GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Izhaja vsak petek.
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša: celoletna . . K 4'— poluletna . .	„	2‘—
četrtletna . .	„	1'—
Posamezna št. ,, 0-10
Št. 13.
V Ljubljani, dne 24. februarja 1911.
Leto VI.
Pobeljeni grobovi.
Veliko krivico bi delal našim liberalcem tisti, ki bi sodil, da so ti ljudje še pri zdravi pameti. Niti njih sedanji, tudi po mladinih priznani glavar, pisatelj im advokat dr. Tavčar bi morebiti tožil tistega zaradi razžaltjenja 'časti, ki bi trdil, da je še kak pristni slovenski liberalec na svetu zdrave pameti. Ga ni! Zato se tudi nihče, kdor ima zdrave možgane, ne čudi, da pobeljeni liberalni grobovi zdaj tulijo, zabavljajo tako, in psujejo po svojih časopisih, kakor da že vsi spadajo na Studenec.
Klerikalci! Klerikalci! Klerikalci! Te bi radi zdaj liberalci s svojim votlim bobne-jem, s svojimi lažmi in s svojimi oštarij-skimi shodi po beli Ljubljani pobili. Nam se liberalci zdaj res smilijo, smili se nam predvsem dr. Tavčar, ki hodi zdaj dan-iiadan poslušati modrosti tistega Ribnikarja, ki ga je sam še nedavno tiral pred sodišče in smili se nam dr. Tavčarjeva hi-šinja, ki mora ob poznih urah ogorčenemu liberalnemu brezzobemu, po shodih zmu-čenemu levu odpirati hišna vrata, kadar »papa« pozabijo svoj ključ v svoji jezi na klerikalce doma.
Naši liberalci so zdaj jezni na ves svet. Kako li ne? Njih prva glava, bivši ljubljanski župan Hribar, je bil prisiljen po blagi svoji soprogi, da se je ločil. V prodaji premoga si lajša svOjo stara leta in kandidiral bi zopet rad v občinski svet ljubljanski. Vse to učinkuje, da oče dostojnosti dr. Tavčar in glavni lastnik »Narodov« trpi, da njegova trobentica laže, besni in nori ravno tako, kakor tisto »Jutro«, v katero največ piše tisti Ribnikar, ki je povzročil septembrske ljubljanske izgrede.
Polomi »Agro Merkurja« in »Glavne posojilnice tudi stavijo sive lase liberalcem v glave, predvsem seveda dr. Tavčarju, ki bi tako rad postal ljubljanski župan, če bosta to milostno dovolila Ribnikar in pa (udi Hribar, ki bi še vedno rad sedel kljuib vsem bunkam na mehkem sedežu ljubljanskega župana. Da se vse te velike liberalne nesreče pokrijejo, si pa misli dr. Tavčar: Zabavljajmo, kričimo, da prevpijemo resnico. Zato trpi oče dostojnosti v »Narodu« sedanjo prostaško barabsko pisavo, ki prav
nič ne zaostaja za pisavo »lutrovskih« pustolovcev.
Deželni zbor vojvodine kranjske je imel minulo soboto dve seji. Sklenil je, da najame dežela posojilo 10,000.000 kron, ki sc porabi zato, da se bodo gradile nove ceste, vodovodi in da se bo izboljšalo zemljišče. Prejšnja liberalna večina je strašno zanemarila kranjsko deželo. Naša stranka mora zdaj delati s polnim parom, da vsaj nekoliko popravi napake, ki so jih napravili liberalci in da zopet povzdigne kranjsko deželo iz močvirja, v katero so jo spravili liberalci.
Poleg tega je pa še deželni zbor sklenil, da postane ljubljanska Zadružna zveiza po deželni upravi odobrena zadružna organizacija v deželi Kranjski in da se ustanovi deželni zadružni organ. Zadružni zvezi sc je odstopil tudi vseučiliški zaklad kot brezobrestno posojilo. Za žrtve falirane ljubljanske »Glavne posojilnice« se je dovolilo 50.000 kron.
Liberalci so zdaj zaradi teh zelo umestnih sklepov, ki bodo prišli na dobro našemu ljudstvu in našemu zadružništvu, vsi iz sebe. Njih časopisje nori in besni. Vse besnenje in predpustno norenje »Narodovo« in nesramno zasmehovanje prevzv. ljubljanskega knezoškofa <po barabskih »Jutro vskih« pritepencih in pustolovcih nič ne učinkuje. Liberalci, njih najpametnejši možje, medseboj glasno dovolj, da jih i mi čujemo, zatrjajo, kako da so prav imeli naši poslanci, ko so dali našemu zadružništvu to, kar mu že davno gre. In liberalci stikajo medseboj glave, pa pravijo, ta gonja nekaj pomenja. Naši »dični« Tavčarji in Ribnikarji kriče tako, ker se boje. In dovolj povoda imajo liberalci, da se boje in da lažejo in da upijejo' ti pobeljeni grobovi, ki so povzročili po propadu »Glavne posojilnice«, da bodo obubožali tisočeri!
Za liberalci je pricapljal tudi Etbin Kristan, salonski in gledališki in dramatični učitelj frakarske elegance in dostojnosti. A tolikrat propadlemu kandidatu Etbinu ne zamerimo, če postaja zdaj domišljav, ko upa, da postane po milosti S. L. S. vsaj ljubljanski občinski svetnik, če bo lo blagovolil dovoliti njegov magacinski, zato pa tudi bolj praktični in porednejši, a
tudi delavmejši in surovejši, v svojih sredstvih malo izbirčni Kristanov Tonček.
Etbinu laži pobeljenih liberalnih časnikarskih grobov niso dale miru. Zaradi »avaniziranja« Zadružne zveze mu je trenutno zate mn el častnikarski salonski ton. In zahreščal je v svojem »Rdečem Pra-porju« med drugim takole: »čedna nakana«, »ena tista nesramnost«, »drhal gobezda«, »ljudska banda«, »črna drhal«, »klerikalna nesramnost«, »švindel prvega reda«, »zlagana skrb za zadružništvo«, »klerikalna banda«, »škandal, ki kriči v nebo«. Prav čedna zbirka, podana v 70 vrstah. Kaj hočete več! Zakaj se li Etbin tako huduje? To je povedal sam, ko je milo začivkal, da je lo bilo zanj nepričakovano, da je bil pre-seneten, ker ni bila o tem, predno so to naši poslanci predlagali deželnemu zboru, obveščena1 javnost. To, da Etbin Kristan rad pretirava, kakor to delajo vsi slabi pesniki in pisatelji, smo znali, a da o sebi misli tako »vzvišeno«, da mu bodo morali prej »in frak und klak« naši poslanci dati siv olj e predloge vj pred po,trdilo, tega res nismo pričakovali. Etbinu zato res drugače ne kaže, kakor 'da izposluje pri načelniku ljubljanske okrajne bolniške blagajne so-drugu Bartlu bolniško nakaznico za Krae-pelinovo kliniko.
Pametnim socialnim demokratom pa svetujemo tole: Če hočete biti deležni dobrot dežele zadružništvu, pristopite s svojimi zadrugami Zadružni zvezi in pridno agitirajte, da vsaj zdaj pri prihodnjih ljubljanskih občinskih volitvah Etbin Kristan zopet po svoji stari navadi ne propade.
Tuljenje liberalnih in tudi rdečih pobeljenih grobov nam dokazuje, da stopa S. L. S. po pravi poti. Iz srca se smejemo onemoglim, lažnjivim, besnim izbruhom zelenih liberalcev, starinov in mladinov, pomilujemo pa rdečo salonsko in magacinsko gospodo, ker tudi ona izgublja pamet, ki je boljša kot žamet.
Tobačno delavstvo.
Poročilo o tobačni režiji ima v rokah slovenski poslanec dr. Korošec. Upamo, da se bo toplo zavzel za naše tobačno delavstvo in za naše prošnje in težnje.
Carska zločinstva.
(Dalje.)
Po nekdanji navadi jo ogrinja posebna, za ta dan tkana bela tunika, katero drži volnen pas; glavo mora zaljšati posebna oprava las, namreč tri kite oh vsaki strani; v lepih gubah se spušča dolgi, rrneni zavoj; razun tega potrebni so nevesti še tudi rmeni čevlji: to je oprava rimljanske neveste.
S petjem in brenkanjem si prizadevajo prijateljice, da bi kratkočasile Metelo, ker prej ne sme iti iz svoje sobe, da je ženin ne odvede iz nje, da se ravna im dela, kakor so učinili njegovi predniki, oropali S a -b i n k e.*
* Ko je bil Romul sezidal mesto, katero je po sebi imenoval Romo, to je močno, je imel sicer glavno mesto, je hil sicer vladar, toda ni imel ljudstva. Zato je naprosil sosednje države, naj dado njemu in njegovim prijateljem svoja dekleta za žene; toda države nočejo o tem ničesar slišati. Zato si
Le prehitro pretečejo mladi deklici dnevne ure; rada bi dala času na noge svinec, toda nikdo ga ne more udržati, urno zbeži, ne maraje za človeško srečo in človeško gorje in prišel je večer, prišla jo tema, -- in ž njo trenotek, ko se bo izpolnila Me-teli. osoda.
Glas piščalk in trobent se začuje iz daljave: približuje se ženin; ženin prihaja slovesno po nevesto, da jo popelje v svojo hišo, katere nikdar več ne bo zapustila. Ulice razsvitljajo plamenice in so natlačene z obilno množico. Metela obleduje; trepet jo spreleti, ker zaslišala je glas Milvijev, da, že ga vidi pred seboj. S prihlinjenim sočutjem jo prime za roko — neko zmagovalno smehljanje se mu zaziblje krog usten
Romul skuje zvijače. Kmalu nato povabi vse bližnje države, posebno Sabince, v Rim k neki slovesni igri. Ničesar hudega se na-dejaje pridejo Sabinci neoboroženi v mlado državico. Rimljani jih prijazno sprjemo, jih pogoste po svojih močeh, jim pripravijo prenočišče. Ko so nekega dne zbrani vsi
in revica gre omahovaje ž njim v svojo oso do.
Vrste svatov se prično premikati. Pred njimi stopa mlad služabnik v široki tuniki in nese v posebni posodi opravo za prejo bodoče domače gospodinje. Njemu, vsak na eni strani, stopata zakonska; za njima pa Jupitrov duhovnik, ki bo sklenil zakonsko zvezo; družina in svatje spremljajo s petjem. Toda radostni glasovi zde se Meteli mrtvaška godba in ovenčana vrata v hišo njene druge doamačije so ji grob. Svatje dospe do ženinove hiše. Tu dajejo nevesti zlat vrč z oljem, da pomaže ž njim prag, — tako zahteva šega; da, šega tirja tudi, da zaročenec skrbno dvigne čezenj nevesto.
(Dalje prihodnjič.)
Rimljani in Sabinci pri razveseljevanju, ko je ravno vse globoko zamišljeno in zatopljeno v to, kar se vrši pred njih očmi, kar nenadoma planejo iz zakotja rimski mladeniči in vzamejo seboj vse Sabinske device ne maraje za žuganje Sabincev, da so le imeli, česar so si želeli.
Kuhinjska šola. Dne 5. marca se začne v Ljubljani kuhinjska .šola. Brez dvoma bo to vest vse ljubljansko delavstvo z .največjim veseljem pozdravilo. V Ljubljani smo take šole krvavo pogrešali. Hrana je zelo važno poglavje v delavski družini; hrana mora biti zdrava, tečna in cenena. Laški pregovor prarvi: Bonna cucina, e bonna disciplina; dobra kuhinja, lej) red. V Ljubljani naša delavska dekleta dosedaj niso imele prilike, da bi se o takih stvareh kaj naučile in podučile. Edina prilika zato je bila šola. Kaj se bodo v šoli naučile, saj še učiteljice ne znajo. Sicer se pa tudi naša šola za te stvari ne briga, čeravno bi bile veliko bolj potreibne, kakor nauk o pumpah in brizgalnah in drugih takih stvareh. Marsikatero dekle, ki pride iz naših osemraz-rednili šol, bi našlo boljši kruh v meščanskih družinah kot, kuharica, namesto da ga zdaj zastonj išče po raznih pisarnah in prodajalnah. — Posebno za naše delavske družine bo šola velikega pomena; dekleta se bodo učila v šoli varčnosti v kuhi. To je prva dobrota. Nevešča kuharica lahko veliko izda, pa nazadnje vendar nič okusnega ne napravi. Narolbe spretna kuharica z malimi stroški vendar okusno kuha. Druga dobrota je ta, da se družina veliko rajši doma drži in ne poseda po gostilnah, ako ve, da je doma zdrava, dobra hrana in da gospodinja za red in snažnost skrbi, šola traja 8 tednov in se vrši samo zvečer. Pristop v šolo imajo članice naših društev, namreč krščansko socialne zveze,, društva delavk, podpornega društva in skupine tobačne zveze v tobačni tovarni v Ljubljani. Priglase naj se pri odborih dotičnih društev. Šola bo v prostorih Alojzijevišča na Poljanski cesti.
Med brati in sestrami.
Idrija. Kdo laže: prvi ali drugi? Mnenja smo, da oba. Tako je prinesel list »Naprej« v št. 4 z dne 18. februarja. Mi smo pa prepričani, da ne laže ne prvi ne drugi, ampak tretji, namreč »Naprej«; kdor ne verjame, naj se prepriča v krščanskem gospodarskem društvu. Kakor tukaj, tako se je urezal dopisnik »Napreja« pri članku 3. v št. 1. z dne 4 januarja, ko je pisal, da se je plačalo pri občini mestnim stražnikom za pobiranje idavka od žganih pijač v letu 1909. 250 kron, v resnici se je plačalo omenjenim le 194 kron 42 vin. Ali nalašč laže v »Napreju« ali ni dosti prepričan, tega ne vemo; ako ni dosti prepričan, mu svetujemo, da se najprvo prepriča, potem naj piše, ako tudi je mogoče, kak dohtar. — Isti dopisnik tudi piše v »Napreju« št. 3. z dne 4. februarja, da v prihodnje pove, odkod je prišlo Kršč. gosp. dr. do 6% dividende. Ker ni tega storil v št. 4., ga poživljamo, da dokaže v št. 5.
Sava. Shod, ki ga je priredilo delavsko politično društvo dne 19. t. m., je jako dobro uspel. Delavstvo pazno sledi delu naših poslancev ter se zato zanima za naše shode, na katerih se vedno sljiši dosti (važnega. Poročal je poslanec dr. Krek. V državnem zboru je delo težko, ker je v Avstriji preveč različnosti, tako v narodnostih kot v izobrazbi. Treba je gledati na to, da se da vsem narodom enaka pravica, a ne kot do-isedaj, da smo 'Slovenci zapostavljeni v vseh službah. Pametnejši Nemci bi si dali to dopovedati, a par kričačev kot Markhl itd. se upirajo. Tudi uradništvo ima veliko moč, ker misel, da smo vsi enaki, še ni prodrla v vse urade. Socialni demokratje se jeze, da je dr. Šušteršič glasoval za ladje. V naši mioči se ni drugače ubraniti vojske kot z močno armado, s katero si ohranimo mir. Pri tem bo tudi delavstvo zaslužilo. Koliko bo treba le železa. Nemci v začetku niso hoteli glasovati, ker so hoteli dobiti kak dobiček. A dr. Šušteršič je rekel, mi bomo glasovali. Zato so tudi oni morali brez koncesij. Brigamo se za šolstvo. Liberalni učitelji so le v škodo, če tudi vpijejo, da so prvi stan. Stranka, ki je odvisna od časopisov, je zanič. A z ljudsko mislijo moramo ubiti sovražno časopisje. Treba je, da se da našemu ljudstvu zaslužek. Skrbimo zato za večje omrežje železnic, izrabo vodne moči, da bodo imele pridne roke delo doma. Podrobnosti berite v naših časopisih. Pri občinskih volitvah iščite prijateljev le v naši stranki, brez kompromisov. Zagotovim vam pomoč od S. L. S. Volili boste po novem volivnem redu. Živela S. L. S. (Burno odobravanje.) — Gosp. župnik
Skubic omenja pisarenje nasprotnikov o shodu pri Sv. Križu. Pri občinskih volitvah bodo odločevala načela S. L. S. in pametno gospodarstvo. Razloži prejšnje liberalno gospodarstvo, pod katerim bi bila lahko šola že stala. Veliko stvari je še treba razložiti, a imeli bomo še shode. Zavrne tudi liberalne laži o vodovodu, trotoarjih itd. — Gosp. gerenl A. Čebulj pojasni liberalne laži o vodovodu ter dokaže resnico1 s številkami. Vsak delavec ima tudi pravico, da. dobi pri županstvu delavsko knjižico, a liberalci so našim pri tem nagajali ter le svojim šli na roko. — Tov. Krive govori o liberalcih, ki niso imeli toliko razuma, da bi naredili prošnjo za vodovodno podporo.
Nato se predsednik shoda g. F. Čebulj zahvali govornikom ter zaključi dve uri trajajoči shod z besedami: Priporočam vam, kar ste slišali, ohranite ter pojte v boj za dobro stvar. Vaš trud bo poplačan. — V nedeljo dne 26. t. m. ima 1. delavsko kon-sumno društvo občni zbor v Delavskem domu na Savi. Pričetek ob pol 3. uri popoldne. Člani, udeležite se polnoštevilno, ker je dnevni red važen. — Odbor.
Z Ježice pošilja Fanika Pečnik, poštna ekspedijentinja, sledeči popravek: »Ni res, da naročniki dobe list »Naša Moč« šele v četrtek, namesto v soboto, res je pa, da list pride v soboto popoldne s šesto pošto in da so nedelje proste dostavljanja in radi tega se dostavlja v ponedeljek.« — Popravek objavljamo, dasi bi ga lahko poslali v koš. Dostavljamo pa tole: Naš list se odda vedno ob petkih zvečer na pošto. Po naši sodbi bi ga morali dobiti na Ježici že v soboto naši naročniki v roko. Mi smo po naših zaupnikih poučeni, da je bil dostavljen list res šele v četrtek, naša stvar pa ni, da preiskujemo, kdo da je zagrešil tako zamudo. Mi jo nismo, naše upravništvo, ki dela dasi brezplačno, točno in natančno, končno tudi ni za to, vedno in vedno poslušati pritožbe, zato smo sklenili, da bomo objavili vsako pritožbo kjerkoli si bodi glede na neredno dostavljanje našega lista. To ne velja zgolj za Ježico, marveč tudi za druge kraje. Če se list redno in hitro dostavlja po pošti v Ljubljani, kjer ga dobe naročniki dostavljenega že v soboto zjutraj po pismonoših, naj se tako dela tudi drugod.
Idrija. Ko je zadnjič nekdo povedal v »Naši Moči«, kako nazadujeljo tukaj v Idriji socialisti, so se začeli nekako navidezno gibati, izlasti z ustanovitvijo nekakih odsekov, ki so pa že bili ustanovljeni pred več leti. Pregovor pa pravi: sila ni nikjer prida. Za mladeniško zvezo se veliko agitira, zlasti pri novih delavcih. Zlasti se odlikuje neki Jože Šinkovec, ki dela med novimi delavci. Delavci, ne dajte *se zapeljati od tistih, ki so zavrgli že zdavnej delavski interes in šli v boj za moža,^ ki samo delavca izkorišča. Dajte njim pošten odgovor, kadar vas nagovarjajo za vstop v njih vrste. Jeseničanom pa svetujem, naj ne ustanovijo mladeniške zveze po zgledu Idrije, ker idrijska že razpada!
Idrija. V »Slov. Narodu« čitamo v številki z dne 5. februarja, da je deželni odbor zaukazal, da se mora zgrajena stavba nemudoma podreti, posestnik pa tega ni hotel izvršiti, ker to bi bilo uničevanje samega sebe. Mi pa pravimo: po kateri krivdi? Ali je vpošteval občinski zastop slabejšega soseda in njega pritožbe, ki je utemeljil s tem svojo pritožbo, da ako sosed z nameravano stavbo vodeno stekajočo strugo zapre, bode v deževnem vremenu njegovo posestvo uničeno, kar pa občinski zastop ni vpošteval, ker si je morda predstavljal, da slaJbejsi ima le pravico za pritožiti, razpravljati pa se v nji ne sme, pa če bi bil tudi popolnoma uničen na korist močnejšega. Kajne, to je pravica, enakost; potem pa naj še kdo rfeče, da ne spadajo pod zastavo nezmotljivosti. Dopisnik pravi, da je županstvo vse potrebno ukrenilo. Mi pa smo drugih misli, da je županstvo res delalo, ampak le za nered, s tem, ker ni vpoštevalo slabejšega, da Jje moral drugje svojih državljanskih pravic iskati, kar bi se bilo lahko doma izvršilo, ker je takih slučajev bilo v Idriji že zadostno, pa se je s pametnim posredovanjem obojestransko zadovoljivo rešilo. Dopisnik je mnenja, da ko pride delegiran klerikalni podjetnik, morda ga bode sram, roparsko uničevati imetje svojega tovariša. Mi pa smo mnenja, da je še večje roparsko uničevanje svojega slabejšega someščana, ki mu hoče močnejši z nasilstvom škodo-
vati, ako že ne za vselej, saj za mnogo let. No, pa mi bi se ne vtikali v te stvari, ko bi ne bili prizadeti glede pravic slabejših.
Prometna zveza.
Naj v miru počivajo: Jožefa Klopčič, Ljubljana; Julija Lanzinger, Line; Roza Uibleis, Wels; Lena Walter, Braunau; Marija Trimmel, Tuzla; Lojza Macinger, Dunaj; Franc Komar, Bos. Brod; Karla Casanova, Praga; Viljem Lorinzer, Braz; Franc Hehtberger, Amlovitz; Anton Erd, Obernitz; Franc Kienast, Attnang; Tomaž Purga j, Maribor; Ivan Dorner, Sv. Hipolit; Fric Strobl, Gmunden; skupno je torej plačati za 15 smrtnih slučajev 75 vin.
Redni mesečni sestanek skupine Ljubljana se vrši v soboto dne 4. marca t. 1. ob pol 8. uri zvečer v »Rokodelskem domu«. Želeti je mnogobrojne udeležbe, ker imajo priti zelo važne zadeve v razpravo.
»Železničar«, lajna slovenskih socialnih demokratov, je začutil v sebi potrebo, da se nekoliko, a strašno duhovito ponorčuje iz shoda kršč. soc. železničarjev v Višnji gori. Saj se razumemo: boli vas, boli, da se vaše vrste vedno bolj in .bolj cepijo in razkrajajo, cločim »Prometna zveza« narašča. Vselej, kadar zacvilite nad nami ali pa nad kom našim, pokažete nam vaš strah in s tem nas bodrite k neumornemu delu za našo pošteno reč. Le še večkrat se kaj oglasite, gospodje sodrgarji, bomo vam hvaležni. Pač vam ni treba povdarjati, da se za udeležbo kaplanov in mežnarjev na vaših shodih ne bodete pulili, vsaj vsi vemo, da se najtemeljiteje pogovorite in porazdelite, če ste lepo sami med seboj; pa tudi, da bi si nobeden mežnar ne štel v čast, biti vaš vabljenec.
Sodrugi brez madežev so pri zadnjih volitvah južnoželezničarjev za odbor nezgodnega zavoda samo toliko sleparili in goljufali pri njih agitaciji, da je bil državni poslanec Kemeter prisiljen, vložiti dvojni protest pri generalnem ravnatelju pl. Wcb-beru. Radovedni smo, kako se bodo sedaj skušali odtegniti zasluženim »fackam« po njih umazanih prstih. Našim članom pa bodi to v pouk, naj pri vseh enakih volitvah z bistrim očesom gledajo in opazujejo početje rdečkarjev.
Shod na Bohinjski Beli. V nedeljo, dne 19. t. m. se je vršil shod kršč. slov. železničarjev »Prometne zveze«, plačilnica Bohinjska Bela, v stari šoli na Bohinjski Beli. Shoda se je udeležilo 86 članov »Prometne zveze«. Kar je pohvale vredno in s ponosom moremo reči, da se zavedajo in s tem so tudi pokazali, kako da prepotrebno je zboljšanje plače in drugih gospodarskih potreb za pošteno vzdrževanje sebe in svojih družin, da so njih zahteve popolnoma opravičene. Voditelj plačilnice pozdravi navzoče in si izvolijo za predsednika tovariša I. Pečar, čuvaja, za zapisnikarja A., Slamnik, delavec. Nato pozdravi predsednik navzoče zborovalce in poda besedo tovarišu A. Kolesa, predsedniku skupine Ljubljana. Govornik pozdravi v imenu vodstva na Dunaju in v imenu skupine Ljubljana, posebno pa še v imenu poslanca 1. Gostinčarja, nakar v kratkih potezah razloži namen in pomen »Prometne zveze« in o njenem delovanju, kako potrebno da je pravovarslvo za vsakega železničarja, ker železničar je vedno izpostavljen nevarnosti, da je vedno z eno nogo v ječi, z drugo v grobu, kako koristna in dobrodelna da je mrtvaška odpravnina, ki jo nudi »Prometna zveza« in kako tudi ona podpira svoje člane v slučaju bolezni in potrebe. Razložil je resolucije in zahteve železničarjev, ki so se predložili po vodstvu Prometne zveze in naših velezaslužnih krščanskih poslancih na upravo državne železnice in ministrstvo. Potem je govoril prezaslužni prečastiti gospod deželni poslanec J. Piber, župnik v Gorjih, ki je v kratkih in jedrnatih besedah razložil namen organizacije na gospodarskem polju proletarskega stanu železničarjev. Kako trd da je vsak minister, ko je treba odpreti mošniček za zboljšanje plače uslužbencev, osobito železničarjev. Osobito pa sedaj, ko vlada tako velika draginja, da se skoro ne more več shajati in si nabavljati potrebnih živil in druzih potrebščin za vzdrževanje svojih družin. Treba je, da se vsi železničarji organizirajo in tako pokažejo svoje potrebe in svoje zahteve, ker odločno tudi zahtevajo. Ne pa precej obupati, če železniške uprave takoj ne ugodijo vsaki predloženi prošnji, ampak se ne ustrašiti
Z avžijte, ako ste nahodni, hripavi, zaslezeni in če težko dihate, Fellerjev fluid z znamko „Elsa fluid“. Mi smo se sami prepričali pri prsnih, vratnih boleznih itd., o njegovem zdravilnem, kašelj lajšajočem učinku. Dvanajstorica za poskušnjo K 5'—, 2 tuceta K 8'60 franko. Izdeluje le lekarnar E. V. Feller v Stubici štev. 16 (Hrvatsko),
in vedno dregati tako dolgo, da se prošnji ugodi. Stavila se je sledeča resolucija. Krščanski slovenski železničarji, zbrani na shodu v Bohinjski Beli dne 19. svečana leta 1911.Visoko in slavno cesarsko kraljevo železniško ministrstvo se poživlja, da z ozirom na večjo draginjo se vljudno prosi, da čim prej ko mogoče podeli tudi vsem prožnim delavcem iste udobnosti in ugodnosti glede nakupovanja živil prostovoznih listov (Freischeinov) kakor so označeni v predpisni knjigi člen 12 za vse nastavljene železniške uslužbence. — Poziv. Krščansko slovenski železničarji prožni delavci, zbrani na shodu na Bohinjski Beli poživljajo vse tovariše železničarje, da čim! preje ko mogoče vložijo pri visokem cesarsko kraljevem, ministrstvu prošnje za prosto vožnjo za nakup in nabavo cenejih živil. Poživljajo se tudi vsi tovariši in člani personalnih komisij, da svoječasno stavijo označene prošnje. Nato je še tovariš Koleša naznanil, da se vrši dne 25. in 26. sušca občni zbor vodstva Prometne zveze na Dunaju, da so se v to svrh-o poslale resolucije slovenskih pokrajin, na kar predsednik zaključi shod.
Zahvala. Podpisani izrekam slavnemu vodstvu »Prometne zveze«za izplačano mu vsoto 200 K za pogrebno odpravnino za njegovo preblago pokojno soprogo Jožefo Klopčič, kakor tudi vsem gospodom in gospem, ki so se udeležili pogreba, osobito članom in članicam, Slovenski krščanski socialni zvezi, ki so se udeležili pogreba z zastavo in vencem najiskrenejšo zahvalo. Bog Vam povrni. Tomaž Klopčič, železniški uslužbenec.
"Vodstvo Prometne zveze daje neznanje, da se vrši dne 25. in 26. 'sušca občni zbor vodstva Prometne zveze na Dunaju. Ker bode to zborovanje tudi jako zanimivo, prosi vodstvo, da Ibi se do konca meseca svečana vposlale resolucije in predlogi glede občnega zbora in tudi nujne zahteve. Naslov na vodstvo Prometne zveze, Dunaj X)V., Mariahilferstrasse Nr. 141. Zentral-leitung des Vereines »Verkehrsbund« Wien XV, Marihilferstrasse Nr. 141.
Iz skladišča južne železnice. Res je, da
sem se malo- zakasnil s poročilom južne železnice v Ljubljani, pa kar sem se namenil, to hočem storiti in sporočiti o oslarijah, kakršne se godijo v presrečni rdeči organizaciji akordantov v skladišču južnega kolodvora v Ljubljani. Ti rdeči organiziranci, kateri so po socialno demokraški razsvit-ljenosti tako daleč prišli, da hočejo svoj verski značaj kot krščanski očetje postati kot obrtnik, kateri se nauči svojega poštenega -obrt a, da bi se (ako pošteno, kakor z vero, katero se je naučil od poštenih staršev, jo tudi zvesto izpolnjevati, in kot s svoji poštenim olbrtom v življenju pošteno preživeti, ker je pa prelen, se truditi in izpolnjevati to, kar se je naučil, zavrže kot obrtnik svojo obrt in rajše postane žganj arska baraba, tako delajo tudi naši akor-dantje z verskim značajem v rdeči orgahi-zaciji. To jih še malo speče v srce, ako tu pa tam kakšnemu pride na uho, kateri še misli, da je dosti, da gre le enikrat v tednu v cerkev (misli, saj tukaj me ne bode videl noben soci al no - d emok rašk i h bobnov, saj oni tako ne gredo nikoli v cerkev), da nima prav, da po eni strani hoče, da bi njegovi otroci bili krščansko izučeni in po drugi strani pa podpira ravno tiste, kateri najhujše rujejo zoper krščanski verski nauk, kateri je za vsacega trezno mislečega največje važnosti! Ali ni sramota za vse tiste, ki tako brez pomisleka, akoravno težko podpirajo tiste socialnodemokraške vodje, v katerih kar gori sovraštvo do vere tvojih otrok, v katere si se trudil vsaditi mogoče Ti sam, kar je pa gotovo, da tudi krščanski duhovniki v šoli. Ali še niste spoznali, kako vas je zatelebala brezverska socialna demokracija, da se sami ne spoznate in se ne zavedate svojih narodnih dolžnosti in svojih pravic! To se je spoznalo letos, ko se je volilo posredovalne može za akordno- blagajno. Naravnost sramotno je to za vse tiste socialnodemokraške akordante, ki se ne zavedajo, da naš akord v skladišču južne železnice v Ljubljani je zaslužen, izven en par Nemcev, katerih nam še ni treba v poštev jemati, le iz samih slovenskih žuljev prigaran! Ti rdeči prosvitljemci so letos
začetkom1 svečana volili za svoje k-omedjan-te kot posredovatelje za akordno blagajno dva Nemca in enega še tistega zelo- mladega za to mesto nesposobnega Slovenca! Torej tako globoko so vas izlberačili vaši rdeči voditelji, da si ne veste najti med seboj treh mož, kateri, akoravno bi bili socialni demokrati, da bi bili sposobni za tako mesto. Če jih niste našli med seboj, pa Ibi vpra-šaili krščansko organiziranei železničarje, akoravno so vam trn v peti, ti bi vam že pokazali in vas spomnili na može, kateri vedo, kaj je akord in bi .-marsikateremu socialnemu demokratu tudi ugajali. Pa ine! Seveda, ker niso bili vsi socialni demokrat-je, akoravno imate sedaj same tepce. Le imejte jih, saj ste jih sami izvolili. -Saj mi jih tako ne maramo. Tisto vam pa povemo, da le držite se tega da kdor ni v rdeči organizaciji, da za tistega se ne bodete nič -brigali in mu nič pomagali, kakor pravijo spl-oh rdeči ikomedijonti. To bodemo pa že gledali, da se bode gledalo tudi na nas, od strani gospodov načelnikov, ker je one direkcija postavila namesto načelnikov in jih tudi zato plača, da bodeta držala pošteni red tudi za nas, akoravno nismo in ne bomo oblečeni kot so rdeči .brezznačajneži v rdeči barvi. Gledalo se bode že na to, da ne bosta gg. načelnika samo kot tajnika socialne demokracije, da, kar bodo -oni rekli, to se bo zgodilo, je pošteno, ali ne. Torej mi z Bogom za -sedaj, vi rdeči neotesanci, drugikrat miorebiti še kaj več!
Občni zbor krajne skupine Ljubljana Prometne zveze. (Dalje.) Zahteve članov Prometne izveze v kurilnici državne železnice; predlaga Moškerc. — Sklene se: 1. V Ljubljani se naj ustanovi nova -delavnica. — 2. Tukaj naj imajo domačini prednost, in ne tujci. — 3. Zahtevamo, da -se naj delavec po preteku enega leta nastavi stalno, posebno pa vsi rokodelci. — 4. Zahtevajmo, .da naj se nastavijo domači uradniki, kateri so zmožni slovenskega jezika, da ne bodemo tako prezirani, kakor smo od tujcev. — 5. Zahteva se še, naj se nastavljenim delavcem vsake dve leti zviša plača za 100 kron. Ak-o imajo uradniki in poduradniki zvišano plačo za 200 kron, potem, bi bilo pravično, ako bi tu-di delavec dobil 100 K, saj imata -obadva enak želodec, samo to je, da mora delavec nekoliko več prahu požreti, namesto pišk. — 6. Zahteva se, naj se prihranek materijala enakomerno razdeli med delavce kot uradnike, da ne bodo dobili uradniki, vsi delavci pa nič, kateri največ prihranijo. — 7. Zahtevamo tudi, da naj se da delavcem boljša kurjava, in sicer taka, kak-or je bila pred nekaj leti. Poleti dobimo v premogu skoraj polovico prahu, pozimi pa blata, in drva so tudi popolnoma gnila, ker stoje več let na prostem v dežju in snegu, zato naj se da dobro, ker tudi dobro plačamo. — 8. Zahteva se, da ne bodo mlajši delavci prekašali starejših v plači, kakor se sedaj dogaja. — 9. Nakladalci premioga zahtevajo plačo, in sicer na dve leti za 20 h dnevne plače, potem 12 ur službe in 24 ur prosto, kakor imajo premi-kači vozov, ki imajo enako težko del-o.
(Dalje prihodnjič.)
Okno v svet.
INVALIDNO ZAVAROVANJE.
V Nemčiji je invalidno zavarovanje najbolj izvedeno. Glede na invalidnost morajo biti v Nemčiji zavarovani vsi delavci in na-stavljenci, ki ne zaslužijo letno nad 2000 mark. Prostovoljno se lahko zavarujejo vsi tisti delavci, nastavljenci in mali podjetniki, ki niso podvrženi prisilnemu invalidnemu zavarovanju. Obstojajo deželni invalidni zavarovalni zavodi in posebne invalidne blagajne državnih železnic, rudarjev in mornarjev. Zavarovanih je 15,200.000 delavcev. Tedenski prispevki se plačujejo po 14, 20, 24, 30 in 36 fenigov tedensko. Polovico prispevajo delodajalci, polovico zavarovanci. Država prispeva k vsaki renti 50 mark. Zavarovanci so upravičeni, da dobe invalidno rento, če so plačevali prispevke 200 tednov, starostno rento pa, ko so stari 70 let in če so vplačevali 1200 tednov prispevke. Poprečna invalidna renta znaša letno 70 mark, starostna 163 mark.
V Avstriji se dela na uvedbo invalidnega. zavarovanja od leta 1892 sem.. Za slučaj invalidnosti je zavarovanih zgolj 170.000 rudarjev, ki imajo bratovske skladnice. Upravičeni zavarovanci dobe j>oprečno 205 do 148 mark.
Na Ogrskem poznajo tudi invalidno zavarovanje zgolj za rudarje. Za kmečke delavce in posle je pa uvedeno prostovoljno invalidno zavarovanje.
Italija je uvedla prostovoljno zavarovanje vseh delavcev, ki morajo biti zavarovani pri državnem zavodu. Prispevati morajo zavarovanci. Država tudi prispeva. Zavarovanci dobe invalidno rento po petih letih, starostno rento dobe tisti, ki so stari 60 let in če so prispevali 25 let. Renta znaša najmanj 100 mark letno.
Francija ima že več let uvedeno prostovoljno starostno zavarovanje.
Belgija ima prostovoljno starostno zavarovanje po francoskem zgledu in prostovoljno invalidno zavarovanje delavcev po zvezah bolniških blagajen. Rudarji, ki jih je 150.000, imajo prisilno invalidno zavarovanje.
Na Angleškem obstoja prostovoljno zavarovanje po francoskem, oziroma po belgijskem vzorcu. Dovoljujejo se življenjske rente do 2000 mark (povprečno 350 mark). Od leta 1909. imajo na Angleškem starostno preskrbo za pomoči potrebne osebe, ki so nad 70 let stare.’Prispeva 'Zgolj država do 160 milijonov mark. Izplačali so 910.000 starostnih rent, povprečno do 180 mark posamezniku.
Na Finskem je tudi uvedeno prostovoljno invalidno zavarovanje.
Nobenega invalidnega zavarovanja ni
na Norveškem, Švedskem, Danskem, Nizozemskem in na Luksemburškem.
taft
»ftftl
Ne pozabite, da je treba delati na vso moč za Vaše glasilo „Našo moč". Cim več naročnikov, tem večji vpliv bo imelo Vaše glasilo.
Upoštevajoč naraščajoče treznostno gibanje in ustrezajoč tozadevno izraženim željam je sklenilo podpisano vodstvo v dosedanjih prostorih „Krščansko-socijalne zveze" odpreti
brezalkoholni oddelek gostilne.
Dobivajo se gorka in mrzla jedila, mleko, kava in čaj po nižjih cenah ter raznovrstno sadje. Postrežnina (napitnina) se ne bo sprejemala.
Onim, ki žele imeti obed in večerjo brez pijače, se priporočamo za stalno naročbo. Dobival se bo tudi zajutrek.
Za obilen obisk se priporoča ____. .	. , , ni «.
H 1 . vodstvo hotela ..Union .
najboljšo, naisigurnejSa
mir
Lastna glavnica K 503.575*98.
Ljudsko
posojilnica
reslstr. zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta 8
pritličje v lastni hiši nasproti hotela .Union* za Franč. cerkvijo
prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do l.ure pop.
ter jih ^5 1/ O/	brez
obrestuje "fr ty /n kakega po	■	/	^	/	U	odbitka,
tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron čistih 4 50 na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se n^h obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago.
Dr Ivan Šušteršič, predsednik; Josip Šiška, stolni kanonik, podpred.; Odborniki; Anton Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. Lj ; Fren povše, vodja, graščak, drž. in dež. posl.; Anton Kobi, posest, in trg., Breg pri Borovn.; Karol KaUSChegg, veleposest, v Ljubljani; Matija Kol^r, stolni dekan v v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zborn in hišni posest, v Ljubljani; pran LeskOViC, hišni posestnik in blag. „Ljudske posojil.1; Ivan Pollak m1., tov.; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.
&tcx£n£/eč <► ^kmeri/co 'Materi Želijo 4\obrv. po ceni in _ jBa^iesl/iuo-potovali na/ se> obme/o
fSirnonJFJfitietete*
k) JČjuL/juni ttolodvorsfte uliceJ2&. ^&a/cc>orstruiCPtyasnila i}tyc3el>reyi2ačn0.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže“!
Bogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
F. MERSOL
LJUBLJANA, Mestni trg št. 13.
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, sukanca itd.
E
Predtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
1
r mauTTJUTI ramTirnimuTiami-n
Gričar 3 ITIejač
Ljubljana
Prešernoua ulica št. 9
priporočata suojo najuečjo zalogo izgotooljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
 nouosti —
o konfekciji za dame.
h
iminniimrc -rrtrr^nrrm nnniD
Ceniki s koledarjem za-	Dft7AD I
stonj in poštnine prosti.	r	S
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
««
»UNION
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
Fr. Čudnu
urarju in trgovcu v Ljubljani
delničar in zasopnik švicarskih tovarn »Union" v Bielu in Genovi.
700 Uhani, prstani, briljanti. 1
Svetotfnoznano najfinejše blago po nainižjlh cenah.
Agitirajte za naše glasilo „Naša Moč“!
Pozor slov. delavska društva! JU
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufaktura! trgovini
JANKO ČESNIK
^ LJUBLJANA **
Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izberi najnovejše blago za ženske in moška oblačila
Postrežba poštena in zanesljiva. ------- Cene najnižje. —...
©
ic X v*
Ljubljana
Pred škofijo 19.
leta „PRI HR0N1“ HL m. BOKA
v Ljubljani, na vogalu Bleiv/eisovo in RimshG ceste
priporoča sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 vin., č steklenic i krono.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do iedi po spesuoče sredst o, stekltnica 4o vin., 6 steklenic 2 kroni Kapljice zoperželud:- I krč, stik enica 4 » vin., o steklenic 'i kroni 50 vin Kapljice proti zobobolu, stoklenica 2i vin.
„S'adin“ za otroke.
Oblit za kurja očesa, bradavice in trdo kožo, mala škat-Ijica 50 vin , večja 1 K 2 • vm Odvajalne kroglj ce, škatljica 3 vin.
Poslpalnl prašek proti ognji-van u otrok in proti p teniu
no?, škatljica 50 vin , 6 škatljic 2 kroni SO vin.
Protinski cvet, proti trganju po udih, steklenica 1 krono.
Ribje olje, steklenica l krono.
Salicilni Uolodij z« odstranitev kurjih oče^, bradavic in trde kože steklenica 7- vin.
Tinktura za želodec, odvajalno, krepilno in sia^t pospešujoče sredstvo, steklenica ‘20 vin , steklenic 1 krono.
Tinkturazalase,steklenica! K.
Trpotčev sok, izvrsten pripo moček proti kašlju steki. 1 K.
Zeleznato vino, steklenica 2 kr. rO vm , in 4 kr 8 vin.
Zeieznate krogljice, proti bledici (Bleichsucht) mala Škatljica 70 vin., velika i kr« no 60 vin
laaaaaaaaa □□□□□□□□□o
Dežnike in S solnčnike i
domačega izdelka □
najboljše kakovosti, pri- O poroča po najnižji ceni H slavnemu občinstvu
a
a
a
a
a
g Pred Shoiiio št. 19. Slad tri SL 4. Prešernova ulica St. 4.
□ Popravila se izvršujejo točno in ceno. o Usojam si naznaniti častitim odjemalcem, da
sem odprl na Tržaški cesti št. 1
moje trgovine z železnino, hišnega in kuhinjskega orodja.
Blagovolite mi tudi nadalje ohraniti cenjeno naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem Stcfflll Nagy
Edina In najkrajSa Črta u Hmeriko!
Samo 6 dni!
Samo 6 dni!
HflVRE NEW-YORK
francoska prekomorska družba
Veljavne vožne liste (Šifkarte) za francosko linjo čez Havre, ter liste za povratek iz Amerike
v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo
----------- ED. ŠMARDA ----------------------
oblastveno potrjena potovalna p'sarna v Ljubljani Dunajska cesta št. 18 v novi hiSi »KMETSKE POSOJILNICE" nasproti gostilne pri „FIG0VCU".
IUIM JHX ih SIN
o Ljubljani, Dunajska cesta St. 17
priporočata soojo bogato zalogo raznoorstnih
uoznih koles in šiualnih strojev
HtB za rodbino in obrt. SS
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožei Gostinčar
Tisk ICatoliške Tiskarne.