tisti včasik mrau. Depa za drügoga volo se tö splača gorpoiskati tau mesto: na törmi Marijine cerkve vidimo zlato kopijo Svete krone, z observatorija na podi knjižnice pa leko vnoči gledamo zvejzde. V športnom centri se lidgé skoro cejlo leto čujskajo na lédi, vzimi pa se čüdivajo špancéranji pingvinov v živalskom vrti. Varaš Jászárokszállás je svojo ime po ednom djarki daubo. Indašnjoma krali Csörszi bi edno deklo prej samo tak za ženo dali, če bi go od Donave do Tise s šiftom prejkpelo. Zatok je dau eden djarek vökopati s srmačkim vogrskim lüstvom, un pa se je samo veseliu. Tau je ednoma goslari na više prišlo in je krala z goslimi v glavau vdaro. Eške gnes se vidi njegvi djarek in brejg, pod šterim počiva. Že blüzi odimo središči edne najlepše krajine na Alföldi, v šteroj sta paversko delo in žitek po regulaciji Tise vseposedik gnakiva gratala, če rejsan je po vesnicaj živejlo lüstvo večféle gezikov in vör. Szolnok leži pri srečanji Tise in Zagyve, gde so leko pautnicke že inda svejta tö na léki prejk vodé prišli. V zamenici varaške iže je gnes oprejti interaktivni muzej piva in gastronomije na gezero kvadratni mejteraj, tam se leko eške mlajši tö včijo pivo küjati. Če se odšetamo na drügo stran Zagyve, za en malo pridemo do zidine »Likovne kolonije«, štero so z 12 ateljeji pa dvöma paviljonoma na mesti nekdešnjoga grada oprli leta 1902. Ništerni pravijo, ka »znamenüje za Szolnok tau, ka za Pariž Eiffelov törem«. Na drügo stran Tise pela pejški maust, šteri tak vövidi kak edna enodnevnica (tiszavirág). Gda se té mali matürge ženijo, v vogrskom geziki pravijo, ka »Tisa cveté«. Po tej drauvni stvarinaj so imenüvali najvekši muzični festival v varaši, držijo pa veuka gastronomska srečanja ranč tak: septembra več gezero küjarc in küjarov pripravla golažovo župo. Szolnok je po- stau fajt črešnje. Od cvetenja do časa za küjanje kompota držijo v vesnici dosta programov, štere vnaugo turistov gorpoiške. Malo fali, ka bi bila ves Rákóczifalva cejlak vküper s Szolnokom zozidana. Tam so arheologi najšli edno posaudo s kamenoga cajta, šte- V fligarskom muzeji v Szolnoki so vöpostavleni pravi mašinge, depa majo 4D kino, simulatore pa tematsko igrišče ranč tak znani kak varaš košarke tö, njini čapat je biu osemkrat najbaukši v rosagi. Gda se špancéramo pri vodej, pridemo do Rozarija, gde nutpokažejo vogrske fajte trnjovi rauž. Od tistec pela poštija z gostanji do termalne kaupance, gde si leko betežnicke vračijo reumo, ženske betege ali probleme želaudca. Pod balkonami bližanji ramov pa leko poglednemo, kak gnezdijo lasnice. Malo vekše »ftiče« vidimo, če gorpoiškemo fligarski muzej. S Szolnoka se zdaj napautimo dale po pravom bregej Tise! V vesnici Nagykörű so z edne nekdešnje bogate paverske iže napravili domačijo, gde najgir lüstvo včijo, kak se redijo s konjskoga kosminja lančeci, kak se pleté rogoz ali kak se napravi čipka. V tajoj vesi pa donk skoro vse o črešnjaj guči. V »črešnjovom gračenki Vogrske« so na konci 19. stoletja posadili prvo drejvo fajte »germersdorf«, gnes pa rasté v tom parki že skoro Porabje, 15. aprila 2021 ra má formo ženskoga tejla, v tajoj vesnici pa so oprli eden »muzej medvedkov« ranč tak: tau je privatna zbirka od 1700 plüšasti medvedov, v šteroj pa držijo več kak dvej gezero železni škatül tö. Ime vési Tiszakürt pride s toga, ka so si prej stari Vaugri z rogi glase davali, gda so v svojoj nauvoj domovini do Tise prišli. Gnes poznajo vesnico po cejlom svejti zavolo njenoga arboretuma, v šterom je zrasla edna »trojna platana«: edno pauleg drüge so posadili tri cepike, štere so vküpzrasle in končno rodile 6 mejterov šurko krošnjo. V vesnici Cserkeszőlő se leko naši mlajši včijo šoférati v mlašečom automobilskom parki. Gda pa trüdni gratajo, posádimo je v svoj »pravi auto« in odpelajmo se vküper v krajino Nagykunság … -dmfoto: mtu.gov.hu in pixabay.com 10 »Sveti se ime tvoje« - 32. Od protivnikov krive vöre do Boži trpinov Rimski cesar Konstantin prejk v baziliko, gde ga eške Veuki je leta 313 v svojom gnes čéstijo. rosagi dau krščanjskoj vöri slobaudnost. Če rejsan se je V cejloj svojoj dvejgezerodau okrstiti samo malo pred lejtnoj zgodovini je Cerkev smrtjov, je poštüvo krščeni- vsikdar lagvo zopodla, če je ke. Tačas, ka je živo v Romi, je bila preveč povezana s poemo pápo Silvestra za glavau svejtnim rosagom. Tak je cejle Cerkve. Leta 330 pa se bilau tau na konci 6. stoletja je spakivo v Konstantinopel, na Španjolskom tö, šteroga svojo »nauvo Romo« in več nej poslüšo papeža: nej je sto naganjati krivovörce arijance, šteri so včili, ka se je Kristoš naraudo samo kak človek, nej kak Baug. Za sedem lejt je Konstantin mrau, vrnau te pa je na stolec apoštola Petra prišo pápa sveti Julij I. (Szent I. Gyula). Cejli krščanjski svejt je Med trplenjom je Lidvina dostakrat vidla svojoga od njega čako, angela čuvara – 38 lejt je živejla v strašanjskom trplenji in molitvi aj odlauči, ka aj baude z arijanci. Leta 340 je v Romo pauzvo so tistoga ipa prejkmeli gerpetdeset püšpekov z Vzho- manski Vizigoti. Držali so se da, s šterimi se je na sinodi arijanske krive vöre (o šteroj (zsinat) zgučo, ka ponüdijo smo malo prva pisali) in go pomauč drügim pravovör- vsildjavali vsejm lidam. Med nim škofom. Papež Julij je tejm svajüvanjom je mrau napiso edno pismo, v šterom kralič sveti Hermenegild, je brano prave vörske istine. šteroga mantrniška smrt je Té dokument eške gnesdén pomagala Vizigotom staupiti svedoči, kak se je pápa trüdo, na paut prave vöre. ka bi povrno poštenjé Petro- Krau Leovigild je biu od leta voma nasledniki in obnauvo 573 edini gospodar v rosaedinost Cerkve. gi. Drügo paut se je oženo z Julij I. je stvauro eden zbor fi- ednov trdoglavov arijankov škališov tö, šteri je prejkvzeu Gosvintov, štera je stejla, skrb za dobro cerkveno ad- ka bi cejli narod njene vöre ministracijo. Naprej je spiso grato. Krau je emo od prve, red na cerkveni birovijaj, od katoličanjske žené dva siná, tistoga mau so dühovnike šteriva je mačija nej marala. nej smeli pred svejtna sodišča Krajino kauli Seville je Leovipostavlati. V Romi je dau zozi- gild prejkpüsto svojoma sinej dati pet cerkva, na Petrovom Hermenegildi, šteri se je tá stauci je sejdo petnajset lejt. spakivo s svojov katoličanjMrau je 12. apriliša 352, na skov ženov. njegvi grob so eške v 7. stolet- Kralič je nej sto baugati svoji ojdli prauškarge. Po tistom joga očo, gda je tisti začno so njegve relikvije odnesli terdjati, aj staupi na arijansko stran. Krau je zatok prišo s sodačijov nad siná, šteri je po dvej lejtaj bitja zbejžo v Kordovo. Gda se je kisnej povrno na dvaur, je Hermenegild nej sto svajüvanje, donk pa ga je oča v vauzo lüčo. Tam ma je eden arijanski püšpek za vüzem prineso oltarsko svetstvo, ka bi se prečisto in tak povrno h krivoj vöri. Hermenegild pa je tau nej včino, zatok so ma krajsekli glavau. Po očinoj smrti je nauvi krau, Hermenegilda brat Rekared, donk gorvzeu katoličanjsko vöro in za njim cejli vizigotski rosag. Mantrništvo mladoga kraliča, šteroga den svetimo 13. apriliša, je na Španjolskom prineslo vörski mér. Ime svete Lidvine znamenüje v holandskom geziki »dosta trpeti«, una pa si je tau ime v žitki rejsan zaslüžila. Oprvim se je nad svojov usodov britko djaukala, te se je pa cejlak prejkdala Božoj vauli in premišlavala o Kristošovom trplenji. Gor je prišla, ka ne trpi več sama, liki trpi Kristoš v njej. Lidvina se je naraudila leta 1380 v ribiškom varaši Schiedam na Holandskom kak edina dekličina od devet mlajšov edne prausne držine. Na svejt je prišla na cvejtno nedelo, vrnau, gda so v cerkvi Mateja pasijon šteli. Gratala je trnok lejpa dekla, o mladožencaj pa je ranč nej stejla čüti. Če bi go stariške silili, bi prej prosila Bogá, aj gi krajvzeme lépoto. Vzimi 1396 so padaškinje pozvale Lidvino, aj se dé ž njimi čujskat. Na lédi pa je po nesreči tak spadnila, ka si je edno rebro strla. Tau je bilau na svejčnico, od tistoga mau je več nej mogla na nogé staupiti. Veuka rana se ji je začemerila, po cejlom tejli je bule dobila. Trpejla je strašne moke, postelina se gi je furt gor na rane zgrabila. Lidvina se je oprvim dosta taužila in gučala, ka je živa pokopana. Pomalek pa se je prejkdala v Božo volo, pri tejm gi je pomago spauvednik. V takšom trplenji je živejla eške osemtresti lejt, bila pa je vesela, ka je kak betežnica več časa za molitev mejla. Baugi je priporačala prošnje lidi, šteri so prihajali k njenoj posteli, davala jim je dühovne lenaj, spau pod milim nebom ali na slami v štali. Té posaben svetec se je naraudo leta 1748 na Francuskom kak prvi od petnajset mlajšov. Stariške so ga poslali k očinoma brati, šteri je biu plebanoš in ga včiu latinski. Benedikti pa je nej bilau do včenjá, raj je molo in premišlavo. Zavolo toga so ga oprvim poslali v eden kartuzijanski klaušter, de je pa nej biu zavolé vönavčeni. Zapüsto je trapiste tö, vej je pa čüto, ka ga Baug zové za »blodečoga prauškara«. Benedikt je najšo svoj znautrašnji mér tak, ka je do smrti blaudo po evropski poštijaj od svetišča do svetišča, od edne Bože Benedikt Jožef Labre je biu pravi srmački poti do drüge. Od geseni 1776 Boži prauškar – nikdar je nej spadno v skišavanje, ka bi se spravlo s kem posvejtnim je biu dugši čas v Romi, najraj se in vsakdanešnje tanače. je zadržavo v cerkvi blüzi KoBaug dostakrat odeberé lidi, loseja. Na srejdi larmastoga šteri trpijo in delajo pokauro Vökivečnoga varaša je živo v mesto drügi. Takšo poslan- najvekšoj samoči. Če rejsan stvo je mejla sveta Lidvina tö, je biu od zvüna srmački in štera se je pokorila za cerkve- zapüščeni, je bilau na njem ne voditele svojoga časa ranč nika lejpoga in čestitlivoga. tak. Mrla je 14. apriliša 1433 Zaman so ma mlajši norce tav veukom kédni, kak se je na- lali, so vözraščeni vidli njegvo raudila tö. Za patronuškinjo svetniško sveklino. go držijo betežnicke in drsal- Veuko pomanjkanje pa je ci (korcsolyázók). krajvzelo mauč Benediktovoga tejla, vzimi 1783 se je Sveti Benedikt Jožef Labre raslado in na veuko srejdo (Labre Szent Benedek Józ- 16. apriliša vküpspadno na sef) je slejdnji dvanajset lejt stubaj svoje najdragše cerkve. svojoga žitka odo raškejsani, »Mrau je svetnik!« so kričali zavolo vüšivi, dugi vlas so ga mlajši po rimski ulicaj, če meli za klantoša. V istini pa je rejsan so ga za svetca zglabiu bogaboječi prauškar, šteri sili eške samo leta 1881. Na je nikdar nej kaudivo. Preodo kejpaj ga vidimo v prauškarje vse veuke Bože poti od Špa- skom gvanti. njolske do Polske, s Francuskoga prejk Nemškoga do Si-dmcilije. Vseposedik je molo od ilustraciji: ranoga zranka do kesnoga Szilveszter Bartkó večera, klečo na ranjeni ko- Porabje, 15. aprila 2021 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 16.04.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, 10.10 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 10.40 TV-izložba, 10.55 Vrtičkarji, slovenska nadaljevanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Globus, 12.30 Točka preloma, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (IV.), ameriška nadaljevanka, 14.25 TV-izložba, 14.40 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.10 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.50 Danin dinosvet, kanadska otroška nanizanka, 16.15 Osvežilna fronta, oddaja za mladostnike, 16.40 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Slovenski magazin, 17.55 Duhovni utrip, 18.10 Bacek Jon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 V petek zvečer, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Kinoteka: Moja noč pri Maud, francoski film, 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.25 Napovedujemo PETEK, 16.04.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal,9.10 Videotrak, 10.05 Dobro jutro, 12.50 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.10 Kustosova soba Igor Zabel: kako narediti umetnost vidno?, dokumentarni film, 15.30 Teater glasbe, dokumentarni film o glasbeniku in igralcu Iztoku Mlakarju, 16.30 Nogomet - državno prvenstvo, Bravo : Maribor, 20.05 Vsi vedo,koprodukcijski film, 22.15 Zadnja beseda! 23.05 Apokalipsa - neskončna vojna, Vrnitev v pekel, francosko-kanadska dokumentarna serija, 1.25 Videotrak, 2.25 Info kanal SOBOTA, 17.04.2021, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program, 10.00 Male sive celice, 10.40 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 10.55 Holly Hobbie, kanadska mladinska nadaljevanka, 11.35 Tarča, 12.40 NaGlas! 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 TV-izložba, 14.05 Podjetno naprej, visokotehnološko podjetje, 14.45 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.00 Voda neznana znanka, nemška dokumentarna oddaja, 15.55 Slovenski vodni krog: Radoljna, dokumentarna oddaja, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Ambienti, 17.45 Zadnja beseda! 18.35 Ozare, 18.40 Vrtne prigode, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 20.55 Kaj dogaja? 21.25 Hudičeve igre (I.), ameriško-italijanska nadaljevanka, 22.25 Poročila, Šport, Vreme, 22.50 Sedmi pečat: Utoya, 22. julija, norveški film, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, 1.15 Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 1.50 Napovedujemo SOBOTA, 17.04.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 7.00 Najboljše jutro, 9.00 Spomini, Tine Tomazin, 11.30 Vrtičkarji, slovenska nadaljevanka, 12.35 Nepoškodovane, dokumentarni film, 13.40 Andrej Šifrer: 40 let norosti in Mojžulj, koncert, 16.20 Ptice jezer, njihova vrnitev, dokumentarni film, 17.20 Rokomet (Ž): kvalifikacije za SP 2021, Slovenija : Islandija, 19.05 Videotrak, 20.05 Ljubezen na prvo bolezen, ameriški film, 22.05 Zvezdana, 23.05 Vlado Kreslin - Pojezije, koncert, 0.40 Videotrak, 1.45 Info kanal NEDELJA, 18.04.2021, I. spored TVS 7.00 Otroški program, 10.00 Sveta maša, prenos iz mariborske stolnice, 11.00 TV-izložba, 11.15 Ozare, 11.20 Obzorja duha, 11.55 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.45 Zelena generacija/Young Village Folk, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 V petek zvečer, 14.50 Na lepše, 15.30 Oscar je kriv za vse, francoski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Šola za pošasti, risanka, 18.50 Frfra in Cufek, risanka, 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Genialna prijateljica (II.), italijanska nadaljevanka, 21.20 Intervju, 22.10 Poročila, Šport, Vreme, 22.35 Jaz sem za nič, dokumentarni film, 23.30 J. Strauss ml., Na lepi modri Donavi (Dunajski operetni orkester), 23.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.05 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.00 Napovedujemo NEDELJA, 18.04.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, Videotrak, 7.00 Duhovni utrip, 7.15 Koda, 7.40 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 8.05 Glasbena matineja: Le plesat me pelji! 9.50 Vrtičkarji, slovenska nadaljevanka, 11.35 Po Tihem oceanu s Samom Neillom, Z ladjo Endeavour na Tahiti, potopis, 12.45 Ambienti, 13.30 Raj 89, latvijski film, 15.00 Šola po domače, hrvaški dokumentarni film, 16.00 Odraščanje v digitalni dobi, francoska dokumentarna oddaja, 18.55 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Dinastije, koprodukcijska dokumentarna serija, 20.55 Rockfield - studio na kmetiji, britanski dokumentarni film, 22.30 Vikend paket, 23.50 Zvezdana, 0.40 Kaj dogaja? 1.10 Videotrak, 2.00 Info kanal PONEDELJEK, 19.04.2021, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, 10.05 Obzorja duha, 11.00 Vrtičkarji, slovenska nadaljevanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Intervju, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (IV.), ameriška nadaljevanka, 14.40 S-prehodi, Čezmejno zborovsko delovanje v pandemičnem obdobju, 15.30 Dober dan, Koroška, 16.00 TV-izložba, 16.15 Milan, Milan gre v mesto, risanka, 16.20 Šola za pošasti, risanka, 16.25 Studio Kriškraš, mozaična lutkovna oddaja za otroke, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme,17.25 Podjetno naprej, 18.05 Nejko, risanka, 18.10 Simon, Zdravnikov pomočnik, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Opus, Rodbina Ipavec, 23.30 Nova evropska pesmarica, Beethoven 2020 Srbija, evrovizijska glasbena koprodukcija, 23.35 Simfonični orkester RTV Slovenija, Stefan Milenković in Mihail Agafita, 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.55 Napovedujemo PONEDELJEK, 19.04.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.45 Dobro jutro, 13.30 Prisluhnimo tišini, Delo invalidov, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.00 Avstralija na slovenski način, potopis, 14.50 Na lepše, 15.30 Zadnja beseda! 16.40 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.30 Zelena generacija/Young Village Folk, 17.55 Neskončne širine, dokumentarni film, 20.00 Po Tihem oceanu s Samom Neillom, Z ladjo Endeavour na Novo Zelandijo, potopis, 20.55 Dediščina Evrope: De Gaulle, francoski film, 22.45 Podjetno naprej, 23.30 Zmaj, kratki igrani film AGRFT, 23.50 Videotrak, 0.50 Info kanal TOREK, 20.04.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, 10.05 Opus, Rodbina Ipavec, 10.55 Vrtičkarji, Beli zajec, slovenska nadaljevanka, 11.25 Vem!, kviz, 11.55 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (IV.), ameriška nadaljevanka, 14.40 Duhovni utrip, 15.10 Kanape - Kanapé, oddaja za mlade, 16.00 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Koda, 18.00 Kalimero, risanka, 18.10 Bacek Jon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Bolnišnica dobre karme (II.), britanska nadaljevanka, 20.55 Rešeni pred izumrtjem, dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Spomini, Tine Tomazin, 1.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.05 Napovedujemo Porabje, 15. aprila 2021 OD 16. aprila DO 22. aprila TOREK, 20.04.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.30 Videotrak, 11.40 Dobro jutro, 14.20 Slovenski magazin, 14.45 Kaj dogaja? 15.30 Med spoloma, dokumentarni film, 16.40 Joker, kviz, 17.50 Hitlerjeva biblija, dokumentarni film, 20.00 Japonska: domnevno kriv? francoska dokumentarna oddaja, 21.00 Igram, sem, koprodukcijski film, 22.45 NaGlas! 23.10 Rockfield - studio na kmetiji, britanski dokumentarni film, 0.55 Videotrak, 1.55 Info kanal SREDA, 21.04.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, 10.05 Koda, 10.50 Vrtičkarji, Pokaži kaj znaš, slovenska nadaljevanka, 11.20 Vem!, kviz, 11.55 Studio City, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (IV.), ameriška nadaljevanka, 14.30 Osmi dan, 15.05 TV-izložba, 15.20 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.40 Mostovi – Hidak, magazinska informativna oddaja, 16.10 Male sive celice, OŠ Križevci in OŠ Frana Roša Celje, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Naravni parki Slovenije, Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, dokumentarna oddaja, 17.55 Filmski poklic, Producent, 18.05 Slastne medvedje zgodbe, risanka, 18.10 Slastni medvedji recepti, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Ko me ne bo več, izraelski film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Sveto in svet, 23.50 Naravni parki Slovenije, Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, dokumentarna oddaja, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.50 Napovedujemo SREDA, 21.04.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 8.30 Videotrak, 9.25 Kanape – Kanapé, oddaja za mlade, 10.00 Sveta maša, posnetek iz mariborske stolnice, 11.10 Dobro jutro, 13.50 Ambienti, 14.40 Vikend paket, 16.30 Nogomet - državno prvenstvo, Celje : Maribor, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Ob 100. obletnici rojstva Astorja Piazzolle: Tango Nuevo, francoski glasbeni dokumentarni film, 21.35 Rokomet (Ž): kvalifikacije za SP 2021, Islandija : Slovenija, 23.20 Moje mnenje, 0.15 Ku'damm 56, nemška nadaljevanka, 1.10 Videotrak, 2.10 Info kanal ČETRTEK, 22.04.2021, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, 10.05 Naravni parki Slovenije, Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, dokumentarna oddaja, 10.50 Vrtičkarji, slovenska nadaljevanka, 11.25 Vem!, kviz, 12.00 Moje mnenje, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Severna obzorja (IV.), ameriška nadaljevanka, 14.40 Slovenski utrinki, 15.05 Pod drobnogledom - Nagyító alatt, 15.40 Z kot Zofka, mozaična oddaja za predšolske otroke, 16.05 Sobotni krompir, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanost, 17.55 Na kratko, Informacijski mehurček, 18.05 V goščavi, lutkovna nanizanka, 18.57 Dnevnik, 19.29 Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, Vreme, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.35 Dediščina Evrope: De Gaulle, francoski film, 1.30 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.15 Napovedujemo ČETRTEK, 22.04.2021, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.45 Dobro jutro, 13.30 V petek zvečer, 15.15 Sveto in svet, 16.20 Andrej Gosar: Mislec v prelomnih časih, dokumentarni portret, 17.30 Ob Svetovnem dnevu Zemlje: Samo1planet, 18.55 Videotrak, 20.00 Pacifiški losos, rdeča riba, ruska dokumentarna oddaja, 21.30 Ambienti, 22.00 Veliki zeleni zid, britanski dokumentarni film, 23.35 Sozvočje svetov, 0.00 Slovenska jazz scena: Jani Šepetavec, Quartet, 0.45 Videotrak, 1.45 Info kanal Kupinarstvo v Renkovcih – trgovanje z jajci in perutnino »Ženske! Piceke, bilice mate ?!« V naselju Renkovci v turniški občini ohranjajo spomin na kupinarstvo, kakor so ime- seh čez Muro in v današnjih obmejnih vaseh Madžarske. Kokošja jajca so potem pro- Muzejska zbirka o kupinarstvu v vaško-gasilskem domu novali trgovanje z jajci in perutnino. Po tej dejavnosti so v prvi polovici prejšnjega stoletja bili vaščani znani po vsem Prekmurju, pa tudi drugje. Kulturno društvo Anton Martin Slomšek Renkovci je v vaško-gasilskem domu uredilo muzejsko zbirko, o kupinarstvu so izdali tudi zbornik in posneli film, predstavljajo pa ga tudi z gledališkim nastopom na kulturnih in turističnih prireditvah. »Uaaa, uaaa…! Ženske! Piceke, bilice mate?« se je slišalo glasno kričanje kupinarjev po prekmurskih vaseh do leta 1956. Ženske so jim prinesle kokošja jajca, ki so jih skrbno zložili v leseni zaboj s dajali večjim trgovcem, tako da so se znašla tudi na mizah Muzejsko zbirko so uredili člani KD Anton Martin Slomšek Renkovci družin na Dunaju, v Budimpešti in Ljubljani. V muzejski zbirki v prosto- V zbirki so kolesa, oblačila in oprema, ki so jo uporabljali kupinarji slamo za sedežem kolesa ali v püto (brento), ki so jo imeli na hrbtu. Najbolj resno so se te trgovske dejavnosti lotili v Renkovcih. Renkovski kupinarji so nakupovali po vsem Prekmurju, nekateri pa tudi po slovenskih in hrvaških va- kupoval jajca in kokoši po domačijah, pri čemer je želel, da so bila jajca kakovostna in da jih je kupil po nizki ceni. Začetki te dejavnosti v Renkovcih, ki je nastala po vzoru kupinarjev na Madžarskem, segajo do začetka 20. stoletja, trajala pa je do leta 1956, ko so jo izrinile večje kmetije s perutnino. Pa tudi država take oblike trgovine ni več dovolila, in so jo prevzele kmetijske zadruge. V Renkovcih je v omenjenem obdobju zbiralo jajca in kokoši okrog sto kupinarjev. Največji kupinar je to dejavnost opravljal tudi s konjem in vozom. Ta je ob jajcih in kokoših zbiral tudi kokošje perje. Takrat je bilo zelo težko rih vaško-gasilskega doma so shranjena stara kolesa, s kakršnimi so se vozili, in vsa oprema, ki so jo pri svoji trgovski dejavnosti potrebovali. Člana društva na prireditvah tudi z gledališkim nastopom predstavljata, kako je kupinar živeti le od kmetijstva, zato je pomenilo to pomemben dodatni zaslužek za družine. Člani KD Anton Martin Slomšek Renkovci so se že leta 2003 pod strokovnim vodstvom Jelke Pšajd iz Pomurskega muzeja Murska Sobota lotili raziskovanja kupinarstva s pogovori s starejšimi krajani ter zbiranjem dokumentarnega gradiva, fotografij in predmetov. Napisali in uglasbili so tudi skladbo z naslovom Kupinar. Zbornik o renkovskih kupinarjih z naslovom Staro jajce ma svoj glas, ki so ga izdali pred tremi leti, pa je plod več kot petnajstletnega raziskovanja članov društva in drugih vaščanov v sodelovanju s Pomurskim muzejem Murska Sobota. Besedilo in fotografije: Jože Gabor URNIK VOŽENJ POTUJOČE KNJIŽNICE PIŠK MURSKA SOBOTA V PORABJU od aprila do junija 2021 Potujoča knjižnica PiŠK Murska Sobota bo bibliobusovo progo v Porabju obiskala po zgoraj objavljenem razporedu. Dne 19. aprila 2021 bo na progi z osebnim vozilom, ostale datume pa z bibliobusom. Vabljeni! www.radiomonoster.com SLOVENCI.HU TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB