3 nč. 43. številka. (▼ Trstu, t'soboto zjutraj dne 16 april* 1897.) Tečaj XXII. „BDINOST" iihaja pa trikrat na teden t ieatita ii. danjih ob tovkih, čfltrtkih In «obotah. Zjutranje izdanje izhaja oh 6. ari zjutraj, večerno pa ob 7. «ii večer. — Obojno iadnnje atane : JcrtenmeBflo . f. 1.—, izve« Avstrije f. 7.50 It trt MM«r, . . „ 3,— , t . 4,50 pol let* ... 8.— . „ , s* V»r leto . , n 12,— . „ , 1H.— ftartčnlna I« plačevati naprej nc nnrodb« kriz priložen« narodalna te uprava m •zlra. Po»aniične Storilke >e dobivajo r pro-dajalnioah tobaka v lrntu po 3 nvč, izvan Trata ps 41 nvć. Oglati ae rađane pa tarifa t petita; i* naalove a debelina! trkam! te plačuje froator, kolikor obaega navadnih vrstic. onUna, osmrtnice in javne zahvale, domači oglaai itd. ae raćnnajo po pogodbi. Val dopiai naj ae poftiljajo urodnUtva ulica Caaerma št. 13. Vaako piani j uor» biti frankovano, ker nefraokov&n« ae n* aprojamajo. Rokopisi ar no vra?f»io, Na-cfmno, rBklanmoije in oglas« sprejem« .ipravniitvo ulicu Molino pic-colo hat. vi, K. nadat. Naročnino ia »glase jejplaćevati loco Trat. Odprte reklarta oije »o ;protte poAtniu«). ,r «nn««m j« mm" Povodom UDieičeaja tržaškega župana. Dne 7. aprila se je vršilo slovesno umeščenje tržaškega župana. Izjave, izuščene tem povodom, potrjajo le naše nenenje, da vzlic vsej osebni dobrohotnosti novega župana ostane vse pri stare« ozirom na razmerje med mestno npravo in slovenskim delom prebivalstva. Na dan volitve župana smo rekli, da je gosp. Dompieri kakor oseba najpošteneji in najtrezneji mož v vsej stranki pro-gressovi, da pa Slovenci bi hudo grešili, ako bi se nadejali kakega zboljSanja pod vlado novega žnpana, kajti isti bode moral delati tako, kakor hoče njegova stranka. Terorizem progressovcev je prehud, da bi se mu mogel upirati kateri-koli mož iz te stranke. Moč mora priti od drugod, ki bode »ogla zlomiti ta terorizem. Od zauesljive strani se nam poroča, da je sam ždpan izjavil nekemn gratulantu: „Ne čestitajte mi! Z našimi ljudmi je težko izhajati. Danes me proslavljajo, a napadali me bodo ljuto, ako ne storim vspga tako, kakor hočejo oni*. Govoru županovemu povodom umeščenja njegovega in proglasu, ki ga je izdal do meščanstva, je videti, da sta se pisala pod uplivom tega strahu. Tu se povdarjajo italijanstvo Trsta, narodna italijanska dedščina in slavna „narodna načela", a nijedne same besedice ni bilo čuti ni do slovenske manjšine v zbornici, ni do slovenskega dela prebivalstva. Govorilo se je, kakor da ni nijednega Slovenca v mestu in kakor da je niti ni slevenske okolice se svojini 30.000 prebivalci. — Še hujši pa, nego govor županov, je bil govor podžupana Luzzatta de novega župaua, kateri govor je bil poln bojevitih fraz in ki se je glasil v svojem zaključku: »Vam poverjamovarstvo naših idejalov, Vašim trdnim in varnim rokam. V boju za naša načela, ako boj mora biti, sledili Vam bodemo kompaktni in zložni kolikor nas je zastopnikov meščanstva, pokoreči se le zavesti, da smo storili najbolje, kar smo mogli, da plemeniti in močni Trst bode tudi v bodoče, kar je bil, kar je, in kar mora biti: svobodtn in italijanski!" — Ne treba praviti, da je galerija divje ploskala tej v lepe fraze poviti — neresnici. 74 PODLISTEK Fromont mlajši & Risler starši. ROMAN. — Francoaki apiaal Alphonse Daudet, preložil Al. B. — „Moj mož je baš na poti k vam, gospod... Tu nimamo ničesar več. Gospod Delobelle vam je nesel vse nazaj". Ne da bi odgovoril je stopil mož naprej v sobo. Čim bolj se je bližal oknu, tem razločneje se je videl njegov obraz. Velik je bil, krepak, o-gorel, goste, plave brade, govoril je z močnim glasom in nekamo težavno. „Mama Delobelle, torej me ne poznate več"? „O, gospod Pran, jaz — sem vas takoj poznala", je rekla sedaj Dćsireć z mirnim glasom. .Sveta nebesa! gospod Fran!" Zviškoma je skočila mama Dellobelle k sve-tilnici, prižgala jo ter zaprla okno. „Vi ste torej, gospod Frau.. Kako mirno je malička rekla : Jaz sem vas takoj spoznala. Mrzla je kakor led in nikdar ne bode drugačna." In res je bila mrzla kakor led. Bleda je bila, silno bleda, in roka, katero je ponudila Franu, je bila kakor sneg in mrzla kakor led. Trst dosedaj ni bil liberalen, ker so se tretjini prebivalstva neusmiljeno odrekala politiška in narodna prava; ker je terorizem gospodovalne stranke na vsak korak ljuto proganja! vse one, ki so hoteli svobodno izražati svoje menenje in svojs prepričanje ; ker je *e rilo pritiskal na vse Neitali-jane, da se morajo odreči ljubezni do svoje lastne krvi; ker je zasledoval in zasleduje neusmiljenimi persekucijami vse one, ki so bili toli drzni, da so volili — svobodno. Ne, gospSda, to ni liberalizem, ampak to je terorizem, da, to je strankarski absolutizem v najodurneji obliki. In ako ljudje, ki so stebri tega absolutizma, še govore o liberalizmu, je to naravnost onečešćanje pojma svobode. Vi si želite le — svobode za močneje, da smejo zatirati $ib-keje! Gospedje so rekli tudi, da Trst je bil, je in mora ostati italijanski! Zoper to trditev govore dejstva. Progressovci so nam torej povedali, da se hočejo tudi v bodoče boriti proti dejstvom, proti resnici in pravici 1 Da torej ostanejo, kakoršni so bili. To obvestilo borbe proti nam jemljemo na znanje, a tolaži nas zavest, da je katastrofa Še vsikdar doletela one, ki so se hoteli boriti proti temu, kar je. Tudi mi smo tu in hočemo ostati tu; tn smo, ker smo od svojih očetov podedovali pravo do bivanja na tej zemlji in ker je to naše pravo posvečeno po božjih in človeških zakonih. Tu smo, ker imamo tu domovinsko pravico, tu smo, ker pravijo drž. zakoni, da smemo tudi mi živeti tu po svoje, kakor Slovani, kakor avstrijski državljani. Našo avstrijsko državljanstvo je naš pergament, je naš tališ* man, naše avstrijsko državljanstvo nas proglaša jednakopravnimi in jednakoveljav-n i m i. Mi smo oboroženi se svoj:iv pravom in o-boroženi s tem pravom pričakujemo prihodnjih bojev tem zmagozavestneje, ker se je že jelo svitati na obzorju in je jelo kazat! avstrijsko slovaustvo, ta sobojevnik naš, da noče več robovati, kjer je lahko sogospodar. Gospodje so seveda slepi v »voji strasti, da ne vidijo znamenj na nebu in ne razumejo velepomembnih dogodkov. Oni hote biti Se vedno absolutisti, dasi je v Avstriji jelo daniti se in se bliža dan, ko padejo blagodejni žarki zlate svobode tudi na nas, na avstrijsko Slovaustvo. In Njemu se je zdela lepSa in finejša nego tedaj, ko je odpotoval. On se je njej zdel lep kakor vedno, malo trudnih in žalostnih oči, ki so ga delale bolj možatega nego je bil tedaj, ko je odpotoval. Truden je bil od hitrega potovanja, katero je nastopil takoj po prejemu groznega pisma sta* rega Žige. Vzdramljen od besede .sramota", je žrtvoval srečo in službo svojo ter pri tej priči odpotoval, ne da bi čaka! dovoljenja za dopust. S parobroda je takoj stopil na železnico ter se ustavil stoprav v Parizu. To človeka lahko utrudi, posebno če se mu mudi in duh v neprestanih dvomih, v strahu in nepotrpežtjivosti desetkrat preleti tisto pot. A njegova otožnost se je že prej začela; rodil jo je tisti dan, ko se je deklica, katero je ljubil, branila, vzeti ga, a je lest mesecev pozneje postala žena njegovega brata. Ta sta bila dva huda udarca drug za drugim in drugi hujši od prvega. Sicer pa mu je brat pisal pred poroko, ga poprosil tako rekoč dovoljenja v njegovo srečo ter to storil s tako ginljivimi, nežnimi besedami, da je to napravilo udarec nekoliko lažji. Polagoma so čas, delo in daljnja potovanja premagali boleat •ni se hočejo boriti proti svobodnemu slovanstvu! Slepi so; ne vidijo, da mi u staj emo; kaj bode še le, ko bodemo — stali! Ne, mi se ne plaSimo lepih fraz, ko vemo, da fakta govore za nas. Politiike vesti. V TRSTU, dne 9. aprila 1897. Državni zbor. Včeraj je zbornica poslancev dovršila razpravo o nujnem predlogu socijalisti-škega poslanca Daszynskega radi preiskave zlorab o volitvah v Galiciji. Socijalisti so nadaljevali napade na Mladočehe in Poljake. Slednjič je zbornica vsprejela predlog Čeha Stranskega, da se stvar izroči legitirnacijskemm odseku. Nemški na-prednjaki in nemška ljudska stranka so protesto-vali, da je predsednik popred dal na glasovanje ta predlog Stranskega, vsled česar se niti glasovalo ni o predlogu Daszynskega, ki je zahteval, da se imenuje preiskovalna komisija o dogodkih ▼ Galiciji. Omenjeni dve skupini sti ostavili dvorano. Komunike, ki ga je izdal včeraj poljski klub, izreka pripoznanje Badeniju, da se je toli toplo potegnil za resnico v očigled napadom od strani socijalistov. Zajodno zatria poljski klub, da goji popolno zaupanje v politiko in osebo grofa K. Badenija. Minister rojak za Češko. Parlamentarni krogi na Dunaju govore, da bode drž. poslanec K a i z 1 že te dni imenovan ministrom-rojakom za Češkb. Njegovo imenovanje da se proglasi že o \ predstojećih velikonočnih praznikih. Najnovejša italijanska provokacija. Pod j tem naslovom piše ,Slov. Narod", omenivši interpelacijo italijanskih poslancev v državnem zboru o izgredih na Primorskem : „Zaradi teh demonstracij so zagnali Lahi grozen krik in vik ter razširjali strahovite bajke o barbarskih činih divj-h Slovencev in Hrvatov, kakor da so ti hoteli dobrosrčne Lahe vse od kraja poklati, a c. kr. korespondenčni urad jevie te bajke vestno razširjal. Italijani so dobro računali. Hoteli so te demonstracije, ta resni opomin vladi, naj že pomore pravici in ustavi na Primorskem do veljave, zase mlad eni če v o, dokler naposled ni ostalo drugega nego tiha otožnost... le jeza in sovraitvo do ženske, ki je onečastila ime njegovega brata, je morda še nekak odmev nekdanje ljubezni njegove. Ne, ne, Frana Rislerja skrbi le to, kako bi maščeval čast svojega imena. Nazaj ni prišel kakor ljubimec, marveč kakor sodnik — Sidonija naj se varuje 1 StopivŠi v Parizu iz voza, se je podal v tvornico ; mislil je, da mu iznenadejanost in strah vsled nepričakovanega pojava njegovega na mah razodene, kaj se godi. Po nesreči pa nikogar ni dobil doma. Že štirinajst dni ao bili zaprti zatvori male hiše. Oče Achilles mu je povedal, da dami bivati na svojih letoviščih in da se tudi družnika vsak večer vozita tja. Fromont mlajši je bil danes zgodaj ostavil hišo, Rialer starši pa je bil bas odšel. Fran je sklenil govoriti s starim Žigo. A bila je sobota, dan plačila; moral je torej čakati, dokler ni bila odpravljena dolga vrsta delavcev, ki se je vlakla od vratarjeve celice starega Achil-lesa, tja do blagajniike pregraje. (Prid* ie.) iskoristiti, da žnjim prikrijejo neštevilue svoje lopovščine, svoja nasilstva ili sleparstva |»ri v<>lit', aU in sploh vse svoje delovanje in počenjali je ter da predstavijo Slovane kakor tisti elem nt, ki je sovražen miru in redu, in ki nezazluii druzega, nego da se s trdo pestjo potisne ob zid. In da to laglje dosežejo, osmelili so se v seji državnega zbora v torek stopiti pred vlado in z nedolžnim obrazom tožiti, da Iiočoj > slo at ske ovce raztrgati lahkega volka, list- ga v »i a, k t ri ie o številnih prilikah i.i Sele zadnjič o volitvah r.n takn eklatsn-ten naMn pokazal pravo svojo *. Priznati se mora Lahora, da postopajo premeteno; a prav ta lokavast in zlobnost mora razburiti tudi najtreznejsega človeka. Ta laška interpelacija je nova drzna provokacija, na katero morajo dobiti Lahi primeren odgovor. In poskrbljeno je za to 1 Primorski poslanci dr. Gregorčič, dr. Laginja in grof Coronini ter Djih tovariši stavili so dva nujna predloga, s katerima se vlada opozarja na nenormalne razmere na Primorskem ter se pozivlje, da po drž. osnovnih zakonih zajamčene pravice državljanov v primorskih kronovinah povsod dovede do popolne veljave in strogo preišče, ali so bila potrebna in umestna številna avetovanja tamošnjih prebivalcev od srede meseca marca t. 1. v političnem okraju goriškem, v okolici tržaški in v Istii. Lahi ee niso upali provocirati razprave v drž. zboru radi teh dogodeb, ker imajo slabo ve*t, zato so se zadovoljili z interpelacijo. Jedino pravi odgovor na njih interpelacijo Rta ta nujna predloga. O Djiju se bode razpravljalo, iu takrat pričakujemo, da nastopijo slovenuki poslanci z vso dopustno brezobzirnostjo, tako, da se bo njih odgovor čul daleč na okrog, da zapre predrzni laški gospodi jedenkrat za vselej sapo in da očisti tudi ozračje v Trstu*. V istem zmislu smo pisali tudi mi. Vedž, da se na iutf rpelacije odgovarja navadno tako pozno, da so mnogokrat celo interpelantje sami že pozabili na svoje dete, hoteli so italijanski poslanci natrositi uekoliko peska v oči vladi in zbornici. Kakor rečeno: izbrali so si pot interpelacije, ve-doči, da vsled iste ne pride do razprave. Najtvni in domišljavi kakor so že, so menili, da naši poslanci padejo kar vznak in obmolknejo; svet pa bode čul le njih interpelacijo in — seveda — pravo bode na njih strani. Zaračunali so se temeljito. Na njih zvijačo je dal Laginja dober odgovor I Naše razmere pridejo sedaj v razgovor. Sevala je bilo lahko to našim poslancem, ker se jim ne treba bati javnosti in ker nam je pričakovati le dobička od vsake javne razprave. Vročo, kakoršno so si skuhali sami, bodo morali Italijani posrebati to juho. Zato bodo že skrbeli naši poslanci. Hvaležno pa moramo priznati vrlim Koperčanom, da so te dni storili, kar je bilo v njih moči, da olajšajo delo našim poslancem. Kogar hočejo uničiti bogovi, tega udarijo slepoto. Položaj na Vstoku. Kakor vse kaže, se velesile ne upajo storiti odločilnega koraka : izvesti blokado Pireja. Dasi so velesile službenim potom razglasile, da se popolnoma zložne glede skupne a nastopa zoper Grško, ostalo je pri tem razglasu, a dejanj ni videti nikakorsnih. To mora vendar osap-niti. Glasom z Dunaja došlih poročil so velesile eel6 odstopile od nameravane grožnje, kajti Angleška in Fraucija da sta opozorili ostale države ua nevarnosti, ki se utegnejo iz te blokade poroditi za evropski »ir. „Izkušena* diplomacija zabeležiti si ima torej jedno blamažo več ua svoja pleča. Kakor smo omenili že opetovano, boj6 se velesile — to potrjajo sedaj vesti z Dunaja, — da bi po proglašenju blokade utegnil prekipeti narodni fanatizem in provzročiti zmešnjav, pred katerimi izginejo homatije na Kreti, ker bi nastale — splosnoevropske homatije. In potem : Z Bogom dragoceni mir pod varstvom bajonetov ! Iz Aten poročajo v London o nekaki ideji evropske diplomacije glede rešitve že toli zavoženega krečanskega vprašanja. Poslaniki velesil v Carjemgradu razpraljajo resnobno o tem, da se dovoli Krečanom, da si izvolijo lastnega gubernerja. Grika da je baje zadovoljna s tako rešitvijo in polkovnik Vassoa bil bi takoj pozvan domov, — če bi se umaknili tndi turški vojaki. Pa mirna Bosna 1 Hazlićne i« Vitok gost v Trsta. Predvčerajšnjem je dospel iz Gorice v Trst Nj. ces. in kr. Visokost nadvojvoda Ludovik Viktor. Nadvojvod« br je nastanil v hotela de la Ville. Nj. c. iu kr. Visokost spremlja komornik fmlt. baron Wimpffeu. Včeraj si je nad vej votla ocledal v Rojanu oddelek Rdečega kri*a, določan za transport ranjenih, zatem letovišče R-inelt. ki je, kakor znano, določeno 7a k? evajoč* ranjen * in slednjič Lloydov parnik „Arciduchess* Carlotta'. ki je te dni bil pretvor-jen v pomorsko ambolanco, za d>u>,bo „Rdečega križa44. Na vseh inšpekcij h sta spremljala Nj. c. in kr. Visokost nam stnik Rinaldini in brigadir general Lovetto. Včeraj te je nadvojvoda odpeljal v Zagreb. Proslava tržaških volitev — v Rimu. Predvčerajšnjemu »Indipendentu* pišejo iz Rima od besede do besede: „Odbor, o katerem sem sporočil, priredi prihodnji petek velik banket v proslavo narodnih zmag v Trstu in po Istri. Po nenavadno velikem številu udeležencev je pričakovati, da ta banket zadobi značaj velike manifestacije narodno-patrijotiške". Hm, hm l In vendar je „Triester Zeitnng* t imenu svojega .avstrijstva" izjavila svoje posebno zadovoljstvo z izvoljenci tržaškimi. Čudno je reB to. Gospodje, se baje postavili na podlago avstrijske ustave, kar bi značilo zmago državne mi-ali avstrijske. S*j so celo povdarjali, da so postali iz njih Savlov Pavli, ko so šli tožit Slovence. In vendar je čudno to, da se v Rimu prirejajo bankari v proslavo zmnge državne misli v Trsta. Morda pa smo ssopet krivičniki, ki mečemo blato na svetli Šćit i rogressovcev ; morda je „Triester Zei-tu.ig* bolje poučena in nas pouči, da se je na banketu v Rimu slavil - avstrijski patrijotizem. V Trstu je vse mogoč«; i u tako doživimo morda tudi to presenečenje. „Svidenje* po 31 letih. O dru. Kathreinu, sedanjem predsedniku posl. zbornice avstrijske, čit mo v lifHih, da je v letih 1859 in 1866 stal kakor navaden strelec v vrstah Tirolcev, boreSih so zoper italijanski naval. Zoper italijanski naval se je boril v letu 1866 on — dr. Kathrein. — In sedaj je mož predsednik zbornice avstrijske, one in iste zbornice, v kateri sedi kakor zastopnik tržaških Slovencev g. — Mauroner! Dr. Kathrein in Mauroner se gledata oko v oko. Veselje je moralo biti neizmerno, ko sta se s'šla stara znanca iz — leta 1866. Tudi 1. 1866 sta si stala nasproti dr. Kathrein in vrlina Mauroner. Kathrein je stal v vrstah vedno zvestih tirolskih streloev, boreeih se zoper italijanski naval, Mauroner pa---se ni boril zoper italijansko invazijo!!! Znauca iz leta 1886 sta hi pa vendar-le, čeprav nista stala v istih vrstah, v oni dobi, ko so sovražniki prijeli od juga in od severa našo staroslavno državo, državo prejasne hiše Habshurgov, našo milo domovino: liottS jo zrušiti. Nista bila baš prijatelja v letu 1866 dr. Kathrein iu Mauroner, ali sedaj sta šla oba v zbornico avstrijsko: bivši tirolski strelec in Avstrijec od pete do glave in pa — Mauroner s čut-stvovanjem iz leta 1866. Kdo je bil bolj vesel na tem svidenju po 31 letih: ali g. Kathrein ali g. Mauroner? Odgovor na to vprašaje prepuščamo razsodnosti čestitih čitateljem. Italijani hočejo biti, a po njih žilah se pretaka — slovanska kri 1 Mi trdimo vedno, da je v Trstu le mala peščica pravih, čistih Italijanov. To je gola resnica ! Večina njih, ki gonijo veliko kolo v društvu progressovskem, so ali direktno slovanskega ali pa nemškega pokoljenja, ali pa jim je vsaj primešana polovica slovanske krvi. Klasičen izgled uain je sedanji zastopnik II. kolegija tržaškega v državnem zboru na Dunaju: g. Angeli. Ta mož je jeden najhujših med najhujšimi! Sedaj pa čujte: mati mu je rojena Dragi čevič iz Kotora in pravoslavne vere, žena pa Hrvatica Sirov id. — Mož je vendar silen Italijan iu nasprotnik Slovauov, kar le potrjuje večuo resnico, da so oni naši najhuji nasprotniki, v katerih se pretaka kaj naše — degenerirane krvi! Zopet napad v Kopru. Včeraj je doael v naše uredništvo župan iz Srednje (druge) Škofije, gosp. Ivan Muslavec. Pripovedoval nam je nastopno: .Predvčerajšnjem, dne 8. aprila t. 1., sem bil ▼ Koprn z novinci iz naše vasi. Ko ie bilo novačenje dovršeno, šli smo ukupno z novinci skozi mesto Kakor občinski župan sem šel nekoliko odzadej za mladenči. Pbsebno sem hotel paziti, da mi k -teii ne zaostane; kajti bal sem se, da bi se mu utegnilo piigoditi kaj neprijetnega. H krp. ta me je obkolila koperska sodrga in me popolnoma odločila od mojih ljudij, vrgla me na tla, me pretepala tako, da mi je še po noči doma tekla kri. Dobil sem nekoliko ran na gl ivi, pr zadetih mi kimenji in pestmi. Ves okrvavljen s*m bežal v neko bližnjo krčmo, kjer Bem opral. Pozneje sem srečal orožnike, ki so vzeli na zapisnik ves dogodek. Zatrjam svojo častno bese io, da smo se povsem mirno vedli jaz in moji ljudje in da nismo dali prav nikakega povoda kopt-rski sodrgi za ta gnusni napad. Kaj nam je storiti? Na Koper smo navezani, ker so tam slavne oblasti; a kako naj zahajamo tja, ko si nismo svesti svojega življenja ?" Na to vprašanje' g. MtiftAveca naj odgovore — cesarska oblasti I Učiteljiščniki zbežali iz Kopra! Včeraj z.atr^j so dospeli v Trst vsi hrvatski in slovenski gojenci učiteljišča v Kopru, ker jim ni bilo več obstanka tam. Predvčerajšnjem so se ponavljali napadi so-drge ves dan. Sodrga je razbijala pred stanovanji in mladeniči so bili v vednem strahu, da druhal pridi vi v stanovanje. Gorje, ako bi se bilo to zgodilo! Opoiudne so šli štirje učiteljiščniki na orofr niško postajo vprašat, ali jim morejo zagotoviti osebno varnost? Vodja postaje ni mogel dati nikakega določnega odgovora. Opravičeval se je, da ima malo mož na razpolago. Rekel pa je, da pojila uprašat na okrajno glavarstvo, kaj je storiti. Pozneje je prišel povedat, daje o k r a j ni g 1 a& r i z j a v i 1, da on j a m č i za osebno varnost dijakov. A komaj je minula jedna ura po tej obljubi, že so se zopet ponovili napadi, oziroma razgrajanje pred stanovanji. Videči, da se ni nadejati miru, so sklenili učiteljiščniki, da skupno ostavijo mesto, kar so tudi izvršili ob 2. popolunoči. Odšli pa so o tej pozni uri in ped zato, ker se je bila razširila govorica, da jih pomečejo v morje, ako bi se hoteli odpeljati s parnikom. Toltka je zdivjanost, ki vlada sedaj ▼ Kopru. Pripomniti pa moramo 8e, da ao vsi naši dijaki podpisali izjavo in jo doposlali gospoda ravnatelju, v kateri izjavi so navedli vzroke, zakaj morajo iz mesta. Go.sp. ravnatelj pa ni hotel vsprejeti te izjave, ampak zapovedal je, da morajo priti 7 Solo naslednjega due, rekši: Kdor ne pride, zgubi štipendij in dobi slab red v vedenju. Rekel je rudi, da so naši dijaki sami krivi, ako jih napadajo, češ, ker razobešajo narodne slovenske zastave. To pa ni resi Rekli smo že, da so sa dijaki ravno letos vedli uprav samozatajevaluo in pristavljamo še, da je to potrdil v medsebojnem pogovoru tudi gimnazijski ravnatelj Babuder, o katerem nt bi hoteli trditi, da je poseben prijatelj Slovencem. Neresuioo o razobošanju slovenskih zastav je naj .rže natvezil gosp. ravnatelju koji laški doktorček. Ker pa je izvestoim gospodom po Istri nekak dogma, da se mora verjeti vse, kar trde Lahi, tako je verjel tudi ravnatelj učiteljišča in je na podlagi neresnice iu brez preiskave obdolžil svoje lastne gojence. — Taka sapa veje po lsiri iu potem ni čuda, da se godi, kar se godi. To jediio pa moramo uprašati slavne šolske oblasti: ali še ni dozorelo vprašanje premestitve učiteljišča iz Kopra? Mi bi rekli, da jo inženirja Piccolija in Primožiča, naj pridrj j dobri delavci, da dobe .dobre tedne*. Delavci so pamtili svoje gospodarje in delali so na magistratu od 2 -3 tedne, a prejeli niso uiti sobla. A tolažili ao s , ia že kasneje ko. Ttko smo morali nesli domov samo po 13 gll. «a ves čas. Jasno je torej, da so nas zvabili n^ magistra-tovo delo le ze čas volitev iu le z namenom, da so dobili od nas glasovnice. — Tako smo šli ua led 1* Odlikovanje. Njeg. Vel. cesai- je podelil višemu flnauouemu svetovalcu in ravnatelju tukajšnjega carinskega urada, Otonu vitezu Z i m m e r-m a n n u, red železne krone. Glasbeni većer ki ga je nameravala prirediti nocoj .Slovanska Čitalnica*, se je prenesel radi bolezni *edeloval!ce gospice Teodore LauriČeve na 24. aprila t. i. Odbor. Vabijo se vsi udje in udinje „Del. podp. društva* na volilni shod, ki se bode vršil v nedeljo dne 11. t. m. ob &'/• uri popoludna v društvenih prostorih. Volilni odsek. Obče izobraževalno .delavsko podporno in pravavarujoče društvo v Tratu, imelo bode na oljčno nedeljo dne 11. t. m. ob 5. popoiudue v ulici Economo št. 4 (gostilna) svoj letni občni zbor. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika 2. Poroči'o tajnika in blagajnika. 3. Predlogi in nasveti. 4. Volitev novega odbora. Delavci 1 Ako Vam je mari, da se to društvo povzdigne, pridite na občni zbor 1 Tam se pogovorimo o vsem, kar o i moglo koristiti društvu. Le od Vas je odvisno, ali dnlavec v prihodnje stopi na lastne noge, ali želi pouka, ali mu je mari, da postano neodvisen v mišljenju. Vefi ko nas bode, tem veče vspehe dosežemo. Odbor. Občni zbor »Gospodarskega društva" v Skednju (vknjižeue zadruge z neomejeno zave/o) bode dne 26. t. m., na „belo nedeljo" ob 8. uri zjutraj. Na dnevnem redu bode: a) nagovor predseduika, b) poročilo tajnika, c) poročilo blagajnika, d) eventuvalni predlogi, e) volitev novega odbora. Zbor se bo^ vršil v gostilni g. G. Sanclna, po domače „Mam". Vsi v bratsko kolo! Iz Trsta nam pišejo: Po osodepolnem dnevu 18. marcija začenja se daniti, a mi se,polagoma probujamo iz omotice, ki nam jo je provzročil silni udarec. In ko gledamo okoli sebe, vidimo presenečeni Čuden preobrat. Saj je vendar la res, da kdor se poslednji smeje, se najbolje smeje 1 Lahko se tudi smejemo, če pogledamo v parlament. Kje so neki naši kleti nasprotniki? K j s ona zlata teleta, ki so požrla toliko tisočakov iz tržaških blagajn ? Ni jih in jih ni nikjer! Slavni zmagovalci so izginili z svetovnega pozorišča, zlata teleta so se raztopila v ognju slovanske vzajemnosti. Pomiluj mo, pomilujmo ta tržaška revčeta, ki se ne ved6 kam obrniti v toliki luči, v toliki prosveti. Kje ste vi „otročiči", ki zuate kričati le tedaj, ko so držite materinega predpasnika, ki vam pa že nedostaju Usede, kakor hitro se je „mati" obrnila od va. ? I Vi molčite, ker vas je strah, k*r mi vstajamo zmag nr-iiii, silni, neizprosni, napram vam. Pogle ti n uši obrnjeni so zaupno v te, slovanski klub. Ti izvestno ne pozabiš »vojiU bratov v tržaški okolici. Nimamo svojega zagovornika, a ne obupujemo, ker vemo, da nas bodeS zagovarjal ti I Razumete 1 i vi, iredeutovci in ganbaldinci, vi fra-mazoni in „klerikalci", ter vsa odlična družba? Mi okoličanski Slovenci imamo šestintrideset zagovornikov, mesto enega, ki ste num ga vzeli vi! Zato pa hočemo vztrajati v svetem navdušenju za svoje pravo, vstrajati v požrtvovalnosti iu ljubezni do roda svojega; vztrajati hočemo v trdnem boju aoper na- je obsodilo obtoženca, vp.št^vaje /.reduo »la.hščujoča omladine, na 14 duij zapora. Delovanje zdravniške postaje tržaške. T. i .m miuolega marca meseca so straiko iskale v 707 slučajih pomoči ua tukajšuji zdravniški postaji ; v 424 slučajih pomagalo so je na posiaji sami, v 281 pa so morali zdravniki izven postale na pomoč. Razmerno največ opravila je imela po-itaja omenjenega meseca dne 2. (39 slučajev), razmerno naj-mauj pa due 13. (11 slučajev). Obiskovanje vseučilišč. Miuolega semestra imela so vseučilišča v naši državi nastopno število slušateljev: Dunaj 6104, Gradec 1667, Praga: češko vseučilišče 2787, nemško 1391, loomost 1004, Lvov 1556, Krakovo 1296, Čruovice 391. Vsega :J16.196. Izmed teh bilo je vseukupno: 1189 slušateljev bogo.-do^ja, 8078 prava, 4728 zdravilstva, in 2201 modroslovja. Vsega: 16 196 visokošolcev. Veteranica iz leta 1849. Dna 10. t. m. bode na Dunaju slavila polkovuikova udova Ida pl, Steeb-Rehm svoj 80. rojstni dan. Ta hrabra ženska je leta 1849 — v pogibeiji svojega življenja — prinesla iz trdnjave Petervardinske, katero so bili zasedli Madjari, v ceiarski glavni tabor v Kamenicah načrte trdnjave Petervardinske in druge važne spise. S tem je muogo pripomogla k temu, da so cesarski pritisnili ua trdnjavo in da sa je kmalu zatera morala udati. N j. Vel. cesarje podelil neustrašljivi ženi v priznanje zlati, civilni križec za zasluga, odlikovanje, katero se je takrat izreduo redko kedaj podelilo kateri ženski. Udova Steeb-Rahm je čila na duši in telesu, kljubii svoji starosti. Cesar Menelik in pa francoski učenjak An-toine d' Abbadin. Nedavno je umrl v Parizu učenjak Antoiue d'Abbadiu, zvest in navdušen prijatelj Menelikov. D' Abbadin je bil preživel 12 let v Etijopiji in se udomačil tam popolnoma. Njegovi spisi o tej interesantni deželi in o običajih prastarega naroda abesinskaga so jako zanimivi in originalni. Ni dolgo temu, ker je bil Abbadiu poslal svojemu prijatniju Meneliku v znak veseljj.ua njegovih zmagah alegoričen kip iz aluminija iu pa teleskop. Menelik mu je poslal v zahvalo prastar koptiški križec z briljanti in napisom: „Prijatelju Tlieodoroveiau in Menelikovemu". Statistika ponesrečenih ladij. Meseca janu-varja t. 1. se je izgubilo : a) jadranice : 9 nemških, 12 amerikanskih, 28 angleških, 1 danska, 1 španjska, 4 francoske, 2 nizozemski, 4 italijanske, 2 meksikanski, 1 norveška, 1 portugalska, 1 ruska, 3 švedske, skupno 79 (v tej številki je vštetih tudi 7 jadranic, o katerih ni nikakoršnege glasu, katere se torej sme smatrati izgubljene). b) parniki: 13 angleških, 1 avstrijski, 1 belgijski, 1 kilenski, 1 francoski, 1 nizozemski, 2 nor.eška, skupno 20 (všt^vši 1 parnik, o katerem ni glasu in katerega sn torej sme smatrati izgubljenim). Vsega je torej v pr tom mesecu tekočega leta ponesrečilo 99 ladij I Koliko vrednosti je pogoltnilo žnjimi nenasitljivo morje in koliko je človeških bitij izgubilo življenje o teh katastrofah! Bože začuvaj, da bi bila morska plovitev vse leto tako osodepolna, kakor je bila januvarja mes ci I Deček padel s strehe. 11 letni Karol Devetak, stanujoči v ulici Rena, hšt. 1., se je zabaval včeraj s tem, da je lovil mačke po strehi omenjene hiše. Hkrati se je dečku spodletelo, padel je, se trkljal do žleba in slednjič telabnil s strehe — hiša je 3 nadstropja visoka — na dvorišče. Obležal je kakor mrtev. Zdravnik z zdravniške postaje ga je dal prenesti v bolnišnico, toda malo je na-deje, da otrok ozdravi, kajti bržkone se ma je potrgalo drobje. Orjaška ura. V Filadelfiji gradijo sedaj javno uro, ki bode zares orjaška. Plošča uri meri po premeru 10 metrov, veliko kazalo je dolgo 4 m., malo dva in pol. Po noti bode transparontna plošča are razsvetljena električno lnčjo. Zvon, na kateri se bodo ndarjale ure, tehta 28 tonelat. Jeden parni stroj slnžil bode za navijanje ure, dragi bode dajal električno lač. Ura pride na at' p meatie palače. Mrll6, ki iteje denar. V mesti Camden, > Ameriki, stannje siromašna že■ katero 2e dalje časa podpirajo bogate goepe. Pred par dnevi je prišla ta ženska k tem goppem — po reda od jedne do druge — in je pripovedovala jokaje, da ji je umrl mož in da ga nima beliča v hiši, da plača pogreb. Seveda je v to bila gola laž. Na ta način je izberačila od dobroirčnih gospa lepo svoto 476 dolarjev I Jelna gospfi, se je hotela prepričati, da-li ubof^a „udova* potrebuje — „Se kaj' in šla je k n* ni koči. A ie skozi okno je videla „mriiča", , je — veselo prešteval svetle in zvoneče do rje. Baba se je prestrašila, zazrši gospo že ns praga, „mrlič" pa je planil kvišknin hitro poi* j denar v žep. Gospa je hitela na policijo. V so prihiteli stražniki, bila sta »mrlič* in njegova baba in — dolarji že kdo zna kje ! Hiše, ki se morejo razloliti.Na Dnnaju je te dni načelnik okrajnega svćta v Doblingu predaval v društvu arhitektov in inženirjev o iznajdbi dunajskega mizarja Brumerja. Kakor je pokazal predavatelj na modelu, morejo na temelju nove iznajdbe tudi take osebe, ki se o tem ne razumejo čisto nič, v najkratkejši dobi sestaviti hiše, barake ali kakoršnokoli zgradbo iz lesa. In, kakor je videti na modelu, je stvar jako lahka. Nova iznajdba je posebno koristna za one, ki si hočejo zgraditi letovišča iz lesa, lovske hiše itd. Izredno koristna pa se kaže ta iznajdba za gradnjo barak za bolnike, ako bi navstala epidemija in pa vojne bolnišnice za vojake. Te lesene hiše imajo predela (parete), vra>ta in okna in so ventilirane dovoljno. — Dunajsko društvo inženirjev in arhitektov je vspiejelo no^o rznajdbo jako pohvalno. Koledar. Danes (10.): Ecehijel, prorok; Antonij nuč. — Jutri (11.): VI. postna (cvetna) nedelja. Leon Vel., papež. — V ponedeljek (12.): Saba, »učenec; Damijan, škof. — Prvi krajec. — Soince izide ob 5. uri 31 miH., zatoni ob 6. uri 33 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 9 stop., ob 2 pop. 12 stop. C. Odgovor na odgovor. Nameček. (Dalje) Vis. o. Stanislav tvrditev črnorizca Hrabra, svojega stanovskega tovarišča, oprovrgava blista-teljno. Naši pradedi, ko so šče ▼ medvedjih mehovih bosopetili po azijskih hribih in dolinah, pisali so gotovo jako mnogo in mnogo, da-si .Črtami i režami" na kakih palicah ali čttčkih, pisali tako mnogo in s takim liguističnim čutom, da so opustili cd čas, cel sigmatični futurum uže zato, ker je »pišem* označio zajedno „ich schreibe" in .ich werde trinken". Kako žal, da nam iz jih gotovo obširnih bibljotek ni ostalo nikakega »spominka", raze onega ki se nahaja ,v nekem spominku ruske recenzije* ! Ne govord nže o Židovih — tudi Egipčani, Kaldejci in drugi drevnji narodi so nam ostavili mnoge in celotne pametnike svoje pismeuouti, le naši pradedje iz pradobe — ničesar, in da nas ni naučil vis. o. Stanislav v XI. teč. 1. zvezek Cvetja za 1. 1892, mi bi i ne slutili, kako je »uaša slovenščina* spregala sigma-tični futurum v oni sivi dobi, ko so vsi Slaveni živeli šče vkupe v svojej pr/otnej domovini. Zanimivo bilo bi znati, kako so ta futurum spregali v onih časih Hrvati, Poljaki, Čehi itd. Vis. o. Stanislav to gotovo ve; no šče zanimiveje bilo bi zvedeti, kateri drugi jeziki so „opustili tako zgodaj" cel čas zaradi tega, ker je kaka oblika po-menjala dvoje, opustili uže v oni dobi, pred tisoči in tisoči in tisoči leti, ko jim morda celo glagol »pisati* znan ni bil, ker o pisanji sploh nikakega pojma niso imeli. Glagola pa, katerega dejauje bi bil« absolutno neizvestno, ne daje se misliti; prej je moralo biti dejanje izvestno, potem stoprvo glagol, izražajoči to dejauje. Sicer je to moje osobno mnenje, katerega nikomur ne navezujem, kakor sploh nikakega drugega. „Post tot discrimina rernm* prišel je vendar vis. o. Stanislav do taistega, kar sva govorila z g. Lamurskim in kar so govorili mnogi drugi Slovenci in Slavjani do naju. Na 2. strani konca svojega »odgovora" namreč piše vis. o. Stanislav: »Ko se je (sigmatični futurum pridobe) zgubil, začeli so ga nadomeščati pri dnrSnikih se sedanjikom, pri nedovrinikih z opisovanjem". Torej takoj za opuščenjem sigmatičnega futura stopil je sedanjik dovršnikov na nje mesto, to je, v futurum. Ako pa je stopil, česar i vis. o. Stanislav ne odreka, jasno je, da ga v sedanjiku ni ostalo, in torei v pomenu sedanjika ne more rabiti. Menda vendar jedno in isto »pridem, dobe" (recte: dobodo) ne more zajedno označati i seda-njika i bodočnika, ka-li ? Ako pa prošli sedanjik dovršnikov uže od dobe, sledovavše za pradobo, označa bodočnik, to čemu bi nam bil šče bomkani dovršnik? Ako v svojej ščedrosti dovršnikn dajemo v bodočniku dve obliki, zakaj bi šče za ne-dovršnik ue iztnhtali druge ? Ako so naši pradedi, kakor to priča vis. o. Stanislav, „pogani sfišče*, bili tako točni v izraževanji svojih mialij, da so opustili sigmatični futurum nže zato, ker je „pišem* ozuačalo »ich werde trinken" in „ich schreibe", to zakaj bi mi bili v svojem jeziku tako neznansko malomarni, da jednoj i istoj oblikoj izražamo dva razna časa v celem gromadnem številu naših dovršnikov! ? _ (Pride še.) Najnovejše vesti. Dunaj 9. Nujni predlog slovemko-hrvatfkih poslancev radi razmer na Primorskem pride v raz- j pravo še le po Veliki noči. Naii so interpelirali da- j nes radi napadov v Kopru. Dunaj 9. (Zbornica poslancev.) Na dnevnem redu so bili trije nujni predlogi nemških strank j radi jezikovne naredbe za Češko. Po utemeljenju ! predlogov je izjavil min'sterski predsednik grof j Badeni, da eksekutivi pristoja pravo določanja , uradnega jezika na državnih oblastih. To pravo je j vršila eksekutiva od početka konstitucijonelne dobe. Jezikovna naredba se giblje v okvirju obstoječih . zakonov. Vlada smatra rešenje jezikovnega vpra- j šanja kakor predpogoj rešenju češkega vprašanja, i Ko se je uverila vlada, da češkega vprašanja ni j možno rešiti po sporazumljenju obeh narodnosti, , čutila se je dolžno poseči vmes v okvirju svoje j oblasti, ne toliko na korist Češke, marveč vse dr- j žave. Ministerski predsednik se je skliceval na cesarsko ročno pismo, došlo mu povodom zadnje mini-sterske krize, katerega puma tenor jasuo izključuje misel strankarske vlade v Avstriji. To vladanje je po prepričanju govornika povsem nemogoče v Av-striji. Zato se bode vlada tudi v bodoče dajala voditi le po skupnih državnih interesih, ne zmenć se — kakor je rečeno v cesarskem^ ročnem pismu — za hipne strankarske težkoča. (Živa pohvala na desni; oporekanje na levi.) Minister govori d.ilje! MT Za ilabotne T2® boleha vo vsled pomanjkanja krvi na živcih, blede ia sla-elabotne otroke ; izvršnega okusa in preiskušenega učinka jo železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani. (Dunajska centa) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pollitorska steklenica velja 1 gld., pet polliterikih steklenic 4 gld. 50 kr. Trgovinske brzojavke ixa v isti. .■Mil-1'? n; P5enio\ /.h jenon 6.87 6 89 Pšenica sa spomlad 1897 7.50 do 7 52 Oves za spomlad 5.52—5.57. Hi »a spomlad (>.09—-6.11. Koru;;« i inaj-juni 18M?. 3.36-3.37 t'Senlra uovh ct 7- v.i!. !'. 7-80 -7-85 nd 79 kilo. 7-85—7-95 o. SO .-•!. t. 7.95— S'—, od 81. Kil. >'. 8'— 8 05 , ; rii iil. fiK. —.— .—. Vvriu 3*10 — 8 — i -on'. fv65' 6-10 Pšenica: Stalne ponudbe, jako omejeno povpraševanje. Trg malo bolje. Vreme lopo. ■'taga. N ramirmii sUd :nr for. 11.70 do—•—. Novi po f. 11.80. Ufiutrlfujft'.l novi, puntnvljuj i Tri; s c ifiiio tre.! o'■»o&iljutuu proooj f, 3150 —'— Cone*«* 39*75 33 25''.Vtvori: hŠ'75- *'. V j--lavhh sodih H«* ...» »t j. H'ivn •• ti. iv« {oni murv,; ■/,<% april 48'50 n- avgust 49.50 jako mlačno. dumburs. »Sun*«t ;- o-i rtverago zn maj 40*—. n juli-40.75, »a »epteuiber 41.50 za december 42.— silno mlačno. TRST. Danes so je Sirila vost, da jo tukajšnja tvrdku s kavo Adolf Brunner insolventna. Pasivu bo i>aje čsz 500 tisoč gld., aktiva v primeri neznatna. Največ imajo dobiti angleški bankiri. Prošli teden pali A. Perutz z 240.000 gl. pasivu so ni o danes poravnal, med t«m ko je aron-gement tvrdke H. Darsoh & Soheron s 55% ž« končana stvar. 4.40 „ ;e.9o „ 8.06 N 805 „ 8.45 . 10.- , 6.48 predp . 7.30 , " 8.35 „ 9.25 M 10.20 „ 10.35 „ 11.20 j, 5.40 popol, 7.36 „ 8.41 „ 8.5S „ Držav 6.30 predp 8.35 „ 4 40 pepol. 7.30 . 9.20 popo! 8.05 pr«dp 9.50 •1.15 , 7.05 popol. 9.45 „ 8.35 poiol. omnibns v Nabrežino, Videm, Rim. Ieitni vlak na Dunaj, zveza i Reko. rsovlak na Dunaj, iveia s|Pešto, Reke briovlak v nabrpJino, Vidnm, Rim. meiani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. mešaai vlak da MiirztUBchlaga. DOHOD: mešani vlak ii Miirmsehlaga, Beljaka, Itd. mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrekne, brzovlak iz Kermina, briovlak i Dunaj*. poštni vlak i Dnnaja, zveza z Reko. bnovink i* Ttims, Donetk. omnibns iz Rima, Benetk, Nabrežine. poštni vlak z Dumja. orniiibus iz V^rone, Kormina, Nabrežino. brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrflžini; — brzuvlak z Dunaja zveza z Reko. aica ieleznlca. (Postaja pri sv. Andrrja). OiJ X » Državni dol« T papirju „ „ ^ »rebru < \\nlrjjVi». renta v zlatu „ , v kroniih . Kreditno fttcijo..... London 10 L*t. , Napoleoni ......... 9,51 .:0jiiark 11.73 *.00 i 1 .1 • -15.90 prilu danes 101.25 101*30 122.65 101.10 349.50 119 50 včeraj 101.30 101.30 122.60 101.10 349.50 119 50 9.51 11.72 45.10 ZELEZNIŠKI VOZNI RED. (Juina železnica (Postaja južno želemice.) Od rlnJ t. oktobra 1896, ODHOD: 7,45 predp. braovlak ua Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benotke, Rim. 9.— . omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono. ».55 a poštni vlak na Dunaj, zveza s 1'ešto in Zagrebom. 12.50 popol, omnibus v Korinin. Borzni trp St. 14. Sedanja razstava: Palestina, sveta dežela. Pogled na Betlehem, Jeruzalem, Židovo hišo, zlata vrata itd. Jako zanimivo. Ustojmina 20 novi1, otroci 10 novC. I" i imfVJT-u.virt- •,- •s'.^jnj^r.'-THiS'!-! .'J-1 ^^ Dr. Rose balzam B, AfT,l I®-- va želodec iz lekarne FRAGNERJA V PRAG,I je že več kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, prebavljanje po-spesujočega in milo odvajajočega učinka. S varilo 1 Vsi deli ttnbalaže imajo zraven stoječo postavno^Te^ ponovimo varstveno znamko. GLAVNA ZALOGA Lekarna B. FRAGNERJA pri „črnem orli" Praga, na Mali Strani, ogelj Spornerjevc ulice. Velika steklenica \ yl.t mata 50 kr., po pošti 10 kr. već. Po posti razpošilja ae vsak flnn. Zaloga v a vs t r o-o g er s k i h lekarnah. Lastnik kensorcij liata »Edinost'. Izdavatelj in odgovorni nrednik : Frrn Godnfk. -- Tiskar.iH Dolenc 1 '1'i^ru.