g T E V. Cena 38 Din vsako sredo. MESEČNA PRILOGA »NOVICE V SLIKAH« V LJUBLJANI, DNE 4. SEPTEMBRA 1929 L E T O 42 Vlad. Pušenjak: Cene kmetijskih pridelkov. Kadarkoli so imeli kmetijski pridelki alabo ceno ali so bile težkoče glede prodaje kmetijskih pridelkov, so že nastopili hujskači, žal mnogokrat inteligenti, in eo hujskali proti vladi, hujskali proti poslancem, češ: vlada je kriva, poslanci so Krivi, da imajo kmetijski pridelki tako slabo ceno. Mnogokrat so bili ti hujskači sami prekupci, mešetarji, ki so tlačili ž.e itak slabe cene kmetijskih pridelkov in valili krivdo na druge, samo da bi zakrili svoje nečedne kupčije. Žal, da se je vedno našio dovolj ljudi, ki so slepo verjeli hujskačem in iskali vzroke slabim cenam kmet. pridelkov tam, kjer jih ni, in ki so delali odgovorne za slabo vnovčenje kmet. pridelkov one činitelje, kateri nimajo nobenega vpliva na določevanje cen kmetijskih pridelkov. Ako so pa dosegli kmetijski pridelki ugodne cene, ni noben prekupee, ni noben mešetar hvalil vlade ali poslancev, da so to dosegli, takrat se je smatralo kot samoumevno, da je to zasluga onih krogov, ki trgujejo s kmetijskimi pridelki; nikdo ni omenil, da so ti trgovci boljše plačali naše kmetijske pridelke, ker so dosegli zanje boljše cene v — inozemstvu, kamor gre večina naših kmet. pridelkov. Vprašanje cen kmetijskih pridelkov je tako važno, da je treba o tem vprašanju jasno in odkrito spregovoriti in razpršiti vsa ona naziranja in goljufive nade, katere širijo razni hujskači, ki vedoma in namenoma varajo nepoučeno ljudstvo. Najprej moramo povdariti, da nikdo v naši državi ne določa cen kmetijskim pridelkom, da so iste odvisne od cen na svetovnih tržiščih in to tem bolj, ker smo mi agrarna država, ki moramo velik del naših kmetijskih pridelkov izvažati v inozemstvo. Drugo, kar treba nič manj glasno povdariti, je: mi nimamo organizirane skupne prodaje kmetijskih pridelkov, mi nimamo organiziranega izvoza kmetijskih pridelkov, temveč nebroj mešetarjev in prekupcev — domačih in inozemskih — se peča s prodajo kmetijskih pridelkov. Ti prekupci in mešetarji zaslužijo po navadi več kakor dobi kmet za svoje pridelke. Razvoj razmer. V naši državi se proizvajajo v znatnih množinah in izvažajo večinoma v inozemstvo pšenica, koruza, les, živina, hmelj in vino. Po prevratu so se vsi kmet. pridelki lahko dobro prodali, ker so bile vse države izčrpane, ker so industrijske države za vsako ceno kupovala živila, ker ni bilo v nobeni državi zalog, oziroma rezerv. Čimbolj so se vračale redne razmere, čimbolj se je urejevalo gospodarsko življenje, oso-bito se zboljševale razmere v kmetijstvu, tem manj je bilo povpraševanja po kmet. pridelkih, kar je imelo kot posledico pad cen. Vse države so z vsemi silami stremele za tem, da ustalijo svojo valuto; to je storila tudi naša država koncem 1,1925. Stabilizacija valute je zopet ugodno vplivala na cene kmetijskih pridelkov. Pri nas so cene kmet. pridelkov po ustaljeni valuti padle za 40—50 odstotkov, dočim so cene raznim industrijskim izdelkov, katere dobivamo iz inozemstva, padle le neznatno. V zadnjih letih streme vse države, tudi industrijske, za tem, da povzdignejo svoje kmetijstvo, da povečajo kmetijsko proizvodnjo, da postanejo glede kmetijskih pridelkov vedno bolj neodvisne od uvoza iz inozemstva. S smotreno gospodarsko politiko so nekatere države, kakor Avstrija in Nemčija ta cilj dosegle, agrarne države, osobito naša država, smo izgubile svoje dosedanje odjemalce, odnosno so njih potrebe znatno manjše, naš izvoz kmetijskih pridelkov v te države je — mnogo manjši kot je bil v prejšnjih letih. Prvo mesto pri izvozu naših kmetijskih pridelkov zavzemata. pšenica in koruza. Po podatkih iz leta 1928. so pridelale v Evropi več pšenice kakor se je doma porabi sledeče države; Jugoslavija, Ogrska, Rumunija in Bolgarija. Premalo pšenice so pridelale Angleška, Nemčija, Italija, Francoska, Belgija, Češka, Avstrija, Poljska in Španija, Le neznaten del držav v Evropi dobi lahko pšenico v Evropi, večina manjkajoče pšenice pride iz Amerike ali pa iz Avstralije. Severna Amerika, Argen-tinija in Avstralija pridelajo več pšenice kakor jo potrebuje Evropa, imajo osemkrat več pšenice na razpolago kakor Jugoslavija, Ogrska, Rumunija in Bolgarija skupaj. Ni čuda tedaj, če diktira Amerika cene pšenici na svetovnem trgu, ni čuda, ako Amerika polagoma prevzema dobavo pšenice tudi v — Evropi. Svojo premoč je pokazala Amerika letos, ko je povzročila padec cen pšenice od 260 Din za 100 kg pa 200 Din, kar je povzročilo, da so na mnogih tržiščih bile cene pšenici nižje ko 1. 1914. Pšenice se na svetu vobče več pridela, kakor porabi; iz lanskega leta so ostale ogromne množine pšenice neprodane, zato je vsak trenutek mogoče, da cene pšenici še padejo, zato obstoji nevarnost, da izgubi naša država še one odjemalce, katere je doslej imela in da stopi na njeno mesto Amerika, katera lahko dobavlja cenejšo pšenico, ker so pridelovalni stroški mnogo nižji kakor pri nas. Koruza je vsled suše v letih 1927. in 1928. slabo obrodila. Lani je v Evropi samo Bolgarija več koruze pridelala, kot je doma rabi, pač pa so več pridelale države v Aziji, Afriki in Ameriki (Argentinija in Severna Amerika). V splošnem se ni na celem svetu toliko pridelalo, kolikor se rabi, zato so ostale cene stalne, zato smo doživeli, da je bila koruza dražja ko — pšenica. V drugi vrsti pride pri zvozu v poštev les. Največ lesa gre v Italijo, a ne za potrebe Italije, temveč so Italijani le prekupci, ki pošiljajo les v prekomorske države. Cene lesu v zadnjih letih niso bile povoljne, šele letos so se precej poboljšale. Gotovo imajo Italijani izredno velika naročila iz tujih držav, ker letos dosti boljše plačujejo les ko prej in niso nič izbirčni, vzamejo vsako blago, katero se Z našo umetno niošfovo esenco ..Mosttn" si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izvrstno obstojno in zdravo domaČo pijačo. Cena 1 steklo-niči za 150 litrov Din 30—. po pošti Din 50'-. Dobi so samo v drogerlji A. Kane sinova Ljubljana in drogeriji \Volfram nasl. M. Kane, Maribor, Gosposka 33. STEV. 39. mmmmmmmmmk ijim ponudi. Z* le« bi lahko mnogo več dobili, ako bi ■« osvobodili težkega jerob-stva. ako bi n«ž les brex posredovanj« Italijanov pošiljali naprej, osobito, ako bi pošiljali celo ladje lesa v Ameriko, Afriko in drug« prekomorske kraje. Zadnja leta smo tarnali, da se živin« ne more prodati, da nima nobene cone, letos »e je naenkrat položaj spremenil. 2ivin« se lahko proda in ima prav lepo ceno, ker prihajajo inozemci, osobito Lani, na naše sejme iu prav dobro plačujejo živino. Želeti bi bilo, da ostanejo te ugodne razmere, a ni verjetno, da bi dolgo časa ostale, zato moramo vso skrb in pozornost obrniti vzreji plemenske živine, katero bomo lahko vedno dobro prodali tudi v domači driavi. Kdor zasleduje hmeljske cene eadnjih 25 let, ve, kako so se iste spremi-atale. Bilo je le o«r let s dobrimi hmelj-skinii cenami, ncKoliko let s srednje dobrimi cenami, večina let p« s slabimi hoteljskimi cenami. Ugodne hmeljske cene * I. 1925. in 1926. so »ustvarile ogromno Število novih hmeljarjev, produkcija hmelj« se je početvoril«. konsum (uporaba) hmelja se pa ni prav nič povečala. Priti je moralo dc tega, da so hmeljske cene strašno padle, da niso dobili hmeljarji niti toliko ta hmelj, da bi pokrili proizvodne stroške Op«ža se, kar se je večkrat opažalo v teku zadnjih 25 let, da mnogi hmeljarji opuščajo svoj« hmeljiSča, oziroma znatno zmanjšujejo svoje nasade. Hmelj gre skoraj ves v inozemstvo, kupčija s hmeljem imajo v rokah le inozemci, ki se poslužujejo domačinov le kot priganjačev. Hmelj je trgovska rastlina, katere cena je popolnoma odvisna od špekulacije, zato ni čudno, ako so razlike glede cen hmelja v posaiuesmh letih tako velike. Mnogo škode glede cen so napravili »novi« hmeljarji, ki so postali nestrpni, ker niso takoj, ko so obrali hmelj, dosegli lepih cen in so ponudili svoj pridelek za vsako ceno, dobremu slovesu našega hiuelja pa jp škodovalo tudi slabo blago. Enotna organizacija hmeljarjev c. dobrim vodstvo.«, ki bi ne imela ozira napram domačim hmetjskim mešetadem. bi gotovo dosegla ugoUneiše razmere glede ven hmelja. Uvaževati se mora. da je Jugoslavija tretja država na svetu glede produkcije hmelja iu da služi naši hmelj zato. da nadoknadi primanjkljaj hmelja v Nemčiji. Ako bcao proizvajali prvovrstno blago, bomo lahko dobili dobre kupce in dosegli zboljšanje cen. Največ težkoč v aaii državi povzroča vaovOeaje vtMb. Vlaa pridelamo v aa$i državi toliko, da ga a« mmtsis> sann uporabiti, zato smo oave-sauu na uvoz, Cene vinu v naši državi kvarijo rasten* gospodarske razmere, katerih poledica je, da so prideloval, stroški a pr. v VsMvodioi, Srem*, mnogo nižji ko pri »a:«. Celo Bftšo trgovsko ia carinsko politiko b» morali imiaertti * teiu prave«, da bi zajasaOili zabita izvoz vina v inozemstvo. Naše slovensko vtru» j« imelo svoje dobre odjemalce pred prevratom na Srednjem in Gornjem Štajerskem in na Nižjem Avstrijskem, Po prevratu je nov« država Avstrija, kater« je v prvi vrsti potrebovala živeža, 7. visoko uvozno carino otežkočila uvoz vin« is slovenskih krajev. Glede izvoza vina bi morala pomagati država v toliko, da bi dala vinarskim zadrugam sredstva za ustanovitev zatožnih kleti v Avstriji na razpolago, kakor tudi da bi podeljevala premije za izvoz vina. Naši vinogradniki pa morajo skrbeti za to, da bodo pridelovali prvovrstna, kvalitetna vina, kakor tudi, da bodo večji vinogradniki, oziroma njihove zadruge, postavili na trg vina v steklenicah, za katera se vedno lahko dobe odjemalci. Naše delo ▼ bodočnosti. Skrajni čas je, da začuemo smotreno akcijo za odpravo blagovnega oderuštva, katero je v prvi vrsti krivo, da ne dobi kmet primernih cen za svoje pridelke. Kakor je denarno zadružništvo uničilo denarno oderuštvo v Sloveniji, katero še bujno cvete na Hrvaškem in v Srbiji, tako bo mogoče potom zadružništva, in to le potom blagovnega zadružništva osvoboditi kmeta od onih prekupcev in mešetarjev, ki ga odirajo. Potoni dobro organiziranega blagovnega zadružništva se bo dal izvršiti i izvoz kmetskih pridelkov, se bo dalo doseči dobra in stalna tržišča za naše kmet-ske pridelke. Tako zadružništvo se ne da čez noč ustvariti, treba vztrajnega, večletnega del«, kmečko ljudstvo mora, četudi se naenkrat vse ne doseže, potrpeti in ostati zvesto zadrugam, ki se morajo boriti z ne-broj nasprotniki, kateri ne bodo držali rok 'križem, ako vidijo, da jim hočejo zadruge iztrgati masten dobiček, katerega so imeli kot mešetarji in prekupci pri prodaji kmetskih pridelkov. Neobhodno potrebno je, d« posnema naša vlad« sosedne države in počne s ši-rokopotezno akcijo za pospeševanje kmetijstva, da s posebnim zakonom ugotovi tozadevni program in preskrbi potrebna sredstva za izvajanj« tega programa. Nujno potreben je tudi zakon o kontroli kmetskih pridelkov, ki so namenjeni za izvoz, da se prepreči izvoz blaga slabe kakovosti, katero bi nas onemogočilo na svetovnih tržiščih. V tretji vrsti, in to a« v zadnji vrsti mora iti naše stremljenje za tem. da bomo ne naših posestvih več pridelali ko doslej in da bomo pridelali kmet. pridelke boljše kakovosti; s tem bomo znižali pridelovalne stroške, bomo lahko konkurirali na svetovnih tržiščih in bo donosnost (rentabilnost) naših posestev večja ko doslej. Izko-riščajmo ves napredek v kmetijstvu, upo-rabijajrao gnojnico ia umetna gnojila, skrbimo za dobra semena, za dobro pasmo živin«, posiužujino se kmetijskih strojev, uspehi ne bodo izostali. Vedno pa imejmo pred očmi, da si bomo s svojim lastnim delo«, s skupnim nakupom kmetskih potrebščin in skupno prr?daj® kmetijskih pridelkov ustvarili primerne cene kmetijskih pridelkov, n« zanašajmo se pa in ne pričakujmo. da bi nam vlada ait kaki poslanci kdaj pripomogli do — boljših cen kmetijskih pridelkov. Vlada more z dobro gospodarsko zakonodajo le pospeševati izvoa AEROXQlM polovi vse muhe! posname//t m fore/ zahtevajte izrecno „ Aeroxon * »/ • __________ kmetijskih pridelkov, cene kmetijskih pridelkov pa so bile, so in bodo odvisne od cen na svetovnih tržiščih, kakor tudi od vsakokratnih letin, odvisne od tega, ali je kakega blag« prav mnogo na razpolago, ali ga je več na razpolago, kakor znaša potreba, ali pa razpoložljiva množina ne zadostuje za potrebe prebivalstva. Zadružni kongres se je vršil v nedeljo dne 1. septembra v ljubljanski Delavski zbornici. Prihiteli so odposlanci z vseh strani države. Nad 600 se jih je nabralo. Predsedstvo so tvorili prof. Bogomil Remec, min. na razp. Anton Kristan in Rudolf Gajler iz Zagreba. Kongres je otvoril g. Anton Kristan, ki je po-vdarij, da praznuje Glavna zadružna zveza leto« desetletnico svojega obstoja. Nato je pozdravil zastopnika ljublj. velikega župana dr. Andrejko, obl. komisarja dr. Natlačena in druge odlične predstavnike. Oblastni komisar dr. Natlačen je med drugim povdarjal: »Važnosti zadružništva se Kaša oblastna samouprava v popolni meri zaveda, kar je tudi v dejanju dokazaia. Zadružništvo je slovenski narod gospodarsko osvobodilo in naša želja je. da bo osvobodilo tudi vse Jugoslovane in jih privedla do učvrstitve gospodarskega stanja. S tega stališča smo veseli, da se kongres Glavne zadružne zveze vrši v sredi- j šču ljubljanske oblasti.« Za dr. Natlačenem so še govorili: predsednik trgovske zbornice Ivan Jelačin, dr. Ludvik Proha-ska. ing. Ivan Varga, dr. Jože Basa j, Miloš Štibler in Martin Glavina. S kongresa je bila poslana udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravne brzojavke ministroma dr. Korošcu, dr. Frangešu in načelniku mednarodnega dela Albertu Thomasu. 0 kongresu bo prinesel Domoljubov jGospo-dar c še kaj več. Ce pridejo otroci z zahtevami, ki jun jih ne moreš in tudi ne smeš dovoliti, bedi trdna in ue daj vojk U rok. STRAN 427 inmimnin*«—i*II K A I I £ d Na župnijo Kostanjevica je bil lirae-Sfen v četrtek 28. avgusta gosp. Franc Golob, doslej kaplan v Ribnici. d Temeljni kamen zn novo katoliško rerkev v Zaječaru v Srbiji je blagoslovil tr dni belgrajski nadškof dr. Rodič. d »Martlnišče« se imenuje novo poslopje dijaškega doma v Murski Soboti v Slov. Krajini. Blagoslovil je lepo hišo dno 1. septembra sam mariborski knezoškof dr. Andrej Karlin. <1 Naša »postojnska« jama. Blizu železniške postaje Zavala na progi Sarajevo —Dubrovnik so pregledali podzemsko jamo in ugotovili, da je 8 km jame že dostopne in da je jama najbrž dolga 20 km. V jami se nahajajo rnala jezera in lepi kapniki. Ta mošnji oblastni, odbor bo jamo udobno opremil. d Kulturno delo ameriškega poslaniku. Na Bledu se nahaja ta čas tudi ameriški poslanik pri belgrajskem dvoru gcsp. Prince. Gospod se je izkazal tudi kot komponist, zakaj te dni je mornariška godba na Bledu igrala poslanikovo Jugoslovansko koračnico . Nedavno je napisal gosp. Prince za Amerikance ludi slovnico srbohrvaškega jezika. d Gospodarsko razstavo so otvorili 1. septembra v Skoplju. To je prva tovrstna prireditev v južni Srbiji. d »Kmetski lis! je bil te dni pred sodiščem radi prestopka čl. 5. zakona o javni varnosti in redu v državi. Obtoženi urednik bo moral za en teden v zapor in plačal bo 300 Din globe ter še druge stroške. d Manj smo pokadili. Letos v juniju je imela monopolska uprava pri tobaku 7,747.623 Din manj dohodkov kot istega meseca leta 1928. Denarna kriza! d Vsak dan oskrbuje katoliška dobrodelnost v Nemčiji 144.000 otrok, 73.960 bolnikov in 210.959 siormakov vsake starosti in konfesije. d Naše visokošolsko dijaštvo, Zopet se bliža jesen in z njo križev pot marsikaterega študenta, ki se bo zatekel kot abi-turijent prvič na tla naše univerze ali pa fco nadaljeval svoje študije na njej. Dijaško podporno društvo, ki so ga ustanovili slovenski katoliški akademiki v Ljubljani in ki ima velevažen in socialno zelo vzvišen namen, da oskrbuje okrog sto revnih kat. akademikov s ceno hrano, je navezano le na vplačila za hrano, ki pa so vsled ubožnosti le prenizka, da bi se moglo društvo ob njih vzdrževati, Zato se društvo obrača vedno na slovensko javnost s prošnjo, da po svoji moči prispeva tako socialno važno ustanovo kot je naša dijaška miza. Prepričani smo, da bo sleherni, ki se zna vmisliti v položaj inla-revnega študenta, blagohotno prispeval v tako nujne namene (Miklošičeva cesta 5, Akademski dom, Ljubljana). V si nal bodo prepričani, da vrše s tem narodno! socialno in kulturno delo spričo slovenskega najvišjega znanstveno-prosvet- nega zavoda, kot ,'e naša univerza! Naj bodo uverjeni, da jim je trajna hvaležnost kat. visokošolcev zagotovljena! — Odbor Dijaškega podpornega društva v Ljubljani. d Nova luščilnica riža. Na Sušaku se gradi luščilnica riža, ki. bo začela z delom ze tekoče leto. Obratovala bo v poslopju prejšnje tovarne za strojenje usnja. Stroje za luščenje so naročili iz Italije, ker je pri podjetju s precejšnjim deležem udeležena znana italijanska luščilnica riža v Milanu. d Vino po dva dinarja. Preteklo nedeljo se je vršilo v Šibeniku veliko zborovanje vinogradnikov, ki so razpravljali o težkem položaju na vinskem trgu, nastalem vsled velikega padca cen. V Šibeniku so ponuja vino po 2 Din liter. d Novo tovarno za milo hoče napraviti v Zagrebu angleška industrijska družba »Sunglight . Kapital 1,250.000 Din je na razpolago in bodo z gradnjo vsak čas pričeli. d Veli I iega orla je ustrelil v lovišču občine Ščavnica pri Gor. Radgoni g. Jakob Nidl. Med lovcem in orlom se je vršil pravi boj in je povzročil orel Nidlu več krvavih ran. d Kuga na gobcih in pavkljih je nastopila pri goveji živini v zgornjem Banatu, posebno okrog Nove Kaniže in v ozemljit reke Tise. Oblast je izdala v svrho omejitve potrebne varnostne odredbe. d Sodov za vino fco manjkalo. V Šibeniku je grozdje po 1 Din kilogram. Tako poročajo hrvatski listi. Cena je zaradi tega tako nizka, ker je letina izredno dobra ter je grozdja obilo na razpolago. Letošnja trgatev grozdja v šibeniškem okraju bo po poročilih tako po kakovosti kakor po množini boljša od lanske. Pojavilo se je pa pomanjkanje sodov, ker imajo vinogradniki še mnogo vina od lanske zaloge. d 15 odstotkov je treba prihraniti pri državnem proračunu, zahteva finančni minister od vseh ministrstev. i d Na dekliški osnovni in meščanski , šoli Šolskih sester de Notre Dame v Šmi- j helu pri Novem mestu bo vpisovanje učenk j 11. in 12. septembra v smislu naredbe mi- ! nistrstva prosvete. Dne 16. septembra je šolska sv. maša in 17. sept. se začne re- , den pouk. __ I d Člani Križanske moške kongregacije j se tem potom obveščajo, da zaradi slo- . vesnosti na Rakovniku, dne 8, t. m. na- j povedani popoldanski druibeni shod od- j pade in so torej razposlana vabila brez veljave. Zjutraj cerkveno opravilo po na- : vadi. I d Oglasil se je v našem uredništvu 2. t. m. g. Ivan Kozole iz Brunsuina v Ho- j landiji ter sporočil pozdrave vseh ondot- i nih Slovencev sorodnikom, prijateljem in ; znancem v domovini. d V Škof ji Loki v kapucinskem samostanu je umrl daleč naokoli znani in pri- ^ ljubljeni brat Matija Červan iz Dobrniča na Dolenjskem. Naj v miru počiva! j d Za novega trgovinskega ministra j imenoval Nj. Vel. kralj g. Jurija Dema troviča. d Iz avtomobila jc padel 45 letni dela-j vec Jurij Kump iz Mozlja pri Kočevju in | se zelo poškodoval. j d Med odbijače je prišel pri premikanju vagonov v Brežicah 18 letni Franc Strgar iz Zverinjaka. Zdrobil si je prsni koš in kmalu umrl. i d Pod vlak je padel na mariborskem glavnem kolodvoru 52 letni železničar v Krčevini stanujoči železničar Vinko Gr-njak. Je umrl v bolnišnici. d Težka avtomobilska nesreča. Dne 28. avgusta je privozil Anton Horvat, šofer in prodajalec mesnatih izdelkov tvrdke Rudolf Welle iz Krčevine pri Mariboru, v smeri iz Šmartna proti Otiškemu Vrhu pri Slov. Gradcu. Vozil je s trgovskim avtomobilom. Ko pripelje z avtom do železniškega prehoda, ki nima nikakih zatvomic, privozi železniški stroj, kateri zgrabi avto v bok in ga vleče s šoferjem vred 76 metrov daleč. Avto je popolnoma razbit, a šofer je obležal težko poškodovan in je umrl v slovenjgraški bolnišnici, ne da bi se bil zavedel. Tovarnar g. Welle je takoj, ko je zvedel o nesreči, odpotoval na lice mesta. Za reveže občine Šmartno je podaril vse mesne izdelke, ki jih je vozil Horvat z avtomobilom. Razbiti avto je bil vreden okoli 40.GG0 Din in ni bil zavarovan. | d Mrtvega so našli v postelji 66let-! nega g. Gobca iz Podgorja pri Sv. Juriju ob juž. žel. Zvečer je bil videti še popol-| noraa zdrav. Zadela ga je kap. j d Oblak se je utrgal pri Sarajevu in jo voda odnesla raznega materijala v vrednosti pol milijona dinarjev. d Sam si je vzel življenje v Trenkovi pri Požegi bivši radičevski poslanec Zelič, I d Mrtvega so izkopali iz jame. V neki zagrebški tovarni na Prilazu popravljajo posamezne zgradbe. Med delavci ie bil zaposlen tudi 35 letni Blaž Ivankovič, ki je kopal temelje za novi bazen. Ko je bil tako zaposlen na dnu jame, se je naenkrat udrla zgoraj zemlja, ki je hipoma zasula Ivankoviča. Prisotni delavci so seveda brž priskočili svojemu nesrečnemu tovarišu na pomoč, toda bilo je že prepozno. Ko so Ivankoviča izkopali iz jame, je bil že mrtev. d Požar se je pojavil pretekli teden v pritličju frančiškanske gimnazije v Sinju. V poslopju se nahaja dragocena zbirka. Gasilcem se je posrečilo omejiti požar in rešiti tako poslopje in mnoge dragocenosti in redkosti. d 100 vagonov žita je pogorelo Ivanu Tesslerju v Somboru v Vojvodini. d Mačka s tremi nogami. V Gornjih Petrovcih v Slov. Krajini je prilezlo te dni iz gnezda mače, ki ima samo tri noge, a skače in teka hitro, kakor vsaka druga štirinožna mačka. d Volkovi pri oslih na paši. V vasi Ve-šičih pri Sarajevu v Bosni so se pojavila zadnje čase velika krdela volkov, ki napadajo osle na paši. Volkovi so poklali do sedaj pet oslov in enega konja. V okolici Goražde pri Čupljini so kmetje napravili na volkove velik lov, ki se je posrečil. Kmetje so namreč ubili štiri volkove. PO DOMOVINI Fran Wernig: Po BelokrajinS. Tako zelo daleč in vendar — tako blizu nam je Belokrajina I Nedelja popoldne. V blaženi tišini počiva vsa pokrajina od Črnomlja do Vinice. Celo ciganska naselbina v gozdu ob cesti praznuje danes, in črno zagorele stalne naše goste in navihane ciganke v kričeče pisanih nošah navdaja neka resnost in dostojanstvo. Nedelja je. Vrh klanca se odpre očem valovita ravan, katero na južnem obzorju zapira vas Dragatuž. Mogočno in veličastno se dviga nad siromašnimi, povsem v drevju skritimi hišicami velika, daleč naokoli se ozirajoča bela cerkev. Na precej obsežnih, zamočvirjenih travnikih pod vasjo pa se pasejo črede pisane in iz vseh pasem skrižane govedi. Ob vsaki čredi sede pastirji, otroci in odrasli ter colo starejši možje. Pozdravim najbližjega ter ga vprašam, čigava je živina ob cesti. »Moja je,« odvrne. »Pa vi pase-te?« vprašam. »Da, čas iinam in tudi nimam drugega pastirja.« — Osupne me njegovo preudarno ■izražanje ter ga koj vprašan), če ni bil v Ameriki. »Seveda sem bil, IS let,« mi reče »in sedaj sem poslal sina tja, da služi in nas podpira. Polovica naših je v Ameriki,« mi začne'razlagati, »le malo se jih vrne; lahkomiselni so iu pozabijo na domovino.« »Toda doma bi se dalo živeti, če bi ljudje imeli kaj razumevanja za gospodarske zboljšave. Kako malo imajo smisla za ureditev gnojišč in gnojiščnih jami Vidite tale travnik: zamočvirjen d Za 1500 Din cigaret, jajc, zabele in suhega mesa so odnesli neznani tatovi gostilničarju in trgovcu Ivanu Bergantu v Stari Loki. d Vso zlatnino so pobrali neznani vlomilci finančnemu svetniku Mozetiču v Ljubljani. Škode 15.000 Din. d Nov ročni zemljevid naše države. V založbi Učiteljskega doma v Mariboru je izšel nov ročni zemljevid Jugoslavije. Izdelala sta ga profesor Baš in Siavoj Dimnik. Pri izdelavi se je oziralo na najnovejše po raznih strokovnjakih ugotovljene podatke o naši državi. Zato je ta zemljevid popolnoma točen. Novi zemljevid ne bo samo dober pripomoček našim šolam, ampak bo prišel prav vsakomur, ki se hoče poučiti o tem ali onem o naši državi. Za tako temeljito domače delo je cena 6 Din naravnost nizka. Zemljevid je dobiti v vseh knjigarnah. d Sejem živinski, konjski, prašičji in kramarski v Vel. Mraševem ob Krki, se bo vršil v četrtek 12. t. m. Vabljeni so kupci in prodajalci. d Opozarjamo na današnji oglas tvrdke »Orient«, družba z o. z., tovarna barv v Ljubljani, Dunajska cesta. d Bolehajoči na žolčnem in ledvičnem kamnu ter kamnu v mehurja, kakor tudi ljudje, ki trpe na preobili tvorbi sečne kisline in protinskih napadih, morejo z uporabo naravne »Franz-Josef«-grenčice urediti delovanje črevesa. Možje z zdravniško prakso so se po dolgoletnih izkušnjah prepričali, da je »Franz-Josef«-voda zanesljivo in zelo milo učinkujoče sali-nično odvajilo, da se more priporočati tudi pri ranitvah v danki, kili in bolezenskem povečanju prostate. - Dobiva se v lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah. je in daje le enkratno slabo košnjo. Tu bi bilo treba državne podpore in s parno lopato osnažiti strugo ter omogočiti odtok vode.« Tako mi razlaga možak. »Kaj pa listi rebr? Kakor nalašč je za rejo ovac,« povzamem. »Ali jih tu kaj redijo?« »Malo-kateri se bavi s tem« odvrne. Izsekani gozdovi, zasanjani logi vitke, redke breze ter velike livade v lahnem vetru se zibajoče visoke praproti spremljajo prazno cesto " Vinico. Kako blizu in vendar — kako daloč nam je ta pokrajina. Srečavam mladino; gruče deklet in gospodinj, vse belo oblečene, spoštljivo in prisrčno-prijazno pozdravljajo; ravnotako možje, ki prihajajo od ve-černic. In vsem sije zadovoljnosi in prijaznost iz obraza. Skoraj bi človek pozabil na tolikanj poudarjeno belokranjsko revščino. Belo oblečene ženske sušijo otavo, spravljajo krmo. Mudi se, ua dež se pripravlja. Iz vasi pa prihaja glasen odmev breščeče harmonike. Razigranost navdaja Viničane. Godba, kakor v eni gostilni, tako tudi v drugih. Vstopim v prvo, in da pokažejo spoštovanje pred oblastjo, zaigrajo: »Lepa naša domovina ...« Zares, veselo je tul Hrvatska in Slovenija si tu ob Kolpi podajata roki. V eni, kakor drugi gostilni pa tožijo radi visoke oblastne takse, ki onemogoča ples in na Vinici tako običajno rajanje .. Kako daleč, in vendar, kako blizu si nam, Belokrajina I Hadovan Hrastov: Kjer na gričku cerkev stoji... 1. Praznik Domialskih Orlov. Ob široki glavni cesti in mimo nje v vse strani se razprostira trg Domžale. Od daleč vidite nad poljem le par visokih tovarniških dimnikov, v stran dvoje visokih železnih stolpov radijske postaje, ko se pa pripeljete iz Ljubljane z vlakom, vas ob progi pozdravi cerkvica na Goričici. Farnn cerkev v Domžalah je to, tiha, skromna, ljubki božji hram. Na gričku stoji, vsa je obdana s cipresami in drevjem, župniiče pod njo je takisto vse v cvetju in rožah hi lepa kapelica ob župnišču tudi tako. Lepo je v Domžalah, ko jim cerkev na gričku v rožah in cvetju stoji...I ie To nedeljo sem bil tam. Orlovska družinn domžalska je svoj praznik imela, dvajset let svojega obstoja je praznovala, prapor je nov dobila — zakaj bi ne stopil med tante, med dekleta, za- kaj bi ž njimi ne bil veseli? Tako sem bil razsot dil in sem šel. DruSIveni dom v Domžalah. Mogočna stavba ob glavni driavai cesti, malo je Jo takšnih društvenih domov v naši deželi I 2e v zgodnjih dopoldanskih urah je prijetno, živahno zavalovilo po Domžalah, slasti pred društveno hišo. S kolesi so se fantje od vsepovsod u daljne in bližnje okolice vozili, na vozovih, na avtomobilih so speli v trg, — kmalu je rdeči mul? orlovskih »raje zasul ulice ob društvenem domu in na livadi poleg njega. Potem je bil sprevod v cerkev, tam je Orlom prapor blagoslovil njih domači župnik, duhovni svetnik Bernik. Nato je gospod lepo pridigo zbranim imel... O mladina! Dvajset let, kaj to pomenil Ne leta, delo je tisto, kar praznujemo. Dvajset let trdega dela, krepkega dviga in rasti, razvoja in moči, dvajset let vzgojnega orlovskega dela p:\ je nekaj. In če je ob koncu drugega desetletja še prapor nov?! Da bi vam pol kazal, fantje, dekleta, moji dragi! Kot petero kamnov v križu nad u lovsko giavo v prapora s'*>ji, luko ti pel tiaerov za svojo življenjsko pot in cilj določilo. .. Najprej Boga in molite k njemu, zakaj brez njega ni pota, ni cilja, ni uspeha, ni prav ničesar... Bodite vitezi; pravi, resnični, vsakogar, najbolj pa žene in dekleta spoštujte, jim le lepih, dostojnih besed privoščite... Potem čistost, fantjel Čistost v vsem; v duši, v srcu jo je najbolj treba, ker brez nje ni sreče v življenju... Zatekajte se k Bogu, očiščnj-te se, zakaj sama veš, ljuba mladina, da si vendarle slaba sama iz sebe in grešiš vsak dan in vsak čas.. In nazadnje ljubezen, hčerka resnice) Ljubite jo, pa s prave strani. Na mater se spomnite, kadar ljubite. Iz matere izhaja vsa ljubezen, v njej je zbrano vse dobro... Tako je v glavnem govoril gospod vsej zbrani orlovski družini v cerkvi. Potem še sveta maša in konec in potem sprevod skozi trg. Slovenska zastava na čelu, konjenica, prapori, Orli, Orlice, naraščaj. Stel sem jih in jih je bilo blizu tristo. Domžale so trg, veliko okolico imajo, zavestne fante doma in povsod. Prijazen kraj je to in dvajset let in nov prapor je tudi praznik, ki vabi in kliče v Domžale In jih je prišlo od vseh strani, da se je trlo tudi pojaoldne, ko so Orli imeli telovadbo na zeleni livadi ob društvenem domu. Pa so ugajale vaje ip zlasti zadnja, ki so jo ob harmoniki vadile dekleta v narodnih nošah. * Se dvajset let in še dvajset, fantje, dekleta, mladci — vsi za novim praporom in tako kot vam kaže pot v peterih kamnih na križu nad orlovo glavo v praporu ... Popotnik po Dolenjski. Tokrat sem jo udaril od škocijanske strani ob zeleni Krki. Pod Belo cerkvijo sem srečal dva vozova, natovorjena z mlekarskim orodjem. Vpra- Najbolj varna naložbadenarja Račun pošt. hran, Ljubljana št. 10.680 Kranjska Hranilnica Ifubifana naifiSte obrcsfofungc sprejema vloge oa knjižice in na tekoči račun ter nudi Dovoljuje kredite proti vknjižbi na prvem mestu v tekočem računu In proti amortizaciji, daje menična posojila, izdaja garancije, izvršuje vse kontokorentne poBle. Za vlouo jam (i Ljubljanska oblast z vsem svojim premoženjem ln z vso svojo davčno moCio. Sam vodnika, kam pelje. »Kaj ne veste,i ml odgovori, »da Je v Beli cerkvi nova mlekarna v hiši, ki so jo kupilo Osrednje mlekarne od gospe Zwi-(terjeve? Tale inventar je pa last Mlekarske zadruge v Novem mestu, ki bo uredila v na novo za ta namen prirejeni hiši svojo mlekarsko poslovalnico« — Mahnem jo naprej proti Novemu mestu. Tu izvem, da pripravljajo gospodarsko razstavo, ki bo menda sredi oktobra na Kmetijski šoli na Grmu. Kmetijsko nadzorništvo je že pričelo n pripravami, llazstavilo se bo vse poljske pridelke, dalje jabolka, grozdje in vino. Poleg tega tudi kmetijske stroje, s katerim se vse to prideluje. Kmetijski nadzornik g. Wernig mi je zatrjeval, da kažejo ljudje veliko zanimanje za razstavo in da se že kosajo, kdo bo razstavil več in lepše pridelke. Pri vhodu v Novo mesto me je pozdravilo veliko poslopje, ljudska šola, ki bo pravkar dovršena in z novim šolskim letom, kakor mi je povedal prijatelj iz mladih let, ki sem ga slučajno srečal, izročena svojemu namenu. Poslopje je eno najlepših in najmodernejših te vrste, za novomeške razmere skoroda preobsežno in za gospodarsko moč aie-sla predrago. No, pa to je stvar Novomoščanov. — V šmihelu pri Žužemberku no dozidali novo šolo pod vodstvom mojstra g. Medveda iz Novega mesta. Tukaj so ljudje bolj navdušeni za vzgojo otrok kot pa v Mirni peči, kjer bodo rajši brez pouka, kakor da bi zidali, sem si mislil in jo udaril nazaj proti Ljubljani. Vrnem se zopet, ko bo grozdje n:?hko in sladko. Smrtna kosa. (Trslenik.) V soboto 17. avgusta 1920 so pokopali daleč okoli znano Ušlakarjevo mater iz čadovelj. Bila je dobra mati svojim otrokom, pa tudi revežem, katerih ni nikdar pustila brez daru iz hišo. Letos bi bila izpolnila 71. leto starosli. Huda bolezen jo je mučila celih Sest let iu nazadnje jo je popolnoma priklenila na postelj. Bog nam daj še mnogo lakih slovenskih inaterl Vas naj Ih> lepa! (Krvava peč.) Naši cerkvici sc Je te dni prenovila straha. Zal, da njeno vnanje lice vsled nesporazuma va-ščsnov ostane razdrapano kol je bilo. Vsled mnogih tujcev, ki pridejo k nam na izlet, moramo dati nekoliko več na lepolo vasi. Razkopana cerkev, razvaline sredi vasi, tekoča gnojnica po cesti — pri nas večinoma še ne poznamo vrednosti gnojnice — ne pri]>omorejo baš k našemu ugledu. Vendar moramo na tem mestu pohvaliti g. Janeza Zgonca, ki se mnogo trudi, da bi bila vsaj cerkev v redu. Tembolj pa je grajevredno postopanje onih, ki bi vsa bremena za skupni blagor najrajši odložili raz svojih ramen. Saj bi moral biti vsak celo ponosen, da more in sme čim več sio-liti za božjo čast. -— Tudi naša šola preživlja iz-premembo. Izrinili so nas iz starih, še dokaj udobnih prostorov. Najbrž se bomo morali zadovoljiti s takozvano »grofovsko* sobo pri g. gozdarju, ki pa za razred ni nič kaj primerna. Kot je videti, bo treba na vsak način drugo leto novega šolskega poslopja. Novi zvonovi. (Vransko.) Cerkev Matere božje za Čreto dobi dva nova zvona v nedeljo 15. septembra. Na predvečer bodo tam večernice in romarji bodo imeli priliko, da opravijo svojo pobožnost po večernicah, ali pa zjutraj, ko bo ena sv. maša ob 7, ob 10 pa slovesno blngoslavljanje novih zvonov ter slovesno sv. opravilo. Romarji in izletniki so iskreno vabljeni, poskrbljeno je tudi za okrepčilo. Blagoslovitev novih zvonov. (Podbrezje.) Na Mali šmaren 8. t. m. bo pri božjepotni cerkvi na Taboru blagoslovitev željno pričakovanih bronastih zvonov, ki jih je vlila ljubljanska Dr. fože Rant spetijalist za zobne in ustne bolezni v Škof// Loki te ordinira 4 dni in sicer 9., 10. //., in 12. septembra l^^t zvonovi vaa bodo sami vabili s slovesnim pritrkavanjem in UKmi glasovi kot prejšnji daleč znani ivonovi. Popoldne pa Vam priredi Izobraževalno društvo igro »Genovefa«, ki se je uprizorila pred 80 leti kot prva Igra v Pod-brezjah. Ce se hočete vživeti v stare viteške razmere, za časa križarskih vojsk, pridite! Romarjem k Materi Božji na Planinski Gori. Letošnji jesenski romarski shod pri M B. na Planinski Gori bo v soboto 14. in v nedeljo 15. septembra. Doslej je bil prehod čez državno mejo ob 3hodih prost, sedaj ni več. Na Planinsko Goro morejo po odredbi italijanskega obmejnega komisarijata v Postojni samo oni, ki imajo ali pravilen potni list, obmejno karto in pa oni, ki so v takozvajiem kolektivnem nemarna romarjev. Zalo se morale vsi, ki nimate potnega lista ali obmejne karte, zglasili pri domačem g. župniku ter povedati svoje ime, priimek, rojstno leto in bivališče. Ta priglas naj se izvrši v času, ki je v vsaki župniji posebej določen. Seznam romarjev se potem pravočasno predloži obmejnemu komisarijatu na Rakeku v vidiranje in ga potem dobi, kdor bo skupino romarjev vodil na Planinsko Goro, da ga na meji pokaže obmejni italijanski straži v svrho kontrole. Pot na Planinsko Goro je možna samo po državni carinski cesti skozi takozvano »Kačjo vasr, to jo zadnji del planinskega trga, ki je pripadel Italiji. Vsaka druga pot jo zabranjena in naj nihče ne poizkusa prekoračiti mejo drugje, sicer se je bati velikih neprijetnosti na meji. Na to strogo opozarja obmejni komisarijat v Postojni. Leto bo v noči med soboto 14. in nedeljo 15. septembra, torej ob priliki shoda, celo noč izpostavljeno Najsvetejše v javno češčenje; zato pa naj vsak, kdor le more, pohiti na to starodavno in priljubljeno Marijino božjo pot in naj se nikar ničesar ne ustraši, samo za prehod čez mejo naj si pravočasno vse potrebno oskrbi. Toliko, da se veste ravnati. Na svidenje pri Mariji na Planinski Gori! — Župni urad v Planini pri Rakeku. Ivan Lovšin, župnik. Rešite nas prahu! (Selo-Moste pri Ljubljani.) Pri nas živimo na pol kmetsko na pol mestno življenje. Sicer smo pa pravzaprav predmosSje Ljubljane, ki ga označuje od avtomobilov globoko razorana in nad vse prašna cesta, prašna lako, kakor so bile preti tlakovanjem — in so še sedaj nekatere ljubljanske predmestne ceste. Seveda le vr6te mestni značaj ni nič kaj vabljiv za prebivalce ob Zaloški cesti — prav to mislimo — in za številne branjevke in prodajalke ob njej. Hiše so dobile sicer lične nove napise 9 hišnimi številkami — prav tako kot v Ljubljani. Toda že jih zakriva precejšna plast prahu. — Zato naša topla želja: rešite na3 prahu in kotanj in ne čakajte na sneg. Nekaj mestnega značaja ima tudi — takole ob sobotah in nedeljah po noči — tulenje raznih pivskih grl, ki menda vendar ne mislijo, da so »petje« glasovi, ki jih izpuščajo iz sebe. Ce bi že vsaj res zapeli, toda kmalu zvečer! Pozno v noči ali celo že zjutraj hočemo imeti mir. Take tiče priporočamo budnim očem postave. Orlovska desetletnica. (Višnja gora.) Opozarjamo na nedeljo dne 15. septembra, ko proslavi tukajšnji orlovski odsek in orliški krožek svojo desetletnico ustanovitve, za kalero se Orli in Orlice veselo pripravljajo. Slavnost obeta biti lepa — vse priprave so v teku. Polovična vožnja zaprošena. Natančnejša poročila sledijo. Pred otvoritvijo društvenega doma. (Bela cerkev.) O priliki otvoritve društvenega doma v nedeljo 8 septembra bo daroval ob 10 slovesno sveto mašo in pri njej govoril g. prošt K. Cerin, pri blagoslovitvi doma pa bo govoril g. dr Ivo pesnik. Pri koncertu popoldne ob 2 bodo pevski zbori prvič nastopili skupaj in upamo, da ne zadnjič. Zakaj tudi mi Dolenjci ob zeleni Krki med prijaznimi, s trlo obrasllimi griči ljubimo pesem in ravno skupni nastopi bodo pripomogli, da bo nasa lepa pesem še lepša da bomo vedno lahko trdili kakor pri prvem naslopu, da »lepše kakor je naša neseni, nikjer še slišal nisem«. Po koncertu bo tombola i lepimi dobitki; kolo, zlata ura m do sto drugih manjših dobitkov. Vrtna veselica na vrtt mlekarne, kjer bosta sodelovali godbi iz Si. Jerneja in Bele cerkve, bo gotovo pripomogla, da b« tudi veselo razpoloženje prišlo do svoje veljavo. Vodovod nam je potreben. (Iz Gorič.) Lep kraj v Storžčevi deželi so Goriče v bližini znanega zdravilišča Golnika. Nič čudnega ni, da prihajajo sem tudi tujci-letoviščarji. Marsikaj ima lu človek na razpolago i domačin pa tudi tujec: planine, lepe izprehode, čisti gorenjski zrak itd., ali nekaj ni, kar nujno potrebujemo vsi skupaj, to je zdrave pitne vode. Skozi vas teče potok, ki že iz sosednjih vasi prinese mnogo nesnage, katerega voda je zlasti poleti umazana in popolnoma nerabna. Hiše zlasti pa hlevi in celo stranišča so skoro brez izjeme tik potoka in vsa nesnaga hočeš ali nočeš mora v vodo Razni odpadki in smeti, kam jih boš zmetal če ne zopet v potok? In to vodo naj potem ljudje pijejo in rabijo za kuho? Tik pred vojno se je v precejšnji meri pojavil tifus iu začelo se je že ugibati nekaj o vodovodu, a ostalo je pri starem. Nič novega bi ne bilo če bi se tifus pojavil morda celo v Izdatnejši meri. Res, da je v Goričah, kakor tudi v sosednjih Le-tencah nekaj vodnjakov, ne more se pa trditi, da je voda v vseh teh res zdrava in pitna. Želja večine domačinov kakor tudi tujcev, ki sem prihajajo je, naj bi se merodajni faktorji zavzeli, da se preskrbijo Gorice in Letence z dobro pitno vodo, tembolj, ker se v bližini kakih 3—4 km nahajajo studenci izvrstne vode in bi se zato moglo napeljati vodo z razmeroma malimi stroški. Sadna razstava in še kaj. (Škocijan pri Mokronogu.) Da se pokaže, kaj pridela naša dolina in se še druge posestnike zainteresira za to panogo kmetijstva, bo priredila naša sadjarska podružnica koncem septembra sadjarsko razstavo. 2e sedaj opozarjamo vse sadjarje na to razstavo, sadne kupeg pa da si ogledajo naš sadni pridelek. K razstavi bo prišel tudi sadni strokovnjak iz Ljubljane. Cas razstave bomo pravočasno naznanili. — Dne 15. avgusta je preminul g. Pavel Z upe t, posestnik in gostilničar v Skocijanu. Bil je splošno priljubljen in. vsem prav naklonjen, kar je pokazal lep pogreb. Pevci so mu v slovo zapeli tri žaloslinke. Nstj v miru počiva. Težko prizadeti družini naše sožaljc. — Sadna letina je pri nas prav izvrstna. Jabolk in češpelj ni bilo že dolgo toliko kot letos. Mnogi pa sadje kar stresajo in s tem svoj pridelek uničujejo oziroma mu zmanjšujejo vrednost, mesto, da bi gj pravilno obirali. Pomanjkanje duhovnikov r Dalmaciji. (Iz Dalmacije.) Žalostne posledice svetovne vojne v verskem oziru se poznajo v velikem pomanjkanju duhovščine v hrvaških škofijah, zlasti zadrski, kjer je 90 župnij brez dušobrižnikov. Na pomoč so šli do-zdaj štirje slovenski duhovniki, na župnije Žman, Novigrad, Ljubitovica in Zirje. Vsled neznosne vročine in nenavadno ostre zime sta pa že po enoletnem delovanju dva izmed tez zapustila Dalmacijo in iščeta v Sloveniji svojih namestnikov. Ker je v primorskih škofijah v navadi staroslovensko (glagolsko) bogoslužje — je nova glagolska mašna knjiga z latinskimi črkami nenavadno olajšala službovanje onim duhovnikom, ki se niso učili težke Me premišljujte če potrebujete obleko, ampak zahtevajte So danes od veletrgovine Ster-meckl nove vzrreo, Ujor boste našli ogromno izbiro sukna, šovjota in kam srama za inoSke obleke. krasnega in modernega blaga za damsko Elasče, svile, žameta, par-enta, platna in razno druge raanufakture za obleke in porilo. NaroČilo čez Din 500'— po«ilja se prosto poštnine. Novi ilustrirani cenik z več tisoG Bilkami se poSlJe vsakemu zastonj in prosto. Veletrgovina R. Sftermeckl, Celje, Stev. 19. Slov. po $i_m_ N* N V\\šfVW >V * V.snc-.- N t K-VS—•> V V-.- v -:w . - V ' -v « » vv w VrM v« m C.VV-. ^ V M K.-v. i. Nvv. K*-'iv tv^-vV**" Vtvt* v » „vX. i.' » S m > ' » IV- y*;».v •«».«*.• \ »?*«-.. " v.' V.v,- • v ^ <•■ - W vr- Vvv — '.V*> 'V*1 V -m.-., ,viv«,v.f>. -i. \ • ^ "i- A vt* rvvn^ri" * \ ___ > V«*Hr«*fc* *>»• ** 'v «V -^-v«- V-»"v vr. 1 »:•« .■»-.JC-«' 1 ' " ■ N S- '-V" -M* *v,V -V <*>,»■ • rr >-V vV-t t> V« 4 ,-VVKt t"*- X * :«» {Mt i^^f-r-V .1,M A ..... --,tv, »vvfc N> '^itllfiCf A .. V» it«lM»»sA.- -S*- X -N - .v*. 1 ~ * - -Kr- , Nvj-v.' vi. ^ K**.-- > , .. ■ vr .. --. " - * —. • i f -V'. - ■ -< • • • - ' .- • • ^H -.—. ." T- -'V- rti fiSJi^j^ vi«*.-.. S? tf."^*- m-«'-^i.-^-,; -- - - ■ v*! * . ''' ' n 'v -»»^t.. y -j. tr - ■in- -.-JM.- numuH. «». • « Nmidi brv«*« »inistnic^« pred-^mH^T^m jc Gionule d Ilal.a. krep- «CnUca « napisal tn članke proU k š-r^a ' ^ drugim trdi. da K gospoo^-povrrocila tako pro--r bo triko popraviti Potem pra-v, v > driasv, SM 000 brezposelnih. Nato' n^o« po v** hrančno poutio se-^n.- lt.1^ >r. slika vladnega nace.n^.a M.^i.r.r.s kol tirana, ta gc ^ 30 000 > Kkbc V sc pokopali Fr. Lo- k. «c h.. ict župan te obege. \ \v 4 leim Aaare, »r S^dovcs r>r. vjor^Ci — uac « ohŠ; % -V; i-^- .V rvNficsis. Ur so prepozno postati rv ^Tivnkt -- granat® sc « rai- ?vv.;k > "icmni- K^sst ir. smrtne t»-;ra«M>uš* Angcl*. t 2x rx»» Msikt PrasJki Nirosiat ^»tik«. -X- s»n»Bjih cv^ntk o sisfc- -.t \ W«bv. jvgv j-r^o taic Ki j* Ha* -Jt»-v ^V-fiko- RC«BGJ53C ST. Jagsaste-N--.- TiMv^ne vV^s' w.T.Tsf*r iflt »we»i»r sa- M. m te uv. « »riffAštii ^ »r- > \1Sm« n *r n €»kM>: i« »s vrm \t.1% \rt,:'N * K T.1S-»V> COtOXO t-jj-v st tMv-ifcr.« rvra.<_x\sk « rvvi^tvsmi > .-<■(<•*; flifcnr* \ U > N«WKvs vsr. M « :U šf r>v<-\ ^ V »"•sir Ur si»r.-»vr-ftii V >r i.' l . • & 5v t,•>!!<; ftIWMi. urN*l>1t'\ v,'.«:{■ .'Vijii.V" ti.tv Jvn^iMln^ Vf^-l^Sl 1ii«.n.-. n: n«- h t'. ' - .■vii-M«.-; jv«. J*'«v '.-.-v Vr...s«j»fr s (v: I.* .'iitid-r . i, i-.-^-i,- iv ;. 'Hvt»Jt VlU'1-- -»feftni rvi<* Mv i->4.. ti$> >, •■nrho; •• " ' ^ i» -.' ajV ' -..'i.-u, Sii!- r.^SKiJHr ,-t'v x M v. ?vf\<' f ■ i. «!.-»> «.-11» • '-i'-'- sv^-Mtn-iv 1 'r4»r ' 1 Hii)ii(U». «.•{>. .-ir? -nt; it^t Jv.<> i-.-iV »••'>.*'• '"'i; ' -...m , -'.rtp^ii i. v;.n»«vf<», •).• lw>. s, H-uHSt-au , htevali na cbth tlra^ii žt \tt sto mrtvih in ie več ranjen ii Augk> je kc-t iaw:tn.'ca nad Palestino pottoU ^a t>djt c«t, di razdruž;jo bojevnike in napravijo red as mir 2>dj skli-tu jejo po »baz nrttu pr:feane shode, Arab-cen: pa meudi prihajajo ne pomot številni sciplemeajaki iz yrne m Tnmsioraanije, tako d2 dane-- št m nit f-ct taca. kakšen bo Lonec J krvavega pit-i mtž »jrabc; a Židi v daljni j Pajeam«. Drobce novice. Taihn (^iari as JapoEsteE ie zahteve] 466 cioreskii; inev te mnogo miliionov škode. 12 zacvarceT ie buc nfartfr. kc ie skočil s ura »iat sunersi«- prog. 5: Loua—St. Fri.ncis.c4i. Ostro zimo ztx' im&v'- eauwic. ion e-4-- v-remenosjovr.. 437 t*^''-™** "" C^r&osiovsskt. m oae» it ofctwae ta. lasiniplfesm po pr-. rit arsii * sekta otr.«:,t % češkem J^ikc. Z&onc-vsii* i m iijiir>iw narodnih masaž se « 2r. avgust n n-:;ar« ZJTarr. Štsr. trTB-«nr aasgaae k te pnpeuie ie wnri oat ■ mirfi m vi C-eitei. Sažu1 .isaaeiž kinu » Ae^ni >e men- m. r:f-w«trr-r TSTSS llllWHIlillli> r,iiL Tiemetr: zrtko- £2ts 4ffW irac at jaa^-vak kolera ^jlsvib m scemr^ •» aadii. « srern: uredit Ameriko ar k -nu:- >rn jnr -jt-rr. r. i jnsž ar daa 19. fjTJtkc -.un-d KTirar «33.. ur-- i • SNTfiCi »an» -f. m~serf »sai t»: srtJCJEmsiea uisru. *»asi s: s šanaK c •«•> ar- - »ft-utre • n-' i-:niii.:c je tnsjmft;. ...,..- «s«r •• r v. Lnurii; " • CS u -ismrTiU "■•BTK »tih. NAZNANILA. lr.il«v - t-rjuat^Bari i!« «r f-®- ...hK'. It- " nnni"-a« 1W" maU: r ■ - .aoi ' ! .1'iin" nifi T^m:- ., ,....«,.3 0» i JiaB-, .'.'-i' . —Ji-' je*--;5 - iHiirsai ,JS> .. ,.r dji!^.'fl- .. Fo . ..ni « i*21 .^VS-^J^J*^ igri .. K.-" iv.tl.a i*11* ni««8 ... dvorano na Rožančevem vrtu veselica s srečolovom in petjem. n Klub primorskih Slovencev naproša vse čč. gg. duhovnike, ki so iz Primorskega, kakor tudi vse, ki so tam doli delovali in sc sedaj nahajajo Iu, da mu pošljejo svoje naslove v svrho razširjenja organizacije in medsebojnih stikov. Klub primorskih Slovencev, Poljanski nasip 10-J, Ljubljana. 11 Kmetijska podružnica sinkov turn priredi i-escllco v prostorih I. Ramovša v Kosezah dne 8. septembra 1029. Začetek ob 15 popoldne. Cisli dobiček je namenjen za nabavo kmetijskih strojev. n Prostovoljno gasilno društvo Mlino n« Medu vabi vse prijatelje že danes na svojo veliko tombolo, katero priredi lin Uoženkranjsko nedeljo dne 0. oklobra t. 1. na Mlinem. Tablice so po 5 Din. 11 Zborovanje sadjarskih podružnic ptujskega in sosednih okrajev se vrSi v Ptuju v nedeljo dne 8. septembra 1929 ob 3 pri županu Kraieiču. — N'a dnevnem redu je: poročilo sadj. podružnic o delovanju, imrcfilo o zimski pozebi in škodljivcih ter sklepi, usmerjeni na poravnavo te škode s proučevanjem sadnega izbora, poročilo o sadni letini in sklepi za morebitno pokrajinsko razstavo v Piu-ju ozir. lokalna prireditev Zborovanja se bodo udeležili delegati podružnic, oblastni odbor, kmetijski okrožni urad Ier sadjarska in kmetijska šola. n Žrcbauje loterije orl. doma v št. Janžu pri Dravogradu se ne bo vršilo dne 8. septembra 1920, ampak se preloži na dan 25. marca 1980 in to nepreklicno. — Odbor loterije orl. doma št. Janž. 11 Strokovno društvo tobačnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v sredo dne 11. septembra 1929 ob pol 3 popoldne v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12 z običajnim dnevnim redom. Opozarjamo, da je to društvo včlanjeno v Jugoslovanski strokovni zvezi, — Vabi odbor. n Kat. prosvetno društvo v Retefah pri ško/ji loki uprizori 8. sepl. ob pol 4 igro ;,Garcia Moreno«. Imršini čevlfi vseli mi /lajecneje nri K. VflVOOfit. Bled-Grati 40 (S ča), na dvoriJču. Za vsak ptr gaianc ja. Popravila liilro in c no. Sejmarjem m dovoljeno postavi,ati na cerkvenem svetu stoj, 1* ' šotorovn n,kl« ob cesti pred cerkvijo in zupmščem na Breznici. - Cerkveno predstojništvo na Breznici, dne t. septembra 1929. Radio. Vsak dan: 12.30 Reproducirana glasba - 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba -1J.30 Iz današnjih dnevnikov - 17 Koncert Radio orkestra. Četrtek, 5. septembra: 16 obisk higijenske razstave,- 19 Predavanje o poljski razstavi v Poznanju, 19.30 Prenos iz Prage, 22.30 Časovna napoved m poročila. Petek, 6. septembra: 12 Naši malčki časti-tajo Mj. Vel. prestolonasledniku Peterčku, 16 l)o-meča obrt — obisk na jesenski razstavi, 19.30 Gospodinjska ura, 20 Hauptmann: ^Potopljen zvone, drama (člani Ljudskega odra), Koncert Radio orkestra, 22 Časovna napoved in poročila. Scliota, 7. septembra: 16 Obisk na razstavi nicdernega pohištva, 19.30 Delavska ura: Zavarovalni prispevki v našem delavskem zavarovanju, 20 Vzgojeslovno predavanje, 20.30 Prenos iz Zagreba, 22.80 Časovna napoved in poročila. Nedelja, 8. septembra: 9.80 Prenos cerkvene glasbe, 10 Predavanje o Don Boscu, 11 Prome-nadni koncert, 15: O sadjarstvu, 15.30 Prenos tekme harmonikarjev iz velesejma, 20 Prenos opere, 22.80 Časovna napoved in poročila. Ponedeljek, 9. septembra: 19.80 Higijensko predavanje, 20 Koncert Radio-orkestra: Jugoslovanska glasba, 22 Casnvna napoved in poročila. Torek, 10. septembra 19.80 Slovenska literarna zgodovina, 20 Ristand: Cyrauo de Bergerac, drama (člani nar. gledališča), 21 Koncert Kadio-orkostra, 22 Časovna napoved in poročila. Sreda, 11. septembra: 19 Otroški kotiček, 19.30 Literarna ura, 20 Pevski solistični večer g. J. Betetta, čl. kr. opere, 21 Koncert Radio-orkestra, 22 Časovna napoved in poročila. Radovan Hrastov: Listki iz Prage. v. O Praga, čudovito mesto! Ko bi leto in dan hodil iz ulice v ulico in v vse mnoge stavbe, ki iz njih govore stoletja — še ne bi poznal Prage do dna! Ko bi prelistal vse knjige in bi vse pretaknil po muzejih, po zgodovinskih hišah, starih samostanih — še ne bi docela poznal češke zgodovine! In ko bi vsak dan znova začel od kraja in bi se mučil z voljo in razumom po teh živahnih ulicah in cestah in mostovih in parkih in kavarnah in še povsod drugod — še ne bi doumel in ne bi mogel zapisati vseh posebnosti lepega mesta, njenih prebivalcev in življenje obeh! Praga, čudovito mesto tričetrt milijona ljudi! In še se zbirajo v Prago množice ljudi z vsega sveta in vsak čas. Greš po ulici in srečuješ različne obraze, slišiš različne jezike, občuduješ najrazličnejša oblačila in obnašanje. Zgodi se, da si sam tujec, pa že greš samozavestno po ulici, kadiš cigareto in si malomaren na vse, kar je pred teboj in kar se okrog tebe godi — pa se znenada pred teboj ustavi in odkrije človek in te, takisto tujca, praša, kje je to ali ono v Pragi, kje se pride v to ali tisto ulico. Ne enkrat ali slučajno, takšna srečanja so pogosta. Pa le nerad razodeneš tujcu, da tega in onega zato ne veš, ker si sam — tujec. Zgodi se tudi, da boš vprašan v jeziku, ki ga sam ne umeš, kaj boš j storil tedaj? Preprosta stvar: skomizneš z 34 i azno Patenti. Anglija je bila prva dežela, ki je podeljevala patente za iznajdbe. Prvi tak patent je bil izdan leta 1763. Na Nemškem so izdali prvi patent leta 1791. Industiija svile v Italiji ie siara ',00 let. Sedaj je bolj razvita kot pred vojno, kljub temu, da je v zadnjih letih izdelovanje umetne svile zelo napredovalo. Klavir, Klavir, ko ga (mamo danes, še ni star. Irvega je napravil v letu 17«) Nemec Silbermunn v Dresdenu na Saškem. . B«scda film je angleška 'i prvotno pomeni kožo "a mleku. Med pesniki. Neki francoski resnik jc pisal svojemu tovarišu: »Dragi prijeli! Povabljen sem k družini M. na večerjo. A" nu lahko posodiš svojo obleko, če jo imaš?« -'ovariš mu je odgovoril: ?v rad, toda pošlji mi frel svoje hlače, da ti jo b°m lahko prinesel.« k poročila bi:iča. »,.. Ublečcn je bil postopač Koruzmk v raztrgano kn|0' "a glavi je imel Dahnovv je zamišljeno zrl predse, .iAli veš ...« je začel. »Ah!« je rekel Degenthal in se ozrl na strežaja, ki se je prikazal pri vratih, : najbrž radi obeda, ki ga bo treba začeti. Moram še nekaj urediti. Obedovali bomo povsem neženirano pri malih mizah. Prijatelj, skrbi zase. Jaz moram, žal, kot gostitelj dvoriti največjim zvezdam. A potem pridem k vaši skupini. Vzemi mojo malo sestrično, ko ne poznaš nobene druge izmed dam.« »Si bom že znal poiskati,« je rekel Dahno\v. In res si je znal prav dobro poiskati; ko ga je namreč nekoliko pozneje iskal Degenthal, ga je našel ob strani najbolj siavljene lepotice te sezone, sredi vodilnih, družabnih osebnosti, v najbolj veselem in :v vahnem krogu, kateremu je pomagal tudi nje humor po svojih močeh. ■»Ah. grof Degenti:al,« je zaklicala zdaj mlada lepa grofica in ga drzno gledala s svojimi črnimi očmi — nekaj, kar je zastonj ponavljala vso zimo — ker še vedno ni izgubila upanja, da bo tudi njega priklenila na svoj zmagoslavni voz. rGrof Degenthal, povejte nam, zakaj je vaš severonemski prijatelj sel® zdaj obiskal našo presiolico, ko smo ze prav na tem, da se odpovemo vsemu posvetnemu veselju in potre-semo svoje glave s pepelom?« »Zato, miloslljiva, ker sem krivoverec in nič ne vem o tej pobožni navadi. Zato me bo pa zda, zade a najtežja pokora; zakaj vidim, da sem izgubil... ce ne boste tajco dobri in me odškodovali nocoj vsaj še z enim plesom.« »Hinavec!« se je zasmejal Degenthal. »Komtesa Jadviga, kaznujte ga z več plesi; kajti on je prijatelj Turkov, ki ples raje gledajo, nego da bi se sami podvrgli temu napornemu delu.« »A, potem že vem, kaj je barona Dahnovva privedlo k nam,« se je vmešal eden mladih gospodov. »Njegova domovina nam pravkar pošilja najslavnejše umetnike v tej stroki. Ali veste, gospoda moja, da bo Karstenov cirkus v bližnjih dneh otvoril tu svoje predstave?« Ker so v tem trenutku vsi zrli v Dahnovva, ni nihče opazil, kako zelo se je zdrznil Degenthal. >0 baron, vi zardevate!« je smeje se zaklicala komtesa Jadviga. »Štirinogate lepotice so torej vaše zvezde vodnice!« je pristavila precej drzno. »Ne morete tajiti tega.« Bilo je nekaj posebnega, da se je ustavil jezik Dahnovvu, ki je bil sicer tako pripravljen na vsak cdgovor. Degenthal, ki mu je stal nasproti, ga je začudeno gledal. . Ali si vedel, da bo prišel Karsten?«, je vprašal zategnjeno. Dahnovv se je nekam prisiljeno zasmejal. »Dragi Kurt, kakor vidim, zelo nizko cenite prijetnosti svoje prestolice, da jim prištevate tako male dogodke. Vrh tega Karstena to zimo sploh ni bilo v Berlinu, temveč se je mudil na severu.« »Zato ga iščite zdaj tukaj,« je zaklical eden gospodov. »Kdo ve, — če radi štirinogatih lepotic? 0 Karstenu vendar govore, da ima čudovito lepo hčerko, ki vzbuja povsod veliko zanimanja. V Porenju je zadnjo jesen vse govorilo o njej; vsekako upam, da jo bo pokazal tudi nam.« 6* rameni, pokažeš tujcu do prvega stražnika, pa sta opravila oba. To je Praga, velemesto. Ni še Praga nikakor Pariz ali London ali Berlin, je pa vsekakor velemesto in se po njej zlahka vživiš v sanje še popolnejšega, še bolj resničnega velemesta... Sodim po Ljubljani: zjutraj, opoldne in še zvečer najdeš dve, tri ulice polne in gibajoče od ljudi, ki hite v službo ali iz nje. Pa v Pragi poglej: vsak čas je tako, nobene razlike nil Po glavnih ulicah v opoldanskih urah niti ne zapirajo trgovin radi tolikšnega vrvenja, radi tolikšnega obiska ljudi. Pogled na ljubljanski velesejem. Jesenska razstava Ljubljanskega vele-jejma. (31. avgusta do 9. septembra 1929) V soboto 31. avgusta je bila otvorjena vele-sejmska prireditev »Ljubljana v jeseni?: brez običajne slovesnosti. Razstava združuje v sebi kar deset različnih razstav in bo zanimala slehernega obiskovalca. V paviljonu »J« na desni strani sejmišča je na letošnji razstavi pravcato kralje- MLEKARSTVOM K BLAGOSTANJU I HSP8 Hpjp i K m I yOsL.FX> ALFA D. D. ZAGREB, BOŠKOViČEVA 46 Zastopniki se iščejo za povsod t stvo živali. Ljubljansko društvo »Zoo« je priredilo to razstavo, ki je obenem propaganda za ustanovitev zoološkega vrta v Ljubljani. Domača industrija in obrt je nameščena v paviljonu »H«. Razen tega je tukaj razstavilo nekaj tvrdk šivalne stroje, kožuhovino, klobučarske izdelke in najmodernejše radio-aparate. Kraljestvo cvetlic pa je paviljonu »G«. Kakor bi prišel v naravo, med najlepše cvetlice, parke in nasade. Tisoč barv ti razveseljuje oko, vse je okusno urejeno in kaže, da je naše vrtnarstvo na visoki stopnji. V istem paviljonu je še kmetijski oddelek z mlekarskim, vinskim sejmom in sejmom medu ter oddelek brezalkoholnih pijač, V paviljonu »F« so najrazličnejši stroji, prava čuda moderne tehnike in štedilniki v lepi izdelavi in najmodernejši konstrukciji. V paviljonu »E« je razstava pohištva in stanovanjske opreme. Ta razstava je naravnost razkošna, zdi se ti, da živiš v pravljični deželi. To je paviljon umetnosti, umetnega pohištva, lestencev in umetnih naših slikarjev in kiparjev. V zunanjem delu tega paviljona se poleg drugega nahaja tudi razstava ptic pevk, Nad 200 ključkov žvrgoli in prepeva tukaj. Poleg tega so ptičarjem na razpolago najmodernejši pripomočki za vzrejo ptic pevk. Radio je na razstavi zelo močno zastopan. Veliki zvočniki domačih in tujih radio tvrdk neprestano trobijo in opozarjajo obiskovalce nase. In še tisoč drugih zanimivosti je tu Na zabavnem oddelku je nameščen mali prater, zbirališče mladih in starih. Vsakovrstne zabave skrbe tu za smeh in veselje ter dobro voljo. Na novem delu sejmišča je v paviljonu »K« nameščena Zadružna razstava, ki so jo priredile slovenske zadružne zveze. Razstava je veličastna, in nam kaže pomen ter razvoj slovenskega zadružništva. Kakor kažejo vsi znaki, se bo slovensko zadružništvo tudi v bodoče lepo razvijalo in bo v slovenskem gospodarstvu pognalo nove in globlje korenine. Anlopropa LJUBLJANA - SMARI NO - StCAKUONA - VODTOE - SP. BRNIK ln Z«. BRNIK - GRAD CERKLJE - VELESOVO - SENCUli - KRANJ ln obratno : Kranj - (St. poŠta, 8i»ita. oda.kol.). ■ ■ . onfur ......... Cerklje ........ Vodi:«......... S .arutna *...... Šmartno........ LJnitian«....... 9"30 15T.5 3-411 15'45 V 30 10-011 ir,-05 6-00 111*30 16-35 C-10 10-40 IG'45 6-25 10*55 IT'00 6-45 11-15 17-20 NOVI VOZNI RED. I Juhljana — (pred kavarno Ev; o o)....... fiinnrtno....... Skarut-na...... Vodice........ Cerklje........ ftenfitir........ Kranj........ f! 20-05 120*25 «9-1.1 19-45 ' 19T>5 . 7-00 13*15 18*10 117-30 (20*31 13*0 18-55 17-55 20 55 . 7-35 13Ti} 19*05 • 18-05 •21*1)5 . 7*41 14*00 19*15 18 15 21*15 • 8*15 14*3(1 19-45 118-45 121-43 . 8 35 14-50 . 8 45 15*00 * Vozi samo ob nodoViah in praznikih t Avtobus udavi ivven navodenih kraav ludi v vsoti ostalih vofjih krajih Droge. - V kialkem so izdajo tedonski delavski Usti ter so doba tozadevne informacijo pri sprevodniku avtobusa. — Conjene Kg. turista fzlotnike ter obiskovalce Jesensko razstavo so opozarja na mrodno zveze posebno ob nedeljah in »rum kili. Zo totavlJ* m komfortno in udobno vožnjo, ker Je atovijeii na t«l progi v promet moderni avtobus bvatovne znamko Austro Fiat. _ -_____________ Avlopodjetje: O. ŽUtKK, KJUMJAIVA. »Nora Karstenova sploh ne nastopa,« se je nenadoma mirno vmešala Lili. »Nikdar še ni javno nastopila in tudi nikdar ne bo.« »Noro Karstenovo dobro poznam in jo imam rada. Skoraj eno leto sem bila še ž njo skupaj v zavodu, kjer je bila vzgojena. Bila je najlepša in najljubeznivejša izmed vseh go-jenk in zlasti dobra napram nam, novinkam.« »Toda komtesa, to je vendar povsem zanimivo: lepa jahačica, ki pride iz samostana ...« »Ona sploh ni jahačica,« je trdovratno odgovorila Lili. »Njena mati je želela, da bi ne bila jahačica in zato jo je dal njen oče, ki je zelo bogat, vzgajat v samostan. Tedaj sploh nismo vedele, da je njen oče cirkuški ravnatelj. To sem zvedela šele pozneje po našem kaplanu, ki jo tudi pozna.« »Kakšna pa je?« je radovedno vprašala Jadviga, »in kje živi.« »Lepša je ko vse dame, kar jih poznam,« je maščevalno odgovorila Lili. »Kje živi sedaj, ne vem, mislim pa, da pri svojem očetu. Le to vem, da nikoli ne bo storila kaj takega, česar tudi me ne bi storile; je preveč pobožna in predobro vzgojena.« Deklica je zardela pri svojem zagovoru. A dvoje oči je prvič z zanimanjem zrlo vanjo; videti je bilo, kakor da ji hoče Degenthal vsako besedo vzeti z jezika. Zdaj je tudi prvič opazil »ljubko potezo okrog ust, na katero ga je bil opozoril Dahnow. Kmalu za tem je stal za njenim stolom. »Imaš valček še prost, sestričina?,« je rekel tiho. »Ali mi ga hočeš dati?« Lili je živo zardela. Le molče je prikimala, toda veselo jo je presenetilo; zakaj niti njeni najdrznejši upi bi si ne bili upali sanjati kaj takega. Ko se jo nekaj ur pozneje vršil ples, ni vedela grofica, naj bi li verjela svojim očem ali ne, ko je videla mlado dvojico sebi nasproti. Kako vneto se je razgovarjal Kurt s svojo plesalko, kako neizmerno 5' srečna je bila videti tal Grofica ni čula, da so bile te zgodbe iz vzgojevališča, s katerimi ga je priklepala Lili; samo gledala je in strmela. Kaj! Je bila poprej slepa — kako, da ni bila opazila, da se je v tihi intimnosti domačega občevanja spredlo vse to? Morda je bila prehitra, da je iskala zanj novega raztresenja? In prav zdaj, ko je bilo videti, da so se zvezale nove niti — kako neumno bi bilo raztrgati jih I Grofičine oči so poiskale starega eksceleneo in stari ekscelenca ni bil nikoli daleč od damskega kroga. »Ali smem izrabiti svojo žensko pravico in biti nestanovitna?,« je rekla s prijaznim smehljajem. »Nekoliko nestanovitnosti vas bo samo približalo nam ostalim slabotnim smrtnikom,« je vljudno rekel stari gospod. »Turško glavno mesto je le predaleč ... skrbi me podnebje! Dajte torej migljaj na pristojnem mestu in poskrbite, da se odgodi, vi vsemogočni mož.« »Vedno na razpolago,« je rekel stari ekscelenca in se priklonil. »Grof <3. se bo lahko zadovoljil tudi s kom drugim izmed naših mladih gospodov.« Človeške misli se često čudovito izpolnjujejo. V istem trenutku, ko je stari ekscelenca to govoril, se je Kurt zamišljen naslonil na svoj stol. Njegovo plesalko so mu bili odvedli na ples. Njeno govorjenje mu je bilo sladko, kajti sukalo se je samo okrog njenega in Norinega življenja v zavodu. A zdaj se je domislil toga, kar je bil slišal, da bo namreč prišel ravnatelj s svojo družbo v mesto. Prvič je blagoslavljal modrost svoje matere, ki mu je bila odprla izgled na daljšo odsotnost. Tudi on je ravno mislil na starega ekscelenco, če ne bi morda ž njegovo pomočjo pospešil svojega odhoda: zakaj ni mu bila prijetna misel, da bi se prav tu srečal s Karstenom; celo slišati na ta kapo in par preluknjanih škornjev. Zmerjal me je Itrdo ter m« imenoval starega osla, pijanca in pokvečeno krevljo; da ie vse to res, lahko potrdim s prisego. — Pankracij Grdogled, obč. redar.« Lažnivec. Gospod velikemu lažnivcu): »Ako se mi v trenutku tukajle nekaj zlažeš, dobiš en stota!«.« - Lažnivec: »Rekli ste, da boste dali dva .. .< V zadregi. Krojač: »Slišite, gospod ... vse kar je prav ... danes se ne dam odpraviti... danes moram dobiti na vsak način nekaj denarja.« — Dolžnik: »Jaz tudi. . kaj pravite, kako bi to naredila?« Izpolnjena želja. Triletni Jurček je dobil svoje prve hlače. »Smejal bi se,« je dejal oče materi, če bi jih Jurček kar takoj napolnil.« Nato so šli vsi na sprehod in ko sc hodili kake pol ure, se ustavi Jurček in reče: »Papa, smej se!« Prva misel. Zidar (« je padel iz tretjega nadstropja, ne da bi sc poškodoval): »Sedaj bi pa rad vedel, čemu sera član podpornega društva. Pravično. Poljska vlada je sklenila, da bo odslej naprej izplačevala vsem po nedolžnem obsojenim primerno odškodnino. Poleg tega paviljona je v paviljonu »L« nameščena vzorno urejena higienska raz- T« nnrlra mKiA« - - 1_____ sleherni obiskovalec marsikaj, o čemer morda še ni razmišljal. Z vsake stene in kota obiskovalca iskreno vabi razstava »Človek, spoznavaj sebe«. Znamenitega, zelo zaposlenega zdravnika, so sredi noči poklicali k nekemu bogatašu. »Gcspod doktor,« je stokal bolnik, »meni je zelo slabo; mislim da bom umrl.« Zdravnik preiskuje bolnika in mu pravi: »Ali ste napravili oporo- * ~ >Nt!* je prebledel bolnik. »Torej mi-snte res « — »Kako se imenuje Vaš notar?« — »Toda ljubi gospod doktor!« — »Takoj ga poicueite!« — »Gospod doktor!...« — Pokličite ga takoj in takisto tudi Vašega očeta in Vaša dva sinova.« — »Torej moram v resnici umreti?« je javkal bogataš. — »Ne!« je odvrnil zdravnik. »Toda nočem, da bi bil samo jaz tisti norec, ki ste ga to noč nagnali iz pernic.« »Zasačili smo Vas, ko ste v moji kavarni ukradene kavne žličke hoteli prodati; kako ! se morete sedaj izgovarjati, da Je bila to l« pomota?« »Vaekukor! Mislil sem bil namreč, da so žličke srebrne.« »Gospad plačilni, kaj pa plava tu v moji j juhi?« ' »Toda, gospod, muho boste vendar poznali I« Pczor! SsFZZtS: Pozor! pri {evlfurslco podruiuico v Vodicah It 97, . Se toplo priporočam. — Izdelujem po »nižanj ceni. Franc Miklavžič & Co. Štefan Ciperle, A. Božič, Kranj, manufakturna in konfekcijska trgovina Zahvaljujem se svojim cenjenim odjemalcem za njihovo dosedanjo naklonjenost in jih naj- uljudneje vabim, da si ogledajo mojo bogato izbero jesenskega in zimskega manufakturnega blaga Posebej še opozarjam cenjene odjemalce na svoje izdelane štofaste moške obleke po 290 Din Prepričajte se samil Solidna postrežba! Za obilen obisk se priporoča Anton Božič Nizke cene! Majhen dobiček, velik promet, je moje geslol Nizke cene! 35 Lfudske lole z malim številom učencev se najdejo v Nemčiji. Občin« Kuden ima šolo, ki jo obiskuje samo «n učenec, i občini Goting hodita v loto 2 učenca in občina Grode vzdržuje šolsko poslopje za 3 učence. V 12 podeželskih šol hodijo študirat samo po 4, v 19 P« 5, v 20 po 6, v 34 po v 38 po 8 in v 74 šol po 9 učencev. V otroškem vrtcu. V otroškem vrtcu se igra učiteljica z otroci mene-krijo. Vsak otrok mora posnemati kakšno žival. Eden laja, drugi mijavka, retji teče kot konj in ta-J? naprej. Le Tonček se-v kotu in se ne gane. »Ali si ti bolan, da se ne igraš z nami?« ga vpraša učiteljica. "Pst, gospodična, jaz »cm kokoš in ležem jaj- Obstrukcija. A.: »Ka-*o ie vendar mogel polneč 36 ur govoriti?« -,.V,s 1 o mu je bilo prav »hko. Osem let, odkar J? ozenjen, ni smel nik-govoriti; sedaj je pa lme' priliko.« Največja puščava na !ve" 1« afriška Sahara. J« tako velika kot vsa Ev-k 2 miwoDa način o njem bi mu bilo neprijetno. Sklenil je takoj poizvedeti, kdaj je pričakovati otvoritve cirkusa, da bo poprej vedel, kaj mu je napraviti. Zato je zjutraj po veselici posvetil svoj prvi iz-prehod temu namenu. Da ne bi srečal koga od svojih znancev, se je odločil zelo zgodaj za to. Ježa skozi park ga je kmalu privedla do mesta, kjer je navadno stal cirkus in kmalu je našel delavce, ki so se bavili z opremo. Šel je tja, zakaj deloma je upal, da bo našel tam ravnatelja samega. Mesto njega pa je naletel le na onega moža temne polti, na katerega je bil naletel v Bruslju, ko je bil obiskal ravnatelja. Videti je bilo, da vrši službo nadzornika ali poslovodja; s klepetavo vsiljivostjo je silil v mladega grofa, katerega je prav tako spoznal in bil je zelo radoveden, v kakih odnošajih je ta z ravnateljem. Kurt je imel neprijeten občutek ob tem človeku. Na njegovo vprašanje, kje je gospod ravnatelj, mu je odgovoril, da je prišel ta že pred nekaj dnevi s prvim oddelkom družbe, pa je nenadoma obolel in leži v hotelu. Brž se mu je ponudil, da ga spremi do tja, če ga želi obiskati. Ko je Kurt ponudbo hladno odbil, ga je sumeče oplazil tujčev pogled. Ifuri se je boril sam s seboj, ko je zasukal svojega konja. Vedeti, da se mož, s katerim je imel po hčeri stopiti v tako ozke stike in čigar gost je toli-krat bil nahaja zdaj v njegovi bližini in da je bolan, ne da bi ga obiskal, se mu vendar ni zdelo plemenito Vrh tega mu je bilo Lilino pripovedovanje tako oživile spomine na Noro, da je začutil nenavadno hrepenenje, da bi vsaj nekaj slisal o njej. Odločil se je torej kreniti proti imenovanemu hotelu. Ni pa opazil, da mu je v nekoliki oddaljenosti sledil poslo- V°d]Ko jo dospel v hotel, je kmalu našel nekoga, ki ga je lahko naznanil ravnatelju. Peljali so ga v sobo, kjer naj počaka; njena vrata so bila napol odprta. Na enem izmed oken je slonela ženska postava in Kurt je, meneč da vidi ravnateljico, urno stopil k njej. Ona se je okrenila, lahni vzklik radosti je privrel iz njenih prsi. >Kurt, Kurt...?« je zaklicala in objela ga je dvojica rok in njena glava se mu je privila k rami. Njegov »Nora, ti tukaj?« je nasprotno zvenel bolj začudeno kot veselo, obraz pa je izražal globoko nevoljo. Njegov obraz je moral biti nekam hladen — kajti začudeno je dvignila glavo. »Ali si hud, da se zopet vidiva? Ah, saj se s tem nič ne pregrešiva prod obvezi 1 Saj se nisva dogovorila, slučaj je hotel... in jaz sem srečna radi tega.« »Zakaj pa si tukaj?« je vprašal razburjeno. »Saj veš, da ne maram, da bi bila v ti druščini in da želim, da ostaneš v vili.« Roke so ji omahnile ob tem očitajočem glasu. »Moj oče je nenadoma hudo zbolel,« je dejala, »in sporočili so nam brzojavno.« »Kaj ne bi zadostovala njegova žena?« je vprašal še bolj razburjeno. »Kurt, gotovo ne pomisliš, kaj govoriš!« je zaklicala žalostno. »Ali ti je tako neprijetno, da me najdeš tukaj?« »Neprijetno... ne,« je rekel, ko ga je nekoliko omečil njen bolestni glas. »Toda meni se zdi to ne-oprostljivo neprevidno. Ravno tukaj v naši domovini je tako malo želeti, videti te v teh razmerah. Saj veš, kako važnost polaga moja mati na svojo pogojo... kako pa naj se jih držim, če vem, da si ti tako blizu.« »Kakor hitro mi bo mogoče, bom zopet odpotovala,« je rekla vdano. 4' proti dobri plači. — Javiti se TEHNA družbi - LJUBLJANA, Mestni trg 25/1 Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijsko potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo "poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. 30 panjev y l kupim po končani paši. Ponudbe z navedbo cene poslati na Anton Logar p. Cerknica 169. Ml il spref-meta v slalno delo. Vsa oskrba v hiši. — Mizarstvo Ivan Sve e Tomišelj, p. Is■ ifo se delila^; bili mora pridna in poštena. N»s!ov v oglasnem cddeiku „Domo-Ijuba" štev. 9110. vseh dež. pridelkov, sadja, semena, delelje, tras korenja, repe, gob, fižola in krompirja po dnevno najvišjih cenah. Vinko Strmi an, Tene-ti«e 1, p. Litija. ISaia hiša za vpokojeaca ali slie.io za eno družino. Jes h, Medvode. 1'aiRilpr z'> čevljarsko ' obrt se sprejme takoj ali pozneje in le dobro vzgojeni, v modcruo poiteuo dela vn.co. Naslov pove uprava Domoljuba pod čevljarstvo štev. 8355. Službo maierja iH? ---——. nu-z s 131cinim tanlom. Dobra spričevala. Martin Juigec. Grmovje, Žalec. PlBtiim strni » ohranjen z večletno garancijo pod ceno naprodaj. Naslov v upravi Domoljuba pod št.9602. ValSIISC drevesnico - in v trgovino z deželnimi pridelki se sprejme. Vsa oskrba v v hiii. Naslov v upravi pod št. 9305. v dobrem stanju ne preveč bregovilo, bližina šole, kjer se lahko redi 1—2 kravi, kupim. Cena 20-25.000 Din. Naslov v upravi pod St. 9642. Kfltftl 'a žganjekuho in sadni drobilnik proda vsled nabave novih, večjega obsega po najugodnejši ceni ALKO, Kolizej, Ljub ljana. tfajensE in pomočnihg sprejme ta'iOj za kleparsko nbrt — Fran Žužek, Bled. Vež železnih sodov po 30,1 do 400 l.trov proda zelo ugodno .lauc, Židovska ulica 1. JjiJa visokopritllčna. £!!£=• dvodružinsknob Tržaški cesti se proda. — Po:z0 vi čudna osebnost. Voda v banji ima 35° temperature. In v taki vročini kopljete otroka?« — »E, kaj pa ve otrok o temperaturi.« OD 1. DO 20. SEPTEMBRA ]■ GROBELNIK LJUBLJANA, MESTNI TRG 22 ZA SVOJO DECO SI NABAVITE VSE POTREBNO OBLAČILO ZA JESEN PO SLEDEČIH CENAH: ZA DEČKE I Sukno za obleke od Din 55'— dalje „ „ površnike „ „ 70'— „ Blago za srajce Flanela . . , , . od Din 11'— meter Celir........ „ 11'— » Oksford....... „ 13— . Belo blago II....... „ 7'90 „ Tkanina II. ... „ „ 9'50 „ 9i,»» I.......12- n Janina I....... U- „ S T A N K */2 cene ZA DEKLICE 1 Blago voln. za obleke od Din 28'— metr. Pralni žamet „ „ „ 35'— „ Blago za plašče „ „ „ 65'— „ Barhenti Velour........Din 9'— met. Šnirl ........ n '2'— » Cvirnati.....• • » " » Clot za predpasnike 120 cm...... 18"50 meter 130 cm...... » 24 — „ I4U cm , , • • • t » 28'"~ n Številke govore. V Franciji so ob času vladnega prevrata zaprli 13 tisoč javnih šol s 540 tiso« učenci in učenkami, ker so bili na njih zaposleni katoliški redovniki in redovnice. Poleg tega pa že 12 tisoč privatnih šol, 2000 deških, z 200 tisoč učenci in 10 tisoč dekliških z milijonom učenkami. — Državo stanejo nove zgradbe 400 milijonov, vsako leto pa še 30 milijonov za vzdržavanje šo! in učnih moči. Tudi pri pretresanju našega novega šolskega zakona je bilo številčno dokazano, kako ogromne vsote bi morala Šteti država, ako bi se ukinile vse privatne šole in bi morala mesto njih država zidati nove zgradbe in vzdrževati lastno učiteljstvo. Smelo upamo, da do tega ne bo prišlo. I z b 1 e k n i 1. Šef novemu vajencu; >Ali ti je knjigovodja že povedal, kaj imaS popoldne storiti?« — »Vajenec: »Povedal.« Šef: »Kaj?« — Vajenec: »Da naj ga vzbudim, kadar vas vidim, da prihajate.^ * R e k r u t vzdihuje: »Najrajši bi bil mrtev in pokopan.« — Starešina: »0 kaj pal To bi bilo za vas najlepše: cel dan ležati, pa nič delati.« * V opojnosti. Major: »Vi črnovoj-nik, stojte! Zakaj ne izkažete časti? Na veste, kdo sem jaz?« — »Ne, ne vem.« —. »Jaz vaš major.« — črnovojnik (vinjen in prijazno): »To je lepa služba; le dobro se je držite.« * Študent mladi materi: »Tak otrok, v prvem letu življenja je prav neokretna stvar, kajne, milostiva? — Gospa: »Hm, je kakor študent v prvem semestru.« Študent: »Kako to?« — Gospa: »Samo pijej kriči, pa spi.« * »Stran pojdi; tam je hud pes; laja tako divje.« — »Saj veš, psi ki hudo lajajo, ne grizejo.« — »To vem jaz, ali pa ve to t u d i p e s?« mino kupne natbolfše tn nafcenefše pri stari. priznani iirdfcl H. SUIIIMER. umu\m Pre&rasova ulica (poleg Frančiškanske cerkve) Največja In najsolidnolša razpo,šllJa'n!ea • Itar.poSilJa v vso Itrnlc tu- lil Inozemstva Lastna protokolirana tovarna ur v Švici znamk IKO, OMIKO, AXO ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI CENIK! HSufflicrljHMjairaf Cliina srebrno jedilno orodje s 50 letno pismeno tovarniško garancijo Cliina srebrno jedilno orodje s "JO letno pismeno tovarniško purniicijo Prešernovo ulica 4 (poleg Frančiškanske cerkve) ladi nafiecta letite je hitro gotova, ako se uporablja pravo milo. Nepobitno dejstvo je, da tej zahtevi odgovarja v polni meri pravo ferpenttnovo milo Gazela Edino najboljši šivalni stroji in pletilni švic. „Dubied ' stroji ter kolesa za rodbino, obrt in industrijo so le los. Petelinca Orltzner. AdEer Najnižje cene! Tudi nn obroke' LjuHUaita blizu Prešernovega spomenika. Pouk v ve/.onju brezplafno. noVtečla garancijo. Prvovrstna gor\Ur\Q jermer^ in mlinsko-tehnične potrebščine priporoča tvrdka Čadež & Brcar, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 35. BRINJE luško in lirvalsko nudi najceneje Fran PogaCnlh-llablSana-Dunsjskn cesta 3f maaaaammmm——m Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živali j« brezdvomno ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavna živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilno zahvalna pisnial Cena: 5 šleat. 46 Din, 10 škot. 80 Din. LEKARNA TRNKOCZV (zrav. rotovža), Ljubljana, Mestni trfj 4. V vstiko hišo »Domoljuba«! Ali se hoiete estroboditi svojega revmafiima in trgania? Zbadljive, skeleče bolečine v udih in členkih, otekli udje, sključene rolet in noge, Ircanje, bodi ja ji, rbadanje po ra/nih delih telesi, da celo slabe oči. so češče posledic« revmatičnih »n prolinskih bolečin, ki ph je treba odstraniti, ker bosicer bole- 7en vcdno boli Ponudim Vam ,dn>vl,, pij.fo, ki ho ozdravil., ruredSIti. vodno kislino, pospešila prebavo in izločevanje, torej ne takorvano splošno ali tajno sredstvo, marveč izdelek, ki ga nam nudi v blagor bolnega človeštva dobra mati narava. Vsakomur poskušnfa zastonj I Pišite mi takoj in prejeli boste od založništva, ki jih imam v vseh deželah, popolnoma 7.aslon| in Iranko poskušn:o s poučnim navodilom. Sami se bo>le lahko prepričali o neškodljivem in hitrem učinkovanju sredstva! HUGU5T mhRZHE, Berlln-unimersdarE, BructisafeirsSr. flr. 5. Hbt. 17. ' ..i".'-, -.»■.. -. Zadružna gospodarska banka Brzojavni naslov: Gospobanka (Mi!:Jo.?i£ava cesta 10) Telefon J t. 20S7, 3470 in 2979 Izvršuje vse vrste baniSnih poslov pod najugodnejšimi Kapital in rezerve skupno nad »iu 16,000,000-— vloge B-saui 400m!I, SUGrVsioDvt Bled, Celi©, Dl*kovQ*Koimle, Krasil Prodaja obveznic 7%