21. številka. Ljubljana, v torek 27. januvarja. XVIII. leto, 1885.
Izhaja vsak dan »veter, izimM nedelje iti pra/.iiike, ter velja po poŠti prejeman za a v s tr i j sk o-oge r sk e dežele za vse leto 15 Kld.. /:l l"1 '*'trt 8 z:l <,,'trt 'lt;l 1 P,dt "
jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brea poSiljanj* ita dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. HO kr., za jedeu mesec l ghl. 10 kr. Za pnAil janje na dom racu ti a se po
K) kr. m nieaec, po   0 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofttnina znana. Za oznanila plačuje se od cefristopne peti t-vrste po fi kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., (*••• s«' dvakrat,  m po 4 kr., če s* fr krat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole Irsnkovati.— Rokopisi se ne vračajo.   UredniStvo in upravnistvo j« v Frana Kolraana hiši, „(Jledaliftka stolHa". Upravnistvo naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari.
V stvari severne železnice.
Na Oiinaji 24. januvarja.
Zopet bodo o Severni, Ferdinandovi železnici govorjenja in debatovanja! Itedkokedaj je katero gospodarsko vprašanje toliko zanimanja in znatiželj-nosti kjerkolibodi vzbujalo, kakor se to godi pri vprašanji: ali naj se naša Severna železnica po-državi ali naj se še na dalje pusti v upravi in v užitku privatne družbe? Odkar je sedanje vlada začela železnice podržavljati, obrnene so vse oči na najbogatejšo in najkoristnejšo avstrijsko železnico, vse gleda na tisto delniško društvo, ki si je v državi naši pridobilo izredno moč, neizmeren upliv. Davno je že slehernemu znano, da imajo delničarji Severne železnice vse Dunajske časopise na svoji niti in da z njihovo pomočjo slepijo javno mnenje, kolikor je le to po teb potih mogoče. In zato postaje svet čedalje bolj radoveden, ali tudi ta železnica, ki vsako leto i edemnajst milijonov čistega dobička donaša, pride v državne roke, ker si je država osvojila toliko državnih cest a, ki Rvojim prejšnjim gospodarjem neso b le v poseben prid.
Vlada svojih misli o tej stvari ni obešala na veliki zvon, toda občinstvo je neprestano po društvih, na shodih in v peticijah razodevalo svoje mnenje, mnenje, da je Severno železnico brez vprašanja vzeti v državno upravo! Lani poleti bil je razgovor o tem za vsako mizo, zlasti v političnih krogih debatovalo se je o tem neprestano in zapaziti je bilo, da se vse naše stranke ujemajo glede podržavljenja te preimenitne železnice. Na Dunaj) bi delniško društvo izimši ravnatelje in delničarje svoje, ter nekoliko ministrov komaj deset taeih našlo, ki bi se izjavili za podaljšanje privilegija, — tako Dunajsko občinstvo mrzi rečene delničarje zbog tega, ker so prevoznino za premog tako kruto visoko nastavljali in vsakdanji konsum goriva tako brezobzirno dražili ! Voznine za osobe in blago prišle so na Severni železnici tako visoko, da so nekatere obrtnosti, ki so morale uporabljati to drago železnico, naglo propadale in propale. Po tem takem se ni čuditi, da so ravnateljem in delničarjem padale mastne dividende v žepe. Na podstavi privilegija so drli občinstvo, v katerem se je zato vnel živ srd proti temu velikemu zavodu.
Navzlic temu bi bilo skoraj zastonj upati, da se
Severna železnica obrne v obči prid, da se jo pridruži k podržavljenim železnicam. Delničarji sedijo pri polni skledi in z lepa se ne bodo dali odtrgati od bogato obložene mize! Denarja imajo na kupe in ne gledajo na dva ali tri milijone, da le vodo napeljejo na svoj mlin.
Tako pa je prišlo vlansko leto, da nas je vlada presenetila z dogovorom, ki ga je „dognala11 z društvom Severne železnice, in kateri je delničarjem dovoljeval privilegij, da smejo še nekatere ure — devetdeset let občinstvo odirati. Zato da so pa vladi dali nekoliko takoimenovanih koncesij, ki ljudstvu kažejo prijazno lice, prav za prav pa neso piškavega oreha vredne. Vlada je ominozni dogovor predložila tudi državnemu zboru, a, kakor znano, sveta nevolja občinstva popihala je to predlogo raz parlamentarne mize, kakor burja odnese zmes ilovice in slame, o kateri jo njen gospodar mislil, da je koča, da je palača!
In te dni stopila je vlada pred državni zbor z novim dogovorom, ki je v primeri s prejšnjim brez ugovora bolji, napredniji. Dovoljuje se v njem samo 55 let in določuje se, da Severna železnica s pritiklinami vred po teh letih pride v čisto svojino države, ker se mora do 1941. leta amortizovati ves delniški kapital. Nadalje dopušča se državi pravica, da o priliki tudi ona svojo besedo utakne v tarifno politiko Severne železnice, ustanovljeno je namreč, da je od 4. marca 1880. leta naprej voznino uravnati slično kakor na državnih železnicah, torej znižati jo za 20°/n. Ako bi pa pozneje dividende dokazovale, da ima društvo še vedno veliko čistega dobička, ima država pravico, tarifo še na dalje zniževati. Vrhu tega se društvo zavezuje, da bode gradilo vse osnovane stranske železnice, osobito progo Krakovo-Vodovicc, za 20 milijonov goldinarjev; vse te železnice pripadejo 11141. leta državi v čisto svojino. Konečno plača društvo za nadomestnim) podaljšanega privilegija državi 12 milijonov goldinarjev gotovega.
Jasno je že iz tega, da je vender-le nekoliko pomagala vlanska opozicija, h kateri morali so pristopiti tudi vsi pošteni slovenski listi, h katerim pa je se ve da najmanj v tej stvari bilo prištevati najnovejše rjulo. Jasno je pa tudi, da si je društvo Severne železnice dalo naložiti pogoje, ki na laž postavljajo prejšnje trditve tega društva. A čeprav so
ti pogoji ugodni, vender Še ni prav jasno, zakaj država rajši Severne železnice ne podržavi. Če delničarje do teb pogojev odjenjajo, gotovo si lahko obetajo, da bodo tudi poslej, tudi pri znižanih tarifih imeli lepe dobičke in vsakdo se po pravici vpraša, zakaj si neki država odteza te koristi, ki bi jih lehko imela, da sama oskrbuje obrat te železnice ?
Skoro gotovo bode dogovor, ki smo ga posneli, v kratkem uzakonjen, dasiravno se vse sploh trdi, da je „načeloma" za podržavljanje železnic, tako vlada, tako desnica in takisto levica državnega zbora. Će pa se govori o Severni Ferdinandovi železnici — tedaj se zasučejo naše misli, naša načela na drugačno plat! A tako je pomagano vladi in delničarjem, ki bodo po tem dogovoru še petdeset in pet let „fruges consumere nati" — na račun narodnogospodarskega napredka, na račun občinstva, ki mora plačevati drago zabavo.
In stoprav čez 55 let pripala bo najvažneju ta železniška proga državi v svojino. Čudno, pre-čudno, da se računi delajo za 55 let naprej! Pri današnjemu napretku tehnike, pri opasnem politi-škem položaji, je več nego možno, da čez pet in petdeset let vsa Severna železnica ne bode več vredna, nego navadna stara šara, ne glede na to, da se v tako dolgej dobi še kaj druzega utegne predrugačiti. Kdo more le približno povedati, koliko bode 1941. 1. Severna železnica vredna V Koliko je dan danes vredna, pa se lahko izračuni, isto tako, koliko donaša. Če torej premišljamo, da se gotovega sedanjega dobička branijo, nasproti pa svoja upanja zastavljajo na dvomljivo, iluzorično vrednost čez 55 let, dozdeva se nam, da se na medvedovo kožo pije, da se koristim posamičnikov daje prednost pred koristjo cele države.
Politi 6 j i i raz«; led.
Notranje dežele.
V Ljubljani 27. januvarja.
Danes ima državni ilmr sejo. Na dnevnem redu je nova pogodba s severno železnico. Pri tej priliki bode gotovo kaj burna debata; kakor časniki poročajo, bode tudi trgovski minister poprijel besedo, da pojasni stališče vlade. Poleg tega sta na dnevnem redu današnje seje nov pristojbinsk zakon in zakon o urejenji duhovniške plače. Poslednji z#-kon je vlada že dolgo odkladala, da ga ni postavila na dnevni red, izgovarjaje se,  da nema s čim teh
LISTEK.
L u z e r n.
1»! znpiNliov Icneosa. D. Nohljudovn. (Ruski spisal grof L. N. Tolstoj, posl. Vrbnnov.) (Daljo in konec.) Beseda „poezija" zdi se vam smešna, vi jo labite le kakor neko smešno očitanje, in pripuščate ljubezen do poezije otrokom in neumnim gospodičinam, in se jim posmehu jete; vam je treba kaj pozitiv-nejšega. Pa deca zdravo sodi o življenji, ljubi in ve to, kar bi moral ljubiti vsak človek, in to, kar daje srečo, a vas je tako zmešalo in spridilo življenje, da se posmehujete temu, kar ljubite, in iščete tega, kar sovražite in kar napravlja vašo nesrečo. Vi ste se tako zmešali, da ne razumete te dolžnosti, katero imate do ubogega Tirolca, ki vam je napravil veseli užitek, a zato mislite, da ste dolžni zastonj brez koristi in radosti poniževati se pred lordom in žrtvovati mu, ne vem zakaj, svoj mir in ugodnost. Kaka neumnost je to, kako nezapopad-Ijiva bedarija?   Pa to me ni najbolj presenetilo ta
večer. To nerazumljenje tega, kar daje srečo, to nespoznanje poetičnih užitkov jaz skoraj razumem, ali vsaj privadil sem se temu, ko sem to srečal tako pogostem v življenji; surova, nehvaležna trdosrčnost tolpe bila je zame novost; naj govore kar hočejo zagovorniki narodnega smisla, tolpa je zbranje, četudi dobrih ljudij, katere pa vendar vežejo le gnusne strani življenja, ter izrazuje samo slabost in surovost človeške prirode. Pa kako ste vi, otroci svobodnega, človekoljubnega naroda, luistjani, ki ste ljudje, na čisti užitek, katerega je vam pripravil nesrečni proseč človek, odgovorili s hladnostjo in zasmehovanjem. Pa ne, saj so v vašej domovini zavetišča za uboge. — Prosjaštva ni, in zato pa ni treba čustva usmiljenja, na katerem je osnovano prosjaštvo. — Pa on se je trudil, razveseljeval vas, prosil vas, da bi mu kaj dali od vaše obilnosti za njegov trud, katerega ste sc okoristili. A vi ste ga s hladnim smehljanjem opazovali kakor redkost z visoke krasne palače, iz stotine vas, srečnih in bogatih, kateri ste ga poslušali ni bilo niti jednoga, ne jedne, kateri bi mu bil kaj vrgel! Zasramovan je šel od vas, in neumna tolpa zasledovala je, smejoč se, in žalila ne
vas, ampak njega, zato, ker ste vi hladni, trdosrčni in nesramni; zato, ker ste mu vi ukrali užitek, katerega je vam pripravil, zato so ga žalili.
„Sedinega julija 18 5 7. leta, je v Lu-zernu pred hotelom Schvveizerhofom, v katerem ob sta j a j o sam o naj bog a tej ši Ij u d je, potujoč prosjak pevec pol ure pel pesni in igral na gitaro. Okolu sto ljudij gaje poslušalo. Pevec je trikrat prosil vse, da bi mu kdo kaj dal. Pa noben človek mu ni ničesar dal in mnogi so so mu posmeh o vali'4.
To ni izmišljeno, ampak resnica, katero morejo potrditi vsi, ki so bili ta dan v Schvveizerhofu, imena, katerih se lahko poizvejo iz Časnikov.
To je dogodek, katerega bi zgodovinarji našega časa morali z ognjenimi in neizbrisljivimi črkami zapisati. Ta dogodek je pomenljivejši, resnejši in ima globokejši smisel, kakor vsa fakta, ki se opisujejo v časopisih in zgodovinah. Da so Angleži ubili še tisoč Kitajcev za to, ker Kitajci neso hoteli ničesar kupovati in njih dežela le požira kovaui denar, da so Francozi ubili še tisoč Kabilov za to,
novih stroškov pokriti. Sedaj je pa bila prisiljena to storiti, ker sicer bi nemški konservativci ne gla sovah za pristojbinsko novelo, od katere si pa finančni minister obeta mnogo državnih dohodkov, ljudstvo pa ima piHakovati novih državnih bremen. Čehi mislijo v letošnjcj budgetnej debati zahtevati od vlade, da kaj več stori za češko šolstvo. Dobro bi bilo, da bi se tudi naši poslanci pri. tej priliki oglasili za slovenske .srednje šole. Ako slovenski zastopniki vladi dovolijo pristojbinsko novelo, bi tudi vlada se kaj mora ki ozirati na naše težnje. — Hohenvvart bode najbrž poklican v gospodsko zbornico, p;L tudi grofa Clam-Martinica baje ne bode več v prihodnjem državnem zboru. Kakor se nekemu takemu listu poroča, ne bode zaradi slabega zdravja pri prihodnjih volitvah vsprejel nobenega mandata. Tako bi desnica izgubila dva odlična parlamentarca.
Ogerskl trgovski minister bode predložil zbornici dostavni kredit za deželno razstavo. — Pravosodni minister bode sklical enketo. ki se bode posvetovala o izdelovanji načrta novega kazenskega reda.
i nanj<- državo.
Kakšen je izid volitev za  fratioo*\ i senat je našim bralcem že znano. Republikanci so pridobili mnogo sedežev. Onu niti imamo še. da je v Pa- ! rizu izvol en socijalist Martin, zniernorepublikanski kandidat Spuller je propal. Propala sto pa tudi monarhista de Broglie in de FourtOu, kar je jako ob- ! Čutljiv udarec za orleaniste,  in velik vspeh /1 re- j publikaiice.
Ai*i*rliiMtl(*iii  atentati v Londonu uapra-vili so mnogo več škode, kakor se je sprva mislilo. » Streha VVestininsterske  palače ima več  sto lukenj, j ki jih je napravila eksplozija dinamita.  V spodil jej i zbornici je vse križem razmetano in razdejano. Celo ' železni. stebri so podrti. Klopi   liberalnih poslancev 1 so vse razdrobljene, konservativcev pa ne.   V To- ! vverji je vsled eksplozije navstal  požar in napravil ; mnogo škode. Kakor se sodi. so ženske proitzioei l teljiec tega atentata, ki so pod obleko prineslo di- : namit. — Nemški  liberalni  listi neso zadovoljni z j rusko-neuiško  pogodbo  zaradi   izročitve  zločine »v. Zlasti se jim zdi preostro, da bi se ne delalo ni-kakega  razločka mej političnimi in druziini zločini I in da bi se tudi oni morali izločevati, ki so zakrivili  samo razžaljenje  cesarja. —   V Frankobrodu, j Ottenbachu in Hanau-u proglasilo se bode obsedno Stanje. — Tudi severni Amerikanci so začeli premišljevati, kako bi se z zakoni dalo omejiti širjenje | anarhizma.   Eduiunds je senatu  predložil predloge zakona ki ima namen odvračati zločinstva ž dinamitom ter določuje kazni za take zločince. Po tem zakonu bodo,kaznovani  tudi tisti, ki širijo in prevažajo  vedoma dinamit in druga razstrelila — V Cnicagu so zaprli nekega Otto Funka, pri katerem so našli posodo dinamita in smodnika ter peklenski stroj.   Po poizvedbah policije jo Funk socijalist in gumen požiganja.   On se izgovarja, da je napravil ta stroj, da se usmrti zaradi nesrečne ljubezni.
Večkrat je že llisinaick izrekel se proti par-lanientarc in po poklicu. Iz tega tudi lahko sklepamo, da mu ne ugajajo taki možje, ki se h kratu nemški dr/avni i u pruski deželni poslanci, ter se skoraj vedno bavijo s parlatnentarstvom. Proti njim si je sedaj izmislil novo sredstvo. Državni in deželni zbor zborujeta h kratu in ti poslanci se ne morejo sej obeh udeleževati.
Turčija je opustila misel, da bi odposlala ekspedicijo v Suakiin. Zato pa baje misli poslati več vojakov v Tripolis, da prehiti Italijo, ko bi liotela prisvojiti si to deželo. Iz Rima B6 sedaj poroča, da je v< si", da bi Italija hotela ovirati prevoz turških čet \ Fgipet, izmišljena. Morda so se pa Italijani premislili, ko so videli, da druge vlasti s tem neso zadovoljne
Ker so tuji kapitalisti nakupovali v velikej meri posestva v severnoameriških zjedinjenih državah, iti ker to škoduje domačim državljanom, misli ameriška zbornica skleniti zakon, ki bode zabranjeval nakup zemljišč neameriškim državljanom.
Dopisi.
Iz Celja 2G. januvarja. [Izv. dopis.] Naše okrožno sodišče pogreša zadnji čas treh referentov. Jeden svetovalec je že dalje časa bolan in dveh adjunktov ni na svojih mestih iz službenih ozirov, stroj pa deluje, ker bo se opravila jako zmanjšala. Samo v civilnih rečeh je zadrega, kajti izmej vseh aktivnih 7 svetovalcev je nuno jeden civilist. Sploh so pri nas na izobrazbo kandidatov sodništva v državljanskih pravnih rečeh premalo gleda, praksa naših sodnikov v tej preimenitnej stroki je pomanjkljiva, in pač bi bilo bolj potrebno glede boljšega izučenja sodnikov na posta vodaj nem potu kaj ukreniti, kakor za disciplinarno ravnanje s kandidati pri sodiščih.
Cujeino, da se služba predstojnika pomoćnih uradov pri okrožnem sodišči, ko bode „Schuh von Pomeisl" umirovljen, i e bode več oddala, ali da se bode vsaj jeden kanclist manj nastavil, ker izskuš-nja kaže, da Schuh-ovo službo izurjen diurnist le-bko opravlja. — Pravijo tudi, da bodo konceptno osobje pri državnem pra dništvu zajedno moč zmanjšali, ker je sicer za tri koncipiste dosti dela, pa za štiri se ne najde opravila, ker je v obče manj dela, kakor pred nekimi leti.
Večkrat obžalovana uredba, da sa adjuta av-skultantoin ne razločujejo in ne dele po sodiščih in da v zdanjih razmerah slovenski pravni praktikanti težko ndjutum d bi jo, je prouzročila, da nemarno skoro nič našinccv za naraščaj pri sodništvu v Celjskem okrožji. Zopet opozarjamo na to naše poslance, stvar je prevažna v praksi. —
Naša mestna ljudska šola ima letošnjo zimo za uboge otroke ogrevalnico. UČenčki se sicer ne ogrevajo dosti v dotični sobi, ampak v snegu pred šolo, — samo da jesti dobijo. Dotična gospoda pa zna združevati dobro s prijetnim in večkrat se shajajo1 pri kuhanji neudeleženi gospodje v ogrevalniei na zajutrak, Vinski trgovec, ki ima v šolskem poslopji najeto klet, privabi dobrih duhov izpod zemlje, zato pa sme prevažati svoje blago po ozkih ulicah blizu šole, tudi tedaj, ko so te ulice otrok polne. — To vse, da je mogoče tekmovati s slovensko šolo šolskih sester. Za .,ogrevalnico" kuhajo pred jedno šolskih sob. Slednja se navleče kuhinjskega sopuha I in duha, — coram medico Neckermann nihil nocet.
Še faktuin o naši meščanski šoli.  Vodstvo te i šole dopušča, da učenci po mesti beračijo;   celo s j pravim beraškim listom, nosečim pečat šole, hodijo I učenci od hiše do hiše.   In to, da se število učen cev zdržuje in potem dokazuje, da potrebujemo — nemške meščanske šole.
Iz Konjic 21, junuvarja. [Izv. dop.] Volitve v občinski zastop so bile vendar razpisane, ko je ministerstvo samo to zaukazalo. Neniškutarji so na vse kriplje delali.   Pozivali so volilce v pisarno dr. Ledcrerja na pogovor o „važnih rečeh", denar trosili kakor še nikdar. Hodili so od vasi do vasi, plašili in grozili.   Kdor je hranilnici dolžan moral se je udati,   Pooblastila lovil je posebno dninarski pisač Kalšek. ter o tej priliki grdo Slovence in odlične narodnjake obiral, da, celo rajnega dr. Antona Prusa, od katerega je vsakega novega leta dan prav rad darila jemal, na miru ni pustil. Pooblastila smo večinoma prekrišali.   Neniškutarji so nabrali nad 100 gld, dva polovnjaka vina, mnogo sodčekov piva, jedi in 900 cigar za lačenbergerje vsake vrste. Teh
so tudi v ponedeljek 12. t. m., ko je 11L razred volil, precej nalovili, med onimi, ki so od zahodne strani prišli in skozi mitnico v trg morali. Pri „1)1-renvvirtu" so čakali Ad VValland, Barenwirt in njega pristaši in lovili, obdelovali ljudi, da je bilo grdo; kdof se jim ni udal, je moral bežati. Tako-so delali na vseh krajih, pri vseh uhodih v trg. Glasno so se kmetje pritoževali jhod surovostjo, a kojo so jih v trgu obsipali.
V volilno komisija je župan samo kmeta Že-leznikarja od naše strani poklical, ki |pveda ni mogel dosti ugovarjati. Ivo smo v dežolni zbor volili, dovolil je vladni komisar vbakemn, ki kandidata sam z volilnega listka  brati  ni  mogel, da mu je kdo drugi  pomagal,   pa  ta olajšava sedaj  ni veljala, „marš hinaus", je zagrmelo, če ni znal brati ali ni imena naglo na pamet vedel. Volilna komisija se je ualašo zbrala v tesni  občinski pisarni, v kateri se pisar Biinte   komaj obrača,  ne pa kakor ob času deželno-zborske volitve v brani laični sobani, ki je prostorna za 200 ljudi. Volilci so torej na stopnji-cah, v lopi in celo na trjju v snegu  stati morali, neso tedaj pogosto slišali, če so jih klicali in so le s težavo in na pol razeukani ter obsovani do komisije  dospeli,  kajti v lopi,  veži  in na stopnicah gnetili so se pijani pobalinski hujskači in ljudje kakor krčmar Pirš, čevljar Klančnik, krojač Pečnik, velikoposestnik Klanferjev Jakec,  Miha Kolarič in jednaki.   Tu se je suvalo in ruvalo, rivalo in cu-kalo, psovalo in zabavljalo. Nadejali smo se mnogo slabega, a kar se je godilo, to presega najskrom-nejše meje dostojnosti in medsebojnega življenja. Vsi so se čudili, da vladni komisar pri teh volitvah ne posreduje.   Vkljub temu, da je volilni zapisnik zmešano sestavljen, vkljub  pijači in klobasam, denarju, cigaram in obljubam, vkljub temu, da so neinčurji naše begali, strašili in grdili; vkljub temu, da pooblastila nekatera veljati niso smela, je narodna stranka vender-le v III. razredu skoraj zmagala, kajti g. Hertl, Šepie in Pajek so izvoljeni, trije so pa propali za 2 do 3 glase po sledeči zvijači. Imeni Valant in VVallant sta si jednaki. Sem-tertja je kakšeri volilec rekel nedoločljivo Valant, na kar so ga hit ro zmešali vprašajoč : Alberta? Da, Alberta so nekateri djali in zapisal se je Adalbert VValland namesto Franz Valant Kolar, ltekli so tudi kmetje: potem pa doktorja.   Katerega doktorja hočete, hočete Premšaka? — Naj bo Pretnšak, glasilo se jo nekaterekrati namesto dr. Prus.   To je torej isti, i „grosser deutscher Sieg", ki so ga naši Nemci pri-| borili.   Postavili smo se prvokrat v  bo   in skoraj j zmagali. Ko bi ranji dr. A. Prus še bil mej nami, I bili bi nemčurje sijajno za vselej  premagali. Živo I spominjali smo se pri teh volitvah tudi pokojnih ! nadžupnikov gg. Rozmana in Ulage. Da sta onadva 1 še mej  nami,   ne bili bi se nemčurji niti ganili. ; Tako pa smo bili, od strani, kjer bi se imeli naj-j bolj zanašati, brez podpore, brez vsake pomoči. Go-j spod nadžupnik bil je popolnem brezbrižen, indife-j renten in s svojo pasivnostjo deloma pripomogel, da smo podlegli.
Domače stvari.
— (Knez in škof dr. Misija) odpeljal se je na Dunaj, da se udeleži  posvetovanj o kongrui.
— (Pravil mestne hranilnice Ljubljanske) ministerstvo ni potrdilo, ker se ni v ta namen prosilo dovoljenja pri deželnem zboru kranj-
ker žito dobro rodi v Afriki in ker je vedno vojna potrebna za izvežbanje vojakov, da turški poslanik v Napolji ne more biti žid in da cesar Napoleon gre slednji dan peš na sprehod v Plombičres in po časopisih uverja narod, da vlada le po volji vsega naroda, — to so besede, ki skrivajo ali objavljajo kaj že davno znanega; pa dogodek, ki se je pripetil 7. julija v Luzernu, zdi se mi popolnem nov in čuden in tiče se ne vednih stranij človeške prirode, temveč neke znane dobe človeške civilizacije. To je fakt, ne za zgodovino ljudskih dejanj, temveč za zgodovino napredka in civilizacije.
Zakaj je ta nečloveški dogodek, ki ni mogoč v nobenej večjej nemškej, franeoskej ali italijanskej vasi, mogoč tukaj, kjer so svoboda, civilizacija in jednakost se popeli do najvišje stopinje, kjer se zbirajo najizobraženejši ljudje iz civilizovanih dežel V Zakaj nemajo ti razviti, človekoljubni ljudje, ki so sposobni za občno človekoljubno delo, človeškega srčnega čuvstva za osobno dobro delo? Zakaj ti ljudje, ki se v svojih palačah, društvih in na mee-tingih goreče zanimajo za oddaljene Kitajce, biva-
joče v Indiji, za razširjenje kristianstva in omike v Afriki, za osnovo društev za zboljši aje vsega človeštva, nemajo v svojej duši prvotnega čustva človeka k človeku. Mari ni več pri njih tega čustva, ter so njega mesto zavzela baharija, častiljubje in koristolovstvo, ki jih vodijo v palačah, društvih in na taborih V Mari razširjenje razumne, samopridue asocijacije, katero imenujemo civilizacija, zamori in nasprotuje potrebnosti instinktivne in ljubezenske asocijacije? Mari je to ona jednakost, za katero se je prelilo toliko nedolžne krvi in zvršilo toliko zločinov? Mari morejo biti narodi kakor otroci srečni samo z besedo jednakost.
Jednakost pred zakonom? Da mari se vse življenje vrši v okvirji zakonov? Le tisočina življenja podvržena je zakonu, ostalo se pa vrši zunaj zukona, v krogu nravov in družbinih nazorov. A v družbi je natakar lepši oblečen od pevca in ga sme brez kazni žaliti. Jaz sem lepši oblečen od natakarja in ga smem tedaj brez kazni žaliti. Švicar smatra mene za višjega, pevca pa za nižjega od sebe; ko sem se jaz pridružil povcu, imel me je za jednakega s seboj
in bil je z menoj surov. Ko sem se razjezil na Švicarja, je ta zopet priznal, da je manj od mene. Natakar se je razjezil na pevca in pevec je priznaval, da je manj od njega. Ali je taka država res svobodna, kakor jo ljudje imenujejo, v katerej denejo v zapor tudi le jednega državljana, ker on dela to, kar more, da se preživi, ne da bi komu delal kaj škode.
Nesrečno,  pomilovanja vredno bitje je človek s svojim zahtevanjem odločnih rešenij vseh vprašanj,  ko je vržen v ta večnogibajoče se, brezkončno morje dobrega in hudega, dogodkov, domišlg in nasprostev!  Na stotine let se trudijo ljudje, da bi spravili na jedno  stran dobro,  na drugo slabo. Minula bodo še stoletja, in kolikor naj bi tudi pri-dejal nepristranski um dobrega in slabega, tehtnica se ne bode premaknila  in na vsakej strani bode toliko dobrega kakor slabega. Ko bi se vendar človek odvadil misliti in soditi resno in določno,  in dajati odgovore na vprašanja, ki so mu dana, da ostanejo vprašanja!  Ko bi on vender razumel, da je vsaka misel lažnjiva in resnična! Lažnjiva radi jeduostra-
skem, kakor predpisuje občinski red. Iz tega neljubega odloka, po katerem se ta stvar zopet zavleče za nekoliko mesecev, bi utegnil kdo našim mestnim odbornikom nalagati vso krivdo. A slednji ravnali so ,,bnna fide■', da dovoljenja deželnega zbora kranjskega k temu ne treba, kajti mestna hranilnica Mariborska n i p o t re bo v a la ni k akega takega dovoljenja. Prav naraven bil je torej sklep, da isto, kar velja za Maribor, mora biti veljavno tildi za Ljubljano. Ker so nas pa sedaj z visokega mesta drugače poučili, priznavamo, da človek nikoli ni dosti moder, kajti v vsakem slučaji nam že nasproti doni stereotipni: „Ja, bauer das ist was anderes!"
— (Sijajni ples.)   Vsi društveniki in prijatelji narodne Čitalnice Ljubljanske naj bodo Še j jedenkrat opozorjeni na to, da priredi Ljubljanska j Čitalnica dne 1. februvarja 1885 ob 8. uri  na ve- j
in strokovnjaški krogi se za monografijo gospoda dra. Dernjača jako zanimajo.
— (Odvetniška zbornicaštajerska) ustavila je dr. Strafelli odvetniku na Ptuji odvetniško poslovanje za leto dnij, počenši od 4. t. m. Oskrbnikom njegovo pisarne imenovan je dr. vitez Ficbtenau, odvetnik na Ptuji. Dr. Strafella je poznat kot strasten naš nasprotnik, znano pa je tudi, da se je že davno kaj tacega pričakovalo in mi smo že pred dobrim letom v našem listu javno zahtevali, da se strogo preišče" Strafelli no poslovanje, kajti o nerednostih v njegovej pisarni, o ogromn h računih, zlasti v nekej varuškej zadevi, čule so se, govorile in pisale čudne vesti, ne da bi je bil kdo zanikaval.
— (Vprašanje in prošnja.) Gospod urednik! dovolite mi, da v vašem cenjenem listu neko vprašanje stavim,  ki  se tiče nekaterih lovskih po-
čer V. Vodniku na čast običajni sijajni ples v dru- j stav in naredeb, ter ob jednem dotične oblasti po
štvenej dvorani. Pristopa k temu plesu nemajo iz ključljivo le društveni udje, ampak tudi po udih vpeljani gostje, ki plačajo po l forint vstopnine. Odbor dostavlja temu naznanilu prošnjo, naj bi se blagovolilo na to delati, da bo udeležba letos prav mnogobrojna in izid sijajnega plesa v resnici sijajen. Odbor.
— (Maskarada Sokolova) Pomnoženi odbor za to veselico imel je že tri seje, pri katerih se se dogovorile in določile vse podrobnosti. Maskarada bode zopet na Starem strelišči, svirala pa bode vojaška godba pešpolka štev. 17.   Za jed, pijačo in sladčice skrbel bode g. Cesaric, najemnik čitalniške restavracije.   Dvorana bode letos na novo in prav okusno olepšana in skrbelo se bode na vse strani, da bode tudi letos Sokolova maskarada najlepša in naj iz vime jša  veselica, j Za skupine bi se priporočalo, da bi se že sedaj začelo pripravljati.   Posebno onim gg. Sokolom, ki j se ne mislijo udeležiti v društveni obleki, polagamo na srce, da se pridružijo kaki skupini, ali da vsaj pridejo v kostumu. Čim bolj se bode na to gledalo, tem slikoviteja, tem lepša bode maskarada. V ostalem pa bode k ugodnemu utisu tudi veliko pripomoglo, ako bode dovolj Sokolov v društveni opravi, da bode veselica imela pravi društveni značaj. Ko-nečno še nekaj. Vodstvo plesu prevzela sta gg. J e-ločnik in Juvančič, ki oba slujeta kot izvrstna aranžerja.   Gospice in gospodje smejo se torej nadejati prav elegantne zabave.
— (Umrl) je v nedeljo v Borštu pri Trstu osemdesetletni starček Blaž Glavina, oče Tržaškega škofa.
— (Umirovljen) je g. Josip V al on, svetovalec kr. sodbenega stola v Petrinji vsled bo-lehnosti. — Upokojeni je brat župnika na Vranskem g. Antona Balona.
— (Poročil) se je danes v Medvodah gosp. Fran Gregorič, posestnik v Krškem, z gospodi-čino Franjo Kavčič-evo, hčerko gosp. Lorenca K a v č i č - a, c. kr. poštarja in posestnika v Medvodah.
— (Z Dunaja) se nam piše: Naš rojak g. dr. Josip Dernjač, skriptor v biblijoteki akademije obrazovalnih umetnostij, sin gospoda nadučitelja Tomaža Dernjača v Sevnici, je izdelal knjigo o skulp-tnrali v cesarskem gradu Schbubrunnu. „Wiener Ztg." je že objavila odlomek iz omenjenega spisa
nosti, nezmožnosti človeške obseči vso istino, resnična po izraženji jedne strani človeških prizadevanj. Naredili so podrazdelitve v tem večnem gibajočem brezkončnem, brezkončno zmešanem kaosu dobrega in hudega, potegnili črte po tem morji in čakajo, da se razdeli tako tudi morje. In kakor bi ne bilo milijon drugih razdelitev z vse druzih stališč. Res delajo se še te razdelitve le stoletja, pa minula so stoletja, pa bodo še milijoni let. Civilizacija je dobro; barbarstvo — zlo; svoboda — dobro; — sužnjost — zlo. Evo to domišljeno znanje uničuje instinktivna, blaga, prvotna zahtevanja dobrega v človeškej prirodi. In kdo more meni določiti, kaj je svoboda, kaj despotizem, kaj civilizacija, kaj barbarstvo? In kje so meje tega in druzega? Komu je v duši tako nepremakljivo to merilo dobrega in hudega, da bi mogel meriti bežeča zamotana fakta? Kdo ima tak ura, da bi še v mirnej pri teki osti mogel objeti vsa fakta in pretehtati jih? In kdo je videl tako stanje, v katerem bi ne bilo dobrega in hudega vkupe? In kdo je v stanu popolnem odtrgati se s svojim umom vsaj za trenotek od življenja, da bi nezavisno od
moči prosim. Po zakonu z dne 20. decembra 1874. ! leta se jarebice od I. januvarja do 15. avgusta ne ! smejo streljati, in kdor bi se zoper to določbo pre-grešil) plačati mora globo od 5—50 gld. — Človek j bi mislil, da postava ne velja samo za lovce, ampak 1 tudi za lovske tatove. AH kakor je videti, temu ni tako,   kajti kako pa bi vendar to moglo  biti, ako se še zdaj — to je 2 5. januvarja — skoraj po vseh krčmah  jarebice kot posebno slastna jed po- j nujajo in porcija po 50 kr. prodaja!  Znano je, da babe posebno v tržnih dnevih kar v koših jarebice '■ v mesto na trg donašajo ter jih brez strahu in brez kazni na trgu in po krčmah prodajajo.   Če velja zakon za lovca, ki mora drago plačevati lovsko pravico, kako to, da smejo lovski tatovi, ki jarebice v zanjke love,  brez kazni ukradeno blago javno prodajati? — Če že dotične oblasti nečejo lovskih najemnikov in lovcev v njih pravicah varovati, pričakovati bi se vendar smelo,  da bi se  domislile, da je njih dolžnost skrbno čuvati, da se postavam ne zavija nos. — V letošnji hudi zimi, ko je navadno veliko snega palo,  navstal je  hud čas za živalice, ki si morajo na prostem živeža iskati — klatežem pa željno pričakovana doba, ko z vspebom nastavljajo zanjke tem  živalicam. — Glad pritira revno živalico blizu kozolcev in hiš, kjer  bi  se dalo še kako zrnice najti, a revna in izstradana živalica ne ve, da jej je brezsrčni lopov zanjke nastavil, v katerih gotovo  svojo  smrt najde. — Naj bi vendar slavni magistrat svojim organom — redarjem in mitničarjem — zapovedal, da se naj vsaka divjina, ki se prinese v mesto na prodaj v času, ko je prepovedano jo loviti — brez razločka konfiscira dotični tat ali pa prodajalec sodniji v zasluženo kazen izroči.   Za to prosi  prijatelj lovstva in prijatelj živalic.
— (Sv. Pavla 8 ome n j) bilje včeraj prav dobro obiskan. Živine prignalo se je nad 1800 glav in sicer: 420 konj, 900 volov, 460 krav in 40 telet; tudi nad 100 prašičev se je postavilo na sonienj. Na konjskem, kakor tudi na govejem semnjišči bila je jako živahna kupčija, ne le da so domačini mej seboj kupčevali, temveč tudi tujih kupcev bilo je veliko, posebno Lahov, kateri so tudi največ volov in krav pokupili. Cena je še vedno visoka; prašiče prodajali so po 20—22 kr. stari funt.
— (Pravniško.) Pravosodnje ministerstvo je dne 12 t. ni. vsem sodiščem doposlalo naredbo, ki ima v sebi določila z namenom, da se v bodoče
bolj jednakopravno postopa s kaznjenci v sodnjih uječah glede odplačila za njih dela, to pa ne le v primeri mej temi kaznjenci samimi, nego tudi v primeri s kaznjenci po kaznilnicah; nadalje z namenom, da se uvede jednotno odplačevanje ujetnikov, ki delajo v preiskovalnem zaporu. Obširna ta določila stopijo v veljavo v 1. dan marca meseca 1. 1.
— (Žalostni  konec  P ih le rje ve žganj a rije.)   Hišo  g. Alberta  Itama  v Gledaliških ulicah št. 8, nekdaj posest g. Pichlerja,  kupil je pred kratkim g. Albin A h čin. V tej hiši je znana Pihlerjeva žgaujarska klet, tekmec g. Lassnika žga-njarskej kleti v Balsovi hiši.  Ko je g. Ahčin kupil hišo, odpovedal je takoj najemniku žganjarije, ker bode dotične prostore rabil za-se. Včeraj bil je konec žganjarske glorijc v teh prostorih in praznili ter pomivali so se sodi. Za ta posel najel je najemnik tri prave žganjarje, svoje dolgoletne zveste goste. Za plačilo prepustil jim je goščo od soda, v katerem je bil pelinovec.  Žalostnim srcem napili so so žganjarji do sitega in resultat jo bil, da je jeden izmej njih, Janez Krušič od Device Marije v Polji, na mestu mrtev obležal, drugi pa je popolnem omamljen. Le tretji je bojda po vseh štirih prilezel na drugo stran Gledaliških ulic v gostoljubue prostore Lassnikove žganjarije.   A tam so ga kmalu postavili pred prag in v veži je obležal.   To tedaj bil je žalostni konec Pihlerjeve žganjarije! Vivat seipiens!
— (Vabilo k veselici), katero priredi Cerkniška Čitalnica dne 1. febr. 18N5 v prostorih g. Josipa Milavca. Spored: 1. „Slovence sem", moški zbor. 2. Deklamacija: „Devica Orleanska''. d. „Slava Slovencem", moški zbor 4. Komični prizor s petjem. 5. nZveznau, poje moški zbor. o. Tombola. 7. Ples. — Začetek ob 8. uri. — Vstopnina: za ude 30 kr., za neude 50 kr. od osebe. Odbor.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Rim 27. januvarja. Agenzia Štefani poroča: Italijani zavzeli so v 25. dan t. in. Beilul, razprostrli italijanski prapor. Načelniki domačinov se je prijazno vsprejeli.
tia/iiie vesti.
* (Potresi v Španiji.) Kralj Alfonzo povrnil se je 22. t. m. zvečer v svojo prestolnico domov, kjer ga je ljudstvo s posebnim veseljem vspre-
j jelo. Na potovanji bil je priljubljeni vladar povsod I z veliko navdušenostjo in z izredno ljubeznijo vspre-jet. Nogi in roki poljubovali so mu ljudje ter ga lepo prosili naj ostane še dlje časa pri njih. V Malagi odredil je kralj zavod za pokončavanje trtne uši in za sajenje amerikanskih trt. Po Andaluziji so potresi nekoliko ponehali. A 20. t. m. čutili so pri Po j i v pokrajini Alikante hud potres, vsled katerega se je neka velika skala sesela za 5 metrov.
* (Najnovejše prirodno čudo.) V nemškem romanu ,,der Sohu des Ebervvirthes", sedaj v „VVeissenb. VVoehcnhlattu' izhajajočem, čita se to-le izredno prirodno čudo: Martin šel je mej tem v konjsko stajo obstoječo iz večjega in manjega prostora. V prvem stala sta dva dobro rejena rujavca (konja), prežvekujoča pri jaslih". Lejte si no! dandanes že nemški konji prežvekujejo! To ni kar si bodi! Ja die deutsche GrUndlichkeit!
Narodne-gospodarske stvari.
Trsna us in zemljiščni davek.
Iz Amerike v naše dežele zanesena trsna bolezen, proti katerej dozdaj še ni iznajdeno nobeno
vrha pogledal nanj? Samo jednega nezmotljivega rokovoditelja imamo, Vsesvetnega Duha, ki prešinja nas vse vkupe in slednjega posebe, in udi huje vsakemu teženje k temu, kar je pravo; isti Duh, kateri veleva drevesu rasti proti solncu, cvetki tresti seme jeseni, in v nas vzbuja, ne da bi vedeli, ljubiti drug druzega.
In ta nezmotljivi blaženi glas zaglušuje umni in nagli razvoj civilizacije. Kdo je bolj človek in kdo bolj barbar: oni lord, ki je, ko je zagledal umazano obleko pevca, bežal od mize, ter za njegov trud ni dal niti milijoninega dela svojega premoženja, in sedaj sit sedeč v mirnej sobi, mirno presoj uje kitajske zadeve in odobruje tam izvršene uboje, ali oni pevec, ki v nevarnosti, da ga ne utakftejo v zapor, z jednim frankom v žepu, že dvajset let hodi po gorah iu dolinah, nikomur ne dela škode in ljudi zabava s petjem, katerega so žalili, da skoraj ven vrgli nicoj in kateri je truden, lačen, iu pre-hlajen šel spat kani na gnilo slamo.
In sedaj sem zaslišal iz mesta y nočnej tišini gitaro majhnega inožička in njegov glas.
Ne, rekel sem sam pri sebi, ti nemaš pravice milovati ga in jeziti sc ua blagostanje lorda. Kdo je pretehtal notranjo srečo, ki leži v duši vsacega človeka? Evo on sedi sedaj kje na umazanem pragu, gleda na blesteče nebo in veselo poje sredi tihe, z lepim duhom napolnene noči, v njegovi duši ni očitanja, zlobe in kesanje. A kdo zna, kaj se g di sedaj v duši vseh teh ljudij, za temi drazimi, visokimi stenami? Kdo ve, ali je v njih toliko brezskrbne, krotke radosti v življenji in soglasja s svetom, kolikor ga biva v duši tega malega človeka? Brezkončna blagost in modrost Tega, Kateri je dovolil vse te nasprotja. Samo tebi, ničevnemu črvičku, ki predrzno in brez pravice skušaš razložiti Njegove zakone, Njegove naredbe, samo tebi se zde nasprotja. On krotko gleda s svetle neizmerne visočine in raduje se brezkončne harmonije, v katerej se vi vse polni nasprotja brezkončno gibate. V svojej prevzetnosti mislil si se iztrgati iz zakonov občega. Ne, tudi ti s svojo majhno neznatno nevoljo na natakarjo strinjaš se s harmoničnimi zahtevami večnega in brezkončnega.
sredstvo, prikazala se je najprej v deželni vinogradski šoli v Klosteraeuburgu blizu Dunaja, od koder je po prodanih trsih bila raztresena v razne kraje. Pred tremi leti našli so jo že tudi v Bizeljskih vinogradih, od koder se žalibog le prenaglo na vse kraje širi Leta 1 š7:> bil je proglašen zakon, da morajo vinogradniki tiste dežele, v katerej se je našla trsna uš, plarati vse stroške, kolikor se jih nabere za delo proti razširianju trsne uši. Po tem zakonu bi tedoj nesrečni vinogradniki ne le plačali visokega jim naloženega gruntnega davka, ampak še imeli posebne priklade zastran trsne uši, katera tudi njim preti vinograiie uničiti.
Da se ta krivična odločba odpravi, sklenil je državni zbor v seji 18. decembra 1884. po vladinej predlogi zakon, po katerem se bodo odslej plačevali stroški proti razširjanju trsne uši po jedni tretjini od države, druga od dežele in le jedna tretjina bi zadela vinogradnike, ako bi dežela ne hotela tudi te tretjine plačati. V tem zakonu pa, kakor v prejšnjem, ni izrečeno, kaj je z zemljiščnim davkom onih posestnikov, katerih vinogradi so uničeni od trsne uši. Ko se je leta 1880 potrdil zakon o zemljiščnem davku, določilo se je, da velja za 15 let in da se v tem času ne sme spreminjati zaradi tega, da kaka parcela ni več to, kar je bila ob času vcenitve, na primer, da ni več vinograd ali njiva, ampak se je opustila za drugo, slabejo kulturo.
Po tem zakonu mora tedaj vinogradnik za svoj vinograd zmirom cesarski davek plačevati, dokler ni dotekla petnajstletna doba, če prav mu je vinograd že zdavnaj uničila trsna uš in ima namesto njega le pustošo in slabo pašo.
Ko se je tedaj državni zbor posvetoval o novi postavi zastran stroškov proti trsni uši, je več poslancev, mej temi tudi naš slovenski poslanec gosp. dr. Vošnjak, zahtevalo, da se naj v postavi tudi to izreče, da posestnik za vinograde od trsne uši uničene, ne plačuje davka za vinograd, ampak za tisto kulturo, katera je nastala po opustošenji vinograda. Vladni zastopnik v to ni hotel privoliti, češ, da se s tem celi zakon o zemljiškem davku spreminja in tudi zaradi tega ne, ker se gruntni davek za vinograde ni posebno povišal.
Na to ogovoril mu je gosp. dr. Vošnjak tako-le:
„Ako se pomisli, kako težko Škodo trpe vinogradniki v tistih krajih, kamor se je zatrosila trsna uš, moramo se čuditi, da se je vladni zastopnik izrekel proti odpisavanju zemljiščnega davka za vinograde od trsne uši zadete. Djal je, da se s tem zakon o gruntnem davku, ki je bil sklenen za 15 let, spreminja, kar bi ne smelo biti. Toda pozabil je, da je največja krivica posestniku, ako mora plačati popolni zemljiščni davek za parcelo, katera ni več vinograd, ampak kaka slaba paša.
Davek za vinograde je neznosno visok, na pr. so se vinogradi v Mariborskem, Ptujskem, Ljutomerskem okraji vcenili s čistim prinosom od 40 do 44 gld. za prvi razred, za nižje razrede pa od 20 do 32 gld. Ako iz te vcenitve izračunamo davek, znaša na leto po 6, 8 do 10 gld. za oral, in s pri-kladami še jedenkrat toliko. Ako so ti vinogradi uničeni od trsne uši, bo le malokje mogoče in njih napraviti dobre senožeti ali sadovnike. Vinogradi so na strminah s plitvo zemljo, kjer po opuščenji ne ostane druzega, nego revna paša. Za tako pa znaša davek prav malo, nekaj krajcarjev, ne pa lfi do 20 gld. za oral.
Gospod vladni zastopnik je sicer omenjal, da se pri uredbi zemljiškega davka neso prehudo ob-težili vinogradniki. Mogoče, da ne v drugih deželah, na Štajerskem pa je čisti donesek za vinograde od 600.000 gld. poskočil na 810.000 gld. in je davek v nekaterih krajih še jedenkrat tako visok, kakor je bil pred urejenjem.
Vinogradniki v okrajih, kjer je trsna uš, so že tako silno razburjeni, kar se je lani pokazalo pri žalostnih dogodjajih v Brežiškem okraji, ker so videli, da vse, kar se je storilo proti trsni uši, ostalo je brez uspeha. Vinogradi so se iztrebili, lastniki trpeli so vsakojake sitnosti in končno se razširja trsna uš na vse strani. In zdaj se zahteva, da vinogradnik, čegar vinograd je uničen, mora plačati še zanaprej zemljiščni davek, kakor da bi imel še tak prihodek od pustoše, ki je ostala tam, kjer je poprej bil vinograd.
G. dr. Vošnjak potem vladi oponaša, da iz početka ni dovolj odločno proti trsni uši postopala, Iti navaja, koliko denarja so iz državne kase po-trošali na Nemškem in Ruskem, da so trsno uš precej, kjer se je prikazala, pokončali. Ako se vinogradi niso mogli obvarovati proti trsni uši, naj se od nesrečnih vinogradnikov saj ne zahteva, da mo rajo plačevati davek od vinograda, katerega nimajo.
Državni zbor je potem v zakon vsprejel določbo, da se od opuščenih vinogradov plača le tisti davek, kateri se za nje odmeri po kulturi, v katero spadajo. Bati se je pa, da gosposka zbornica ne uniči te določbe, ker se, kakor se kaže, finančno ministerstvo protivi taki spremembi zakona o zemljiščnem davku. ,S1oy. Gosp."
KI trum o c«tr»vll«>n u«neh. Vsem, kateri trpd vsled zapretja ali slabega prebavljen j a, napenjanja, tiščanja v prsih, glavobolja in drugih slabustij, pomaga gotovo pristni .Molio v Seidlitz-prašek". Škatljica I gld. Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dnnaji. Tuchlaubcn 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat 1 njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (11—1)
1 mrl i so r LLjilbIJiint:
22. januvarja: Plaž Hartman, poštnega sluge sin, 2 leti, Kurja vas št. 16, za vnetjem pluč.
2;i. januvarja: Krist jan Kuhelj, kondukterjev sin, 5 mes., Frančiškanske D lic 8 št. ti, za božjastjo. — Urša Velka-vrh delavčeva žena, 41 let, Sv. Florjana ulice št. Iti, za krvavenjem.
25. januvarja: Anton Strehar, mesarjev s n, 6 dni, Sv. Petra cesta št. 58, /.a čeljustnim krčem. — Altmi Prei-nič, zdravnikova bOi, 4 hj^s., Kravja dolina št. 1, za oaep-nicami.
26. januvarja: Ana Jančar, delavčeva hči, 1V4 leta, Poljanska cesta št. 18, za otrpnenjeiu pluč.
V deželnej bolnici:
23. januvarja: Janez Hricsovec, piskrovczec, 9 let, za jetiko.
24. januvarja: Jakob Košmeri, gostaČ, 65 let, za jetiko.
Metioro logično poročilo.
1 J	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrili* v mm.
d	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	741-60min. 739 89 im. 742 20nm.	— 3-6°C — 16° C — 4-6" C	si. zah. si. vzh. si. vzh.	obl. jas. oul.	0*00 ras.
Srednja temperatura — 3'3», za 1*7° pod normaloni.
IDiinajska "borza,
dne 27. januvarja t. 1.
(Izvirno telegrafic.no poročilo.)
Papirna renta......... .
Srebrna renta ..... .....
Zlata renta ...........
5°/0 marčna renta.........
Akcije narodno banke.......
Kreditne akcije.........
London ....
Napol . .....
C kr cekini ....
Nemške marke    .... ...
4% državne srečke iz 1 18.">4 250 gld Državne srečke iz 1   1861 100 gld
4".',, avstr zlata renta, davka prosta Ogr»ka zlata renta 6°/0
ti n      ■ lo
„    papirna renta 5% . .
f)*/„ štajerske zemljišč  odvez ohlig Dunava reg srečke f»*/n 100 gld
Zemlj obč avutr 4'/,0/o zlati zast listi l'rior oblig Elizabetitie zapad železnice Prior oblig  Ferdinandove sev. železniee Kreditne srečke 100 gld
Hudo I love srečke . 10 „
Akcije antrlo-.-i' str  banke 120 „
Trnraiuwuy-druftt velj. 170 gld a v. . .
Izprašani
s prav dobrimi spričali Išče mest m. Na zahtevanje je pripravljen kavcijo položiti. — Dopise se prosi z naslovom: Joptip Zaurajiek v Velikih laćali. (56—1)
83 gld. 4f>			kr.
84	■	—	n
106	n	40	9»
98	m	65	n
864		—	n
303	n	—	n
123		70	n
9	H	77	9
5		SO	n
60	n	36	s
126	n	60	
17t		—	TI
10J	n	50	It
97	n	85	r n
93	„	95	»
104		—	n
Itn		50	n
122	■	50	n
112	■	—	T*
105	f	50	
17H	K	—	«
19	n	60	JI
104		50	f|
213	»	25	n
Denašnjej številki „Slovenskega Naroda" pri ložen je računski sklep p osoj iln i ce v Ce 1 j i ?a leto 1884. na katerega svoje čast. čitatelje opozorujemo. (58)
100 litrov naravno čistega
brinjevega cveta
j<- n« prodaj pri
Alojziji Domicelj-i,
(57—1) v ZagorJI pri Ht. Petru.
Prava larzeMa galerta
je uajgotovejše, najhitrejše in najcenejše sredstvo za ci-Mtenje iti sbolj sanje  vinu iu jamči 16 za najboljši vapefe; dobiva se pri (30—5)
A. ■■ A It ■ >■ \\\-u.
■v I_o"U-"tolj*iza.l, Tavčarjeva palača.
______S$&JESft,
c. k. notar in zagovornik v kazenskih stvareh,
odpre (47—2)
v torek dne 27. januvarja 1885
svojo pisarno
L_     v graščini vit. dr. Jos. Savinschegg-a. 1J
Vabilo na naročbo
Jurčičevih zbranih spisov.
Jurčičevih »Zbranih spisov stoji:
I. zvezek, nevezan po......... jI— \r.
elegantno vezan po......... 160 „
JI. zvezek, nevezan po.......... 70
elegantno vezan po......... 1*20
III. zvezek, nevezan po.......... 70 .
elegantno vezan po Ako pa tudi od-dajemo vsak posamičen zvezek, vender se priporoča, pošiljati naročnino /a več zvezkov s K u p aj Naročnina znaša t* 1., II. iu III. nevezani zvezek 2 gld. 40 kr. Za vse tri h'po vezane zvezke 4 gld.
....   120 .
Naročnina za zvezek I, II., III , IV. in V. stoji 3 gld. 50 kr., za elegantno veianih prvih 5 zvezkov 6 gld.
Naročnina pošilja 80 11 ■ 'J i ir i k I 111 u i ■ 11 ■ s poštnimi nakaznicami pod naslovom : g. Jos. S t a r č v Ljubljani, Marije Terezije ceBt*5.
Naročniki dobivajo knjige franco.
Dijaki dobivajo Jurčičeve ..Zbrane spise" po 60 kr. izvod, ako Hi naročć skupno po 10 izvodov ter zanje pošljejo gosp. drn. Jos. stare tu v Ljubljano^naročilno svoto 6 gold.
(22-5) Odbor za Jurčičev spomenik.
Zobozdravnik
V Švico, Francijo, Belgijo, Ameriko m Anglijo najceneje
vi a Innsbruck-Arlska žel eznloa.
Izdaja Voznih listov (kart) za železnice in parnike. Vsa pojasnila o potovanji po avstrijskih in inozemskih deželah daje zastonj (800-7)
Innsbruck, ErloiBtrasse 13. Mej narodna prometna pisarna.
SCMIGERf
z Dunaja
stanuje 7 hotelu „Stadt Wien", II. nadstropje, aobna štev. 23 ln 24.
Ordinira vsak dan od ». do 12*/t* are oa> 2. do 4. are popoludne. Vse operacije izvajajo ne hitro in gotovo prav po modernih zahtevah novejšega časa. (34—4)
nuiiHim
\ vzajemno zavarovalna banka v Pragi. P. n. člani oddelka HI,
katerih zavarovanje v društvih za vzajemno podedo vanje konča dnč HI. decembra 1884, poživljaj'* se v smislu §. 12 pravil te^a oddelka, da pošljejo narar-noet glavnemu ravnateljstvu v Prago a pri* poročenim pismom naslednje llatlne:
1. Krstni liti! wvsriiv«n«a (obuiiiljenca), t j. tistega, Bil čegar življenje je bilo zavarovanje skleneno. Ta list — ali pričevalo o starosti — mora biti izdan po dotičnem župnijskem uradu in redno kolekovtin; navaden Isplaek Is matice ne «»-doHtule.
2. Pričevalo« iln Je. zavarovanec (ob-inlftljenec) |>reftivel 91. dan mencei. decembra IHH-i. To pričevalo izda tudi župnijski urad in potrdi občinsko predstojniku o, oziroma c. kr. beležil, k občine, v katerej je v tem času naseljen zavarovanec.
Po izrecnem glaal §. 12 pravil od«l. III. Isfcubi taakdo, ki teh lltttln ne predloži na|-kasneje do »I. M »relja IH«r>, VMe »voje pravi ee do kotiečnepja delefta iu aapade lak delea y korist ootalili članov dotit-nega p«> dedovanjskega druatva. (5">)
Glavno ravnateljstvo vzajemno zavarovalne banke „Slavlje" v Pragi.
-J^.J^T---r^if^alig^-
so izšle iu se dobivajo sledeče knjigo:
Knez Serebrjani.
Roman. Spisal grof A. K. Tohtoj, poslovenil J. P. — HI. 8°, 609 stranij. Cena 70 kr., po poflti 80 kr.
NOV.
Roman.  Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8°, 32 pfll.  Ceua 70 kr., po pošti 80 kr.
T^jljcl^z našega časa.
Roman.   Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 2H4 stranij.   Cena 40 kr., po posti 45 kr.
■>ubi ovski.
Povest.   Spisal A. S. 'Pu&kin, poslovenil J. P. -   Ml. 8°» 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr
Wa\ znižano ceno
se morejo še dobiti sledeče
slovenske lepoznanske knjige:
I. zvezek, ki obsega: Stenografu«, spisal dr. Ribić.
— Životopisje, spisal JtajčBoz. — Prešern, Prešerih ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič.
— Pisma iz Rusije, spisal dr. Celeatin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava bode, novelica, spisal J. Ogrinec.  Volja ....   15 kr.
H. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal J. Jurčič.  Velja........25 kr.
V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, frag-eoski spisal Viktor ClierbuUez, poslovenil Davorin I lastnik. Velja .   . ■...............25 kr.
VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski Bpisal J/. Itevib-e, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev lh država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulatje, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.........15 kr.
Za vbo 4 zvezke naj se priloži še 15 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Zeleznikur.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".
97