Vojníčaní zaradi pločnika na cesto Sojenje policistu za umor spet na začetku St. 48/ Leto 64 / Celje. 23. junij 2009 / Cena 0,81 EUR □ □ Odgovorne urednica NT: Ti^maCvIm Piknik Katrce - darilo poslušalcem radia Praznovanje 55-Ietnice Radia Celje se |e v nedeljo začelo s tradicionalnim tretjim piknikom Katrce. Številni glasbeni gostje so v Vojni-ku poskrbeli za pravo zabavo. l^tgyNATASA MULLER Smrad po greznici in trohnenju v Braslovčah nočejo smradu in hrupne dejavnosti Zavoda Geneza, zato so želeli zapreti cesto do spornega objekta. 19 Na izletu Zelenega vala kot na NoetovI barki DOGODKI Delejev dom, spomenik slovenske solidarnosti »O bog, da bi bili srečni in da bi bilo konec hudih let,« je izrekla Rezika De-leja s Trnovca, ko je v pe-tek tudi uradno odklenUa vrata novega doma. ki je zrasel po Icatastroialni poplavi v letu 2007. Družino Deleja je usoda večkrat bičaJa. Pogorelo gospodarsko poslopje, smrt dveh najljubših, delovne nesreče ... In potem lista usodna predlanska septembrska noč, ko so pri Delejevih po vrsti tragedij, ki že pol stoletja spremljajo družino, podivjane vode z bližnjih polj skoraj na dvoje preklale stanovanjsko hiŠO; Že naslednji dan so strokovnjaki ocenili, da je nujna novogradnja. Kot je lúiDnološko opisoval župan Občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj, so takoj oblikovali gradbeni odbor> ki ga je vodi] poslanec Jakob Pre-sečnik. Rečiškl župan se je zahvalil vsem ljudem odprtih src. ki niso pozabili na človeka v nesreči, Presečnik pa je Delejevim zaželel, da jim nov dom poplača težke trenutke. Večino potrebnega denarja za novogradnjo na Trnovou so zbrali v Rdečem križu Slovenijein drugih dobrodelnih organizacijah ter tudi posamezni darovalci. Nov dom, . \ / i-; it •'V. Reaka Dalsja je pnni »dklsnila vrata v upanju, da s« za njimi skriva topsl in varen dom. v katerem so Delejevi v petek simbolično prvič odWe-nili vrata, bo veljal nekaj manj kot 200 tisoč evrov, od tega je RK Slovenije prispeval 175 tisoč evrov. Kotjeoce-nil generalni sekretar Janez Pezelj, je hiSa na TYnovcu spomenik slovenske solidarnosti, ki je tudi časi krize še niso premagali. »Če Slovenci vedo, za koga in za kaj, potem stopijo skupaj,« jeome-nil Pezelj in poudaril, da je stsvbâ na Trnovcu zaradi pro-stovoljnih darov vredna bis- tveno več, kot govorijo suhoparne številke. Mogoče bodo Delejevi, tU' di zaradi izdatne pomoči sosedov, ki so je bili deležni, ob novem ognjišču pozabili na strah. URŠKA SELISNIK HOV! TtDHIK Zavržene ovadbe Posedela žalski župan in poslanec Lojze Posedel je včeraj potrdil, da je tožilstvo zavrglo vseh osem obtožb v kazenski ovadbi, s kâtero je Nadzorni odbor [NO) občine Žalec ovadil župana Posedela. Spomnimo, da so v žalskem NO lani vložili ovadbo, v kateri so županu Posedelu v osmih točkah očitali sum storitve kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic ter nevestnega dela v službi. Ovadba se |e nanašala na nakup glasovalnih naprav, sofinanciranje ene od raziskovalni nalog, ureditev vrta aromatičnih zelišč, izdelavo projekta za termalno središče, uporabo službenih avtomobilov, pogodbo za tisk in distribucijo časopisa Utrip ter urejanje enega od parkirišč. Nadzornike pa je tudi motilo, ker niso mogli videti pogodbe med občino in Engrotušem. Kot je takrat trdil Gvido Hribar, predsednik nadzornega odbora, naf bi župan v ietih 2006 in 2007 oškodoval občinski proračun za približno 300 tisoč evrov. Žalski župan je že takrat zavračal vse očitke ter zase in za občinsko upravo zatrjeval, da si prizadevajo delati dobro in v skladu z veljavno zakonodajo, Očitno so se tako odločili tudi pristojni organi. US Prva bolnica okreva V petek so v nacionalnem referenčnem laboratoriju za influenco inštituta za varovanje zdravja (IVZ) potrdiO prvi primer okužbe z novim virusom gripe A (HiNl). »Gre za osebo, ki je 17. junija letos pripotovala iz New Yor-ka. Priletela je v Benetke, od tam se je z avtom odpeljala domov. Zbolela oseba je kazala znake, značilne za omenjeno okužbo: visoko vročino, mraz^je, izčipanost, poročala je o kašlju in bolečinah v mišicah ter glavotrâlu... Bolnica okreva in se dobro počuti. Je v domači negi, predpisano pa Ji je bilo tudi protivirusno zdravilo. Dobro se postijo tudi vsi, ki so bili z njo v stiku, odkar je zbolela. Poročajo, da pri sebi ne opažajo znakov, znaâlnifa za omenjeno okužbo,« so sporočili z TVZ. Ob tem so še opozorili, da okužbo širijo le zboM, zato ni potrebno, da bi se izogibali stikov z drugimi ljudmi. Se vedno pa velja, da je najučinkovitejši način preprečevanja Širjenja oku^ ustrezna higiena. Informadjo o pravilnem umivanju rok, kašljanju in kihanju najdete na spletni strani IVZ, kjer so na voljo tudi druge informacije o novi gripi. MBP DAN DRŽAVNOSTI Osrednja občinska prireditev ob dnevu državnosti bo v Šentjurju jutri, v sredo, ob 20.30 na Mestnem trgu. Slavnostni govornik bo župan Stefan Tisel. V kulturnem programu bodo nastopili člani Pihalnega orkestra Šentjur, plesalci plesnega vala Celje. Folklorno društvo Šentjur, Neli Čadej in Domen Romih iz Plesnega kluba Pingi, veterani vojne za Slovenijo ter pevka Maja Sturm. Ob slabem vremenu bo prireditev v športni dvorani OŠ HruSevec. V Preboldu bodo združili praznovanje občinskega praznika z dnevom državnosti. Slovesnost bo v petek ob 19.30 uri v Dvorani Prebold. Na slovesnosti bodo podelili priznanja občine Prebold. V kulturnem programu bodo sodelovali Pihalni orkester Prebold in člani DPD Svo-boda Prebold. Na predvečer dneva državnosti bo v cerkvi • IZLET* IZOLA-PORTOROŽ Bat, .íC^XiVWTvň več na: 041/80 70 60 I ' ww^gv^toglasl.si | sv. Pavla maša za domovino in včetrtek kolesarski vzpon na Golavo izpred gasilskega doma v Šeščah, Prireditve v okviru občinskega praznika, ki trajajo že ves mesec, bodo sklenili v soboto v Kaplji vasi na tekmovanju s starimi brizgalnami in z dnevom gasilca ter s turnirjem v malem nogometu mladih do 15 let v Športnem parku Latkova vas. Braslovčanl bodo združili dan državnosti s slavnostnim zaključkom šolskega leta. Prireditev bo jutri ob 17- uri v športni dvorani Braslovče. V programu bodo sodelovali braslovški učend in Moški pevski zbor Karla Viranta. Slavnostni govornik bo župan Marko Balant. Tuài na Vranskem bo na predvečer praznika ob 20. uri na avtobusni postaji občane nagovoril župan Franc Sušnik. Na prireàtvi bodo podelili priz-rwnje za športne dosežke v ju-jitsu Sabini Predovnik. Izkupiček zbranega denarja z veselice bodo namenili domačim plezalcem. V četrtek bo tradicionalni pohod in kolesarjenje na Čreto. V Rogaški Slatini bo osrednja prireditev danes, v torek. Na Evropski ploščadi bo ob 19. uri nastop Godalnega kvarteta RTV Slovenija, ki se mu bo s predstavo Pet velikih pridružila gleda- liška skupina društva Sevnica. Če bo deževalo, bo prireditev v Kulturnem centru Rogaška Slatina. Nocoj ob 19. uri bo v Narodnem domu v Celju slovesnost ob dnevu državnosti. Slavnostni govornik bo prvi predsednik Državnega zbora Republike Siovenijein eden vodilnih v Času slovenske osamosvojitve dr. France Bučar. V glasbenem programu bo nastopil Brass AG - irobilni ansambel Akademije za glasbo Ljubljana pod vodstvom Dušana Krajn-ca. Slovesnost bo ob vsakem vremenu. V sredo, 24. junija, bo v cerkvi sv. Jožefa sveta maša za domovino, sledilo bo tradicionalno kresovanje pri Domu sv. Jožefa, Sveta maša za domovino bo tudi v stolni cerkvi sv. Danijela. Ob 20. uri pa bo zvonilo iz vseh celjskih cerkva v čast slovenskemu prazniku. BA, MJ. BJ, ŠK PROMETNI T E L E F O I« RADIA CEUE Še več omejitev v srednjih šolah? Danes se izteče rok, v katerem lahko prijavnice oa drugo Šolo prenesejo kandidati. ki so se vpisovali v programe poklicoo-tehniš-kega izobraževanja. Se na srednjih šolah na Celjskem obeta še več omejitev vpisa? Medtem je v teku že drugi krog izbirnih postopkov na Šolah, ki so že omejile vpis. Ministrstvo za šolstvo je objavilo Se stanje vpisa v programe pokiicno-tehniškega izobraževanja. Tudi v tem primeru je pri nekaterih programih vpisanih nekaj kandidatov več, kol je bilo razpisanih mest, nekaj programov na Celjskem pa bo, kot je trend že nekaj let, samevalo. Morebitne omejitve vpisa bodo znane 9. julija, še danes pa lahko bodoči dijaki prenesejo prijavnice na druge Šole, če menijo, da si bo- Jutribodo objavljeni še rezultati drugega kroga Izbirnega postopka na šolah, ki so že objavile omejitve. Spodnje meje prvega kroga so že znane; gre za (očke na podlagi učnega uspeha oziroma ocen v 7., 8. in 9. razredu, kjer pa se je na spodnji meji znašlo več kandidatov z istim številom točk. bodo šole upoštevale še točke iz nacionalnih preizkusov znanja. Stanje vpisa v programe pokiicno-tehniškega Iz^raževanjai. kjer Število vpisanih presega itevíío razpisanih mest: zavod/program st. razpisanih mest št. vpisanih Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje gastronoms^ tehnik 2d 33 Šolski center Celje strojni tehnik Šolski center Velenje strojni tehnik gastronomija do tako lažje zagotovili vpis, Največ prostíh mest na celjskih srednjih šolah ostaja v programih ekonomskega tehnika (Poslovno-komercialna šola Celje), hortikultumega tehnika» šentjurski šolski cen- 56 63 26 14 29 16 ter ima dovolj prostora še za kmetij sko-podj etniške ter živilsko prehranske tehnike, ve-lenjski pa za geotehnike, av-toservisne tehnike in elektrotehnike. POLONA MASTNAK Spodnje meje po 1. krogu izbirnega postopke na áolah z ornejitvijo vpisa v iolsko {eto 200Ô/10: zavod/program ocenenac. preizk. znanja I. gimnazija v Celju splošna gimnazija športna gimnazija 17S 170' Gimnazija Celje-Center splošna gimnaziia 160 168 Srednja zdravstvena šole Celje zdravstvena nega kozmetični tehnik 132 141 90 / Šolski center Celje tehnik m^^atronike 137 / Šolski center Slovenske Konjice splošna gimnazija 164 115 Šolski center Velenje umetniška gimnazija; glasbena in likovna smer 155 / "seštevek točk iz ocen ter športnega dosežka DOGODKI Takold so sb Vojničani v gosjem redu s transparenti sprehodili po trasi še neobstoječega pločnika. Krajani na cesti Vojničani pločnika in kolesarske steze ne bodo več prosi-11, le še zahtevali! Vojničaoi so $e minuli Četrtek zbrali na opozoril-nem shodu. Okoli petdeset ljudi, pričakovali so jih vsaj petkrat več, se je s transparenti sprehodilo ob prometni državni cesti skozi Vojnik, po trasi še vedno neobstoječega pločnika In kolesarske steze. Podporo jim je priâlo izražat tudi nekaj krajanov Škofje vasi. Oboji si namreč že več kot 30 let prizadevajo za pločnik in kolesarsko stezo od Celja oziroma Škofje vasi do Višnje vasi. Vojničanom je dovolj čakanja in nenehnih izgovorov, da za pločnik in kolesarsko stezo ni denarja. Kot so dejali, je bil denar pred 25 leti in nato ponovno pred desetimi leti zanju že zagotovljen, a je izpuhtel neznano kam. Prepričani so tudi, da bi pločnik in kolesarsko stezo že zdavnaj imeli» če bi se Župan oziroma predstavniJd občine znali (in hoteli) bolje izpogajati zanju. »To. da se danes zbiramo na shodu, je sramota za občino, ki nam ta pločnik obljublja že več kot dvajset let,« so opozarjali zbrani. Zupana Vojnika na shodu ni bilo. Vojničani v prvi fazi zahtevajo pločnik in kolesarsko stezo od Škofje do Višnje vasi, nato še od Arclina do LjubeČne, od vojniškega pokopališča proti Šmartnemu v Rožni dolini, v nadaljevanju pa tudi od Višnje vasi do Nove Cerkve in proti Franko-lovemu. Kljub dosedanjim slabim izkušnjam je predsednik KS Vojnik Mirko Krašovec optimističen in verjame, da bo država Vojničanom le prisluhnila. V nasprotnem primeru bodo šli ponovno na cesto, obljublja. »Ne bomo več prosili. Če se država tudi tokrat ne bo odzvala, bomo naslednjič pripravili ostrejše proteste. Zahtevamo, da se takoj pristopi k izgradnji pločnika in kolesarske steze od Škofje do Višnje vasi. Drugod po Sloveniji se pločniki gradijo na kilometre, in to ob neprimerno manj obremenjenih cestah, kot je ta skozi Vojnik, zato nas država nikakor ne sme spregledati. Upam, da bomo prihodnje leto že lahko hodili po novem pločniku,« je skoraj preveč optinústičen. Da Vojničani pločnik in kolesarsko stezo resnično potrebujejo, pove tudi statistika. Po regionalni cesti Celje-Vojnik se dnevno pelje 17 tisoč avtomobilov. V zadnjih petindvajsetih letih je na odseku od Škofje do Višnje vasi izgubilo življenje 40 ljudi, med njimi 21 pešcev in 7 kolesarjev. Tem so na shodu ob cesti prižgali sveče. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA GMe na to, da država za pločnik in kolesarsko stezo skozi Vojnik še nima izdelanih niti projektov, je malo verjetno, da bi bila zgrajena že prihodnje leto. Pri Čemer je začetek gradnje nekoliko odvisen tudi od občine Vojnik. Država namreč tega projekta ne bo v celoti financirala sama, ampak bo morala del primakniti tudi vojni Ška občina. »Nočemo več na novo pnžganih sveč ob cesti!« so na četrticovem shodu opo2arjafi Vojničani. www.novitednik.com liAi v F Pripravite kovčke Živite s Piko Pocitiiœ so pred vrati In z dvojnimi pikami si lahko priskrbite dodatni popust na vse, kar potrebujete za poletno uživanje. V sredo, 24. junija, vam borro v Meroatorjevi prodajni mreži in franšiznih prodajalnah ob plačilu s ksdico Mercator Pika pod^îi dvakrat toliko pik, kot bi jih sic^ prej^i glede na vrednost nakupa. Nakupi s kartico Mercator Pika in določeno število branih pik vam lahko v ddočBiem bonitetnem obdobju prinesejo dodatni 3- do 6-odstotni popust na vso ponudbo. V sredo, 24. junija fy Mercator Pohištvo fi Tehnika 'm Gradnja ^ Restavracija \\('l liia'"' e^A^nQ^JB ViNTERSPOHr maxi «h LíÍáYí ÇH^rap Jic* "v^d* B WCQ Maxsior P*a Ptwow ÍD nft pred** me* M»c*« n v i.«ih fws«)»uB9i«fTiuknc8Me(Ut(r^ OrxKnx rvorrrvcM PfUM m wwwjtwestwiika^ al peMUio tmpMr« inmnnih i m rm nnn T no ercator Pika 10 lei Zbirajte Upt trenutke Tušev menedžer prvi mož Petrola čeprav je generalni direktor llLšá Aleksander Svetel-šek sprva namige o vodenju Petrola zanikal, se |e v petek izkazalo, da ni šlo le za govorice. Kot prvi moŽ Petrola bo do srede julija sestavil novo upravo družbe. Nova uprava bo vodenje prevzela konec avgusta, do takrat pa bo S veteišek še na Čelu celjskega luša. Še ne 4S-tetni Aleksander Svetelšek, ki je javnosti postál znan šele po prihodu v imperij Mirka "RiSa, je poudaril, da v družbo prihaja »pripravljen in poln energije za veliko dela in za sprejemanja veliko modrih odločitev, ki jih družba potrebuje. Trdno verjamem v razvoj in uspeh družbe, v zaposlene, v njihovo pripravljenost za trdo delo in povečevanje ugleda te družbe,« je dejal in kot prvo nalogo nove uprave navedel pripravo strategije in razvojnih smernic družbe. Petrol mora po njegovih besedah po Icazalnikih poslovanja v treh letih postati ena izmed petih najboljših naftnih družb vEvropi. Poleg tega mora biti kot največje slovensko podjetje družbeno odgovoren in nosilec ekoloških standardov v Sloveniji. Po odhodu Svetelška bo vodenje Tliš Holdinga ponov- no prevzel kar njegov last-nikMirko TXiš. Kot pojasnjujejo v Tlišu, želi Mirko Tuš s to odločitvijo neposredno vplivati na nadaljnji razvoj vseh dejavnosti v poslovnem sistemu T\x& v obdobju trajanja svetovne in evropske recesije. »Na ta način bo v teh časih še poglobil zaupanje poslovnih partnerjev, kupcev in več kot 4000 za- poslenih v svojo podjetniš-. ko vizijo in rezultate» ki jih je dosegel v komaj 20 letih,« je zapisano v sporočilu za javnost. Aleksander Svetelšek je svojo kanemo pot začel kot agronom v Hroezadu v domačem kraju Šmarju pri Jelšah. S študijem ob delu je dokončal še študij ekonomije. Nov izziv je zatem naše! v mari- borskem podjetju Horizont, leta 2001 pa je prevzel mesto direktorja družbe Engro-tuš. Kot vodja TUševega trgovskega kompleksa je bil pogosto »tarča« Urada za varstvo konkurence, pol leta nazaj pa se je prvič pojavil še v (politični) funkciji vodje skupščine državne Kapitalske družbe. RP e: s tus tut Razhig SvetelŠIcovega odhoda v Petrol naj ne bi bila ra^ajanja 2 lastnikom MiikomTušem, temveč nij bi bil taksen dogovor sklenjen !e preditirímí lati. Zdaj bo (vsaj zaenkrat) svoj koncem vodil kar sam Tuš. Pivovarna Laško: zgodba se ponavlja V Laškem so se odzvali na četrtkovo spektakularno preiskovalno akcijo, v kateri je v preiskavi podjetij Skupine Pivovarne Laško sodelovalo kar 80 kriminaJistov. Po mnenju vodstva Pivovarne Laško je šlo Še za eno v nizu iz-vajanja političnega pritiska na uspešno jedro slovenskega gospodarstva. Kot poudarjajo, je v Skupini PL zaposlenih 1.900 ljudi, ki vsak mesec redno prejmejo več kot 1.800 evrov plače, kar je visoko nad slovenskim povprečjem. Tudi zato primer Če- trtkove »pretirane demonstracije moči« povzroča zaskrbljenost in seje strah med zaposlene, pravijo v PL in zatrjujejo» da poslujejo zakonito. »Za razliko od nekaterih družb, ki so sedeže in dobičke preselile v davčne oaze, davke plačujemo v Sloveniji. Skozi plačane davčne obveznosti v proračun letno prispevamo skoraj 100 milijonov evrov. Družbe Skupine PL tudi niso in ne bodo finančno izčrpane, kot bi želeli nekateri prikazati. To kažejo vsi poslovni rezultati vseh družb zadnjih nekaj let.« Kol ugotavljajo v PL, slovenska politika »namesto, da bi pripravila konkretne ukrepe za razbremenitev domačega gospodarstva in rešitve iz aktualne krize, izvaja politično kadrovanje in plenjenje gospodarskih stebrov Slovenije. Metode so nam znane, cilji isti. Ko pade politična podpora vladajoči opciji, je najbolj učinkovito preusmeriti pozornost in nabirati točke z raznimi spektakli. To je počela že prejšnja vlada. Zgodba se ponavlja,« ugotavljajo vspo-roči lu za javnost in zaključujejo; »Vodstvo PL ne beži pred odgovornostjo. Podpiramo pravno državo in zalo smo v preiskavi korektno sodelovali. Kriminalisti niso našli spornih dokumentov in jih tudi ne morejo. Pivovarna LaSko je že nekaj let pod drobnogledom oblasti. Sprašujemo pa se» kdo bo» ko se bo skozi preiskavo ovrgel sum kaznivega dejanja očitane zlorabe položaja in preslepitve, povrnil škodo in ugled tako vodstvu Pivovarne l^Ško kot tudi veliko poslovno škodo, ki so jo ob tem utrpela naša podjetja.« US ČISTI DOBIČEK Uško Union Radenska Fructal Skupaj 2004 7.253.046 4,470.998 1,631.668 •11.625,363 1.732.354 2005 8.409.064 6.806.777 2.462.348 26.431 17.706.624 2006 6.093.267 10.082.498 7.020.420 -3.245.492 19.952.699 2007 12.085.761 16.560.423 25,565.518 4.497.855 58.711.564 2008 -6.094.056 7.620.737 4.872.959 1.219.703 7.621.351 2009* I. do V. 3.555.986 1.385.989 1.719.320 1.343.837 8.005.132 Skupaj 31.303.068 46.927.422 43.272.233 -7.783.029 113.729.724 Unovcevanje dobičkov Trovanje na Ljubljanski borzi je v preteklem tednu prineslo negativno korekcijo tečajev. Rast, ki smo jo spremljali v zadnjib tednih tako na domači kakor tudi na ostalih zahodnih borzah, je klicala po negativni korekciji že nekaj Časa, saj je bila pretekla rast nadpovprečna. Ohladitev, ki smo jo dočakali, je za investitorje dobra priložnost za realizacijo dobrih kratkoročnih donosov, ki so jih dosegli v poznem spomladanskem skoku. Za investitorji, ki so zamudili zadnjo rast, to predstavlja primeren trenutek, da po nižjih cenah vstopijo v pozicije. PREGLED TEČAJEV v OBDOBJU MED 15.6 IN 19.S.2009 OariÈt ■■■■ MMtVlSm CICG Ctnkama Celi« 0,00 0,00 0,00 CETG Cetis 4100 23.70 0,49 6RVG Gûrenie 10,60 76.30 •2,45 PItA Pivovarna Laâko 42,73 57,50 a54 JTKS Juteks 0.00 1.1D 0,00 klUG Etol 147,40 19,30 Í.77 Ena od »zgovornih« tabal, ki so jo poslali iz Pivovarne Laško. Kljub padcu obeh osrednjih indeksov, se je obseg prometa na Ljubljanski borzi ohranil med 2 in 3 milijoni evrov dnevno. Osrednji indeks Ljubljanske borze je izgubil 2,04 odstotka in zaključil četrtkovo trgovanje pri 4,310 indeksnih točkah- TUdi indeks najpomembnejših domačih družb SBl TOP je teden zaključil s padcem vrednosti, saj je izgubil 2»36 odstotka in končal trgovanje pri 1.050 indeksnimi točkami. Skoraj vse pomembnejše delnice Ljubljanske borze so utrpele padec svoje vrednosti. Edina delnica, ki je zaidjuči-la teden nad gladino, je bila Pivovarna Laško. Okrog te družbe je bilo v zadnjem tednu dvignjeno največ prahu. Bo§ko Šrot, lastnik Infond Holdinga in Pivovarne Laško, v preteklem tednu ni uspel poplačati dolgov do NLB-ja, kar je pomenilo da je banka Infond Holdingu unovčila zastavo za 20 odstotkov delnic Pivovarne LaSko in 12,5 odstotiu Mercatorja. novice so povišale vrednost delnice Pivovarne Laško za 0,8 odstotka. Na dru^ strani so največji padec utrpele delnice Istraben-za. Potem ko sta že pred časom pred sodiščem vložili zahtevo za stečaj holdinga Istrabenz banki Bawag in SKB. je v preteklem tednu to storila tudi Volksbank. Če bo več kol 40 odstotkov bank upnic podprlo stečaj holdinga, bi bilo to za Istrabenz usodno, saj tako ne bi bQo mogoče izpeljati postopka prisilne poravnave. Bojazen pred črnim scenarijem je nagnala sU-ah v kosti lastnikom Istrabenzovih delnic, ki so s povečano prodajo potisnili ceno delnice 22 odstotkov nižje do petkovega enotnega tečaja 7,08 evra. Med ostalimi delnicami, ki so beležile več kot 3-odstotni padec, so bile Nova KBM, Telekom Slovenije, Zavarovalnica Triglav in Petrol. Druga največja domača banka je po visoki rasti v preteklih dneh le nekoliko zajela sapo, saj so njihove delnice izgubile 4,3 odstotka in pristale pri enotnem tečaju 11,89 evrov. Telekomova je spet zdrsnila pod mejo 170 evrov in tako izgubila 3,1 oi^totka. Ihdi Petrol je po špekulacijah o tem. da se za vstop v lastniško strukturo zanima ruski Gazprom, dočakal manjšo korekcijo- Tako so delnice Petrola izgubile 3,1 odstotka in zaključile trgovanje pri 306 evrib. ROMAN GOMBOC borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. INDEKSI MED 19.6. iN 19.6.2009 HêM» SBI20 ' ' Tiiiffufii 4.310.53 •1.93 Era bo pomagala makedonskim kmetom Velenjska Era in njena hčerinska družba Agrina bosta v okviru regionalnega sodelovanja med Slovenijo in Makedonijo izobraževali makedonske strokovnjake in kmete za pravilno vlaganje vlog pri črpanju sredstev evropskih skladov. V ta namen je bil na Skopskem sejmu ustanovljen tudi center, ki bo skrbeí za re- gionalni razvoj kmetijstva. Po mnenju slovenske zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo ima Republika Makedonija pogoje za razvoj kmetijstva in podeželja, pri čemer so zelo pomembne njene primerjalne prednosti in dolgoletna tradicija. Slovenske pozitivne izkušnje lahko korisri-joTudi za razvoj podeželskega turizma v Makedoniji. RP AKTUALNO Smrad po greznici in trohnenju V Podvrhu nočejo smradu in hrupne dejavnosti Zavoda Geneza - (Ne) legalna dejavnost in (ne) sporna posest Kraianí Podvrha v Braslov-čah so iz obupa pred tednom želeli zapreti cesto, ki vodi na območje Žovneka. 2e pet let jih moti dejavnost Dušana Šerka, zaradi katere se Širita smrad in hrup. Kompostar-T\Ay V kateri je Šerko skladiščil mulj či^ilnih naprav, in piščan^ereja naj bi bili nelegalni in na posestir katere del je v lasti CMine Braslovče. Šer-ko se vabilom sodišča na za-količenje mej ni odzival leto dnir zato so geometer, sodni izvedenec* predstavnika občine m javni uslužbenec na posest vstopili nasilno. Letnica dela posesti nekdanjega žalskega podjetja Hme-zad je Občina Braslovče, del posesti je pred štirimi leti kupil Šerko, cûreklor ^voda Geneza, »Do spora ne bk prišlo, če si Šerko ne bi lastil dela občinske posesti, na kateri sta dva hJevd, v katerih goji piščance> pojasnjuje direktor občinske uprave Milan Šoštarič. Sodišče |e lani februaija razsodilo v prid Občini Braslovče, in sicer, daje eden od hlevov v večinski in drugi v delni lasti občine. Ta je kar nekajkrat hotela zakoli-čiti meje in tudi v naravi dolo-Čiti lastništvo, ne le na papirju. V sredo so stopili na posest. Dovolj nam je bilo arogance. Vstop nam dovoljuje sodba sodišča. Da smo lahko stopili na svojo posest, smo morali razbiti ključavnico, ki jo je namestil Šerko. Hodili smo po občinski zemlji, zakoličili meje in zavarovali svoje območje.« »Nihče nas ni vprašal!» Šoštarič pravi, da Šerko nima so^ja za svojo dejavnost in jo opravlja na nelegalen nada OkoljsluD ministrstvo je odločbo za izdajo so^asja o začasnem delovanju kompostar-ne namesto v Braslovče poslalo na Občino Vransko, nakar je pretekel 30^evni prito&e-ni rok in kar štiri leta so minila, daje občina dokazala napaka ministrstva. »Šerko seje nekajkrat pritožil in se pri tem skliceval na nezakonito odloč- V bližini občinske in Serkove posesti je tudi zemljišče podjetja Edit, ki se ukvarja z embalažo. Njihova dejavnost prav tako naj ne bt sodila v prostorske načrte tega območja, vendar na občini pravijo, da njihova dejavnost ni moteča in z njimi nimajo težav. Kako dolgo bo tam še ta dejavnost, občina ni pojasnila. »Šcriu S6 )6 relo^nt pritđ in S6 pri tsni sMvsvbI n8 nBzsluntD odh^ la Ć8S je opravfal svofo d^avnost ki jd ne bi smd, saj je U post^ na sodišču, letos marca smo dokazali da je hia odločba nssSovTjena na napačnega naslovnica, BBR Security, ki naj bi »... na zahtevo naročnika varovala in prepre- čevala dostop na posest nepoklicanim osebam,« je nalogo opisal predstavnik podjetja Domen Vivod. Šerko je posest pripravljen prodati in občina jo Je pripravljena odkupiti ter uveljavljati predkupno pravico, »toda uradno in po točid zakona, vendar do te stopnje ra^ovora z njim nikoli ni prišlo»« pTàvi Šoštarič, medtem ko Šerko poudarja, da imajo občinske oblasti na zemljišču apetite po gradnji parcel. »Nikakor ne. Gre za kulturnozgodovinsko območje in zemljišča sirogo namenjena razvoju turizma in kmetijstva, kamor njegova dejavnost in parcele ne sodijo,« Še pravi So-Štarič o nekaj let znanih prostorskih načrtih 2ovneka. MATEJA JAZBEC Foto: GrupA Slavje na Rečici Minuli leden so s slavnostno sejo občinskega sveta proslavili praznik Obči-ne Rečica ob Savinji. Župan Vinko Jeraj je s priznanjem nagradil najboljše osnovnošolce ter planinsko druâ-tvo za 30 let dela, zlati grb občine pa je prejela Vida Or* lovič za predano delo v različnih društvih. Kot je omenil župan Vinko Jeraj, občina praznuje tretji rojstni dan in je kot otrok. »Je polna želja, ener^je, želj- na razvoja, kot da bi hotela nadoknaditi tisto, kar je bi-lo v preteklosti zamujeno.« Tako je župaJi Jeraj med načrti omenD zaključek gradnje primarnega voda kanalizacije Varpolje-Spodnja Rečica ter vzporedno pridobivanje tehnične dokumentacije za sekundami del. Zaključili bodo rekonstrukcijo in razširitev občinske zgradbe, istočasno pa glede na povečan vpb v vrtec dogradili še četrti oddelek. Pred blokom bo zrasel nov parkirni prostor, v Spodnji Rečici pa avtobusno postajališče. Zaključena naj bi bila prva faza odkupa Tavčarjevega dvora ter pridobljena dokumentacija za rekonstrukcijo ceste v Varpolje, idejni projekt ureditve trškega jedra in dokumentacija za izgradnjo mosta v Spodnji Rečici proti Trnovcu. pričakujejo pa tudi dokončen sprejem občinskega prostorskega načrta in kro-žišče na Reneku. US ZPO bo kupil slabo zasedeno parkirno hišo ZPO, ki upravlja s parkirišči in športnimi objekti v Celju, bo kupil Parkirno hišo Celeiapark (PHC). Zanfo bo odštel dobre tri milijone evrov, kolikor ne bo mogel pokriti s parkirninami, bo doplačala občina. Kot kaže, bo sprva občina morala kar precej doplačevati» saj je PHC zasedena le 2 5-odstotno. ZPO bo PHC odplačeval deset let. Na leto bo odplačeval 390 tisoč evrov, od lega bo predvidoma 115 tisoč evrov dal iz prihodka iz PHC, ostalih 275 tisoč evrov letno bo dodala občina. Če bi bila PHC bolj zasedena, ne le 25-odstotno, bi občina plačevala manj- Kot je pojasnil direktor ZPO Ivan Pfeiier, bodo za to, da bo PHC bolj zasedena, uvedli več ukrepov: »S spremembo prometnega - IZJAVI TEDNA Izjavi tedna »Zadevo sem prespal In ko sem aktivno spal, sem prišel do ugotovitve...« Mestni svetnik Primož Posinek v uvodu razprave o nakupu Parkirne hiše Celeiapark »Posinek, pogrešam malo več optimizma za človeka vaših let.« Župan Bojan Šrot po razpravi Primoža Posineka, v kateri je bil skeptičen do nakupa Parkirne hiše Celeiapark. Slike in cesta za praznik v prostorih Občine Vitanje je župan Slavko Vetrlh v petek odprl razstavo slikarja Jožeta Svetine, ki je svojo službeno pot kot učitelj začel leta 1957 prav v Vitanju. Avtorja je predstavila Milojka Komprej, vodja Mestne galerije Pitanj. Odprtje razstave so pospremili pevci Kvarteta As. Razstava bo v Vitanju odprta do 6. julija, z njenim odprtjem pa so se začele odmevnejše prireditve ob letošnjem prazniku občine. Številna športna in kulturna srečanje se bodo vrstila do 4. julija. V soboto so slovesno odprli 1.260 metrov dolg odsek ceste Stajnhof-Stenica. Naložba je vredna 117 tisoč evrov. Kot je poudaril župan Slavko Vetrih, v tem času zaključujejo tudi gradnjo podobnega odseka ceste v Spodnjem Doliču, ki jih bo stala 140 tisoč evrov: »Trudimo se, da naložbe čimbolj enakomerno porazdelimo po vaških skupnostih, saj se zavedamo, kako so pomembne za krajane na podeže Iju.« Osrednja prireditev ob prazniku bo 24. junija ob 19. uri v kulturnem domu. Naslednji dan bo tradicionalno srečanje na Rakovcu, 28. junija pa bodo praznovali Se farni dan. MBP režima želimo vplivati na večjo zasedenost, stanovalcem mestnega jedra bomo ponu-dili celoletni najem teh parkirnih mest, uvedli bomo tudi druge ukrepe. Recimo, ko se bodo gradili novi objekti v bližini, bodo morali kupci stanovanj kupili tudi parkirna mesta v tej garažni hiši.« Čeprav so nekateri svetniki izrazili pomislek o višini kupnine, je veČina menila, da je cena parkirne hiše več kot ugodna, torej dobre tri milijone evrov oziroma 250 evrov za kvadratni meter. Poleg tega bo občina s tem pridobila dodatne parkirne prostore, kjer bo lahko določala parkirnino- Trenutno bo parkirnina enaka, kot je v Parkirni hiši Glazija, to je 1,8 evra do dve uri parkiranja. ŠK, folo: GrupA Letošnji nagrajenci obeine Rečica z apanom Jerajem. Svet Vrtca Konjice podprl Danijelo Šuc Svet zavoda Vrtec Konjice je v četrtek za ravnateljico vrtca v naslednjem mandatnem obdobju med Štirimi kandidati, ki so izpolnjevali razpisne pogoje, 5 glasov namenil Danijeli Šuc in 4 glasove Slavici Rebmak. Obe kandidatki sta kandi- na katerem pa nobena ni do-dirali že na prvem razpisu, bila potrebne večine. Na po- novljenem razpisu je Danijelo Suc podpri tudi konjiški občinski svet, medtem ko so zaposleni, tako kot prvič, podprli Slavico Rebemak. MBP Tre^ičpodelili Faraonovo kocko srečei Vsoboto, 20. junija, je bil za vse obiskovalce Ca$inoja Faraon Celje poseben dan. Okrog polnoči je namreč postal znan tretji dobitnik Faraonove kocke sreče. Večer je mineval ob barvitih in okusnih i(oktaj1ih ter ob kulinaričnih prigrizkih« ki so jih pripravili kuhari i Casinoja Faraon Celje, kjer imaio med drugim tudi okusna kosila. Poleg jedače in pijače pa je bilo v zraku čutiti nestrpno pričakovanje zaradi žreba, ki je obetal kar 1500 evrov. Tudi to žrebanje jevospredie posta-vilo Šievitke. Vsak izmed 36 izžrebanih si je izbral Številko od 1 do 36. kar ie pomenito tudi stavo na ruleti. Ruleta se je zavrtela ...Sobota je bila srečna za desetico in seveda za tistega, ki je stavil nanjo. Tokratni izž- rebani ie prejel nagrado« vredno kar 1500 evrovl Će vas mika, da bi tudi vi preizkusili svojo srečo in morda prejeli glavni dobitek, bodite pozomil Nastednii žreb bo le Čez dva meseca in sicer 22. avgusta. Kot zatrjujejo v Casinoju Faraon Cefje. bo takrat glavna nagrada Faraonove zlate kocke sreče še večja in le mikavnejša... novi tednik IH KRAJEV Gornji Grad: s težavami, pa vendar VODNIK V Gornjem Gradu so v petek izjenmo domiseliio in z bogatim kuJtumim programom počastili občinski praz* nik, Id ga združujejo z dne-vom državnosti. T^idi zato so v preddverju kulturnega doma pripravili razstavo o osamosvojitveni vojni, na slavnostni seji pa podelili priznanja za delo v dobro občine in posameznih krajev. Najboljšim deveto-Šolcem so podelili Kocbekova priznanja» priznanja občine pa sta prejela mladinski odsek planinskega društva in Športno društvo Nova Štifta. Grb občine sta prejela Marija Rihter za delo v Rdečem križu in Andrej Pa-hovnik za dosežke v alpinizmu. Zlati grb so podelili Martinu Petercu za delo v gasilskih vrstah in Francu Poz-niču za razvoj planinstva. Na slavnostni seji so za častnega občana posmrtno imenovali Edija Mavriča Savinjča-na, publicista in dolgoletnega sodelavca različnih medijev, med drugim tudi naše medijske hiše. Kot je znano, je Občina Gornji Grad zaradi precejšnje zadolženosti iz preteklih let v neprijetnem položaju, vseeno pa je župan Stanko Ogradi poudarii, da pripravljajo nekaj večletnih projek- tov. Med drugim so to rekonstrukcija ceste skozi Bočno, kjer naj bi tudi končno sanirali plaz, obnovili bi radi objekt v trškem jedru, izvajajo postopke za prizidek k šoli. pripravljajo idejne projekte za obvoznico... Skratka» različne želje in potrebe rešujejo po najboljših možnostih, seveda pa je velika ovira zadolževanje občine v preteklosti. US Nagrajenci v Gornjem &adu 2 županom Ogred^em Šmarje se hitro razvija V občini Šmarje pri Jelšah se vrstijo Številne prireditve, ki so jih pripravili vpočastitevpraznika. Vsega skupaj bo 60 prireditev ob občinskem prazniku, vodstvo občine pa je pred njim posebej predstavilo utrip domačih krajev. Kot so povedali na novinarski konferenci, je občina udejanila večino od lani načrtovanih naložb ter uspela na vseh evropskih razpisih, na katere so se prijavili. Občina začenja Irenutno s tremi večjimi naložbami, med njimi 2 zadnjo fazo dvo-pasovne ceste Belo-Pristava ter z gradnjo šentviške športne dvorane, prav tako bodo izbrali izvajalca za dokončanje grad nje kulturno-^ ilske-ga doma na Sladki Gori. V Lembergu trenutno celovito prenavljajo rotovž, kjer bo od jeseni etnološki muzej, s sodelovanjem kulturnega ministrstva ter občine letos nadaljujejo z obnovo slovite Šmar-ske Kalvarije, za muzej baroka. ki bo pod njo. pa so lani pridobili idejne zasnove. Na gospodarskem področju urejajo med drugim po dokončanju obrtne cone Smarje-vzhod še šest hektarjev veliko obrtno cono v Mestinju. Osrednja prireditev šmarskega občinskega praznika, slavnostna seja s podelitvijo občinskih priznanj bo jutri, v sredo, ob 15. uri, v kulturnem domu. Najvišje letošnje priznanje, plaketo občine, bodo podelili uspešnemu podjetniku Štefanu Strašku iz Krtine, ki ima danes v svoji avtohiši 40 zaposlenih. V programu bosta sodelovala vokalna skupina Freya in multimedijski umetnik Lado Jakša. Med številnimi projekti, ki jih pripravljajo, je v izdelavi projektna dokumentacija za posodobitev ceste Šen-tvid-Ponkvica (kjer bo cesta delno prestavljena), za naselje Šmarje je izdelan projekt za nadhod proti osnov- ni Šoli (brez obstoječih stopnic), v Šmarju prav tako načrtujejo varovana stanovanja ter dve novi soseski s skupno 50 družinskimi hišami, saj je parcel v zadnjih letih primanjkovalo. BRANE JERANKO TOREK, 23.6. 17.00 Knjižnica pri Mišku KnjižkuCdje_ Gusarska zabava gusarski progmm z biMo-ffisarkaminkapitankokb Kreûi 17-00 SLG Celje MilaoJesih^ Triko ažnnma in izven 19.00 Pom sv. Jožefa Ceije Orgelski kflocert AndrejaCoíeí-orgle. Špela Kržm - flavta 19.00 CaJerija Velenje_ Diplomanti ALUO Ljubljana odprtje rozstaife Studeniav 4. leùiika in podelitev nagrad ob XX. koioniji diph-manioj 19.30 Galerija Vëenje_ Mit^ Konič odpnje razstave lanskega nagrajenca kobnijedipU)-manîovAWO SREDA. 24.6. 10.00 Stari gad Slov. Konjice Na ^ad se vrača srednji 12.00 Park gimnazije Velenje Park 85 dogaja onvrifuent korxcert Adija STTwinija ťn aiumadje z leno Penšek 17.00 SLG Celje_ Milan Jesih:ltiko aboTuna in izven 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Prižig kresa Codba s Svetine. Joie Bohoti s prijatelji, Komorni zborsv. Jožefa, Slovenska fdkioma skupina Nageij iz Tbrorua in Vaški dečki iz Beltinec 20.00 Planinski dom Šentjun- _eî_ Kresna noč na Gori XV. GaUški dnevi • kulnir-ni program ■ iskanje kresnih zakladov crmTEit2s.e. 18.00 Parkgmnazije Veigije Park aS dogaja barvanje šanka ab slovenski glasbi MHO PLANETTUŠ If—Biitiurifi li piiÉ'iiiiti» pnvko éo tfitmtnh* ^n§niw. Jtaitf H tfMwi krinnikia (tam 17.10.20.00 Bm^új^ÚŘ dnm» Vm. 2120 DriivníStf ipi, krmufaia ik» 011 IB.10 hmphi) mwtm. iumed98 1SJM. 1B.20. 2a30 Kmvo wtoirtÍBCwi, ^rozlíívkB v 3D ahniD (prvnraapvt starost 18«-) 21.SS IW v mo^ 2. «ke^ ktmtf^ f6.3đ PraMMt ďU. koflvdqa fa40« }B.&Đ« 21.10 Pnniibt. zMflstvwfrfirtBstín& dnnu 18.30. 2\J00 Rodi'i'nil pntí, konwNjt 15.30. 20.40 Refcelw*, 4r«ne 1610 TMfmif ZiMvBfta^ pi^ M • pnmisřa »wstvMW^WitBsM r« pvsiotDviâne 19.00 UgraMiíM. aiuiitíá Irrisr 18.20 METROPOL SHEDA. 24^ n ČnHTEK. 25.6. 21JX) Jttmtf vrtavi • kom&M drama POLETJE V CELJU TOREK, 23. 6. 21.00 Vodni siolp; SUdko kisla zgodba D • gledališka igra KUD Zaiia TVnovlje- Celje 21.00 Knežji dvorec: Ognjeno-ZTOčni pksi kresne noči ' mini spektaJcel z gongi, bobni in vokaiom sreda. z4. 6. IZOO Vodni stolp: Rock-a-ract • koncert Mi2, MultibaJl, Pa-Jercajg, SCO metrov in Lobo-toxny Četrtek» 25. 6. 19-30 Dvorana Golovec: Wro-nikini večen • BudimpeStan-sld dganski simionjCni orkester 100 violin 20.00 Cuba Libre: koncert v nizu MJadi talend Srečanje veteranov Veterani vojne za Slovenijo, območno združenje Celje, Dobrna, Vojnik so v Lokrovcu v soboto popoldne organizirali tradicionalno srei^nje. Pripraviti so ga v sodelovanju z veteranskim društvom Sever iz odbora Celje. Slavnostni govornik srečanja je bií predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Janez Pajer, ki je poudaiil pomen veteranov v desetdnevni vojni za Slovenijo in hlcrati opozoril na njihovo premajhno vlogo v državi. Na sre-Čanjusopode^ priznanja najzaslužnejšim veteranom. MJ ks ^ J ♦ Božidar Sevsek iz območnega veteranskega zdniženja izroča priznanje predsedniku slovenske veteranske organizacije Janezu Pajerju. Malteška poroka v dežju Zaradi slabega vremena je sobotna prir^itev Malteški pozdrav poletjUr srednjeveški dan v parku Šenek na Polzeli, odpadla. Slabo vreme pa ni preprečilo malteške poroke. Organizator prireditve. Turistično društvo Polzela, je nameravalo pripraviti bogat program s prikazom srednje veških plesov, mečevanje, lokostrelski turnir, bruhanje ognja in program konjenikov malteSke konjenice. V okviru prireditve se je zgodila le maiteška poroka z obredom v kristalni dvorani dvorca Šenek. Na razpis za malteško poroko se je letos prijavil le en par, in sicer Irena Zaje in Rok Satler» ki prihajata iz Maribora. Organizatorji upajo, da bodo imeli s prireditvijo več sreče v začetku septembra. MJ, foto: TT Vreme ni preprečilo veselja na malteški poroki trene Zaje in Roka Satier-ja iz Maribora. 0TR05KI ČA50PI5 Na Koroško Eno od majskih sobot smo odšli na zaključni planin* ski pohod. Ker je bil to zadnji pohod» so se nam iahko pridružili tudi sorodniki in prijatelji. Zbrali smo se pred OŠ Hudinja in se z avtobusom odpeljal proti Črni na Koroškem. Med vožnjo sva bili Nina in Nika vodiceljid Radia Planinček. Zastavljali sva vprašanja in neka-leti planinci so v uredništvo prišli pet in pripovedovat šale. Ko smo prispeli v Črno na Koroškem, smo malo pomalicali in se peš c^pravUi na Grohot. smo se igrali in zabavali ter pili Čisto vodo iz potočka. Od koče na Grohotu smo se odpravili v reševalno kočo» od tam pa naprej do jezera, ki ga je naredil sneg. Dobre volje smo odšli nazaj v dolino. Z avtobusom smo se odpeljali proti šoli. Bil je super planinski pohod. NINA MAČEK, MIKA CENE, 4. a Izlet za pridne bralce TVetji b razred OŠ Frana Roša je šel z razredničarko Vlasto Gričar 16. maja v ljubljanski živalski vrt, na izJ^ za pridne braJce. Poleg domaČega branja in tekmovanja za bralno priz-nanje so že dn^o leto tekmovali za izlet za pridne bralce. Od 18 učencev si jih je letos izlet prislužilo kar 16. Lani so bili na Pikinem festivalu v Velenju in so prebrali 20 knjig-Letošnje šolsko leto pa so morali prebrali 25 knjig. Za vsakih pet knjig ali za 100 prebranih strani so dobiU enega bralnega palčka. Pri čemerso nekateri prebrali mnogo, mnogo več. Zmagovalka Nika RajSer je prebrala toliko knjig, da je dobila kar 36 palčkov, in to je kar 3.800 prebranih strani. Tb pa je za enega tretješolca izredno veliko, mar ne? Ogled živalskega vrta pa je bil hkrati tudi naravoslovni dan. Postavili so stojnice in tako smo si lahko živali ogledali Še bolj od blizu. Najpogumnejši so si celo dali kačo okoli vratu in v rokah držali ptičjega pajka. Velike pozornosti je bil deležen tudi morski lev s svojim nastopom med hranjenjem. Ob živalskem vrtu so si učenci o^edali še ljubljanska grad, TVomostovje, Robbov vodnjak in se sprehodili po stari Ljubljani. Zasluženo so uživali svoj veliki dan. VLASTA GRIČAR 8Í si vi upali v rokah dizati taksnega pajka? Proslavili Pomladni dan v oš Fraoa Kranjca se je končal mednarodni projekt Pomladni dan 2009. Pri pouku so učenci sodelovali v radičnih aktivno-stiii, pri katerih so spoznavali države Evropske unije. Od konca marca do 2. junija so tako v slovenskih kot evropskih Šolah izvajali aktivnosti, s katerimi so učenci širili obzorja o Evropski uniji. V OŠ Frana Kranjca Celje je bila veČina aktivnosti organizirana med rednimi urami pouka. Pri raziskovanju Evrope so sodelovali učenci od 4. do 9. razreda. Evropi so se posvetili pri geografiji, državljanski vzgoji in angleščini. DevétoŠolci so pripravili tudi brošuro, s katero so se uvrstili na evropski natečaj Zgibanka za Evropo. Že februarja pa je vsa šola spoznavala Nizozemsko v različnih delavnicah. Učenci so izdelke predstavili ob dnevu Evrope, 9. maju. Pomladni dan se je končal z razstavo v avU Šole. VJP Gusarji pri Mišicu Knjižicu Celjska knjižnica pri MU-ku Knjižku pripravlja danes, med 17. in 19. uro na Gledališkem trgu tradicionalno Gu-sarsko zabavo. Otroke bodo zabavali butalski policaj Cefizelj, Pika Nogavička in gusar Berto. Poieg tega se bodo otroci lahko kratkočasili v bralnem in igralnem kotičku Miška Knjižka. Gusarska zabava bo ob vsakem vremenu, saj se pravi gusarji ne bojijo dežja, BA Vse več mladih golfistov A Goli Olimje je bii v torek> 2. junija, prizorišče zaključnega srečanja osnovnošolcev in njihovih mentorjev, Id so bili vidjučeni v projekt Mladinska golf izkaznica. Na zaključni prireditvi je sodelovalo osemdeset učencev iz OŠ Podčetrtek, Bistrica ob Sotli, Lesično, Ponikva, Koprivnica in Šmarje pri Jelšah, ki so se na vadbišču A golfa na zabaven način pomerili med seboj v patanju, čipaju in pič udarcih, demonstrirali pa so tudi izjemno tehniko dolgih udarcev. Golf postaja vse bolj priljubljena igra v Sloveniji, ki do sedaj ni imela pomembnega mesta v športnih prograrnih osnovnošolcev. Prav Golf izkaznica mladih pa je projekt, ki želi golfsko igro približati mladim. Glavni nosilci projekta so vsekakor učitelji na OŠ, ki so se z teoretičnim in praktičnim poznavanjem igre seznanili na lanskem strokovnem izpopolnjevanju, kjer so si pridobili naav vaditelj golfa. Z začetkom novega šobkega leta so golf uvrstili med različne športne aktivnosti in odziv je bil presenetljiv. Da je projekt zaživel tudi pri nas, pa gre največja zasluga A Golfu Olimje in Alešu Amonu, ki je vseskozi skrbel za koordinacijo dela, nudil strokovno pomoč in bil med najbolj zaslužnimi, da je projekt uspel in je edinstven in najmnožičnejši v Sloveniji, s čemer se je sninjal tudi pro- vaditelj Matjaž Car iz golf zveze, ki nam je bil v veliko pomoč od začetka izobraževanja pa do zaključne tekme mladih golfistov. Osvojeno znanje mladih golfistov so pohvalili mdi strokovnjaki, kar je vsekakor vzpodbuda za vse, da z delom nadaljujemo. TJAŠA VRBEK učenci kolesarji in varnost Brezhibno kolo je varno kolo, seveda, Če ga uporablja kolesar» ki je opravil teoretični in praktični izpit za varno vožnjo v cestnem prometu. Maja so učenke in učenci četrtih razredov Osnovne šole Nazarje in njene podružnične šole v Šmartno ob Dre- ti opravili teorijo, ki sta jo nazorno poučevali šolski mentorici Manica in Sabina. Praktično vožnjo so izvedli članica in člani ZŠAM Zgornje Savinjske doline. Z dobrim treningom so učenci po-stopoma osvojili tehniko varne vožnje in naredili praktični izpit. Obljubili so, da bodo previdni in da bodo skrb- no pazili na brezhibnost koles, da bodo uporabljali čelado in dosledno upoštevali zna-nje o varnosti in cestnopro-melnih predpisih ter bili za vzgled ostalim kolesaijem. ROZALUA TKAVC Kolesarji nararske sole - Ít.4e"23.junij2009 novi tednik REPORTAŽA Zelena karavana je z dobro voljo príklÍQSia poletje v delelo. Noetova barka pod Gozdnikom Zeleni val je pljusknil v polete s sedmim izletom - Dobra volja premagala dež Več glav vec ve. Namesto sprehoda po travnikih sta bila v ospredju teoretično znanje iz knjig in izmenjava izkušenj in nasvetov. (Foto: SHERPA) Kadar močno dežuje, kot je deževalo minulo soboto, pravimo, da lije kot iz Škafa. In je lilo $e bolj. Skoraj ves dan, da smo se bali vesoljnega potopa, A to večine izžrebanih potnikov in potnic za sedmi izlet z Zelenim valom ni odvrnilo od name re, da ne bi âli z nami na izlet. In ker pregovorno velja» da dobra volja premaga vse težave, je ta proti večeru pregnala tudi temne oblake, ki so zlivali dež nad lovskim domom pod Gozdnikom, d-Ijem na^ sedme odprave v zeleno. Bilo je kot na Noeto-vi barki. Karavana je v Celju točno ob osmi uri zaprla dežnike in vstopila v avtobus, si pogrela grlo z ingverjevlmi kapljicami in se prepustila plovbi tistega deževnega dne. V Pe-trovčah je potnike že Čakal Zdjtrk. Bogato obložena mi> za z dobrotami iz pekarne Ku-der v Levcu in s Časovimi spe-dâlitetaini je dvignila razpo-loženje do ljudskih, že skoraj pozabljenih pesmi. Zlahka bi ostali do večera, so v šali komentirali slabo vreme za ples ogreti izletniki. A smo vseeno razprli dežnike in se znova vkrcali na avtobus, ki je bil namenjen v vrt zdravilnih in aromatičnih zelišč Inštituta za hmeljarstvo in pi-vovarstvo Slovenije Žalec. S sprehodommed poplavljeni-^ mi in blatnimi gredicami sicer ni bilo nič. toda naža gostiteljica» mag. Nataša Fe-rant, je s svojim bogatim zna-njem in pripovedovanjem o rastlinah našla pot do srcude-ležencev izleta kar na avtobusu. Zanimiva učna ura je pritegnila vse in vsakogar, med bliskanjem in grmenjem se je spet utrnila pesem: »... vrtec ogradila bodem«, »pozimi pa rožice ne cveto ...« Naâa barka pa je znova zaplula. V hrib, pod Gozdnik, kjer sta nas pričakali želiš-čarka in vse od začetka sodelavka oddaje Zeleni val Panika Burjan in glasba Ubranih strun. V posebej za nas ogreti sobi z lovskimi trofejami na steni se je prelival dan v pozno popoldne brez kančka slabe vo- lje, kijub temu, da nismo mo-g^i na travnike in obronke gozdov. Vse je za nekaj dobro, smo ugotavljali skupaj. Tako smo se bolje spoznali, si izmenjali mnenja in znanje, tkali prijateljstva, spraševali Paniko o z^avilnih zeliščih in njihovi uporabi in si nasvete ski^ no zapisovali. Neverjetno, koliko znanja in dobre volje so prinesli s seboj letošnji izletniki! Pravijo, da tudi po zaslugi našega Zelenega vala in gostov v oddajah. Golaž iz gostišča Miran v Dramljah je teknil in v sobi se je našlo še malo prostora za ples, smeh in zabavo. In ^ej ! Na lepem se je nebo razprlo, gozdovi in travniki so zasijali v zelenem, nekaj najbolj radovednih in znanja željnih potnic se je vendarle sprehodilo s Paniko med rožicami ob poti. Medtem sta Marija in Heda iz dnjštva zeliščarjev Činko iz Celja vse pomili in pospravili za nami in lovski dom smo zapustili brez kančka sledu, da se je v njem zgodilo prijetno srečanje prijateljev oddaje Zeleni val na Radiu Celje, ki se s sredino oddajo čez poletje poslavlja s programa. Še skupinska fotogra^ja za slovo od pomladi in skok v poletje in pot v dolino je v dobri volji minila, kot bi trenil. MATEJA PODJED Podkrepili smo sa zzajtrkoin v Petrovčah. (Foto: SHERPA) Ubrane strune vsako leto poskrbijo za veselo razpoloženje. (Foto: SHSRPA} it. 48 - 23. funij 2D09 - REPORTi^ __ Na tokratnam prunmanju ja bilo rskonino valiko otuskovslnv. kot rgovomo priča û fotografija. Darilo poslušalcem Radia Celje - piknik Katrce Uresničene san)e> posnet videospot, zabava Praznovanje 55-letnice Radid Celje se je v nedeljo začelo s tradicionalnim tretjim piknikom Katrce. Pridružili so se nam številni glasbeni gostje. Id so poskrbeli za pravo zabavo za vse. Pozabljene so bile vse težave vsakdanjika in obiskovalci so se prepustili dogajanju. Vojnik je bil en velik pevski zbor. ki ga župan Beno Podergajs želi slišati tudi prihodnje leto. Foto: NATAŠA MULLER Kiavdija je Domna Kumra izmla. da je zaplesal tudi na skiadbo, brez katare ni prave veselica, to je seveda Golica. Čeprav na pleša red. je Domen vedno za »zur«. To so dokazali tudi obiskovalci, ki SB bodo lahko videli v novih spotih za Domnove narodnozabavne skladbo. Posebno darilo je bilo tudi darilo direktorja NT&RC Srečka Srota, ki je podravnateljid Olgi Kovač iz OS Vo|nik sln^Učno predal vedro barve, saj bomo v po* letnih mesecih s pomočjo Novega tednika in Radia Celje ter Se nekaterih drugih prebarvali podružnično šolo Šmartno v Rožni dolini. _ --- Hennari je prišel na j^knik Katfoo iz Avstralije. Že pred drugo um, ko so Za obrskovalce ao v gostiScu Storman pripravili torto velikanko. Prvi rez je ob 5&4etnlcl radia naredila ekipa Radia Celje. Maja Gorjup, Tomaž potekale se zadnje priprave, je bil ze z nami ter ostal do konea. Tudi Mimik, NlnaPader.MojoaKnBZ,SimonaBrglez.SreekoŠrot.TanjaSenie... napleselseje.NaslilusSimonoŠoliniG. Voditeljica oddaje Katrca seie na treq1 piknik pripeljala s starimi katrcamL Vseso imele imena, ena je bila tudi IGavriija. Za (»knik Katrce je kstm na ogled postavil zbiratelj Andrej Mlinar. Veliko preseitečenja je bil nastop skupine Ra-Ce, ki je nastala s pomočjo poslušalcev Radia Celje. Pred odhodom na oder so imeli z mentorjem, oblikovalcem, piscem glasbe Iztokom Parttnerjem se zadnji »bojni» posvet Ognjeni krst jim je odlično uspel. V nedeljo so se mnogim uresninle sanje. Tudi Taji, ki si je želela zapeti skupaj s skupino Katrca. V spominu ^ bo za vedno ostali tale fotografija in [lisasto darilo ski^itte. T»ija Žagar, ki je na lanskem pikniku Katrce poskrt^ela za »»air« na mizab, je rekla, da se tradicija mora nadaljevati. Župani s Celjskega se 2e tradicionalno pridružijo rta piknikih. Tudi letos je bilo tako, ko so prvič zapefî tudi s Klavdijo Winder, še prej pa so jo morali zmasiratll Za mlade obiskovalce je na začetku prireditve poskrbel čarodej Grega, kesneje pa še Andreas, ki je otrokom pričaral tudi različne oblike balonov. Foxyce znajo razgreti občinstvo in ob skladbi Gremo, fantje so bili ú takoj pripravljeni, da naredijo vse, kar bi jim rekli. Dobesedno so ph nosili po rokah! Fànik Katrce in 5&4etnico Radia Celje smo zakifuâfi s koncertom skupine Nude nt^ poskrbeli za ljubite^ lejrazfiÔKjle glasbe. S«. 48*23. fyiili2009 Izkušeni »stari mački« v akciji V Areni navdušili veterani ^Celjski nogomet letos obeležuje 90 let obstojâf zato so organizatorji na ćelu z Dimi-tríjeni Pírcem organí^ali prijateljsko tekmo veteranov Kla-divar)a in slovenske reprezentance. Ekipi sta se pomerili v Areni Petrol, z 2:1 pa so slavili reprezentanti. Zadetka sta dosegla Tomo Halner in Jože Pre-logar, za domače pa je enajstmetrovko zadel Toni GrotKl-Šek. V ospredju je bilo predvsem druženje in ne rezultat, a sta ekipi prikazali všečno predstavo tudi z nekaj atraktivnimi potezami. Domačo ekipo je sestavljalo 24 igralcev, med njimi pa je tokrat manjkal 73-letniAnzaHriber-nik, ki je $e vedno aktiven igralec, a mu je nastop preprečilo zdravstveno stanje. V ekipi reprezentance so bilâ sama zveneča imena preteklih let. PriS-li so Jani Pate, Jože Prelogar, Rudi Com. malo Številne gledalce pa je navdušil predvsem prihod Bojana Prašnikarja. Ekipi sta se merili 70 minut, druženje pa se je nadaljevalo v VIP prostorih, kjer je bila ob jubileju tudi razstava fotografij- Nekdanji selektor reprezentance in trener nemškega Cot-busa Bojan PraŠnikar je odigral v napadu. Padla je tudi šala, da Če »Prale« ne da gola v 1, delu, bo postal trener celjskega prvoligaša. Ob šali se je iz srca nasmejal, a gola mu ni ufi-pelo doseči: »Z veseljem sem se udeležil tekme in se zopet videl s prijatelji, ki smo včasih igrali skupaj, zmaga pa je bila dobrodošla.« Jožeta Prelogarja se najbolj spominjamo z reprezentančne tekme v Celju med Slovenijo in Italijo» ko so fantje ugnali kasnejše svetovne prvake. Takrat je bil Prelogar pomoč- '"ý^ jf ^ Bojan Prainikar nik Braneta Oblaku: »To je bil zelo lep občutek. Včasih sem že igral v Celju in vedno se je lepo vrniti, morda se kdaj vrnem v vlogi trenerja. Organizacija je bila na visoki ravni, še vedno pa se spominjam časov, ko je tukaj pred polnimi tribunami padla Italija.« Lastnik Taverne Carraro Milan Kojič je moral zaradi napovedanega slabega vremena prestaviti Carraro fest, vzel pa si je čas za prijateljsko tekmo in poleg gostinskih prikazal še nogomeme veščine: »Vesel sem, da se je reprezentanca odzvala povabilu. Glede na to, da ni- Dimitrij Pire smo imeli priprav na tekmo in da sam nisem igral že leto dni, sem zadovoljen z igro.« Že vrsto let prijateljske tekme in srečanja NK Kladivar organizira Dimitrij Pire. Vidno vlogo je odigral tudi na zelenici: »Malo nam je bilo vroče, saj smo že v letih. Za letos smo predvidevali, da bi v Celje prišla veteranska ekipa Barcelone, vendar zaradi recesije ne gre. Ko le-te ne bo več, pa se bo morda to zgodilo,« je z nasmehom zaključil Pire. MITJA KNEZ Foto: GrupA il Milan Kojić Slovenci brez Požuna na EP Slovenska moška rokometna reprezentanca se je z zmago nad Belonisijo uvrstila na evropsko prvenstvo» ki bo prihodnje leto v Avstriji. V zadnji kvalifikacijski tekmi je slovenska izbrana vrsta v Minsku slavila s 36:32 in v skupini 5 zasedla 2. mesto, takoj za Nemčijo. Na evropskem pr-venstvni, ki ga bo gostila Avstrija januarja 2010, bodo rokome-taši nastopili osmič, manjkali so le na EP v Italiji leta 1998. Na zadnji tekmi je Slovenija ponovila igro s prejšnjih srečanj, ko je igrala po modelu številnih menjav. Tako ji je tudi pripadel prvi polčas, igra paie predvsem slonela na LuÚ Žvižeju, ki je dosegel šest zadetkov. Proti koncu uvodnega dela je koncentracija Slovencev popustila in na odmor so odšli le z golom prednosti. V nadaljevanju so zaigrali bolj prepridjivo in bili venomer v prednosti, tudi po zaslugi beloruskih napak. V 52. minuti je bila tekma že odločena, saj so varovanci Mira Požuna zadržali prednost štirih golov in si tako priigrali za- Požun se poslavlja od salektorskaga mesta. služeno zmago, s tem pa tudi uvrstitev na prvensrvo Stare celine, Poleg Žvižeja je bii prav tako s Šestimi goli najučinkovitejši strelec Dragan Gajič. V Avstrijo pa z izbrano vrsto ne bo odpotoval selektor Miro Požun, ki se od te funkcije po- Rokometni klub Celje Pivovarna La^ko se je okrepil na položaju levega zunanjega igralca s 2^-letnîm De-janom Čančarjem, ki je zadnje pol leta igral za italijanskega prvaka Casaraao. Po poškodbah Miladina Kozline in AleŠa Pajoviča |e bila okrepitev na tem položaju nujna, Čančar pa je s Celjani podpisal enoletno pogodbo. slavlja. Cepravse je Požun vzgc dovino slovenskega rokomet, vpisal rudi s porazom proti Sle vakom, zaradi česar se repr« zentanca ni uvrstila na letošnji svetovno prvenstvo na HrvaS kem, je izbrano vrsto leta 200-popeljal do srebra na evrop skem prvenstvu, ki je bilo v Sle venijl Kdo bo na selektorsker mestu nasledil Požuna, še ni znâ no, najresnejša kandidata pa st sedanji pomočnik Požuna Bc ris DeniČ in Hrvat Zvonko Sei danišič. MOJCA KNE Foto: Grup; »Mujke« in »Jovoc« v zgodovino Rudarja! Nogometaši Rudarja so v sklopu priprav na novo sezono* ki so jih pričeli pred tednom, odigrali prvo prijateljsko tekmo. Na Štadionu Ob jezeru so z 2:1 premagali hrvaški Dinamo. Za zmago sta zadetka prispevala Marko Kolsi in Luka Prašaikar. Če so Velenjčani preteklo sezono v prvenstvu presenetili s končnim 2. mestom, so sedaj 1.500 zbranih gledalcev razveselili že v pripravljalnem obdobju. »Rudarji« so na srečanju z Dinamom pokazali všečno predstavo, zaigrali so tudi vsi igrald, ki so trenutno na preizkušnji. Igra ni bila na visoki ravni, a so domači dokazali, da se odlično kosajo tudi proti tako zveneči ekipi kot je zagrebška. Čeprav je bila tekma bolj pripravljalnega tipa, sta tako domači trener Marijan Pu-šnik kot gostujoči Krunoslav Joî$ Pralogar Maraton državnosti Julri bo v Celju 18, maraton državnosti. Tekmovalci se bodo pomerili na 21 km in 11 km dolgi progi» medtem ko bodo najmlajši udeleženci tekli okrog dvorane Zlatorog. lYasa maratona bo potekala od dvorane Zlatorog do Šmar-tinskega jezera in nazaj. Tekmovalci» ki bodo tekli na daljši razdalji, bodo morali preteči dva kroga. Otroški tek za Pokal TV Celje se bo začel ob 16. uri, mali maraton in družinski lekpa ob 18. uri. MOJCA Kř^ Jurčič nakazala, kako graditi naprej. Za Rudar je zaigral tudi Boštjan Kreft, ki je po prihodu iz Kopra z velenjsko ekipo podpisal enoletno pogodbo: »Dober teden sem tiduj in počasi se že privajam na okolje in soigralce. Upam, da bom dobil dovolj priložnosti in da jih bom dobro izkoristil. Zmaga proti Dinamu je dobra vzpodbuda, a pomembno je nadaljevanje in seveda uvod v prvenstvo.« V 10. minuli sla igrišče načrtovano zapustila Jo viša Kraljevič in Alen Mujanovič. saj se je uprava že pred nekaj tedni odločila, da sta igralca prestara za ekipo in je napočil trenutek slovesa. Uprava, trener, Igralci in celoten stadion so )u bučno pospremili. V Velenju sta preživela lepe in uspešne trenutke, sedaj pa se skupaj podajata v Šmartno, kjer načrtujeta, da bi tamkajšnjo tretjeligaško ekipo poskusila pripeljati v višji rang. Joviâa Kraljevič je z nogometno kariero začel leta 1991 v Rudarju kot mladinec. Po sezoni so ga posodili v Šoštanj, za tem pa je sledil odhod v Šmartno, kjer se je s soigralci iz 2. SL uvrstil v 1. SL. Igral je tudi za Belo krajino, Muro, Dravo in Korotan. Sledi ponovna selitev v Šmartno, a je slovo iz Velenja zelo težko: »Sedaj, ko odhajam iz matičnega kluba, mi je zelo hudo. Zahvaliti se moram upravi, ki je fenomenalno priredila in poskrbela za najin odhod. Š nekaj časa bom nadaljeval Šmartnem in upam, da nar uspe priti v drugo Ligo. Če t moral izbirati, kje mi je bil do sedaj najlepše, bi dejal, d je vsepovsod lepo, a doma j najlepše.« AJen Mujanovič j nogometno kariero kot pic nir začel v Velenju leta 198 potem pa se je zvrstilo karnc kaj klubov. Zaigral je v Šmar nem, Primorju, Mariboru le v avstrijski nižji ligi. Tudi z njim je uspešna pot, ki se b po težkem slovesu od Rudai ja nadaljevala v Šmartnen* »Ponosen sem, da sem seder Alan Mujanovič in Jovisa Kraljevih Lucija PolavdBr je v finalu ugnsía dgbrtnico bronasta medalje na 01 v Atenah. V Celju 500 judoistov iz 33 držav Judo klub Sankaku in Judo zveza Slovenije sta konec tedna orgajiizirala 5. Dax - Cup. Udeležilo se ga je rekordno število tekmovalcev, ponovno pa so navdušili ju-doisti Sanka kuja. Osvojili so dve prvi mesti, eno drugo ter tri tretja. Dvodnevno tekmovanje je bilo tokrat v dvorani Zlatorog. Za organizacijo je bilo dobro poskrbljeno, prav tako za tekmovalce, ki so lah- ko uporabljali tudi savne, bazen in fitnese. Po tekmovanju so iz vseh taborov prihajale pohvale, za kar je najzaslužnejši Marjan Fabjan. Slednjega je že prvi dan po-vsem izdalo zdravje, ko mu je narasel pritisk, njegovo počutje pa je bilo izjemno slabo. Posredovati je morala tudi zdravniška služba, zato je moral »Fabi« nekaj Časa počivati, vlogo trenerja pa so prevzeli mlajši, ki so se izkazali Kot prvi je mrežo Dinama zatresel Marko KoLsi. »ta nadaljevala v Smartnem ob Paki. let v kiubu s tradicijo nosil dres s Številko 9. Nisem si predstavljal. da se bom na tako lep način poslovil, kar je res lepa poteza uprave. Zahvalil bi se vsem trenerjem, ki so me trenirali in nogometno vzgojili. Ponosen sem na njih, na sebe in seveda tudi na navijače, ki so me skozi ceio kariero vzpodbujali.« Mujanovič je bil dvakrat v karieri najboljši strelec 2. lige, leta 1998 v Šmart-nem in lani v Rudarju: »Imeli smo dobro ekipo in dobro vodstvo, tako da ni bilo težko zadevati. Seveda nekaj moraš znati in imeti občutek za gol. Nisem Se prenehal zadevati, kajii v Šmartnem sledi še en velik posel-« Nogometaši Rudarja so v teh dneh na pripravah v Čatežu. v četrtek pa bodo odigrali prijateljsko tekmo s Šmartnim. MITJA KNEZ Foto: GrupA kot odlična ekipa. Pomagali so sotekmovalcem in dokazali, da dihajo eden za drugega. Vsoboio sta za veselje vdo-mačem taboru poskrbeli Urška Žolnir v kategoriji do 63 kg in Lucija Polavder nad 78 kg, ki sta si priborili zlato medaljo. Tina Trstenjak si )e v kategoriji do 57 kg priborila srebro, Vesna Djukić pa je v isti kategoriji osvojila bron. V nedeljo sta bila glavna celjska aduta Roki Drakšič v kategoriji do 66 kg in Petra Na-reks do 52 kg. Oba sta upravičila vlogo favoritov za medalje. ko sta končala na 3. mestu. Glavni organizator in trener JK Sankaku Marjan Fabjan je bil vesel uspehov: »Tako kot sem pred. samim začetkom tekmovanja obljubil, nam je tudi uspelo, Prepričan sem, da smo med najboljšimi. Predsednik evropske zveze nam je dejal, da bi lahko gostili A pokal, a zaradi finančnega vložka ostajamo pri B po-kalu, Tudi vzdušje je bilo pravo, padel pa je tudi rekord obiskovalcev na judo tekmovanjih v državi. Mene je sicer malo izdalo zdravje, saj sem bil kot organizator ves čas vsemu izpostavljen. Očitno sem malo pregorel, to pa je prineslo slabo počutje in visok pritisk. Kljub vsemu je na koncu vse uspelo in zelo sem vesel, teionovald pa so ves trud poplačali z uspehi.« Urška Žolnir je tokral nastopila poškodovana in pokazala. da ni nasprotnice, ki bi jo lahko premagala. Tako kot na prejšnjih Štirih je tudi letos v Celju osvojila medaljo: »Izjemno sem vesela medalje in tega, da se lahko dokažem pred domačim občinstvom. Malce me boli kolenoma upam da bo vse dobro,« Lucija Polavder je v finalu premagala bronasto iz 01 v Atenah 2004, Teo DonguzaŠvili: »S trenerjem sva se dogovorila, da tekmice najprej utrudim, potem pa jih poskusim vreči, To mi je uspelo in veselje je nepopisno, moja zbirka medalj pa se je še povečala.« Pred reprezentanco je sedaj teden dni priprav na mediteranske igre, ki jih bo konec meseca gostila Pescara. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Urška Žolnir }e dokazala, da ja tudi poškodovana v samom ^u. Zmaga DU Šentjur Društvo upokojencev Šentjur je minuJi teden organizi-ralo tekmovanje v šahu, ki se ga je udeležilo šest štiričlanskih ekip. Prvo mesto je zasedla ekipa DU Šentjur, druga je bila DU Celje, tretje mesto pa je pripadlo ekipi DU Slovenske Konjice. DANI VOVK VEC INFORMACIJ'2SAM Cvlj> Siomâkovtfu 1 Cfílio 411 wA«w.lvc«lje.9i} Preveč nihanja Košarkarski klub Zlatorog je letošnje državno prvenstvo kon^l na 4. mestu. O povprečni sezoni je spregovoril trener LašČanov Aleš Pipan. »Osnovnega cilja - vrnitve v Jadransko ligo - nismo dosegli, pri Čemer ne moremo biti povsem razočarani, saj je biia sezona povprečna. Imeli smo novo ekipo, nove igralce, ki so potrebovali Čas, da se privadijo na okolje in igro, kalašno sem želel. Imeli smo nihanja od odličnih do slabih predstav,« je uvodoma dejal Pipan. Kako bi na kratko ocenili pokal Id prvenstvo? V pokalu smo žal takoj dobili Olimpijo. In tu gre za tekmo, ki je vedno povezana s slabšim ali z boljšim dnevom posameznih igralcev in posledično ekipe. Kar se tiče prvenstva, smo po slabem štartu v ligi za prvaka prišli do polfí-nala, dodobra namučili Union Olimpijo, bistveno bolj kot jo je v finalu Helios, in ob tem pokazali tudi dokaj všečno igro. Vseeno menim, da sezona ni bila niti dobra niti slaba. Je odhod Alija Berdiela povezan s padcem ekipe v prvenstvu? Berdiel nas je zapustil dober teden pred začetkom lige za prvaka povsem po nepotrebnem. Res je zamujal obrok plačila, a v Laškem še nikoli nikomur niso ostali dolžni. V to smo v klubu skušali prepričati Berdiela, ki pa tega ni sprejel in je zapustil Laško. Tako smo ostali samo z enim organizatorjem igre, s Tadejem Koštomajem, kar se je poznalo na začetku lige za prvaka. A tako pač je in iz ekipe sem skupaj z asistenti pač sku-izvleči, kar se je dalo, kar je na koncu prineslo polfina-le prvenstva. Na koncu lige za prvaka ste se znova dvignili! Res je, igralci so se morali privaditi, da ni več Berdiela, to je trajalo kar nekaj srečanj, potem so se pobrali in prišli do četrtega mesta v tej mini ligi. Po sezoni ste ostali brez ekipe. Znova vas Čaka sestavljanje mošt val Treba se bo osredotočiti na mlajše igralce, seveda pa si želim dodati kakšnega izkušene j Šega igralca, ki bo vlekel ekipo. Vključili bomo čim več domačih igralcev, skušali bomo dobiti kakšnega nadarjenega igralca iz Slovenije in tudi tujine in to bi bilo to. Ste v smislu teh izkuSenej-Šlh podpisali pogodbo z Go-Ijovičem? Miljan je še vedno izvrsten igralec, ki nam bo veliko pomagal vnaslednjLsezoni. Sam si je želel končati kariero v Laškem, zato se je tudi vrnil. Ob tem. da je še vedno odličen igralec, je »Goljo« tudi karakterno prava oseba in nam bo tudi v tem smislu zelo koristil. Ali so na preizkusu že kakšni igralci? Zadnji teden bomo izkoristili za pregled igralcev, ki bi ť o' I a« icni Aleš Pipan želeli igrati v Laškem. Gre za mlade igralce od 19 do 21 let, in če bo kateri ustrezal, bomo z njim tudi podpisali pogodbo. Sicer pa bomo vse poletje iskali igralce, vse do začetka priprav, ko si želim že imeti sestavljeno ekipo. Kdo je ostal v ekipi in ali se v kliibu pozna recesija? Pogodbo še imata Ante Ma-ŠiČ in Nejc Stmad, če bosta ostala, bomo vedeli v prihodnjih dneh. Recesija se pozna že nekaj časa. Trenerji nismo zato, da ocenjujemo in govorimo o financah» vendar pričakujem zmanjšanjeproraču-na za 30 odstotkov. Kdaj se boste začeli pripravljati na novo sezono? Zaradi evropskega prvenstva še ni znan koledar sezone, zato niti ne vemo, kdaj bo začetek prvenstva. Z mlajšimi igralci bomo začeli delati v začetku avgusta, pozneje bomo priključili še preostanek ekipe, id se bo nato pripravljala osem tednov. JANEZ TERBOVC Foto: MARKO MA2EJ Podpisala še Čmer in Brodnil( Po podpisu izkušenega 38-letnega Miljana Goljoviča so se Laščani že okrepili na mestu organizatorja igre. Za Zlatorog je namreč podpisal 32-letni in 182 cm visoki Miha Čmer, ki je bil zadnji dve sezoni član Luke Koper, obenem pa tudi prvi asistent državnega prvenstva ter peti strelec. Čmer je z Laščani podpisal dveletno pogodbo. Štiriletno zvestobo je »pivovaljem« obljubil komaj 17-letni Jaka Brodnik, ki je bil prvi igralec finalnega turnirja četverice kadetskega prvenstva Slovenije ter v minuli sezoni člantretjeligaša Koš Vzajemna iz Kopra, kjer je na članskih tekmah dosegal povprečje 15,5 točke. Oba igralca že trenirata v Treh h lij ah. JT Naselje 6reg na desnem brefiu Samnjeje 2 značilnimi stavbami ena najlepših mestiiih vedut Celja. Z Brega za Bežigrad Danes pojasnjujemo poi-menovanje celjskega na-eelja Breg. ki je ena najznačilnejših celjskih vedut. Naravne značilnosti območja med sotočjem Savinje Id Vogla j ne so narekovale, da se iahko na tem mestu oblikuje večje naselje. Predvsem tam, kjer se leren dviga, je bilo naselbino mogoče tudi obrambno utrdili. Ker je bil tok reke Savinje v Času rimske dobe se-vemeje od zdajšnjega Je današnje Celje še v halštatski dobi segalo vse do vznožja Miklav§kega hriba, torej tudi na Breg, io celo višje, saj je bilo za časa Ilirov na vrhu hriba majhno gradišče. Še danes so vidni sledovi v sicer zabrisanem nasipu in slabo ohranjenem jarku jaj-časte oblike. Breg je dobil ime po obrežju - bregu na desni strani Savinje in tudi v nemški različici se je naselje imenovalo podobno, 10 je Rann, kar pomeni breg. Območje Brega je bilo naseljeno tudi v látenski dobi, ki jo je zaznamovala predvsem keltska kultura. Na Bregu, kjer so pred več kot stoletjem kopali temelje za t. i. hotei Savinja, so izkopali precej keltskih čre-pinj, v sami reki Savinji pa so odkrili številne keltske novce. Tudi ime celjskega mesta naj bi bilo po izvoru keltsko, saj koren kel označuje utrjen prostor - od tod Keleia, in spominja na latinski celia (Celeia), nemško Keller (Cilli) in na slovensko celica (Celje). 'Uidi iz Časa rimske Cele-ie je na Bregu, kjer je bila brežina v tem času že iz znanih razlogov precej večja, ohranjenih precej ostankov. Kaj se je dogajalo okrog leta 270, ne ve nihče. Dejstvo pa je, da je Savinja svojo strugo prestavila južneje in domala razpolovila mestno jedro in naselje na Bregu je bilo poslej na desni strani reke. V strugi, ki si Jo je Savinja takrat ustvarila, teče reka še danes. Današnji videz je reka in s tem tudi breg na desni strani dobil šele po katastrofalni poplavi leta 1954 oz. po regulaciji Savinje, ki je sledila leta 1956. Kljub vsemu opisanemu je --•okrom 5€ imenujE ... naselje Breg živelo dolgo časa povsem svoje življenje, Čeprav je veljalo za eno izmed najstarejših celjskih predmestij, ki je že zelo zgodaj razvilo svojo značilno trško-cestno obliko. V srednjem veku razen tranzitne postojanke Breg ni igral posebej pomembne vloge. Vseskozi je bil v senci Celja in se je kot naselbina razvijal izven mesta. Prav tako tudi preostali, izrazito močvirnati svet, ležeč višje ob Savinji, v smeri proti Liscam. Je pa v fevdalni dobi spadal pod celjsko opatijo, torej mestno župnijo. Kot srednjeveška naselbina se pr-vlč omenja kot Raln leta 1350, drugič pa leta 1441. Prvo slovensko poimenovanje sega v leto 1542. Zanimivo je, da je Breg tvoril poseben gosposki urad, saj je bilo zaradi prehodnosti, predvsem iz Celja preko Kapucinskega mosta in naprej proti Laškemu, v kraju precej gostiln. Ko je avstrijska oblast leta 1825 oblikovala katastrske občine, je Breg postal sestavni del katastrske občine Lisce, čeprav je bil zgodovinsko gledano starejši. Breg je imel v tem obdobju 21 hišnih posestnikov z nekaj zemlje v ovinku reke Savinje, večinoma pa so se prebivalci ukvarjali s fur-manstvom in gostilničars-tvom. Po nastanku občin leta 1850 so Breg umestili v t. i. občino Celje-okolica, v naselju pa je bil sprva tudi sedež nove občine. Kraj se je v drugi polovici 19. stoletja precej hitro razvijal, saj je dobil do leta 1914 deset novih domačij. V tem času sla bili zgrajeni tudi dve večji zgradbi, ki dominirata nad Savinjo. Prva je t. i. »rdeča hiša« nad središčem naselja in mlajša na razgaljeni skali, ki so ji lastniki dali ime vila Žovnek. Nad naseljem, pravzaprav že na Miklavg- kem hribu stoji kapucinska cerkev sv. Cecilije, ki so jo postavili leta 1615. Ob terasi ob samostanu stoji graščini podobno visoko poslopje, ki je nekdaj služilo dijaškemu domu. Ker se je v drugi polovici 19. stoletja težišče okoliške občine prestavilo na sever, v industrijsko naselje Gaberje in na Spodnjo Hu-dinjo, je Breg spet izgubljal na pomenu. Zato ne čudi, da so ob koncu prvega desetletja 20. stoletja v Gaberje, v novonastalo poslopje preselili tudi sedež občine Celje-okolica. Kljub temu je Breg še vedno ostajal predvsem pomembna tranzitna točka, tudi zaradi vse bolj razvijajočega se savinjskega splavarstva. V času med obema vojnama je naselje postalo sestavni del mesta, podobno kol mestni park že pred tem v stari avstrijski dobi. Ko sta se leta 1935 združili celjska mestna in okoliška občina, je tako Breg postal zgolj eden od predelov mesta in v tem duhu se je v kasnejših desetletjih tudi razvijal. Prihodnji teden bomo pojasnili poimenovanje Bre-žigrajske ulice» ki od Mariborske mimo celjskih nakupovalnih središč vodi prod Trnovljam in BuiuivŽ-laku. Foto: SHERPA Zgodbo o Bregu je za objavo zapisal mag. Branko Goropevšek. ■■■»tAéw řndwenwi TfLKPON mm* cajc Da ne boste ostali »zelnate glave« Celjskega kulturnega poletja ni brez Veronikinib večerov, ki jih pripravlja podjetje Fit media. Letošnji začetek Veronikinih večerov bo še posebej spektakula-reo» saj jih bo napovedal koncert Budimpeštanskega ciganskega simfoničnega orkestra. Sto ciganskih vio-lin> kot tudi imenujejo ta or-kester, bo v četrtek ob 19.30 nastopilo na koncertu v celjski dvorani Golovec. Sto ciganskih violin sodi med najbolj zanimive simfonične orkestre našega Časa ler je nedvomno največ- ji ciganski simfonični orkester na svetu. V njem igra 60 violinistov. 9 violistov, 6 čelistov, 10 kontrabasi-stov, 9 klarinetistov in 6 cimbalistov. Celoten ansambel sicer šteje okoli 150 glasbenikov, vendar jih na vsakem koncertu vedno igra samo sto. Poleg čardaša in temperamentnih ciganskih skladb igrajo dela pomembnih klasikov in družine Strauss. Njihova energija in ciganski temperament navdušita vsakogar, tako občinstvo kot strokovno kritiko. Velika ljubiteljica Budimpeštanskega ciganskega simfoničnega orkestra je tudi Světlana Makarovič. '>Kogar njihova glasba, ko jo je enkrat slišal, ni za vedno zazna-movala - ta je pač navadna zelnata glava in bo to tudi ostal,« ne more pozabiti srečanja s temi ciganskimi virtuozi. Prav zato, ker je nad Budimpeštanskim ciganskim simfoničnim orkestrom tako navdušena, bo Svetiana Makarovič povezovala četrtkov koncert. Na odru se bosta tako združili vrhunska glasba in poezija. BA Pred 24 M ustanovljen Budimpeštanski ciganski sîmfon^ ortcestsrs svojimi koncarti osvaja srca občinstva po Štdvitnlh evropskih drŽavah. V catrtek prihaja tudi v Co^a. Šusice navdušile v okviru Savinovih večerov v Žalcu se je v atriju Sa-vinove hiše v petek zvečer predstavila tolkalna skupi-na Šus, ki jo uspešno vodi mentor in menedžer Dejan Tamše. 2a njimi je že veliko uspe- stivalih, samostojnih koncer-šnih nastopov na Številnih fe- tih ... Dekleta so tudi tokrat navdušila občinstvo z atraktivnim nastopom in raznolikostjo glasbenega programa; od klasike do sodobne glasbez zanimivimi glasbenimi inštrumenti iz skupine tolkal. TT Tolkalna skupina šus med nastopom Rokerji pred Vodnim stolpom Jutri, v sredo, se Celjanom obeta vroč, roka poln večer, ki so ga organizatorji - Rotaract ctub Celje spo-močjo botrskih rotary klubov in prijateljskega Interact kluba Celje - poimenovali Rock-a-ract. Pri Vodnem stolpu, v primeru dežja pa v Celjskem domu, bodo zaigrati vse boljši in spet vse bolj aktivni Mi2, pa Multiball, ki so letos izdali novo zgoščenko, pri občinstvu zelo priljubljeni Fajercajg ter še skupini SOO metrov in Lo-botomy. Dogodek je darilo celjskih rotarijcev mladini, ki se šo-ia v Celju. Za letošnji zadnji šolski dan ji tako ponujajo zabavo ob njej ljubi kakovost-q1 rok glasbi. BS Vreme kroji Poletje v Celju Mogočen začetek prireditev, ki jih je vreme »preselilo« v dvorane Vreme je ukrojilo začetek letošnjih prireditev Poletja v Celju, saj so zaradi sobotae* ga deževja morali organizatorji odprtje Mestne plaže prestaviti na petek ter otvoritveni koncert in druge prireditve preseliti v dvorane. Otvoritveni koocen Simfoničnega orkestra Glasbene šole Celje in petih celjskih pevskih zborov ter dveh solistov, 8 katerim so slavnostno odprli niz kuJtuinih in drugih dogodkov» ki bodo barvali Poietje v Celju, lahko najbolj verodostojno opiSe-mo z besedo doživetje. Mladi simfoniki so pod suvereno taktirko Matjaža Brežni-ka otvoritveni koncert poletja začeli s skladbo Lesto festive mladega celjskega skladatelja in glasbenika Leona Fir-§ta. Pred prepolno dvorano Celjskega doma je nato sledila glasba iz HI m a Gladla-tor, ki se je, zanimivo, prav v Času koncerta vrtel na komercialni televiziji. Višek večera je bila izvedba mogočne Orffove Carmine Burane, v kateri so se orkestru na odru pridružili pevci iz petih celjskih zborov - akademskega, mešanega zbora Orfej> Dekliškega pevskega zbora Gimnazije Celje - Center, komornega zbora ^asbene šo- le in Okteta 9. Mistična kan-tata je ob odličnih solistih, baritonistu Davorju Mikuli-ču in sopranistki Uî^ ArliČ navdušila. Ostaja vprašanje, za kaj nas je oropalo vreme. Kajti izvedba je bila predvidena na Starem gradu in le sprašujemo se lahko, kako bi mogočna, suvereno in z izjemno energijo odigrana in odpeta otvoritvena slovesnost izzvenela tam. Bržkone še bol) magično. V okviru Poletja v Celju je občinstvo v nedeljo videlo kar dve predstavi-VCeljskemdomu sta združena pevska zbora Kulturnega društva Koral Laško in Celjskega pevskega društva premiemo uprizorila opereto Johanna Straussa ml. Noč v Benetkah. Na skromni, a zelo funkcionalni sceni in v pisanih kostumih so pevci in pevke kronali večmesečno delo pri študiju in bili v komediji zm^-njav dokaj prepričljivi. Žal se je poznaia slvomnost, saj so opereto uprizorili le ob spremljavi klavirja, poznalo pa se je tudi pomanjkanje igralskih izkušenj in nekatere dokaj skromne solistične interpretacije. Kljub temu so si zaslužili topel aplavz občinstva v ie napol polni union-ski dvorani. Povsem drugačen, izviren in mistike poln večer so v svo-ji predstavi Tolmuni pričarali člani skupine Gamma in plesalke plesnega kolektiva Abomo v Narodnem domu. Izvrstna plesna predstava, v katero so plesalke vključile tudi glasbenike, je prepriča-la občinstvo. To je zbegala že postavitev, saj je sedelo na odru, pred katerim je bila predstava. Gamma in Abomo sta dokazala, da vesta, kaj delata in sta to opravila z odliko. Uvod v prireditve, ki nas čakajo do konca avgusta, je bil odličen, mogočen in prepričljiv. Upajmo le, da bo organizatorjem tudi vreme služilo bolje. BRANKO STAMEJČIČ ZdnižMa zbora KD Koral Laiko in CeQsko pevsko ůsvitm sta premiemo uprizorOa Noč v Baletkah. Ponotntvi napovedujejo za 4. in S. julij v laškem kulturnem cemnt. ^ «i » • I B —i V -v • ' - I , J __ ^ . : ' / « ^ A'- ' • J, I r I / • -v I / ■•'K i - Vi T Okofi 180 nastopajDČih je z otvorhvemm koneertotn In ie posebej z izvodbo desetih slik cz Carmrne Burane očaralo občinstvo v prepolni dvorani Celjskega doma. (Foto: GnipA) Na pravi poti V Celjskem mladinskem centru se je s koncertom imenitnih Čomp v soboto iztekel Etno Urban festival. Vreme je večino prireditev preselilo v dvorano centra in morda je bil tudi zato obisk slabši od pričakovanj. Pa tudi sicer se Je pri izvedbi odlično zamišljenega festivala zatikalo. Tako so Leelooja-mais nastopili mnogo prej, kot so bili napovedani, in so bili na nek način predskupi-na za lo vlogo predvidenih domaČih Set up. Skromno so bile obiskane tudi dobro zastavljene delavnice» zato jih je kar nekaj odpadlo. Vse to pa ne bi smelo vzeti volje organizatorjem, saj so z zasnovo festivala na pravi poti. BS. foto: SHERPA Festival so z multimedijstdm performansom Ooîivite, kar zelřte skozi nekakšno fuzijo klasi&ie in elektmnske glasbe ter plese izvedli Mojca Majcen, Anka Rener in Qoran Bojčevski. Oh, ta plastika Plesalke kolektiva Abomo so s skupino Gatnma. ki je tokrat nasttqilla kot kvartet, občinstvo popeljale v Prireditve Poletja v Celju, Knežjem mestu so s kratico včasih poimenovali PCKM. Letos mistični svet Tolmunov. (Foto: GnipA) govorijo le 5e O PVC. Pa ne, da nas čaka saraa plastika ... -^- Št.48-23.jiiiUi2009 - 16 novi tednik Pizzeria Mamma MiaTê pîœrija, ki se ponaša s tradicijo kar dveh desetletij. Gre za eno najstarejših picerij v celjski regiji. A zadnji dve leti se Mamma Mia ponaša z novimi lastniki, novim osebjem in tudi zvrhano mero motiviranosti, eriergicnosti in želje po tem, da iz dneva v dan ppstajajo vse bolj§L Nic čudnega, da se obisk Mamma Mil navkljub težki gospodarski situaciji iz meseca v mesec izboljšuje. Ym je konec koncev za najboljše odlična priložnost! ^rije Mamma Mia še ne poznate, je skrajni čas, da preverte njihovo ponudbo, ki je, roko na srce, pestra in boytiSrV «dnjem ùsu pa so že tako izjemno raznovrsten jedilnik še dodatno dopolnili. Na prvem mestu 'so pice, katerih ponudba je res spoštovanja vredna. Nekaj posebnega je pica palačinka, za katero recept razkrivamo na sosednji strani. Za vsakogar in za vsak okus se najde slastna piG. Kvaliteta je na prvem mestu in veliko gostov se ravno zaradi odlične hrane, ki je narejena iz res prvovrstnih sesîavin, iR-'ÏÏRiazne PIZZERIA MAMMA MIA Kidri(!evd 20 3310 Žalec Tel,: 03 7103090 GSM: 040 610 610 ponudbe vedno znova vraća v Mamma Mio. Nič ne de, če vam morebiti pice niso pri srcu. Za vas imajo pripravljen obsežen jedilni list, na katerem najdete pridih Italije -špagete, široke rezance in njoke s številnimi polivkami in omakami, solate, tudi nekaj balkanske kuhinje se vam ponuja v obliki pleskavic in čevapčičev. Ce vas mikajo tople jedi na žlico, bo kot nalašč za vaš želodec golaž Mamma Mia ali katera od preostalih enolončnic. Nova ponudba pk in zdravih l(rožnil(ov Mamma Mia je poskrbela tudi za nekaj novosti na svojem jedilnem listu. Dodali so tri nove pice: domačo, trije letni časi in turkey. Na novo lahko okusite pasulj s klobaso in lepinjo ali hrenovko v testu z oblogo. Poskrbeli so tudi za tiste, ki pazijo na prehrano in zdravje. Vitek stas si lahko ohranite z novim brezmesnim ali fitness krožnikom, če vam prija kaj res osvežujočega, pa je tu gika solata. Kar se tiče solat, samo še poudarek, da so vedno sveže in vedno narejene iz kakovostne zelenjave. DELOVNI CAS: Odprto vse dni v letu. Od ponedeljka do četrtka od 9. do 22, ure Petki in sobote od 9. do 23. ure Nedelje in prazniki od 12. do 22. ure ZLATI GRIC Zlati grič d.o.o. Suritrg^c^a SI *3210 Slovenske Konjice T: •3863758 0350 F. *386 3 758 o3 78 www.dati ■ gric. si 0ĐIU1 Plánko Planini pri Mci 44 JrL ùi 740 T010. 040 S« AHACU Pe$tn IrallAèriàka pomidbt • Prostori M poAuAen : »SeiOMkftkuJiinja ^ Bohorč ooma6a kuhmja, mauc^ řtm, komu, au card, «TEWfe fprtjiaiBB naroflla a ukijitetM ftolwíM«)«ihp.,CNianeKYc<^44, »30SenilurprtC«9u, TeT.; 44386 (0)3 744 14 30, MMIer i-f386 (0)41 666 7S6 www.gostisce-bohorc.com INFORMACIJE Nič čudnega, da gredo síwte (kot tudi vs^stalo) v tej piceriji, zelo dobro "v promç^ Ljubite^ se bodo k ilasili na češki oriolMii Budweiser Zelo Delajcrbb petidh in"svetkih'^ dostava na dom še vedno brezplačna! pomemben pa je tudi podatek, da cene tako hrane kot pijač že dve leti niso spremenili niti za cent! Luksuz igralnica za športne navdušence, zaključene družbe ali pogovor Osebje Mamma Mie se za svoje goste res trudi. Tako so nedolgo nazaj odprli novo Luksuz igralnico, kot so jo poimenovali, in v kateri čas izjemno hitro mine. Sprejemajo športne stave, na voljo so biljard, ročni nogomet, velik TV-zaslon in udobni fotelji - da je spremljanje tekem res užitek. Luksuz igralniG je odlična tudi za zaključene družbe ali pa za rojstnód-nevne zabave tako otrok kot malce starejših. Ko vas priganja čas ali pa želite v obroku uživati v zavetju domačega doma, vam Pizzerija Mamma Mia ponuja hiter razvoz tirane, pri čemer je prevoz brezplačen, naročilo pa opravite z enim samim telefonskim klicem! Mamma Mia se je domislila odlične rešitve tudi za vse tiste, ki z delovnega mesta ne morete oditi niti v času malice. Opravijo dostavo malice, pri čemer si lahko pri njih vnaprej ogledate tedenski meni. Malica, skupaj z embalažo in prevozom, stane samo 4 evre. Ce želite njihove tedenske menije ali ostala obvestila prejemati po elektn)nski pošti, jim to sporočite na luzzeria^mamma-mia^ Vabijo vas tudi na skupna kosila, poslovna srečanja in zaključke. Omeniti velja tudi posebno L i. Prijazno sobo, v kateri lahko pripravite snidenje s prijatelji. Prostora je za dvanajst oseb. In da omenimo še njihovo teraso, ki je vedno v hladu prijetne sence. Sedaj nova in razširjena sprejme okn^g 30 ljudi. Tel. Gosriliu Emavs: 02/8Û'5&-850 email: ínfb^k!«(-bUtrÍca.com ©TUït;^ I t s I I I i i i Klec Bistrica in Gostilna Emavs Vinarska iil. 3 2310 Slovenska Bistrica Ûdovûi iast pon.-sob.: 08:00-20:00 íiřd,: 09:00-20:00 i fry j qoscilpa. Gotovlje 74 33102alec Teh 03/ 571 82 66 DELOVNI CAS: Pon.-tei: 07h-23b P€t.-SobJ07h-24h Ned.:08h.32h PIZZA PALAGNKA s TUNO sestavine: tuna, čebula, česen, smetana za kuhanje, peteršil), olive, začimbe, sol, muskatni oresček, sir Sp«c«mo {>aldanko premera 30 centimetrov. Pripravimo omako - prepražimo čebulo, česen, dodamo tuno, smetano, zaSmbe, dodamo par oliv in sir. Omako damo v palaonko, jo zvijemo v trikotnik. Povriiu potrosimo sir in nato še dodatno popečemo, da se sir stopi. Dobertek! 15% Pizzeria Mamma Mia nudi I ^ /I popust pri nakupu hrane v piceriji. Popust velja do IS» 7.2009. Popust ne velja pri dostavi hrane. 33lCl2alK Tel: 710 30 90 (3SU:0«)61-23h ' Med.ifl va praski: 12-2Zh tt^^ Hffftl ŠTORMAN CELJE Mâfiborskd 3. S1-3ÛOO Ce^e Tel.:0&3S6(0}3 426 0426 Fdzr 00366(0)3 426039S E-mail: rmpcijd.storman ^loisfiet ni C®iť Zdraviliška 22.3270IA5K0. 03 S731610, internet: www.vitapark.sj, email: infof?vitapark-si Tinovec pri D. Dramije Tel.: 03/579S^20 Mob; 05I/43&-038______ www.gostt5cemiraD.si xtAf> centru vame vožnje Vransko, A Z^ Men.h. fj ftfWV 0Î 5725 785 ^ 031 283 113 wwwresiavracija-llsjak.com lisjak. vransko^gmaiLcom }m - Cl POROCEVALCI Orientacijsko mravljišče na Pohorju Pohorje je 23. in 24. ma-jd gostUo Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje SPOT Pohorje 2009, ki ga je organizirala Podravska področna planinska orientacijska liga. Zveneči naslovi državnih prvakov v različnih zahtevnostnih kategorijah so odromali v planinska društva Lovrenc na Pohonu, Nazarje, Laš-ko. Ptuj,^lec, Gornja Radgona in Ljubljana Matica, vidne rezultate pa so dosegla tudi ostala planinska društva s Celjskega. Skrivnosti pohorskih gozdov je na orientacijskih progah v dveh dneh odkrivalo 68 ekip, kar pomeni okrog 350 tekmovaJcev v osmih različnih kategon)dh v boju za na- slov državnega prvaka v planinski orientaciji. Ne le hitre noge, tudi bistre glave so vplivale na končno razvrstitev, saj so tekmovalce vseh ekip že na startu čakale teoretične naloge iz planinskega in orientacijskega znanja ter dodatnega gradiva o Pohorju, proge pa so bile začinjene še s prakUčni-mi naJogami iz orientacije, planinskih vozlov, prve pomoči, zavarovanih rastlin ter poznavanja gorstev in planinskih postojank. Med zmagovalce se je v kategoriji B vpisala ekipa Mihove princeske iz PD Nazarje, v kategoriji C so slavili Klinčki iz PD L^ko, družinska ekipa PD Žalec pa je edina ubranila lanski naslov državnih prva- kov v kategoriji F. TXidi ostale ekipe s Celjskega so v močni konkurenci dihaie za ovratnik najboljšim. V kategoriji A so Sončki iz PD Slivnica pri Celju svetili s 3. mesta, v kategoriji B so Legendami iz PD Dobrovi je Braslovče osvojili 2. mesto. V kategoriji D so se z 2. mestom izkazali Srčki iz PD Slivnica pri Celju, ki so morali priznati premoč domačinov. V kategoriji E se je ekipa PD Polzela zavihtela na 3. mesto, v kategoriji C pa so le za zmagovalci zaostali Metuljčki iz PD Zabukovica na 2. in ekipa PD Šempeter na 3, mestu. Še eno 2. mesto za PD Slivnica pri Celju pa so si v težji odprti kategoriji H prio-rientirali Snežki. MANCA CUJEŽ Večer, posvečen Jožetu Horvatu v Laškem nas je smrt na-džupnika Jožeta Horvata zelo presenetila. V knjižnici smo se takoj po spominski slovesnosti odloČili, da posvetimo primemo pozornost osvetlitvi njegovega dela na področju obnavljanja sakralne kulturne dediščine s posebnim spominskim večerom. Povabili smo Anko Aškerc, upokojeno direktorico Zavoda za spomeniško varstvo Celje, ki je z nadžupni-kom Horvatom sodelovala več kot trideset let kot strokovna vodja obnovitvenih projektov, ter domačina, Jo- žeta Kužnika, generalnega vikarja in kanclerja celjske škofije, ki nam je prijazno orisal osebnost Jožeta Horvata in njegovo bivanje med nami. Anka Aškerc je v svojem predavanju v glavnih obrisi predstavila Horvato-vo veliko delo na spomeniško varstvenem področju ter poudarila, kako izjemno je bilo njegovo umetnostno-zgodovinsko znanje in dragoceno njegovo sodelovanje s stroko. Po odličnih predavanjih smo prisluhnili še Tonetu Turnšku, ki je spregovoril o sodelovanju laškega gospo- darstva z Jožetom Horvatom. Finančna pomoč podjetij je v veliki meri omogočila izpeljavo tako velikih projektov» in to v časih, ko je bilo o tem treba Še molčati. O spominih na župnika so spregovorili še Vlado Marot. dr. Karolina Godina iz Celja in župan Franc Zdolšek, ki se je tudi strinjal, da bi bilo dobro obnovitvena dela opisati v monografiji. Iz občinstva, ki je povsem napolnilo prireditveni prostor, pa je bila dana pobuda za poimenovanje katere izmed ulic po na-džupniku. MK Udfllezervceni natečaja so spregovorili Boštjan OaČman, Irana Soje in Tanja Jelenko Najboljši učni plakati Srednja Šola za elektrotehniko in kemijo Šolskega centra Celje |e pripravila zaključno prireditev nacionalnega natečaja za najboljši učni plakat. V Sloveniji je na osnovnih in srednjih šolah sicer nastalo kar 143 učnih plakatov, ki so nastajali v skladu z načeli KJE - krátkostí, jedmatostí in enostavnosti. Avtorici natečaja v okviru projekta Ustvaijalnost za učenje sta bili Irena Sojč in dr. nja Jelenko. Na prireditvi se je predstavil dijak Srednje šole za elektrotehniko in kemijo Boštjan Dečman, avtor logotipa projekta in dejaven sode- lavec v projektu. Orisal je svoj pogled na snovanje učnih plakatov ter poudaril pomen, ki ga imajo tovrstne dejavnosti za osvajanje znanja In veščin. Predstavile so se tudi tri skupine avtorjev in mentorjev, in sicer najmlajše udeleženke natečaja • učenke I, razreda 05 Blaža Kocena Ponikva; skupaj z učiteljico Branko Zabukov-šek 50 predstavile svoj pogled na ustvarjanje učil V središču pozomosti sta bila oba zmagovalna plakata; med osnovnošolskimi plakati je zmagal plakat DNK, ki so ga zasnovale in izdelale učenke 9. razreda 05 Tončke Čečeve iz Tttxwelj in njihova mentorica. Na pri- reditvi so razpletle zapleteno učno snov. Uspešno in na povsem samosvoj način se je predstavila tudi zmagovalka srednješolskega plakata: dij^nja gimnazije Šentvid je navdušila s poznavanjem slovenskih narečij. Pomen estetike v sporočilih, tako besednih kot nebe sednih, so na prireditvi poudarili z ureditvijo prostora, v katerem sta se prepletali kot rdeča nit barvi projekta in Srednje šole za eiektrotehni-ko in kemijo modra in zelena, ter z dovršenimi glasbenimi nastopi dijakov Šolskega centra Celje. TJ Potujoče obletnice mature Običajno praznovanja obletnic mature potekajo ob okroglih jubilejih na lokacijah blizu mesta srednje šole. Izjemo prav gotovo predstavlja 4. a razred ekonomske šole v Celju, letnik 1963/64. Že vrsto let se srečujejo vsako leto, zavedajoč se, da lahko zdravstvene težave kaj hitro komu preprečijo snidenje z mladostnimi prijatelji. Po jutranjem zbiranju v Celju z avtobusom odpomjejo na ogled Slovenije po izbrani trasi. Letos je bila - ob žal znatno okrnjeni udeležbi - osrednja točka njihove 45. obletnice slikovita kraška vasica Štanjel, ki je bila tudi izredno ozadje skupinske fotografije. Vredno pohvale in posnemanja! JAKOB GROŠL Obnovljen spomenik Štirinajsti Prehod legendarne XIV. divizije skozi Štore v zimski noči 14. februarja 1944 je pustil v Štorah neizbrisen pečat. Na hrabro partizansko enoto spominja danes na mestu, kjer je previa Voglajno, železniško progo in cesto» spomenik» vendar je zob časa močno načel jekleni del. Z veliko dobre volje je bilo opravljeno popravilo in spomenik na Opoki je danes lepo obnovljen. TUdi za okolico spomenika je lepo poskrbljeno. Zanjo redno skrbijo občii\ski komunalni delavci, tako kot tudi pri ostalih spominskih obeležjih. SREČKO KRIŽANEC Vsi komaj ^ čakamo počitnice! Kredit nipTOblemr • dobd odplačevanja: odi) do 6oTr)€$ecev • flksna obrestna iripra • SO ^ «tTOlki odobritve - m novi tednik NASVETI 19 ZDRAVJE - NASE BOGASTVO Sončenje in zaščita Vprašanje bralke; spominjam se da> ste pisali o ne-varnosti pretiranega sončenja. Lani sem si kupila kremo za sončenje z visokim zaščitnim faktorjem. Ostala mi je skoraj še polovica, zalo me zanima, ali krema še varuje aii si naj nabavim svežo? Zanima me tudi. ko-liko se lahko sončim in kdaj, saj sem opazila na koži temne pege> ki so vsako leto večje? Pretirano izpostavljanje soncu ni več moderno. Tfem-na koža, če ni genetsko determinirana, je pravzaprav po-kazace)| slabe osveščenosti o nevarnosti sončenja za nastanek raka na koži. Danes se veliko piše o pravicah bolnikov, premalo pa o dolžnostih in pomenu Lastne odgovornosti za ohranjanje in krepitev zdravja. Pa so spremembe na koži idealne za sodelovanje bolnika in pravočasno opazovanje sprememb na koži. Ultravioletni žarki so del svetlobnega spektra, ki je nek-j e v sredini, a pod vidnim spektrom ter vsebuje UVA, UVB in UVC-žarke. Najbolj nevarno in usodno je izpostavljanje UVB in UVA žarkom, ker se absorbirajo v kromosomih in celični beljakovini 1er pov- Med poletiimi aktivnostmi na prostem ne pozabite na zaščito! zročajo okvaro DNA, Danes je dokazano, da škoduje tudi izpostavljanjeumetnimUVB-žáikom, ki jih proizvajajo luči in postelje za sončenje. Izpostavljanje soncu, torej UVB-žarkom lahko povzroči opekline Že v 20 minutah, kar je zlasti pogosto poleti. Zaščita kože je pomembna in aktualna za vse ljudi, vseh barv in ras, po celem svetu. Posebno so občutljivi otrod, ki imajo tanjšo kožo. pred- vsem epidermis, ki je bolj občutljiv na nežnejši koži. ZJa-sti so občutljivi otroci z rdečimi lasmi. Posebej pozorni moramo biti pri dojenčkih in jih ne smemo izpostavljati direktnemu soncu. Vsi otroci morajo nositi varovalna oblačila, odkrile dele pa namažemo z zaščitnimi kremami, ki vsebujejo minerale, ki delujejo kot zaščitni faktorji. To so drobni kristali soli cinko-vega ali titanov oksida. Da no- sijo otroci varovalna kopalna oblačila, je pri nas Še redkost. Če imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, ali na elektronski naslov: tednik@nt-rc.sž. Kožo zaščitimo že pred odhodom na kûpanje in ponovno po2 urah sončenja. Da bodo tudi naši najstniki spoštovali ta pravila, moramo to storiti tudi starši ali stari starši, ki pa smo Se navajeni na obdobje, ko sonce ni pripekalo tako intenzivno, saj se je ozonska luknja izrazito povečala v zadnji dveh desetletjih. Nekaj osnovnih nasvetov 1. Izogibamo se sončenju ob največji obremenitvizUV-žarki, to je med 10. in 16. uro. Z. Priporoča se oblačenje in nošnja zaščitnih oblačil. V la namen lahko uporabimo kar srajco, pokrivalo, ki sega preko ^ve vsaj 5 cm, potrebna pa so tudi dobra sončna očala. 3. Uporabimo zaščitno sredstvo, ki naj ne bo starejše, kot je naveden rok uporabe. Povprečno je to eno leto. Pozorni bodimo na višino zaščitnega faktorja. Ob delu na vrtu aH igri doma v juniju in septembru lahko uporabimo zaščitni iaktor z vrednostjo do 20, poleti konec junija, zlasti pa v juliju in avgustu pa 30 ali večji. Na kožo se nanese 20 minul pred sončenjem, med sončenjem se ponavlja vsaki 2 uri. 4. Vse bolj se zaradi enakomernega nanašanja na kožo priporoča uporaba razprSil, je pa nanašanje emulzije aH kreme bolj prijetno in vzpostavi bolj pristen odnos, saj je za to občasno potrebna pomoč partnerja aH mame, lUbice, prijatelja ali prijateljice. 5. Na ta način se pregleda tudi koža na mestih, kjer našim očem ni dosegljiva in prej Piše: prim. JANEZ TASlC, dr, med., spec, kardiolog se opazijo sumljive spremembe, pri katerih je potreben posvet z zdravnikom. 6. Da ti nasveti ne ostanejo samo med nami, vzpodbujamo vse sorodnike, prijatelje in sosede, da na enostaven način preprečijo nevarne posledice, med katerimi soopekH-ne tudi neprijetne, za otroke in bolnike pa lahko celo usodne. Svetujem, da se do konca junija udeležite posveta v Klubu zdravja na Glavnem trgu 10, kj ga organizira celjsko Društvo za srce vsak torek med 10. in 12. uro. Nekateri pred sončenjem uporabljajo tudi toniziranje kože, predvsem so dobra tista sredstva, ki vsebujejo tudi visok varovalni faktor. Foto: SHERPA 8 - 12 hfl fi»«Mčito Dr. PIRNAT 55,01/519 355^ www.plmat.sl o Frwti, «lAvmH Mvte J ROŽICE IN CAJCKI RECEPT ZA KRIZO KUHARSKE BUKVE NA MIZOÍ Monarda krepi živce 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 r->r za samo 20 EUR yX 1 M e s m =1 'I « Informacije: 03/4225-100 Podpisani naslov: npfriilienû omiam neprchiíeno narač&m ncpreklícBD narořam nepreklicno naroMtn m v AKCUSKI PflODAJI naraCil dva dobiS tri po ceni 20 EUR {* poiTninsl ižvoctav Kularate bukn slowBkîh gospodwj m ceni IQ EDR u irvMl I* pfiltníflsK íivodflv knjiga Kuharska bukya » ylagan}s. shraoiewnje in lamrzovanje živil pe ceni 7.99 SUR îi Í2VQC| (♦ [wSíniňBl. inodov kr^ige Zdravitna lelilětt, Žaíl in talna maianiee po cani 10 EUR ra avoú polininal. Htnmcù poiliPi9 M naslov: NT&HC d.e.o.. frthmw 19,3ÛOO Ztífi ^^ ^^^ Monarda, kiji pravijo tudi zlata melisa, indijanska kopriva» ameriška koafska meta ali tudi bergamotka, diši podobno, a manj intenzivno kot bergamot, ki odi-Savija Earl Grey čaj. Ena najbolj živahnih rastlin v vrtu odpravlja slabost, ve-trove, deluje razvedrilno in krepUno na živce ... Monarda je ena listih rastlin, ki jib na domačem vrtu preprosto morate imeti. Ne zgolj zaradi prelepih barv njenih cvetov, ki se kažejo v kar-minasto rdeči, rožnati, Skr-latnolisasti, lisastomodri ali beli barvi, pač pa tudi zaradi močno dišečih listov in njene nezahtevnosti pri gojenju. Te trajnice po cvetenju ni treba porezali, odcvetele glave ostanejo zelo lepe globoko v zimo. Smo vas prepričali? Ne? Tore) razkrijmo še to, da je monarda zdravju izredno koristna rastlinica. Vi jo je dobro imet) v domači lekarni. Zlasti se splača gojiti škrlatno monardo (Monarda didyma). s katero so se zdravili že Indijanci. Kar ni tako čudno, saj ta samonikla rastlina izvira iz Severne Amerike. Monardo so uporabljali za zdravljenje obolenj dihalnih poti. Pogosto so si pripravljali čaj iz monaide - ne le zoper zdravstvene težave» pač pa so ga zaradi okusno-sti in fine arome radi pili tudi kai tako, za lepši dan. To Piše: PAVLA KLINER njihovo navado je prevzela kolonialna gospoda, ki si je rada krajšala čas s tem dišečim napitkom. Kmalu je postala zanimiva in uporabna tudi v Evropi. Monardo zadnje čase pogosto videvamo po naših domačih vrtovih. Vretenaste cvetne glavice stojijo ena nad drugo In cvetijo od junija do septembra, ko jih lahko nekaj potrgamo in posušimo za Čaj. Zraste do enega metra visoko. Godijo ji sončna, pa tudi polsenčnata rastifča. Liste obiramo spomladi, pa tudi Še v poletju. Tudi te posuSi-mo in iz njih pripravimo dišeč poparek, ki je ponekod priljubljen nadomestek za pravi čaj. Čaj Izllstov ali cvetov monarde vedno pripravimo kot poparek: eno Čajno žličko indijanske koprive prelijemo s čem litra vrele vode. pustimo stati 15 minul in precedimo. Čaj lahko osladimo z medom. Katere težave pa odpravlja? Zeio je zdravilen za ou'oke, ki po njem sladko spijo. Odpravlja tudi nespečnost pri odraslih, krepi živce in nas zjutraj razvedri, Ta čaj uspešno odpravlja slabost in bruhanje, napenjanje z vetrovi ter menstrualne krče. Pri vnetem grlu in bronhialnem katarju se priporoča inhalira-nje pare. Aromoterapevti sve-t u jejo uporabo monardine-ga olja za zdravljenje depresij in okužb. NeješČIm osebam se priporoča, da žvečijo liste monarde. Po okusu spominjajo tako na meto kot na meliso. m KRONIKA Sojenje policistu za umor spet na začetku Sojenje, ki se nikakor ne konča - Deset let po umoru Ndserja Beriše primer spet pri branju obtožnice Zatem ko se je sojenje celjskemu policistu Mateju Bol;^ na c£lj-skem okrožnem sodUču vleklo već kot leto, vmes so ga zaradi različnih vzrokov tudi prelaga-\u se bo moralo začeti znova. Na naše vprašanje» zakaj, so nam v Uradu predsednika Okrožne^ so-diSča Celje odgovorili: »Do preložitve in prekinitve za več kot tri mesece je prišlo, ker ni bilo mogoče izvesti obravnave zaradi od-sotnosti sodnika porotnika in zato, ker je bilo treba za dokončanje zadeve sprejeti dopolnilno izvedensko mnenje dr. Zdenke Če-bašek Travnik.« Sojenje za umor pred desetimi leti se torej ne bo končalo do poletja, čeprav so lani nekateri naiv-no pričakovali sodbo. Da bi se primer enkrat že končal, bi bilo dobro tudi zarddi javnosti, saj gre za enega izmed odmevnejših umorov na našem območju. Policist je leta 1999 Berišo usuelil med begom, medtem ko mu je ta gro- Sorodnilu Nasarja Beriše so trťno prepričani, da bodo na koncu (dolgega) sojenja slišali obsodilno sodbo. ziJ s pištolo, čeprav je v roki imel le telefon. Bobera je bil na vseh obravnavah popolnoma zakrit in zaradi varnosti v spremstvu več kriminalistov, policisti pa so biii ves čas sojenja tudi pred sodiščem. 1\idi v osebnem življenju je Bobera menda ves Čas varovan, če- prav BeriŠevi vztrajno trdijo, da mu ne grozijo in da želijo le pravico. Naser BeriSa naj bi bil v policijskih beležkah zapisan kot ne- varen, tako so trdili vsi zaslišani policisti. Nadrejeni so policiste na terenu (za njim naj bi bila razpisana celo tiralica) opozarjali tudi na možnost, da je Beriša oborožen- Na drugi strani pa je pooblaščenec BeriŠevlh predlagal, naj sodišče preuči vso dokumentacijo, v kateri se Beriša pojavlja kot domnevni storilec. S tem naj bi dokazali, da Beriša sploh ni bil nevaren. Psihiatrično mnenje o obloženem je izdelala izvedenka, sicer varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik. Morala ga je še dopolniti, več kot očitno pa se je moralo nekje zatakniti, saj na sodišču navajajo tudi njo med razlogoma za to, da se bo sojenje začelo znova. Številne priče bodo tako na sodišče vabljene še enkrat. Že zdaj se je dogajalo, da so mnogi pozabili, kako se je natančno odvijal usodni dogodek, vprašanje je, lUj bodo priče povedale v novem sojenju. Verjetno le - kot je to v navadi pri sojenjih, ki se začenjajo vedno znova - da vztrajajo pri svojem prvem pričanju. Na novem sojenju bodo svoje spet morali povedati še ostali izvedenci. Medlem ko so BeriŠevi svojci trdno prepričani, da se Bobera ne bo izmuznil visoki zaporni kazni za umor, pa so nekateri mnenja, da mu bodo izrekli oprostilno sodbo. SIMONA ŠOUNIČ Foto: SHERPA E o u •i u o TJ ta è m C o Oster besedni dvoboj priče in obtoženca Na sojenju se vedno bolj zapleta» medtem ko ni odgovora na vprašanje, zakaj je moral umreti Volk Na celjskem okrožnem sodišču se je včeraj nadaljevalo sojenje Nenadu Mi-roviču in Gregorju Britovš-ku, ki ju obtožnica bremeni umora in naroČila umora 25-letnega Velenjčana Matjaža Volka leta 2002 v Ljubljani. Tam naj bi ga ustrelil Mirov1č> zatem ko je pištolo dobil od Britovš-ka, oba pa ves čas zanikata vpletenost v umor. Po številnih zaslišanjih prič sta zadnji dve obravnavi pokazali Še na nekatere skrivnostne podrobnosti o vpletenih. Včeraj se je v sodni dvorani vnel Še oster besedni dvoboj med pričo Dže-malom Kadričem in dni-goobtoženim Gregorjem Britovškom. KadriČa so k pričanju pozvali, ker naj bi v času pred Vol-kovim umorom posodil nekaj denarja Miranu Obrezu» ki je bil v tistem času lastruk lokala v Domžalah. Obrez, sicer Volkov znanec, je bil zaslišan na pretekli obravnavi, kjer je Kadriča tudi omenjal. Takrac je dodal, da naj bi se Volk ukvarjal celo z zavarovalniškimi goljufijami in z likalnim poslom z zlatom. i uradov za delo zavoda: • na domaČi strani Zavoda RS za zaposlc^nje: http://wwiw.e58-g0v.ai: • pri delodajateih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. U€ CELJE OSNOVNOŠfiUKA OOtfKAZBA hoirier {IfilEVAUilH raprav • m/t UmB 06is' valmh mamv. ncdolott» cas. 24121)1»; ho» tth tradč vmtík servis. j^muk q.q.ci UUCAAUI(KAflLWOVHa,3«lOaLl! DELAVK BREZ POKUCA &stiika. H/î: Cl^ElUl ÛOlIllïN Cas. 3 HESSa. HJJOlft KnVIHASlAâUl KOVniSXÛ nOClilVAL lU Sm^aaohu EULO. 6aji <7.3900 ceu pomožni DřlAVEC • soselovahie fffl haz-rou in osrqu kovinskih uhú. strcuno in rocno pífektf sn. SOOaUVAKlE pri hqntaíi in sestavi kovum preouín». vzdrífvaiue reda in ù^ v klovn» okouu ^ oocofsi čas, a mssi. znm»: nivo $troí«oviiia. ttigovina. nolzvoofua in HOIITVI lava wmauí ORODJAR 'OKiUTTfí MA SnOJU H/l PO HMmm NMfSJHGA OPflAVLIA OEU NA (K STROJIH IN NAMAVAH IN 06KIOVA1NIK ^JIK. SKRBI 2 VMOS m^mm ZA ponsu DOOVAIUA STROiA IN 2AfiON 1ER SPRSILIAWE KUJVAHJA SlROiA. OPRA^ DRUGA PODQBHA DUA S POOBfr ČJA PROCESOV DUA V PRGIZVDDIUI. SAMO^QJNO NA^AVUA OBOaOVANCE IN DUA NA CMC AU OeOElOVAUtElil SIRDiU. S(RBI ZA 2iUAUAVQ UKUJVAHCEV DOlOt» CAS. 3 HESEfî. ILVm VI6RA0 TR80VIHA. POSREDOVAHU PnKTVOOlUA 00.0. CEUE. KÛtSEKOVA SSTA 39 KmmttHK VAflILK MH/t PO NAVOOIUH PRe)PO^AVUENIH IZVEDE VARJEUE W MAfiEOI VAR liSIREZliE KAKD* VOSn K07Í0 D010ĆAJ0 PfSOPKAM STANDARDI, SfSa ZA PRimAVD VARILNEGA MESTA. ZA PRA-VMM OELDVARIE OSWVMH SREĐSTTV. PRISW SI OSNOVNI. DOOAjn W POUQÎNI KATfRlAL OÛIOCEN 3 HESECL mSOA VIBUDTI^V VWA. PQSRUOVAWE. PR0IZfl3MJA Dili). CQJl KDCSEKDVA CESTA 30 A. 3202 UUB^ KUIAAVMČAR HI^ • MAXJSA PimiU URtlAKIE OKO ICE ^ KIUÎCBI CAS. 2UiOe9:60MUUA CBJE Oinill KOSOVELOVA lUCA t. 3000 ŒJE KLUCAVUCARSXA KU IVt POMOC PRI mAVi BAUmSXUlOeUJ. VAlUElUESO'.OftOiÏN CA^ ty&siiiùimtwiQÀAmùiism SILVEST9 KBESimSf. IVENCAt 3m VajMK OBUKOVALEC KOVIN BMiSILfCVAUEVM/l 6RUSIVAUE IN KOLITTE NA PflDlASI OaOVWK NAU»IV, tftiAVUA IJSEUVD LnOROV KA VAUIK M KOUma &VAJA DAiANSAfr NIE VAUCV. AAZimUUA. PAKAA IN AATDVAftU IZIfiKE (VAUE IN KOUmi: iUOtSI CAS. 3 HE-SEU 23iJDe9: ElASTOMERl GUHIRANt VAUr IN KQuni,QJio. BE&QUJSuiHTAf aooocaiE OfiDOQVALECKOVW DELAVEC NA HtQRAVUCW STISKAIMQ • M/t řtí. PRAVLJA 6UW IN tJfKNUA ZA VULXAMZiUlH KOUnOV. NASIAVUA MOHAVUâC mSKAlNUt PRIP1UVUA KDUTTE ZA VIAXANIZACUO. LZVAiA D& LA-VULKAMZAOJENAHIÛRMUCM ST6KALNIÛ; DQLOCEN Cas. 3 HESECL Z3.62009: iLASTOHEBI. CUMIRANI VAUl IN KOUIT!, DiliL OE^RAJSKA CEnA4.3BOO(SJE SRĐNUAPOIUJCNA LZOBRAZBA MONTER PVC PaiéT>» • OEU) POTEKA NA TERSIli . H/t {S PRriSOM "TA MEBAWT). MONTAŽA OKEN IN VRAT. OOlOtEN ÍAS. fiHESOfV. 27.12NI: SKUPINA KAMERA NAOONALJA KADROVSKI im» TER m, DUNAJSKA CESTA ». 1000 imiANA KUUCAVMCM • M/2; vuasKĐ KUUCAVMCARSKA OEiA. KOOUÍCBI CAS. ířsiv», SRAOIS GRA& BENO PODJETiE OLE OJ. BUKDVŽLU TI 3NB CELIE natakarica. m/l streíba «ane in njaôe. ne-Doto&K Cas. num oosnuiA 'LOVet jo2e5 kunc &p.. dorrna 2S. 32M 008rna SREDMJA STftOKOVKA AU SP10§NA IZOBRAZBA mnAJM INŽENIIi v marketingu llvt isnnp^ somtaeraukthmf). prodaja kohmaufe opfûle na TERENU. pt^ivsem pr1d08miue novihstmnk. »(skovakjeinskrrza stranke. SAMOSTOJNO PlSAfilE ponitob in pogqob; DOLOčen Cas. i mesecev, iism sxupwa kariera NACtONMU KAOROVSaS CfERATER o.oo. DUNAi-SACE5TAÏI.^uubliara POSLOVNA S9(RETARKA ' oai) poteka v §70rah pripis« ta fofmaojul'jvdooue kdmpirniega računovodstva pooetja (kkjv eovdom ubacun piac. piacmi promet, mva lftmh poroďiu nlarc}. aouhstra. tivna oaa; oolocen £a$. 3 ksecl ?.7jbe8: skl^ piha kamera naponalni kadrovski operater dud. dunajska cesta 21. idoo uubljana PRODAJAlfC pkdamiec • kombtoaust na t^u • m/l pflooaia updrabn« in oekoftatmuh mm za dgu POSUlVM rostor. oskrfiovalue trsfr vsnh cekrov z neproflamenm a/itku glalantebuo; nedoločen čas. 24lio(»: sun h trgovina in storftve q.ao. imv^a uuca 22.9mC&JE pmoualec na lesnem OOOaXU • m/t prodaja rlasil 00u3cen cas, 3 hesez z7im npos. temcna trgovina na oefieui in drosid. diul ceu. OPU(arhâ(a ostat 3000 ceue prodajalk na odoelxu kemue • m/t pmoaja diaga v maulprdfiai. ddldca cai 3 tfsee. 2.7^089; inpos. tbmcna l^&tm na 0e8eu) MDROm DJIJLCaXOPBlARttâKACESrAl 3000 que noclajiuic ha biktro odisaill in oqofiju z orodjem • m/l'prooaja busa v maloprodaji oolocen Cas. 3 mesece. 2.TÍ009: inpo& tehnit NATIïGOVaANA DE^ » mm 0.0.0. Œue. opekarnâu osta 2.3818 caje KX pek • M/2.' OfflAVUAKlE razucmh peidvsx» del nedolož cas. i.7íi1»; MiUSta uûr& vai in&mring. o.do. rhžgafljew \S\XA 21 4244 lesce pek i • bou zahitvna pekovskaopravua. m/t prmava testa. pfbprava testmh (zdojov za pe&nje. bou zahtevno strojno in rodlo obumunje testmh ezdew, pđ(a kruha m peava: đoto(dt cai 2 meseca. 24í.20n: ras je mukskd predelovalno podjetje tbx ojl. resuevaiajca1l3080^e STROJNI nmiK tehnolog 3 • m/t po poofiasnul iN navod&ih vooi ni orgamzna tbttfold^ procese v pro-izvcma skrbi za prprava anaun in cbou-tehmxo^h postopkov v procvodml livajaflie novth rehn0u)61J. cnc nogramira» hil skrsl za pripravo in iqousave idgtstike v nukvoehji. dodeuu dokumente v omh proeumh ^ doucen Cas. 3 mesčo. tuisas; vmi trsovka. posredovaiíje. pmkzvodiua dm cbje. koihkifva dsta 3s a. 3202 u^ becka planer prifzvoon« 3 • m/t po pooeiastlil m havoûiuh skrfii za tzdfiavd OPERATIffllH piv nov iwvdoiue in sprqiuanje dosefiakla pianov. skr» za prvravd in izdcuwo vseh potrebnm profzvum poročl evbdc h ooklnttmtadje. prbua porabo in skrbi za narocau maieriauiv .^dsidč» cas. 3iikse-d 2fii2tieS: vkrad tbgovina. posredovahu proizvodnja djlil oli. koobova cbia 311 a.320?ljub£bla kautuunt • iàfl po pooslasnu in havooluh vdoje skrbi za izđeiavd kalxdiaqj « predračunov v psotzvoolul spraua gibakie sn HITRO NAROČITE mmm Dvakrat na teden» ob toririh in petkih« lanimivo branje o ihrijenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Nouega tednika» Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. tudi letnik 2009 4 A ^ ^^ ^'^sprilogoTV-OKNO! ^^ ^^ V$afcpst»k4tbar?!i>ifrewteteviig»ke9a8pof»*«»i»^^ NAROCILNICA (meBiprâNk: M Datum rojstva: Utíca:__ Noprrtficno nsn^mNovfleAA MAnSUlOV MAlBZlSOJ. PftPRAMlA IZPS MROV IZ P0HUD8 ZA PIAMRANJE NABAVE UAJmiSN. n mm i»íua oglik u mm hat^ un/. nuzoainva lacuuiv ^'«UCEN CAS, 3 IftSHt 2401)9: VIOIAD TWWIK^ ni^^ NJE. nUltZVNUlAOili). fflJE. KOCSfKOVA KS7A 30A.32e2UUU£llA '0R&AM2ATW KLA SKiADiSČA IN DGPKK 3 •H/l PO lAVSOUH PflE]nSTAVU9W PfUKRAHI nu^ pomafia PfO Dau V skiaûi-SÙI l1)US)&m KIHOXOV. 90« ZA smM ZALo2»Qsr sia^^ z vsui; pnnzm POUZKIKOV IN IIVQ2£NEfiA bufia suamg S POSlOVMnUIWD »lUiStVinMKIKROillMA KIO VOZMKDV D010ÍSI ČAS. 3 KSEO. »iittft VISRAJ] 1S80VMA. POSBOOVAIUI pfvezvdqlua DJIJL ŒUE. K0C3EK0VA (HTA38 A.22ÍQUUe(tlA EKONOMSKI TEHNIK ii^immJi'UfiimmjfÀmaicKWt TEIULM KUKiniOOnva IHJl2llU n^^ ooGDOiaiv: ûOLûtei CAS. n WGSís^.mmk fflcorsiiiQW nSosHSF. ufium ntamna h snnmi oíiíi. utaia i?, m cajE PROMETNI HHNIK mmvfimvTi'Whmiuitmmv masnaromem mxm prsiktu, mlat us. t hues. tđvom pmmt h vmm mh nâik ip, ivuca 38.3212 vojnu US(H10£0LSICA STBMOVNAIZ06RAZ' 6A IZVRŠNI (HfiO:n» ZA ÏÏHNICNO P(DM)U • (S m\SÍM lA SRAĐIT). V009UE. KDCm NEDOUf» ÍAS. lUttIA SKURNA KARIERA NA> □ONAUII KAÛftOVSXI OPSUM Qi) JI. DUNAJSKA a^Ait.muiaum INŽENIR STROJNIŠTVA KONSTRUKTÉR 3 • U/l NAÚmUt ORGANUifU. VODI N NiUIZfiA UnBm PROJĐONE ÏÏHNifiNE GQUINEWACUE KORSTBUia; SKLADNO Z NAVOOt-1) TQ SMEfWCAIII POOJFUA. SKBSI ZA PRQJEKÏÏ RAUl KOfimiUNJEN RAAU PROlZVOOOVIN ODfLJÎOV TB OROOU. SROf ZA DimEDW PRIPRAVO m VKIEMJE KQNSIRUKCUSKE DOKLMEiaAaiE ^ DGLOČa bs. 3 NE^CL 3.6^009: VBIAO im vm. fOSREDOVAWl PROCVOONJA D.Q.e. cajE. KSCBEKCVA CQIA 30 A. 3202 UUBECNA PROFESOAMATĐNAT1KC POUCEVAME NATEMAIK. RACUNAIM^- nA POU&VAILK HAÏÏMAnK£{t6U3). RAÛJNAIMSTÏA (4 URE} A POUâVAfUUE V OOEKU PODAU^ANKA BIVANJA: mtOi ČAS. 12 MESECEV. 29.SÍ00B: OSNOVNA àKA FRANA ROU. ESTA NA OttROVO ii4.3mcaiE E»PlOli AAW DUWOMIST (VS) XREAmil VOOJA MARKFIWA M/î: PRiniAVA. IZVOKAM AMUZA IflKEA HAWÎTiâUfiA NA âtTA. OEL^AWE. PffiPRAVA SEJMOV IN KASHJ-MUiZl raPRAVA CASOftSA EHA. PRHAVA NOVOIHNU RANOJEV. OARU II 0R6AKZ1SAU ZAQJUâUIV.PmAtt PMSPBCroy. BROâRE. HATEWIA Z loonra EHA, ffiQAIMH osa. KOV n oeuKOVAa ZAPOsuran osusffi m PRAVA IN AŽURflANJE HrïïRNETMH SIRA» EHA OJia SOKIOVAME n PUBČ PRI MARXrndKW AKOIM ZA TUiNa SOOaCWANJE PRI PIUPRAVI LfTWSA POROÛIA. PREUtiTEV NOVUIT1ÏNO0V ZA SPmiANJE PQSUIVMlAfCafTJA.'nb)^^ ČAS. 27J^ EHA DJIJI • QZRAtEWUE ■ SU> OUIVOST V iMUSTfU K usem HMOBORSKA CS7A1C.3890!S^ UE LAiKO podpis: NT&RC d&.o. bo podaiks uporabljal samo za potrebe naro^ruike službe Novega tednika BiKTBOTEKim RAĆUNAUHŽTVA SGTOen MËNK. H/l 00 KMOĐATA m^ JEMOPQZNAVAREOPBWUSKIHSSWVUMIV (RHX. 16 WNOOWS. REIAOJSKIH BAZ/S5TBI8KE AOWMSIHAOJE (ORAOE, MS SOL HYSOL. POST-GREE}. POORO&IA VffOflHACUSXE }NRAS13UKTU> B£-;D0l0^tA&l2MESE£EV,24iil«;l^ POUETJEZA BONKSXE U RAQMAUIŠXE STORITVE OJ) J). JAfiOČE 3.3270 IA$U) INŽEMHUSAftSTVA 1IH01S6 V PROGVOOWI PQHâTVA-è^ PSm VA TIHMÍNE OOKIMEIHACUL SSOELOVANA ffif ORBAMZIRAIU) H VĐOEKHI O&A VOeaATU BK lAVA VZORCEV. lOMTROU (aaxOV; nUIÍM ČA^ U HQECFV: V2m PARON IfSNA MDUSTRUA ojLa.spoouA RECKA lea a^iuâm UEiffOZHUE VOZNIK ANTTONKHANIK voaix TOVORNESA VOZILA • PO vzhoom EVROPI OPRMUA PREVOZE RASA. RAZVAŽA «AGO 00 STRANK PfB lAllfnnO NAPRWI0 uâNSM M KVAinuiH PREVZU oolotEH CAS, I HESECEV. mMk TRANSPORT UKAU, PREVOZ-M^Tvo » STOflm^ DÍLO. eouteKSVA lucA S. anoMoaiUE FHEZtt FiaZB • H/t'fRQERW niMmi DOlOČ» te 3 HESCE. 2M W ^KZERSKI miO UR^ URâXAJANÎm IP. SAVUUSXA CESTA 1.3331 NAZARJE UE SLOVENSKE KOMJICB ORODJAR GRRATBÍ OC STROJEV • H/t'REZKANJE NA CK STROJa NEDOLOČEN ČAS, mm: RAHAX B»-NEERIN& OflOOJARSTVO IN PREĐOAM P1AST1ÍX1H HAS. DJLO. PQUSKA CESTA 2a 3210 SLOVENSKE KONJICE CVFTUČAR CVFTUAR aranžer • h/t IZDEUVA CVETlt m ARiUâtA^. OOLDĆa ČAS. L2 ttSESV. ZUm «ROGU PRIRZVOOIUA « TR80VU1A. aOiL STASI TIB; 9.3210 SLOVENSKE UHUCE KUHAR kuhar • H/l niprava hrane, d01dízn čas. 12 HESECEV, UÂm. hlastet PROIZVODNJA. TR. EOVUA. eOSTINSTVCL PROHH HSTOflfîVE.O.aO. XRl2EVECSM2MSTTtAMCE &RAD8ENI OnOVOOJA SRASaEM D&iMKUA • h/l NEPOSEONO VODE-U OEIA na 0sjekt1l nbhuičen čas. 12.?^ kongflao srađrena OBRTNO. hstalaqjsko IN mrmei poojítje d o. tovarniška cesta s. 32IO&llVENaEKOMia zdravstvininhnik zdravstveni tbhk • pr1pravwk • h/l oao v zdravstveni klavnost). (»uičeh čas. s mese. (cv, 1b.iíd(ftzasqnapediatrůlaa]eutwa oamir da6hamn. dilmeo, sroaust phxater, mestni TR617.321(1 suvenske kđiu1ce linivemnnni diplomirani inženir gftaobcništva VOOJA 6RAfitóČA • h/l TEHKČNO VOOEIUE Da NA OUSnVL NEDOlDĆtN ČAS. lUiOOS: KD» 6RA0 GRADdENa OBRTKa INSTAlACUSKd »i PRO-aVtDHOnOfTJEUL T0VjmŽKAIZStA3.32l0 SiOVENSKEKONJIR UEŠEirrJUHWUCELJír skladiščnik VZDRŽEVALEC SKUnIČIIK .tVl OlUVC RA2PD-ISJA V SKLUK^ OELOVNE STROJE. PO POTllEBI OmVI HAUSA POPBAVUA AU J» PEUE NA S» VIS. PflEVZEHA IN IZDAJA MATERIAL VSKIAD^ČU. DOLOČOI ČAa E HESECEV,2aU(tt9; UtSHEOVED. STORfTVĐM) POOJETJ& 0.0.0. DOUA GORA IS. SmPMKVA momcr ostevalnm naprav WŽTA1ATER OGREVAUm NAPRAV • M^AIA-TP OSIESUUKH NAPRAV. DOlOČEN && 3 HESECE. 24i^ SERV6 IN HONTAŽA ENERSETSKIH SISIE^ MOV, TRSOVINA W PREVDS J^UZU KRESNIK S.p. PR0S»â;O 4«. 3230 ŠENTJUR ilEŠUEAHJEPM JUŠIUT delavec 8rb pokuca ZAGM NOVE PROtZVĐClU. VOOEIUE • M/l ZA-60N N9VEPMBZVUHUE NATEHEUU MCTVAIUE M PRtmmPA NOVESA lOOlA NEDOLOČEN ČAS. 211^ BiR^AZVOJ. ISO BASARIĆ Si. 401» 19,32» bistrica (bsotu nataxar • h^' strežba fuač. neooloctn čas. mâm-. posaa ttms no oalunmioi. ročm h strojm czkopijmkov, bm haja. vaierua polajžbi sph pootufin 2 a, ah1 pooput voznk cestnih motornm vozil vqzirk TtíKH motdrnm vozk • h^ heđnaro-dm prevozi 8u6a v (ht«v prunu voznk v csîneh mstu. ootoâk čas. s heseov. 21.8.2609; transporta, transportne stort-tve. duo. a^b^a uuca id. 32» rkaška slatina srednja pokucna mrazba VOaK TDVWNEOA VOOA • l^t* RAZVC TTfr BIVSKEfiA BIAÊA. NMADAME. atSlADMUE. SKLAOâBLE: DOlDČa ČAS. 3 HESEO. 1Z7JKI9: JAGROS TRGOVINA. PROCZVOOIUA M STORITVI 0J3XI. LAiE l/B. POOPUT. LASE 1R 3241 POOPUT kuhm RIMAR UIHAUE HAUC. SDSU « JBI PO NAROÛLU. DGIOČOI ČAS. 12 HESECEV. 2513089; BOHOR GOSTMSKE STOSfTVE. 0 JUL. ROUkA SLATKA. KIORIČEVA lUCAa 32SOB0RA^ SLATKA eatailar SntíBA PUAČ . N/l S1RE26A PUAČ. OOUIČEN ČAS. 12 HQECEV. iTJOBt KAVA BAR AS DARJA ANORLOIIS?. SLAKE! 32&4 POOČHRTtt mženffi prometa za CESTUI promet VOOJA TRANSPORT IN lOGSTVE • h/l'URLIANJE PREVZOV. TRËNIE PREVOZOV. RAZPOREJANJE VOWIV M VOZU Sn» ZA VDZn PARK. pRioa BIVANJE NCVW mANK4>0SLlTinW PAjTTNEiLffV: NEDOLOČEN Č^ 2412)09: 6V PREVOZI ROKRT SnSMK SP. 901 PRI pr6tav) 2 C. 32s3 PttSaVA PRiMESTlNJU UEVn£iiJE ~ deuvec brez pokuca POHOÎM OeAVEC . h/l QPRAVLU POHOÎNA KROVSKA M HnOCOUTBSKA OaA. sooča ČAS. 1 HESEL 24ÍJW: KROVnS inJVSTVIl TESAR-STVa KLfPARSTVQ. WOROCOUOS. ff&NEa6 0J3JL PAKA PRI VEBUU48 a 3320yElfiU lufpar OIDVEC STAVBNI nfPAft • h/1OPRAVUA OELO V PRlfflAVl TRAN^ORTlí. MOÍnÁŽi; OOLOČEN ČAS. I HESEC. 2400I: KROVMG ISQVrTVa TSAR' STVa KLíPMSTVa HOKKZOLACLC IN2đIRK DJLDs PAU PRI VaĐUl 40 B. 332fl YOBUE STROJNI OSOaOVALK KOVW HSROGOUIER ÛPRAVUA HNMHZDlATEfl-SXA DÍLA Z BETWtSKG IN PVC ARmHD. OOLOČEN ČAS, I MESEC. »SÍB09; KR0VIR6 KROV^. TESMISTVa Kl£PARSTV8. HKKKZOLAOIE. Rflfi O J3Í3. PAKA PRI VEiBUU 46 B. 332B VaOJE STTtOJNiMEHMUK POHIČNK V PROCVOOlU H/l MIORDUUWUE OEU V PROCVOtlUt PO NAROCHU HQ5TRA IN VODJE PROIZVOONJE. NASIPAVAUE SUROVH V SntOJř ZA BRCCAIL£ PLASTTČNSi HAS. HLETJE SUROVHL HDUAVA 01 POMOČ PfB HUUAVt DRI^ OU, PREVBfnV« PKfiEI STROJEV tt NAPRAV. TRANSPORT SUKVH 00 ST^ n TRANSPORT GOTOVIH IZOaXOV OO STROJA 00 SKLAOdČA. IPO; NEDOLOČEN ČAS. 30000.' PLASTIKA SM2A. PRft (ZV0O)liA.TR6OVINA. STTffITVE. 0.0.0. SaO 20 A. 3320Ve£IUE VOZNIK AVTOMEHANW VOZNR DOfREMN» • S TWWNUIVOZUW OPRAVUA VOŽNJE PO SLOVSRJ PHPRAVIMATEN-tt. BL^ IZOELKE ZA OĐPREHO IN DOSTAVO UIP. CEH PREVZEMA OZIROMA DOUMENTAOIO (PREVZEHNICE. IZOAJWCE}. HATm BiASO Nj IZI^LKE PBAVILM) NAIAGA ALJ RAZLAGA 70VI»> HO VaSLO M PAZLRVD RAVNA Z HATERIALOH. dUGOH AU mm LVSEBMSKO H KOUČNSKO) TER EMBALAŽO 2 VUAUEH QZHMA OSTALJMI TRANSPORTNIH SREDSTVI V SKLADIŠČU DPRAVUA KOttSUMRAUE HITERALA. BLAGA AiJ IZDEU(OV TER fRE^I IZDAJO (Z SKLAÛâA; ODLOČEN 3 MESEd 29Z2m PUSHXA SKAZA. PflOIZV& DIUA.TR6GVINA.nORiïVE. Oil JI, SEO 20 A. 3320 VE10UE srednja poklicna izmrazsa PROOXlAIfC V TREOVIHI • H/l P800AJA11C V TRSOVWL NEOOLÍICEN ČAi 17^00» LESARSTVO KUOO^f RNtK. PROeVOOftt IN TRGOVSKO POOJETJE. aO.Q.aSTATU(XVa332QVELEWE NA LESNOOeoaOVALMI STROJKi NEDOUâN ČAS. U^IOS: LESARSTVO HUDOSmC PROCVOONO n TRSOV^POOfTJtDJiJI. CESTATALCEVII. 332D VELDUE sr edhja strokovna au st^na izobrazba VARNOSTNIK/CA h/l VAROVANJE PREHIIŽEIUA M tseb. naom odocen cas, 3 MESECI varnost lAARBOR varovanje prewâenia. trgovina. sïïhrve n proczvooiua oj), kra1je< «ča hmka luca s. 2010 maribor elormhoar eneroenk elektromonter h^l elektro montaža. določen čai 2 msek ath si avtoma. ttzacua in tekkka vdoenja proœsov. 0j3j). pttž^a ssta « 6.3326 v&đue elfktttotemuk bfktttonk VZDRÎEVUiCElEKTRONAPflAVWt'resnovzdr- -žlije nun preventmki) M po potr» popra. vlu etaothmstalaqje. elfktrite stroje w naprave, orodja. otkala viučaflje « ostali 9mm doa. opravua preventivne preof-oi hoktira. preofnul vzdržuje h popra. vua razdeulna mesta. vticmci pwlhicne omaflo. stkala. svetina w graxa teleu ventutorje. elbítronstalacue v strojm « napravak zampulue h popravuaioabuoie Ali pokvarjk DOE ELaOROMOTORJEV. kdntak. 1dkjev. nunsh3»iut0iuev w drugih ofktro naprav. oonumja napake na brizfiauw stri^ jh n napravah. kđhtruu oeunuue stro jev m naprav. 90; nsxucsi čas. 311^989; plastka sxa2a. mcvoonla. ttigovra, stiin tve. aojl sao 20 a. 3320 velme unmrzitema izobrazba vm pra0iov. h/l mstií razvojnih projektov h programa v waohseh cotru veimie. ooločen čas. u hesesv. 27.6206: hluws» qnter veleue kumira iN lzorraíe vanje, šal£^asta3, veloje. salfâka cesta 3.3320velblje doktor medicine zmavnik speoaust v/vi • mulk ■ íh/l odločanje w izvajanje dia6h0st1čmh h m^ fefsmlajío masnostarh. terapcvt^ h BERARaiTACL^hh postopkov v atsluimn in hospuaji oejavnosti in vodbue terapevt^ï. sa tiha na pooročil) putmologltl neooočen čas. 2s.6í009. bduit^catdpolàc^ topoláica 6l.s2stdp0lâca zdravnik bflezsnowzacue, zdravmkpoqpra> vueneh SEKUHOARIATII/PRIPRAVMStvu • h/l iz vaja nau3s s pooročja dumstklterapue m REKAfiOnACUE po navooiuh neposrhmeea hdftoftia na področju pulmol06ue in interne hedkmi nedoloča čas. zlsioob; bqui^ca tdpolâu. ^}potilca 61332s TQPKilCA zdravmkbre2sp£aujzaaie.2i)ravnh( po opra vueneh sblhbiarlanj/prlprawstvu. ivl izvaja naloge s področja olaoosm. tqapue in REHAfiliTACUE po navoouh n^osrednega neiftoflm na področju pulmolocue H interne " med1ûië. neodlučen čas. 27.62009; bduhswca topolka. topolâca bl 3326 tdpolàca 2sravmk SPB^t v/vi PUUULOG • h/1 ooločana « izvajaue dlafimstůbh m » fbtenqalm dlabnostičnnl terapevtskih « rekarutaqjsxh postopkov v alttulantm in KOSPITiUJtl dejavnosti m vodenje loapevtsxe. fiatihanapodroùu pulmolook. kd8u)č8i ČAaZTimBOUR^TOPO^ TOPOLÍ 51.3s2fit0pdlàca OOICnM medrme SPCClALiST WTTIR-nerigmcme zdftavnk speoaust v/vi. speoaust utierk medcne • m/l določanje m izvajawc ou-bnosnčnu m diferencialm dulgnosnčnlk. tbwevtsxh in rehafilutaasw postopkov vaubuuntm m hosphaun dejavnosti invoqe-ue terapevtskega twa na področju nfterk ham igastroeftbttttue. kaanloguek nedoločen čas. 2ll2w: bouiinica topoi& ca.topo^sî.3326tdpolâca zdravnik speoalfst m ■ spb3aiist intbme hskx . oolůčau « fzvajalue ou-cnqst1ûmi k dťerbcalm) oiagnostům. terapevt^nh h rbubutaocnh postdpiav v aieutantni in hospftaun GEJAVNOSn n vooe-ue terapevtskega tiha na pdoročju interne medrine (gastroeiteroukue. kuumioguej: igbločen čas, 37í26ú9: bgulsloca topolí ca.topolàcael3a2stop(lâca UEžimc ~ delavec brez pokuca ^ posui^alk strojev k . latt'prevzame in pre-glfita OaHVNO OOKlHKNTACUa pkveri ustreznost hatehaia n ga pripravt za obdelavo. izvua program œoeuve na stroju za rota^ ofiko utje plastike gibe nazahteverooloi» čas. 3 meses. zsijftb; aplast proizvodnja h tr8dvma oja lyíftovče m a, 330î petrovče slikdpieskar sukopleskarska oeu . h/l pleskarska. fasa. oerska dela. ooločen cas. s mesecev. 27x2008: darw storttve mtr80vha. m hatke 713312 prebolo SREDNJA SntOKOVNA AU SPLO^ IZOBRAZBA vodja NAQZDRA v pekarski pffficvooni v sa-vinjsn ooui.h/l'vaí£ naloge eooo 0bse6alí NiUJZDR proizvodnje te^ postonovv PRIIZV& du. kontrolo kvalitete soaxdv. vooeiue ka. dra v proizvdokr in bsfedmi teb normraftk postopkov; nbmuďn čas. 2t.6i9eS; ttđik waloir kadrovske stqfîtve. hqíf. lískovko vacesta9e.i000lfubuana ekonoalski tehnik adhsbstrator • korespohoent h/l pi$e in ureja poslovno okmkntacuj (pia&ji pro met. reklamaoie. pohuobe. povpraševaua. prhjračuie. rehamacui riïokdpnajue cjhentacun opravua deu za urejanje w govooskeookuhwracuewpomqâle evidence « zfira in ureja dokumentacuo za obračun ptač osraùina potne naui6e w kompletna dûku-mentacuo opravua splošna aoihnetraitvha oqa za pot« računovodstva pripravua in oopcâua posm lo^ oolofdl čas. 12 mesecev. so.bisir: blxi anton 'bbu".ip. gr!že9,3302 SRi^ strojni tehnik pomočnik vooje kovinarske obavnis w razvoja h/l oelo na stroju (dua)e.ža£a. vhtaub. krmim stroj}. varjenje po postopku hc dkona ročm plazhl občasna nabavama. terima 2a potrese kovinarske deuvmce. ne odločen čas. 03.07í069, aplastprolzvdohla in trsovma ojlo-pftrovčei is a. 330^ f^novče 22 STÍÍÍINOŽCÍ novi tednik ISCEMO TOPEL Kako je prijetno na travi. Tele sončne lise, ki me lovijo, so pravtople in prijetno grejejo moj kožušček. Aaasah, nlaj sem pa Še bofj zaspana... (Nora) Šmentj Še na fotografiji so vidL da som najveća in najbolj okrogla. Je imela itudentka Nina očitna prav. (Uira) Pet mešančkov Danes oe bom pripovedovala o gradbenih spre* membah v zavetišču» tem-več o živih bitjih, ki v njem živijo. Natančneje o petih mladičkih, mešancih z nemškim ovčarjem, ki so k nam prišli pred enim tednom. Dve sestrici in trije bratci so dobili imena Nora, Lora> Izi. Lori in Taček- Lora je prav posebna, in sicer zaradi drugačne barve. Ostali so črni z vmesnimi rjavimi lisami - kot se za nemšte ovčarje pač spodobi. Lora je svetlo ijava, največja ter najbolj okrogla. Seveda so tudi njeni bratci in sestrica majhni požeruhi, vsi pa so zdravi in živahni. Ko sem v neddjo odprla vrata njihovega »boksa«, so vsi zadovoljno poležavali - eni v košari, drugi kar na tleh. Videti je bilo, da se jim ne ljubi prav nič. Nato pa so počasi začeli dvigati svoje pasje ritke, pretegovati lene cačke in na vsa usta zaspano zehati- »Joj, kako je danes težek dan! Cel dan bomo morali jesti, se igrati in počivati. To je res naporno,« so si najbrž mislili. Malo sem jih pobožala, nato pa jih pustila, da so naprej počivali. Imeli so kar prav - bil je res naporen dan, ki ga lahko prestaneš le, če dovolj počivaš. Do naslednjič lep pozdrav. In še nekaj - trije samčki so že dobili nove lastnike, medtem ko samički na »ta prave« še čakala - morda ste to prav vi? NINA STARKEL Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi živali: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure; sprehajanja po predhodni najavi: solata in nedelja od 10. do 12. ure; internetni naslov: www.zonzani.si; telefon: 03/749-0600. Črna kot noc. a sladka kot med... (Sara) Uspešni kinologi iz Šicofje vasi Športno kinološko društvo Ajdovščina je pred dnevi v Vipavi organiziralo državno prvenstvo Šolanih psov in mednarodno tekmovanje Šolanih psov CACIT Slovenija, ki so se ga s svojimi psi udeležili tudi člani Športno kinološkega društva &KD) Celeia iz ŠkoQe vasi ter v zelo močni konkurenci dosegli zavidljive rezultate. 72 tekmovalcev iz Italije, ISP-C, IPO-1, IPO-2 in IPO-Srbije. ZDA tn Slovenije je 3vdiscip)lnah:5ledenje,po-s svojimi psi tekmovalo po slušnost in obramba. Poleg programih ISP-A, ISP-B-BH> osvojitveštevilnihvišjihmest v ostalih programih sla v na j-višjem programu IPO-3 nastopila dva vodnika. Marcel Vodovnik je s psico Donno dosegel naslov državnega prvaka vseh pasem za leto 2009, naslov državnega prvaka belgijskih ovčarjev za leto 2009 in kandidaturo za mednarodnega prvaka CACrr. Urška Dolenc pa je s psom Paxom osvojila 12. mesto v skupini vseh pasem in naslov državnega prvaka rotweiierjev. ŠKD Celeia je že drugič zapovrstjo postalo ekipni diiav-ni prvak. MG Srčna glista Hura! Počitnice so pred vrati. Otroci so že pospravili Šolske torbe in verjetno večina že načrtuje do-pustovanje. Marsikdo bo s seboj vzel tudi svojega Ijub-Ijenčka. Pred odhodom pa je treba poskrbeti, da bo živali na dopustu Čim bolj pri-jetno in da bo tudi nazaj prišla zdrava. Ena od nevarnosti, ki pretijo na naše ljubljenčke v južnih krajih, je tudi bolezen srčnih ^st ali dirofilarioza. Bolezen se pojavlja na celotni obali Sredozemskega morja, tudi na slovenski, kjer se je prvič epidemija pojavila leta 1994. Parazit, W to bolezen povzroča, je srčna glista (Dirofilaria immitls) in spada v skupino nitastih va-Ijastih črvov. Vmesni gostitelji so komarji. Komar se okuži z mikroÛlarijo, ko se hrani na kužku ali muci. Nadaljnji razvoj je odvisen od temperature, pri čemer se v komarju razvijejo tri razvojne oblike. Takšen komar nato piči kužka ali muco in ju okuži. Razvojne oblike ostanejo na območju vboda komarja dva do tri mesece, nato vstopijo v krvožilni obtok in potujejo do srca in pljučne arterije. Tam ostanejo in končajo svoj razvojni krog do odrasle srčne gliste. Ko ta doseže spolni razvoj, začne izločati mikroiiiarije. ki krožijo po krvi in čakajo na vbod vmesnega gostitelja. Klinični znaki se pojavijo mesece po potovanju, so različni in odvisni od števila, za-jedavcev, velikosti gostitelja (velikosti srca in večjih žil), vrste gostitelja (mačka, pes] ... Obolenje je desetkrat bolj pogosto pri psih kot pri mačkah. Pri nekaterih obolelih živalih znakov ni, pri drugih se lahko pojavijo utrujenost, kaš-Ijanje, hujšanje, neješčnost. bruhanje, slabokrvnost, bleda sluznica, nabiranje tekočine v pljučih, trebušni votlini, hitrejše dihanje zaradi vnetja pljuč, odpovedovanje srca, ledvic in je ter. Diagnostika bolezni je zelo zahtevna in zajema splošni klinični pregled z odvze-momin s pregledom krvi (mi-kroskopiranje krvnega razma-za, hematologijo, biokemijo), rentgensko slikanje, ultrazvok, elektrokardiogram (EKG) in serološke teste. Zdravljenje bolezni je kombinacija terapije z zdravili in kirurškega posega, pri katerem se odstranijo odrasli za-jedavci iz organizma. Izid zdravljenja je odvisen od re snosti kliničnih znakov. Pri hudih kliiučnih znakih je smrtnost kar 40-60-odstotna. Srčna glista ni nevarna le za naše živali, ampak lahko okužen komar v redkih primerih prenese zajedavca m-di na nas. Pri posameznikih pride do potovanja razvojnih oblik zajedavca po organizmu. Največkrat se naselijo v pljučih, kjer povzročajo poškodbe pljučnega tkiva v velikosti kovanca, ki se vidijo na rentgenski sliki. Možni so tudi klinični znaki, kot so kašlj an je in bolečina v prsih. Ker je možnost okužbe za naše ljubljenčke pri potovanju v toplejše kraje velika, bolezen dtrofílarioza zelo huda, zdravljenje pa zapleteno, je zelo pomembna preventiva. Zato moramo, preden se odpravimo na pot, poskrbeti poleg vseh ostalih preventivnih ukrepov tudi za primerno zaščito s sredstvi, ki odganjajo komarje, in sredstvi, ki ubijajo mikrofilarije. S tem bomo lahko s svojimi štirinožni prijatelji brezskrbno uživali na počitnicah. KLAVĐUA AŠENBERCER, dr. vet. med. ZVITOREPKA »ZVITOREPKA lira praznuje 1. obletnico! Vjuniju nudimo 10% popust na preventivne posege in preglede ter mnoga presenečenja" TRNOVEDSKA 2, CELJE t03 490 31 931 WWW.ZVITOREPKA.SI m ZAHVALA Sporočamo žalostno vest> da nas ;e zapustila mami, babi in prababica MARIJA DROFENIK (roj. 22.1.1932) Iskreno zahvalo izrekamo prim. dr. Webru in dr. KlaniniJcovi ter celotnemu medicinskemu osebju oddelka za ginekologijo Splošne bolnišnice Celje za njihovo već kot požrtvovalno in predano pomoč pri lajšanju bolezni. Žalujoča: sin Dušan in hčerka Damjana z družinama DíiowDtednik Hçfue^tM i tj.iiiyh;Ql Naroćrtfkl Novega tednBca boste lahko . . naročniške usodnosti - A mule oglase v Novem^M^rílIčú clb-fp In .destttHo w^'.noé^'. Celle • tAOfistffl czktiučno $ svojo naroćnKko kartico. naro£t>l0ico potoSnIco ozSroma z osebnim dokumentom naročnika Noveoa teOnOca. KcfcKfcot^ft^no tjo^cmoeci ee ne pronoaojo v nmfednle leCof STROJI PRODAM KOSimiCOSip roto 163, sBobxnlx^ SKfiO S, Deutz 4006. prodam. Telefon 041 2R124. 2B94 TRANSPOKTNI trok zo kocke oil siložo pro-dQin.TelefDn0413ie-144. tzes 76 m'velíbsttimivinije (CeTp», Glovnitrg) prodorno dioddome. Telefon 031 770- 941 2Ô32 KUPIM œkupim.Tdefon041547-727. 28» KUPIM TRAKTOfl prikofo, Voslnko,!^^ motokuitivolor m drug sfrai, fudi v okvo-ri,kupim.Tel8fofi04l 407-130. 2497 POSEST PRODAM VISOKOramJČNO hso, 120 ru porceli 600 m^, bližino lerm Rogo^o Slotino in Podekfii dodotiM opreme, ugodno prodom. Telefon031 625484. 2904 PRODAM PSfQ(E meknike prodam oli oddom. Telefon 5B144)78,03151^26. 2851 BURSKE bze, lahko z mlodid, ugodno pfo-damo.Tekf«i041 318-144. Ô289 KRAVOšeko.3.reje,bfeio,za750EURin telko, brejo v 9. meseru, prodom. Telefon 5770^18. 2854 lïlKKO,tezkoodl60do 170 kg, primemo zo nadoljnjo rojo, prodom. Telefoni 051 304-140. 2863 NEMÍK£ ovtBiie z rodovnikom prodom. Cena po dogovoni. Telefon 041372-319. 2870 VEĆ mlûdih iogn|elov prodom. I^fon 051 641-945. 2882 POLTENA inzapesba Celjonka, 39 let, ž^ ^|otel{o. Telefon 041 248-647; ogenn-ja Super Alon. 288i UPOKOJENÍ moški Sce žensko zo sbpno nvljenje. Alkobalićorke, kadilke r»zoze-lene, osfolo po dogovoru. Telefon |03) 5824^11. 2852 Vín(A40Wna ženska, zopostena v zdravstvu, »li pnjateljo. Telefon 041 248-647; ogencijo Super Alan. 2801 fDOJETNICA, zÉovnkD, 50 lei, zeK urejenega prijoteljc do 60 lei. Telefon 04124B-647; ogendjo Super Alon. sssi Kogar imûS rad, nikoli ne umre, le důleč, dal£č je. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sesuç, tete, pratete in botre JOŽEFE MASTNAK iz Lokrovca (28.3.1928-6.6.2009) se Iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše» nam pa s svojo prisotnostjo dali vedeti, da v teh težkih trenutkih nismo bili sami. Posebna zahvala gospodu župniku Srečku Hrenu in gospe Marinki Srebočan za ganljive besede slovesa ter gospodu Vančiju za opravljene molitve v domači hiši. Žalujoči vsi njeni 2859 Beseda kvala je (ako malo za vse» kar si nam v življenju dala ZAHVALA Ob izgubi drage žene. mame, sestre, babice in prababice MARIJE NOVAK iz Drove vasi pri Polzeli (IS. 12.1936-14.6.2009} se iskreno zahvaljujemo vsem> ki so tako ali drugače pomagali, darovali, sočustvovaK z nami in jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njeni 2868 2S^etno vitko som^e dekle želi prijoleljo do 40 let. Telefon 041 24U47; agencija Super Alan. 2881 PODiEnilK, 56 lel, premožen, ž^ prijotelfi-co do 55 M. Telefon 041 240^47; ogencijo Super Alon. 2881 IS^ d^: pomoc pri vseh gospodinjskih delih, tudi v VQS odolnosti. Telefon 041 32S040. 2857 ;—I Br«zpla6na posredovanja 2a lenske do 46 fet Posredovalnica 03 57-3e-319. 031 eae-aya Tenîtn^osredovâînîcr za vse osamljene »7-2G-319, 03-fl SOS-43B ZAPOSLITEV m\ïim dodotni zduzek:od 9.7.2009 do 12.1.2009. Zo informacije pokličite vsokdonod 12. do 13. uro po telefonu 041 759-423. Vezo, Drago s. p., Delavska 18,3000 Celje. n RAZNO SVAJAMO V» vnle idapov {fonkopoč, rnv Isogri), niUnje objeklov, izgradnjo dvo-rw ter ostok gradbeno delo. Telefon 051377-9D0,Gn$ Vinder,d. o.o.,Zodc^ bfova 126,3211 Šb^vos. 2622 IN^UIŒânBlemcâfa,fiziBin mehanike, za vse stopt^, ruidim. Mo, Pefer KK7,s.p,Ce^Telefon031 616-970. n niEVZíWEVAknie^^inposkilmznun^ sHmKt.Telefon 040610-960. 260d IZREDNO UGODNA GOTOVINSKA ^ POSOJILA!!! ^ nAfCOJSNJElZPlACtJOt Znes»QOdS00-l.S00EUR na 11 mesecev. IPREVtKffbl MARIBOR, Partizanska 5 (al: 08 200 16 20. 040 633 332 PE CeUE. Ulica XIV divizije 14 tel: 08 200 16 30. 040 633 334 ISkupIru 8, Finančne storttv« d.o.o. |c>mislu22. lOOOLiub^ana | PcMijetje NT&RC. d.o.o. Direktor Sie^ko Šrot Podjetje opravlja časopisno^založniško. radijsko in agencij sko-trino dejavnost Naslov: PreSentova 19, 5000 Celje, telefon (05) 42 25 190, fax: (05) 54 41 032. Novi tednik iztiaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR, Tajnica: Tea Podpe-čan Veter. Naročnine: Majda Kianiek. Mesečna naročnina je 7.90 EUR. Za tujino je letna naročnina 189,60 EUR. Številka uansakcifskéga računa: 0600Û 0026781320. NefîaroCenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Dunajska 5. direktor Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 83% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cviin Namestnicaodg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor Šartah Oblikovanje: www.mjnjadesign.com E-mail uredniátva: tednik^nt^rc.si E-mail tehničnega urednUt^a: tetinUca.(ednik@^t-rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informalivnega programa: Janja intihai E-maih radio(®nt-rc.si. E-mail v studiu: info^'rđdiocetje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič. Brane Jeranko, Špela Kurail, Rozman Petek» Urška Seiišnik, Branko Stamejčič, Simona šolmič, Dean Šuster, Sa$ka Teržan Ocvirk fostora v Novem tedniku storitve. AGENCIJA Opravl ja trženje oglasnega prostora v No in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Ztatko Bobinac. Vojko Grabar» Viktor Kleno^k, Nina Pader. Rok Založnik, Alenka Za- puSek, Marjan Brečko lUefon: (03)42 25 190 Fax: (05)54 41 052, {03)5443 511 Sprejem oglasov po elekt poŠti: agencija(S>nt-rc.si Srečanje rodbine Razboršek Martinu RazborŠku» vnuku Jerice» rojene Srebot, in Petra RazborŠka z Mlak (sedaj Polžnica) pri Svetini, je s pomočjo posameznikov iz veČine vej rodbine Razboršek uspeio zbrati 160 sorodnikov s partnerji. 14. junija 50 se zbrali na turistični kmetiji Salobir v IVobnem Dolu. Se prej so se udeležili maše na Svetim s procesijo ob telovem, v kateri je sodelovala tudi sveiinska godba» in nato prižgali svečke prednikom na svetinskem pokopališču. Jerica Srebot se je rodila kot prvorojenka Anionu in Mariji Srebot, imela pa je Še Štiri sesu'e In Sest bratov, od katerih je imelo potomce Šest otrok, dva sta po rojstvu umrla. Bratrancev, torej nečakov Jerice in Petra, je živih še pet. Srečanja se je udeležil le najmlajSi Tone Lužar. Jerica in Peter sla Imela deset otrok» 26 vnukov, 59 pravnukov, 70 prapravnu-kov, do srečanja Štiri praprapravnuke. Na srečanju so se spoznavali zlasti mlajši, ki ob morebitnih srečanjih prej niso vedeli, da sov sorodu - co pa je bil tudi glavni cilj srečanja - spoznati sorodnike! In uspelo je v veselje vseh prisotnih in mnogi so izrazili željo po ponovnem srečanju v prihodnosti. FANIKA WIEGELE Foto: MAJA ŠTIH FOTO TEDNA Foto: SHERPA Mlaj abrahama Mlaj za abrahama? Tak-Šno navado bolj poznajo Da Goreujskem, v Obsotelju pa se je seveda niso branili, ko je praznoval abrahama Tone Plevčak. Pred njegovo domačijo v Gabrovcu pri Kostrivnici (v občini Rogaška Slatina) so mu prijatelji postavili 16 metrov visok mlaj z r^apisom 50, ki bo tam stal 50 dni. Mlaj so okrasili s predmeti, ki so značilni za sLavljenčevo življenjsko pol, med njimi pa sta zidarska žlica, ki spominja na Plevčakovo desetletje in pol zidarske obrti, ter službeni kovček iz zadnjega obdobja. Tone Plevčak, ki je oče petih otrok, je v javnosti najbolj znan kot občinski svetnik v Rogaški Siatini, v službi pa je v Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja v Ljubljani, kjer je inšpektor kontrolor za evropske kmetijske naložbe ter mlečne kvote. Njegove službene poti ga vodijo v glavnem po Gorenj-skemin Primorskem, tako da prevozi dnevno rudi po 600 kilometrov. BJ