l cfubttant, t^rmatrtu $938
Celo 51 - Si en.
Izza ploia mapisdmjjo
Nič novega pod mncem
Zadnji dogodki nam pričajo, da ee »uši »jugoslovanski nacionalisti« v zadnjih desetletjih niso ničesar naučili ia da ludi ničesar pozabili niso. Z zahrbtnim rovarjenjem tn bedastimi natolcevanji to dekli pted vojno proti dr. Kreku tn njegovim sodelavcem, pa so morali vselej napraviti skušnjo, da ima laž kratke noge. Toda vse to jih ni izučilo. Komaj je banovina odločilno posegla v ozdravljenje našega denarnega trga ter najela posojilo za poživljenje kmečkih posojilnic, ie so se oglasili 6tari škod1 j i vc i slovenskega naroda in skušajo po etarem načinu oblatiti veiiko delo.
Leta 1908 nt prišli v nekdanjem kranjskem deželnem zboru do večine pravi zastopniki ljuostva. Narodna napredna stranka, kot so se takrat imenovali naši »jugoslovanski nacionalisti«, je imela počebno pogodbo z eemškimi veleposestniki da so skupaj držali proti ljudstvu. Pa so nazadnje vseeno pogoreli, ljudstvo je zmagalo in dobilo večino. Novi zasiopniki slovenskega aaroda eo šli takoj odločno n* delo za gospodarsko povzdigo dežele. Dežela je najela v t« nantee posojilo 10 malijOiHJV zlatih kron. Žačeio ee je veselo novo življenje. Gradile so se nove ceste, delala vodovodi, ztooljševali travniki in pašniki, stavili novi hlevi, vse kmečko gospodarsko je na novo oživelo, kot narava pomladi po dolgi zimi. Na Završnici so začeli gradili prvo deželno elektrarno, S tem se je začela elektrifikacija dežele.
Toda svobodomiselni »napredni ta>bor« je zakričal. da pomeni to posojilo uničevanje našega gospodarstva. Meščanu so dopovedovali, da ga bodo »klerikalci« z dokladami na davke odrli, o industriji so vpili, da bo zaprla zaradi strahotnih davkov tovarne in se izselila iz dežele drugam, kmetu so govorili, da ga bo konec. Bilo jih je kot vedno nekaj, ki so nasedali in verjeli. Ni namreč lako neumnega natolcevanja, da se ne bi dalo ujeti aJ khkovernežev na nastavljene limamce kot « ujamejo neumni ptiči kalini. Nekaj posamez-o'tov je takrat celo odpadlo od nekdanje Slovenske ljudske stranke prav pod vplivam te agitacije. Kajtrkega Evgena Lampeta, ki je bi* najdalekovid-n{lSi m je vodil deželne finance, eo zmerjali in mu J „1 lme deželni mlinar, ker je Mradi eleklrifi-
mlinov ' "a Qoreni'ikem vo<in£> eito 0(1 Par
2e čez par let pa se je pokazalo, kaiko brez-miseino je bilo to vpitje. Oni, ki eo vpili in oni, *i so verjeli, so bili osramočeni. Industrija ni asbe-iz dežele, trgovcev in obrtnikov ni bilo konec, L P* 1« ^cvetelo gospodarstvo v novem delu io ««n napredku. Najeto posojilo je bilo seme, ki L- v S,0!ern 8acL Treba P'd bil° Pogumnih k' so vzdržati -naval nasprotnikov. Dali nobenega »jugoslovanskega nacionalista«,
Potomca naših
|iai | ;t »naprednjakovc, ki ne bi rad nape-dcžplr? 'f tai<rat toliko zasmehovanih kranjskih !,'". e'™trarn ali porabil njeno gonilno moč.
imeio j Ielih ie tudi denarno zadružništvo
letih lgio—tPrv° krizo' v VGej' ®iari Avt,firiii i« v ja ^..r I012 vladalo silno pomanjkanje dettar-'"ra' je del-ela tudi zadružništvu priskočila
na pomoč s posojili in e posebnimi jamstvi. Tudi proti temu so zavpili naši nasprotniki. Neprestano so napadali zadružništvo in njegove voditelje. Zadružništvo samo pa se je kljub vsemu kriku mirno razvijaiio in je vzdržalo vse napade, Naš narod je šel v tisti dobi preko in mimo nergačev in preko svojih političnih nasprotnikov, ki so mu hoteli škodovati.
Gesla nasprotnikov s »Lazim®, nekaj ho že ostalo l"
Cisto po starih zgledih so začeli naš; »nacionalisti« boj tudi proti posojilu, ki ga je sedaj najeia banovina, da poživi naše kmečke posojilnice. Svojih obrekovanj r.e upajo širiti javno, poskušajo pa delati podtalno proti našemu narodu. Obrezujejo in naiolcujejo naš« voditelje, da bi jim vzeli ugled, napadajo pa tudi naše zadružništvo samo. Kot paglavec, ki skrit izza plota meče kamenje, tako 6e obnašajo ti »napredni*- Jujosk^/eni. Na skritih sestankih in i nepodpisanimi papirji Sirijo laži in plaže ljudi, ki teh junakov že ne poznajo dovolj. Ti ljudje, ki niso nikdar ustvarili nič velikega, so vedno samo gledali, kako bi v® ž ko veliko delo našega gibanja umazali. Znani francoski svo-bodomslec Volter je učil svoje: >Krepko laži, nekaj bo še ostalo.« In po tem geslu 6e ravnajo tudi naši evobodomisalni nasprotniki.
»Liberalcem groš,
klerikalcem fentof"
Ce tedaj danes pišemo o teh malenkostnih ljudeh, ne pišemo zaradi »jih, ampak da onemogočimo, da bi kdo nasedel iti »e kasmeje keaai. PiSe-mo zaradi resnice.
Na nekem shodu v predvojni dobi je voditelj takratnih liberalccv proglasil načelo: »Liberalcem groš, klerikalcem knoi«. To se pravi: Kdor gre z naimi, liberalci, ta dobi od države in od dežele, kar želi, drugi nič. Tako so govorili in tako so delali naši nasprotniki vedno, kadar so bili na virhti. To preoridko resnico smo silovito občutili v zadnjih letih pod diktaturo. Kdor ni »volil« Zivkoviča, je bil proglašen za sovražnika države, kateremu sme delati krivico vsakdo brez strahu pred kaznijo. Kar so delali sami leta in leita, to sedaj očitajo tudi nam. Tudi sedaj vpijejo po deželi, da se njim dela krivica, ker je banovinsko posojilo dano na razpolago Zadružni zvezi, da poživi podeželske posojilnice.
Kaj je torej na stvari?
Mi nimamo ničesar prikrivati. Tudi sedaj ne bonto povedali ltič novega, ker je bilo vse to že objavljeno. Toda zaradi tistih, ki mnogo pozabijo, pa zaradi tistih, ki bi mogli biti zapeljani v kako zimoto in škodo, zaradi nasprotnih obrekovanj, naj ponovimo r.s!.atere stvari iz zadnjih let.
Naše posojilnice na deželi eo »prejemale vloge in zbirale' kmečki denar. Ta denar je moral nositi obresti. Dana so bila v prvi vrsti posojila kmetom. Nekaj pa. ga je včasih ostajalo. Kam z njim? Ote našega kmečkega zadružništva, dr. janež Ev.
Krek je učil, da mora Ia denar v Zadružno zvezo, v središče, od koder gre zopet nazaj na kmete. To »disciplino« je izvajal kot mnogoletni predsednik Zadružne zveze in zadruge so ga uibogaie. Tako so nadaljevale posojilnice tudi po vojni. Toda Zadružna zveza tudi ni mogla držati denarja doma. Kar ga ni šlo spet zadrugam na kmete, ga je bito treba naložiti dalje, da je nesel obresti. Tako je prišlo do ustanovitve Zadružne gospodarske banke po vojni, za katero ustanovitev pa se je zavzemal že rajnki dr. Krek. PriSla je gospodarska kriza. Ni ne kmeta, ce trgovca, ne obrtnika, ne tovarnarja, ki io ne bi bi! občutit. Povsod v go-spodanstvu so nastale zgube. Mnogo podjetij je propadlo ia io je «j>et vplivalo dalje na vse gospodarstvo. Tudi oobmega večjega denarnega zavoda ni, ki ne bi bil napravil izgub, l ako tudi Zadružna gospodarska banka. Prišlo je do uredbe o zaščiti denarnih zavodov ia tudi Zadružna gospodarska banka ce je te uredbe posiužila O vsem fem je Zadružna zveza dals račuo na občnih zborih. Ničesar ni skrivala stt vse io jc bilo tudi v tistih objavljeno. Ne	»vodi upre* ijali agubt, aaspiokiHu pa očitajo to le Zadružni gospodarski banki. Ne bomo pa pozabili tudi Sega, da smo živeti v dobi diktature, ki je preganjala in uničevala vse, ka<r je bilo »našega«, Kot je moral voditelj našega gibanja dr. Korošec kot preganjane« in interniranec i? kraja v kraj, tako ©o tudi vsa podjetja, ki jim jc stal on blizu, morala ogromno trpeti. Vsa leta od dr. Krekove smrti je on predsednik Zadružne zveze. Sedaj je lahko metati kamenje izza plota na tiste, ki so leta in leta trpeli in — vzdržali. Mečejo ga tisti, ki so bili vsa ta težka leta na soncu milosti centralne vlade. To je zelo la-hko, pa zelo sramotno delo. Ko je morala Zadružna gospodarska banka sefti po uredbi o zaščiti denarnih zavodov, ie res zamrznilo Zadružni zvezi pri tej banki mnogo zadružnega denarja. Toda. ali ni zamrznilo mnogo zadružnega densrja hi<ii v liberalnih bankah?
Kdb i*e hit® drugod?
Gospodarska iti denarna kriza je izbruhnila po vsej Evropi. Po vseh državah so se pri denarnih zavodih pokazale zgube, loda povsod je fotdi vedela država, kaj je njena dolžnost. Prihitela je bankam isi drugim denarnim zavodom na pomoč iti jih ozdravila tudi z velikimi žrtvami. Češka n. pr. je dala za ozdravljenje denarnih zavodov preko ene milijarde čeških kron, t. j. blizu 2000 milijonov dinarjev. Prav tako je ozdravila svoje zavode mala Nemška Avstrija z ogromnimi denarnimi žrtvami. Storili sta ti dve državi, ki jiih itavajaano kot primer, to pred šestimi leti. Ozdravili sta tako. denarne zavode, pa tudi gospodarske razmere. Urejeno gospodarstvo ni samo preneslo izgub, ampak je iudi državi vrnilo bogato, kar je poprej dala. Pri nas žal i bog država ni ničesar storila. Na vladi so bili centralistični »jugoslovanski nacionalisti« brez smisla za potrebe prebivalstva v obmejnih pokrajinah. Naši slovenski »Jugosloveni« niso imeli volje in zmožnooti 7a to, da se obnovi obtok denarja v ttažih posojilnicah. Kuj goepodarstvol Da so le smeli in mogli preganjata »klerikalce«. Te zapirati, kaznovati in internirati, to je bilo njihovo
(Nadaljevanj« na drugi strani.)
Si ran 2.
»DOMOLJUB«, dne 16. februarja 193^
življenje. Boj proti klerikalnemu zmaju, to je bilo njihovo glavno opravilo, kot je bilo to glavno opravijo njihovih prednikov iz predvojne dobe, ki stno j«? zgoraj omenjali.
sv&fo
dolžnost
Ker država ni storita pravočasno svoje dol? aaoti nasproti slovenskemu zadružništvu, je bila škods vedno večja. Sete zdaj je prišlo do odločilnih dejanj, ko sta v belgrajsfci vladi dva slovenska miHis^ra. Pi&aii «r<o že v našem iistu, da je dala Z4 obtok denarja po naših posojilnicah na razpolago gotovino Poštna hranilnica kot posojilo proti »stavi terjatev na tekočem ra&«u pri Privilegirani agrarai banki iu državnih obveznic po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov. Ker bi po tej velikanski suši. ki je vladala na denarnem trgu šest fef, to ne zadostovalo, je bilo l-roba iskali virov še dru god. in tu jc poseda vmes banovina x\ storila v polni meri svojo dotžnosi. Najela je posebno posojilo pri isti Poitei hranilnici in dala denar na razpolago Zadružni zvezi, da ga da spet naprej »drugam, ki imajo pri njej svoje naložbe. Tako je bilo zagotovljeno, da bo re« oatajan denar po naših posojilnicah in ds nihče ne bo ničesar izgubit, Denar, ki je zamrrnii pri Zadružni gospodareči banki, je tako odfajan in zadruge, ki eo nalagat« denar pri Zadružni zvezi, so seda; naenkrat prejeie velike ,-sote. Nekatere zadruge niso it.uagale denarja pri Zadružni zvezi, ampak so vse dale v kmečka posojila. Te dobe toliko več od Poštne hranilnice. Tako je vsem omogočena zadostna likvidnost. To zadnje volja todi o zadrugah, ki niso včlanjene v Zadružni zvezi. Teh dr Krek ai učil »discipline«, ker niso bile v naših vrstah. Te niso iiaiagale pri svoji zvez;. Zato jim tam denar ni mogel zamrzniti, zato ga tudi banovina tam ni mojta odlajat?. Namen tedaj, ki ga je imcia banovina, ko je vzela posojilo, da obnovi v naših kmečkih posojilnicah obtok denarja, je dosežen. Zgodila se pa s tem ni nikomur uikaka krivica. Proti vsakomur se je postopalo f>o njegovih razmerah.
»Jugoslovanski naciomaHsii" naj post&neio abstinenti
Veliko dejanje je izvršila banovina, ko je poživil« kmečke posojilnice. Ker ee boje nasprotniki, da bi ae naši voditelji še bolj utrdili pri ljudstvu,
bi jejo
proti njim z i&tim sredstvom kot pred voj-ao; Oairašiti hočejo davkoplačevalce. Toda ta strah je prazen. Ne ve se še danes, koliko bo morala baeovina v resnici irvovati. Kdo namreč ve, kaKšen bo gospodarski razvoj prihodnjih let! Znaki lažejo, da bo ugoden Banovina plač« pač Pošta i hranilnici za vzelo posojilo letne obresti iu obroke, dobi pa dogovorjene protidajatve. In če bi morala kaj žrtvovati, bodo žrtve rodile bogat sad, ker se bo o posojilom poživtk) vse gospodsmtvo v banovini. Kar bi pa bHo treba plačati, bo plačano — prostovoljno. So namreč tadi davki, ki moremo reti o »jih, če se tudi čudno sliši, da eo prostovoljni. Dr. Krek, ki smo ga morali danes večkrat imenovati, je v tisti dobi, ko so najhujše napadali predvojne voditelje SLS zaradi desetmilijoosk^a posojila, reke) tole besedo: »Prijatelj, kadar srečni pijanca, odkrij se mu. Oo je največji dobrotnik našSe dežele.« Hotel je povedati, da plačajo z« dolgove dežele tisti, ki plačajo za aSkohot. Todi sedaj bo posojilo odplačajo Poštni hranilnici z dohodki iz trošarin ua alkohol, Ce tedaj krit a&š »j^o-aSovaraeM nacjonalisfc boji, <5a bi kaj plačal za »kfe;. rikrice*, ee temu davla* lahko odpove. Naj postane abstinent.
Sc enfersti besedo o krivici
Nikomur se tedaj ni zgodila oofcen« krivic* ne kakemu nacionalistu, ne kakemu davkoplačevalcu. Daje pa nam borni« © krivici povod, da se še nekoliko pomatiimo pri premišljevanju o krivičaoeti Spomnimo se ob tej priliki, kaj so deJali nasprotniki i nasm in kake krivi« 6vnl> mi v resnici pre
troeli Kakšne vsote znesejo kazni, ki so jih pla-
SftrSu. v dobi
škode zaradi zaporov iu internacij? Kdo je Komu k« povrni;? Nih&t Kako je bilo z zadružništvom v dobi ko so vladali naši »jugoslovanski naaona-naj povesta dva sgteda. V LpMjaai je zt-drofca šola k to je cbkkovato ludi mnogo gojencev, ki jih je priporočala Zadružna zveza. Ves drogi so;end »o dobi« od banovioe podporo, laat-ie, ki jih jt priporočila Zsdnižas zveza, ničesar. Celo asd temi najrevnejšimi so ae anačati, ktr_«o bili v zvezi z našim zadružništvom. Vse zadružne zveze v državi dalje dobivate po svoji velikosti običajne podpore od kmetijskega ministrstva. Dobile so to na predlog Glavne zadružne zveze v Bešgrads. V dobi diktature je bila Zadružne zveza v Ljubljani od te podpore izključena kljub predlogu Glavne zadružne zveze. In sedaj, ko dobi naše zadružništvo r.eStaj pomoči, zaženo nasprotniki krik. kot da s« njim godi krivica. Ne pozabimo, . d« prava pravičnost zahteva tudi popravo krivic, i pa če tudi ia poprava kakega krivičneža v živo zadene. Pretekle, bo še mnogo Sive, proden bodo popravljene vse krivice, Id so jih napravili našemu narodu !uai »jugosteaoeki nacionalisti« takrat, ko so v Staven;ji vedrili ia oblsKiii.
Aii more iako g ©n a komu horisfiii?
Predvojna gonja ni ustavila dela naših ljudi. Tudi sedanja gonja našega zadra-žosštva ne bo ustavila. Zadružništvo se spet veselo obnavlja. Ne pišemo torej teh stvari v obrambo, ker nam laki napadi ne morejo škodovati pri preudarnih ljudeh. Naše ljudstvo je tega zahrbtnega boja naših na-prednjafcov vajeno. Saj ni bilo n. pr. nobenih volitev. da ne bi bile vasi poplavljene z lažnivim papirjem nacionalistov. Pa so se vendar potem vse tiste laži izkazale kot popolne neresnice. In pri vsakih volitvah so naprednjaki dobili evoj obračun- za obr&svanja in natolcevanja. Ce pišenso o teh ervarefc, pišemo za to, da dajemo resnici pričevanje. Ce bo imel kdo kaj škod« od takih napadov aa zadružništvo, bi mogle imeti škodo kvečjemu liste posojilnice, ki siso v naših vratah. Te caj se zahvalijo svojim voditedjem za cjih nerazsodnost.
Deianja govore
Gotova dejstva so danes ta: Pri zadrugah, ki so včlanjene v Zadružni zvezi, ne bo ailiče izgubil nobenega denarja. Te zadruge zasluzijo in uživajo pokao zaupanj«. Drugo dejstvo je: Denar je zopet v saiifc poBojihricab v oMoka. Postopoma bodo adtajaue vse stare vloge. Kdor bo potreboval denar, ga bo mogel dobiti. Takoj toliko kot jt dok>
Varaman^avltch
Z Z I«kt>S«let»S Ta Kiivujček zmore odstej vnak^o. Fs-oaimg napravit? polrkus in prearičall ae bost? a n ick-m unnlia pri gtsveimlu. tnboAolu Iu irak-činsls zaradi ran.
VERAMON
Cevke i 10 In 29 taniriaml. Ovitek t % Sablfl«ma
8. kr. 35.405 od t. oktobra HB7.
teio v načrtife, fcrnafei v«fc in v -dogk^irieni vse. Alte pa kdo še se verjhzsk, naj pač posta«, da bo videl, de ao ote^sovanj« naaproteiliov pr» na «a neumna. Sihiežev «o itargafev pa je ki« zrn«raj nekaj na svetu. Kje tiefki jtž» nhnsie? Povsod jm g=r«vo preudarni ljudje mimo njih.
Kadar so bili maši* n« vibu, se je delalo a ljudstvo, delato pt»d vojtio in <telsžo po vojni. T« ddo morejo pač včasih snato zavirati nasproti z zastrttpljevanj«« javnega tnišljeaja, ustaviti I* dela ae morejo. Kad®- je narod iacp.il svi^) usodo voiliteljem iz katoliških vrel, «e nikoli «i prevaral Tudi o bscaovmt&ifm posojilu ia o ozdravljenju zadružništva bo zjfodoviaa zapisala ugoike eitvari. Zapisala pa bo obenem, da eo edino niši vodštciji srneli za vrfifce reči pravi poj>W in pogwn,
29 mmt® v
Kmet Jure Ruf.ič v Sr«dnici pri Mosia^u je za poroko svojega sina priredil bogato svatbo, Okrog 100 prijateljev in znancev se je zbralo v ne preveč razsežci Ružičevi hiši, v kateri j« spodaj blev in shramba sena, zgoraj pa stanovanje. Ženin, aeve«ta ia svatje so se veselili, pa niso slutili, sla jih bo polovica morala plačati svoje veselje s smrtjo, iz dosedaj nepoznanega razloga s« je vnel iKjens v spodnjih prostorih, kjer je bilo seno, nakar je plamen buškni! z bliskovito naglico vse naokrog, da je bik vsa hiša takoj v plameni«. Spodaj je že močno gorelo, ne da bi se svatje zavedli nevarnosti. Nenadoma pa ve je zmšii pod, svatje pa so se prevrnila v pogorišče. Nastal je vik tn krik, obupni klici na posaoč so sekali prasketanje »lamsmov. Le dobra polovica svatov se je uiegašk reSiti h plsm^ov, vsi drugi pa eo oblcžaE Komaj se j« porušil »trop med stajo tn stanovanjskimi prostori, U se je rni-a tudl strt,h» k prekril, nesrečnike, ki si
iz ognja niso mogli več pomagati. Vsa vas m je v hipa zbraia, vsi to poskušali reševati tvoje brate, serlre, hčer« k sinove. Posrečijo m je potegniti izpod gorečega tramov ja živih le nekaj močno ožganih svatov, ki »o imeM v« hude opekline.
Ko je ogenj nekoliko pojenjal, so se čela reševanja. Do jutra ao poteftniH 29 trupel ki *o btia z redkimi izjemami vsa izogljenela. Med žrtvami so prepoznali truplo gospoda/i« Ruiiča in dvah njegovih hčera ter njeg«*« žene. Dalje so potegnili izpod ruševin tirf nevesto, ki se. pa bori e smrtjo, t« mrtv<# ženina, Pogsreba žrtev so se udeležili vsi i* Hsfu., pa tudi iz oJkolice »o prihHeK ljudje, " duhovnikov je opravilo »večaite molitve, Ms-»tarskj škoi Miši i je poslal na pogreb svoj«' posebnega odposlanca.
"ŽTTeTlro delo jo močno riltfi Dobite ga aa|!ažj« » 8s^rsJal »fesrat » U^P-
OSEBNE VESTI
i Tritedensko žalovanje je odrejeno na
našem dvoru v Belgradu. V Grčiji je namreč Bnir! princ Nikolaj, oče naše kneginje Olge (o stric grškega kralja Jurija II. Knez namestnik Pavle je tudi odpotoval v Grčijo na
»osjrsb.
ti Devet krsžev je ze naložila ua ramena
Previdnost božja Francu I.ebarju, očetu m. Hildegarde, uršulinkc v Ljubljani in A.nice Lebarjeve, znane pedagoške pisateljice. Naj egieden krščanski mož dočaka skrajno mejo človeškega življenja!
d 16 letnico izvolitve za papeža f«s pras-BOT«i ono nedeljo sv. oče Pij XI. Kot eno svojih največjih nalog smatra sedanji papež katoliško misijonstvo. Zelo je sv. očetu pri srcu katoliški tisk, čigar važnost poudarja pri vsaki priliki. Na; bi Bog sv. očeta še dolgo ohrani! svoji sv. Cerkvi!
d Slovanske smučarske tekme Zveze lan." lovskih odsekov 30 bile te dni v Ratečah, Tekem so se udeležili tudi odposlanci češkoslovaškega Orla. Tekme so pokazale velik napredek slovenskih fantov, ki so si priborili vse najlepše nagrade. Prvenstvo v skokih za tako imenovano kombinacijo in klasično kombinacijo (slovenski fantje naj pogruntaio za te vežbe tudi slovenske izraze!) — so odnesli Jsškoslovaški Orli.
d Za vkogradalšivo. V našem banovin-skem proračunu za 1938/39 je v kmetijskem oddelka znižana postavka za ureditev gnojišč, povišana pa je postavka za podpiranje mlekarstva od i00.000 na 150.0000 din. Gotovo ps je najpomembnejša postavka 1 milijon din, ki ie vnesena v novi proračun z nazivom: prispevek skladu za brezobrestna posojila vinogradnikom za obnovo vinogradov, odnosno plačilo obresti teh posojil. S tem je banovina pokazala dovolj razumevanja za potrebe tsa-šeja vinogradništva in v obilni meri držala »vojo obljubo, da bodo tudi vinogradniki dobili primerne postavke za svoja potrebe v bano-vinskem proračunu.
d Delo »Seijačke »loge«. V Zagrebu je bil pretekli teden občni zbor »Seijačke sloge«.
občni zbor je prišlo 800 odposlancev, ki so zastopali nad 500 društev a 34.000 člani. Na zbor je prišlo tudi 13 senatorjev in narodnih poslancev Prebrana so bila poročila. Objav-,eno [e bilo. da so društva zbrala 350.000 din ''f' P°°'ianje nepismenosti. Natisnili so 50.000 abecednikov. Od tega so jih 24.000 razdelili v ni; l7'500 po Hrvašitem, 12.500 pa v Dal-'nac,|i: koncu je imel inž. Košutič pre-«avanje o izobraževalnem delu med hrvaškimi kmeti.
d Drugi tir aa progj 7M&nl most—Za-menda res 2ttčsi0 gradiU že letos, in ser za enkrat samo od Zagreba do Zapre-
» ki so prejeli letake % razpisom na-»"inogfl žrebanja aa »Slovenca« prosimo, da
Lil ■ v STOitM»	- Propagandni
0,1<lelek »Slovenca«.
d Kmetje plačujejo dolgove. Nad 13,779.000 dinarjev so plačaii kmetje v vsej državi na. račun svojih dolgov Privilegirani agrarni banki v mesecu januarju. Vsega skupaj so do sedaj vplačali že 145,434.000 dinarjev. Od tega odpade na ozemlje ljubljanske podružnice banke 31,299.000 dinarjev, na ozemlje zagrebške podružnice 27,670.000 dinarjev, na področje bel-grajske podružnice pa 77,421.00'J dinarjev.
d Mesarski pomočniki štrajknjo. V Belgradu namreč. Pomočniki so se z mojstri večkrat pogajali za zvišanje mezd in končoveljav-no ureditev delovnega časa, vendar so mojstri dosledno odklanjali podpis, nasprotno pa so šli in podpisali kolektivno pogodbo z nekim, društvom mesarskih pomčnikov, o katerem pa je znano, da v njem mesarskih pomočnikov sploh ni. Pogodbo so sklenili le zato, da z njo izigravajo'pomočnike. Pomočniki ao zato sklenili, da bodo nehali delati za nekaj dni in tako mojstre prisiliti na popustljivost.
d Prodajalec, ki laja kot pes. Iznajdljiv prodajalec, pa tudi svojevrsten je vsekakor Blagoje Babič iz Kaludre v črni gori. Laja kot pes in s tem privablja k svoji stojnici kupo-valce. Blagoje redno vsak dan hodi na beran-ski trg in prodaja domače pridelke. Dnevno iztrži po deset do dvajset dinarjev, toda vselej proda vse, kar je prinesel s seboj.
d Nad 1000 bolgarskih trgovcev je prišlo te dni s posebnim vlakom v Jugoslavijo. Ogledali so si in si še bodo vse važnejše trgovske ln drug« ustanove.
d Žalostna povest v par vrstah. Dva živa vrabca, živo miško in tri krožnike golaža je pojedel delavec Jan Sekošan iz Gaja pri Beli Crkvi. Vse to je storil za stavo — za nekaj kozarcev žganja. Ko je vse spravil pod streho in nato popil še dva litra vina, ie šel močno pijan domov. Spotoma pa mu je spodrsnilo, da je pade! v blato in se zadušil.
d Alkohol ga je umoril. V Zgor. Voličim v mariborski okoiici se je pripeti! žalosten primer smrti, katero je zakrivil alkohol. Posestnik Franc Hrastnik je bil kljub svojim 33 letom močno vdan alkoholu. Večkrat se je tako opil, da je obležal kar sredi ceste. V ponedeljek se je Hrastnik zopet podal v svojo klet, v kateri ima vino. Popil je nujprei dve ročki po 2 litra kar v kleti, eno ročko pa je odnesel a seboj domov. Komaj je prišel na dom, že ga je začelo zopet žejati, pa je še ta dva litra, ki ju je priensel v ročki, skoraj na dušek izpil. Močno pijan se je potein odzibal iz hiše
Št Je met je dobil
bmnomnsko elektrik®
Vesel dogodek za št. Jernej je bila dobcia. Že ob šestih zvečer je bi! trg, ki je prostoren, pela ljudi. Pričakovali emo g. bana, da nam prižge nov« luč. Točno oij pol sedmih so ee pripeljaii g. basi dr. Natlačen, inšpektor Rueh im tajnik Kovacič ua trg. Ravno je ura udarila in odlični gostje so bilž tu. Sledili so pozdravi gospoda dekana in baltskega svetnika Anžiča, župana, gasilnih društev v (ari, fanlovsketfs odseka, ljubki m odločni pozdrav šolske mladine. Nalo je povzel besedo gospod ban, M je govoril o pomenil in razvoj« luči iu častila! lepemu in slavnemu št. Jerneju da dobiva * dsnaS-njim dnem možnost večjega napredka postno v gospodarstvu.
Zagorela jc luč. Prikazal ae je v transparentu »petjaki*. simbol Št. Jerneja, kar je vse navzoče, ki ga niso prej niti opazili, navdal s silni«! navda-šenjem.
Cerkev je bila zunaj osvetljena z reflektorji, notranjščina pa tudi sijajno razsvetljena. V cerkvi je g. dekan ljudi pozval, naj se za dar luči Bogu zahvalijo. Sledili je blaeoslov elektrike, zahvalna pesem in blagoslov z Najsvetejšim.
Elektrifikacija St. Jerneja pa s tem še ni zaključena. V Tem tednu bo elektrificiratia Dol. Stara vas. kjer čaka na priključek 25 hiš. Potem pridejo na vre?o še ostali priključki, ki jih je še iudi 25, število se bo pa gotovo' še oovečaio. ker je fo najcenejša in najlepša razsvetljava.
Želeti bi bilo, da bi ljudje nekoliko potrpeli i« vprašali za svet,,komu naj dado montirati, ker je sicer napeljava resnično draga in mnogokrat tudi nepopolna.
na vas, hodil je okrog sosedov ter kričal, kakor je bila že njegova navada. Končno pa sa je napotil zopet proti domu, pa je pred hišo omahnil ter obležal na tleh. Sosedje so ga videli, veudar se ga niso upali dvigniti ter spraviti v lisšo, ker so imeli že poprej t njim slab« izkušnje, Hrastnik je bil namreč zelo našite in v pijanem stanju nevaren človek. Zaradi tega so pa pustili kar ležati, misleč, da se fe» streznil ter sam žel v hišo. Ko pa j® le predolgo ležal ter «e je že začela delati noč, s® ga šli pogledat, pa so prestrašeni ugotovili, da je že mrtev ter mrzel. Ubil ga je alkohol tes je umrl zadet? od možganske kapi. Bil je vdovec ter je zapustil tri nepreskrbljene otroke« za katere pa so že poprej zaradi njegovega pijančevanja morali skrbeti dobri ljudje.
d Okrajni kmetijski odbor aa ljubljanska okolico priredi v sredo, 23. februarja ob 9 dopoldne v frančiškanski dvorani v Ljubljani zadružni tečaj. Vsi kmetje iz ljubljanske okolice vljudno vabljeni. Predvsem bo razgovor o likvidnosti našega zadružništva.
d Nečloveška mati. Te dni je škocjanska fara doživela nad vse žalosten pogreb, kakršnega tukajšnje pokopališče še ni videlo. V spremstvu orožnikov je prinesla nezakoa-
Oglas je reg. pod S. Br, 181 od U Hi. 1937
S«
eka mati M, T. fe Star* vati pfkopat dve otroški trupli svojih lastnih dvojčkov, ki jih ;e pred kakimi 14 dnevi povila im takoj — z
lastnimi rokami — umorila. O tem strašnem i» sramotnem zločinu so znane do danes teie podrobnosti: Nesrečnica, 38 let stara ženska, \« imela znanj® z nekim zakonskim možem. Posledica lega znanja so opazili sosedje in, ko te svoje ugotovitve niso prikrivali, jim je ženska zagrozila s tožbo, če ji očitajo kaj takega. Prav ta njena grožnja in tajitev pa je zbudila v vasi sam, da se bo ženska utegnila na nedovoljen način rešiti posledic svojega grešnega znanja. Zato so jo nekatere žene v vasi skrivaj opazovale. Kar na enkrat so pa bile v svojem pričakovanju veselega dogodka razočarane. Po daljšem ugibanju so sosede naznanile orožnikom svojo slutnjo. Škocjanski orožniki s svojim komandirjem so se tufii tokrat spet sijajno izkazali, da so samo na podlagi sutnnje odkrili zločin, ki je bil dobro prikrit. Iz osumljenke so dosegli gladko priznanje in našli tudi smrtno zibelko obeh dvojčkov, dobro razvitih dečkov, ki ju je zločinska mati ferž po rojstvu brej: krsta umorila, tako da je enega zadavila, z drugim pa udarila ob postel-ajak. Nato je oba ponoči zakopala na bližnji njivi. — Ali nas ui »ram, da se tudi med Slovenkami dobe tako brezvestne matere?
d Podaljšanje ljubljanske električne želes-aice. Javnost se zelo zanima novo tramvajsko progo iz Ljubljane k Sv. Križu, ki jo bodo začeli graditi spomladi, ni ji ps Se toliko znano, da se je Maloželezniška družba usmilila tudi dolenjskega okraja, zlasti pa Galjevice hi Rakovnika m bo vso dolenisko progo na novo zgradila, da bodo mogli na njej. obratovati novi vozovi, hkrati pa bo progo podaljšala do Rakovnika.
d S« dve županski zvezi. Ko so se ob priliki senatnih volitev mudili župani iz vse savske banovine r Zagrebu, so na svojem sestan-
ku aklenili ustanoviti svojo župansko zvezo, v kateri bi bile včlanjene vse občine, ki imajo za župane pristaše bivše Hrvatske kmečke stranke. Svojo župansko zvezo bodo ustanovili tudi župani, pristaši HSS v primorski banovini Ta se bo sestajala vsake tri mesece. V stalni odbor so bili že izvoljeni župani iz Sinja, r. Visa, iz Makarske, iz Čapijine in Ku-presa.
d Domžalski orožniki »o ujeli nevarnega tatu Bojana Mlinarja, tkalca v Kranju, pristojnega v Kovosr pri Tržiču. Ima na vesti mnoge tatvine, zlasti v župnšžčih in cerkvah.
d Pri Sjadcfe; ki jih pogosto aadieguie aspeka, wW časni biiajo vrenje v želodcu ia črevih, se pospešuje temeljito čiščenje vseh prebavil s čašo naravne »Frasut-Josciove« grenke vode, zaužite sjutrs s aa ieSče L uporabo »Frane-Joseleve« grenke vode se naglo odstiranja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem sa pa doaeza tudi boljši O*. <•«« a. n. «*nm.
d Doma izdelane tračnice. Prve železniške tračnice so nedavno izdelali v Zenic«. Dvajset vagonov jih je bilo izdelanih po naročilu državnih železnic, katere so doslej tračnice naroče-vale izključno v tujini. Minister za gozdove in rudnike Bogoljub Kujnndžič je za to priliko odredil, da se delavstvu izplača kot nagrada ena dnevna mezda več.
d V rdečo Španijo je Hiuoerava!. Pred sarajevskim sodiščem je stal te dni vlomilec Halšd Turčii, ki je bil že obsojen in nato zaprt v kaznilnici, iz katere je pa takoj pobegnil. Ko ga je orožnik privede! iz Splita v sarajevsko kaznilnico, ja Turčii izrabil trenutek, ko je orožnik zvonil, in'pobegnil. Orožnik ie sicer za njim streljal in ga dvakrat lažje ranil, toda vlomilec je pobegnil ia se skril v neki kanal. Tam je prebil 30 ur, nato jo pa potegnil v Dubrovnik. Iz Dubrovnika je prišel v Split, kjer se ie našel še z nekim pobeglim kaznjencem
I?
Po 45 dneh vlade ministrskega predsednika Goge je te dni kralj Karel zahteval, da Cioga odstopi, nakar je kralj sklical kronski »vet, ki mu pripadajo vsi bivši ministrski predsedniki, pravoslavni patriarh m drugi za -dnini državniki. Na kronskem svetu je bilo V noči od četrtka na petek sklenjeno, da se ukine ustava, parlament odgodi za dve leti, razglasi obsedno stanje po vsej državi m da ee armadi poveri vsa notranja uprava držav«, poHtičnim strankam pa se prepove vsako odej-»tvovaaje. Na tej osnovi je biia sestavljena tudi vlada, ki ji načeluje patriarh Miron, a ki fo dejansko vodi bivši ministrski predsednik In kraljev najožji zattpflšk Taimeacu. Na tej osnovi je bil sestavljen tudi kraljev progla-s na narod, v katerem kralj pravi, da je bilo potrebno, da preneha strankarsko trenje v državi in da vzame saai oseba© v roke vodstvo države, da jo ii,U propada. Prevrat * Romuniji je v svojih začetkih popolnoma po-aoben jugoslovanskemu šesfojauoarskeme režimu iz leta 1929 ia je, kakor to priznava tudi Kraljev proglas, dejansko kraljeva osebna diktatura, ki se naslanja na armado in na sodelovanje posameznih odličnih mož brez ozira ua njihovo strankino pripadnost.
Romunska vlada je pod pcedsedetvoro kralja sprejeta naslednje ukrepe: i. IManovi «8 poseben odbor, ki mu bo poverjena naloga, j
da izdela osnutek za sovo ustavo. 2. Državnim uradnike« je odslej prepovedano udeleževati se pa&tičaega delovanja. Vsako politično delovanje državnih uradnikov ima za posledico takojšen odpust brez vsakega priziva. 3, Pravoslavna cerkev bo svojisi vernikom prepovedala uporabljati druge prisege, kakor tiste, ki so po zakonu predpisane. 4. Dosedaaji uradniški zakon se ukine. Sestavljen ia uveljavljen bo kov• 5, Dosedanja nepre&tavljšvoat sodnikov s* ukine, dokler ne bo uveljavljen nov zakon © »odsikih, 6. D »sedaj veljavna samouprava državnih in zasebnih vseučilišč »e ukine, dokler ne bo uveljavljen nov zakon o uaiv»rzafc.. Zaenkrat te uvaja stroga tiskovna ceasnra. Časopisi ne smejo poročati ničesar o notranje- in zunanjepolitičnem življenju, kar ni bilo odobreno od tiskovnega urada. Tiskovni urad ima nadalje nalogo, da ukine vse nepotrebne časopise, kakor vse one, ki so z uravna*ijiega ali drugega stališča kvarne. 8. Odobren je osnutek uredbe, po kateri je aktivnim^ smotsirom najstrožje prepovedano, da v svoje ministrstvo sprejmejo svoie bližnje sorodnike. 9. Vsi pretek ti. podprefekti (bani to okrajni načelnik?) kakor tudi župani, ki so bili postavljeni pod -rfado Goge, morajo denar, ki so ga pr ejeli v voliva« namene, brez nadaljnjega položiti pri nsijbližnjih davčnih uradih.
Mmrnm pstlitlca
¥ Uublg@«ti s«!t§ J!itW
nudi za vloge polna varnost J®i dS® SI®! in jib obrestuje 1 (S lBW 3 p ter vsak čas izplačuje :: Kdor noče vlagati denar v domači posojilnici, naj g« vlaga pri
¥zai@mni posojilnici
Pt>*iaitu> se /ijeatga. .Vartcvaiasf s kreSkn"!
in z njim v nekaj dneh izvršil v mestu sedemnajst vlomov. Mož si je hote! nagrabiti, nekaj denarja, nakar bi pobegnil v rdeč« Španijo.
d še so a« sveta požteajakL Neki trgovec z živino se je v svojem avtomobilu vračal v Zagreb, ko se mu je sredi pota pokvaril avtomobil. Šofer je začel popravljati vozilo, trgovec pa sc je ta čas vsedel na obcestni kamen ia poleg sebe položil torbico, v kateri je sme! 75.000 dinarjev. Ko ie mier popravil avtomobil, je trgovec stopil vanj, torbico pa je, pozabil ob kamnu na tleh. K sreči je kmalu za njim prišel reven kmet iz Vrba novcev pri Varaž-diau, ki je torbico naše! in jo nesel orožnikom. Ta čas pa je tudi trgovec zapazil, da mu je zmanjkala torbica in pohitel nazaj. Trgovec je potem poštenemu najditelju podaril 10 jur-jev za nagrado.
d Utrjen mož. V Virovitico je prišel pred dnevi Svetislav Roinanovič iz Užic. Mož je šel stavit za 30.000 di,n da bo prehodil brez pre-kinjenja '.8.000 km, pri tem pa ne bo zinil niti eae besedice. Romanovič se stav« drži ter je do danes prehodil že J 6.800 km. Tudi zima in mraz ga ne ovirata, da ne bi potoval v kratkih športnih hlačah m brez suknje.
d Domače zlato. Kar 2723 kg zlata so lani pridobili v naših rudnikih, torej dobrih 107 kg več kakor pa predlanskim. Vrednost zlata se je povečala od 130.8 milij, na 136.2 milij, din.
d Obdavčeni »krokarji«. V Zenici mora plačati 6 din občinske davščine vsakdo, ki prebije po gostilnah, odnosno do jutra »kroka«. Policaji gredo po enajsti uri v gostilne in kavarne ter poberejo od vsakega gosta po t din. Ce gosta zalotijo po eni uri v gostilni aH kavarni, mora plačati 2 din, če pa popiva še do treh, pa mora plačati zopet 3 din. Če se pa gost upira plačati, pa ga policaj kar na mestu kaznuje s 7 kovači.
d Za ozdravljenje pijancev. Posvetovalnico za priznane ljubitelje alkohola imajo v Osi-jeku. Tamkajšnje abstinentako društvo »Trez-veni život« je pred leti zbralo toliko sredstev, da je odprlo prvo posvetovalnico za alkoholike, V začetku je ime!a posvetovalnica mnogo posla, saj so ljudje prihajali 2e zaradi gole radovednosti. Pozneje pa je to zanimanje močno pojenjalo. Lani je prišlo v posvetovalnico le še 700 pomoči potrebnih, katerim so vbrizgali 5000 injekcij.
d Živega volka je privlekel v hišo. Ta junak je bil Črnogorec Nikola Roganovič iz vasi Dol pri Danilov gradu. Kmet je opazil, da se okrog njegove staje stalno potepa volk, Kose je Nikola bal, da mu volk ne bi raztrgal ovac, je sklenil volka počakati in se. ga lotiti, čeprav ni imel nobenega strelnega orožja. Res se je sredi noči volk spet pritepel pred sta'o in Nikola ga ie pustil, da s« mu je čisto približal. Ko je bil dva koraka pred njim, je Nikola skočil nanj in ga zgrabil. Dolifo sta se borila, nazadnje pa je Nikola !c znal volku vreči za vret zanjko in ga potem privleči v hišo.
iz domače politike
i varnimi« ko«lw«iate odstvrijMO * i JLtfa reda. Tako j* poročal te dni ssbosr Savaib Škofov. Ministrski prednik rStoi'adinovič jc ponovno izjavil, da bo kr. , . 1} vsakem bodoč®sn urejanju svojih od-5aiev z Vatikanom ta pri ureditvi položaja n°" kat cerkve v Jugoslaviji v polni meri sooštovaia in izvajala po država! ustavi aa-Lčeno načelo o enakopravnosti vseh vero-Uvedi v državi, - Več kakor .enaka-Df»vno»t katoliške vere katoličani nikdar su~ smo zahtevali, zato f® bfl boj proti konkordatu
I i,	*«"»*
d Sprav« »sedi vSado te	sem-
vijo, škofijski sbor pravoslavne cerkve je
škilil. uk'ne vs® «erlcvene kazni PtfA{ sisse*m, ki so glasovali sa konkordat, ker j« vlsda izjavil«, da je konkordat pokopan 'm ker so bili oproščeni kazni tudi vsi oni, ki so bili v zvez« z ugovori proti konkordatu kaznovani. S tem je sprav« med vlado in pravoslavno cerkvijo dosežena v celoti in na dnevni rad Je prišla določitev kandidatu za novega patriarha,
d Pri zsprlje ®!i pa pri motnjah <e prebavi vzemite zjutraj na teSfe fcoaiarec narava« vFnflz« josrl' vode
d JRZ dobi v savski banovini tri senatorje? V najkrajšem času as bo sestal verifika-cijski odbor ter bo razpr&vij&l ° potrditvi dne 6, februarja izvoljenih senatorjev. Poslanski in sesalni krogi, ki pripadajo JRZ, izjavljajo, aa bo JRZ v savski banovini dobila Se tretjega senatorja, ker veriflkacijski odbor na bo vračunal glasove onih poslancev, ki so pri senat-nlh volitvah volili, niso pa S« položili predpisane prisege. Po tej popravi bo izvoljen za senatorja v savski banovini še tretji kandidat dr. SiB.i Krunič, odpade! pa bo peti fcsndidal ne listi MSS prof. Jakob Jek&sč, Tak® b® JRZ kjela v savski banovini tri senatorje, bivša HSS pa štiri. Tudi po drugih banovinah e« bo izvršila taka poprava, vendar n« bo povzročila nobenih sprememb.
d Novo izvoljeni j-tastes-fi se ifsl« iti. kilža (HSS) v savski banovini »© sklenili in podpisali, da ne bodo sodelovali v senatu.
d Dva podane«, grvoifem listi dok-iofj« Mačk« prideta spet v skupščino, Prvi j« Slovenec dr. Dobovišek, drugi p* Franjo No-vakovič, ki je bil isvolj«® v okraju Djerdje-vac,
d »Naš« vjad« ai t Belgr#dtt( ampak v
Bwc«Ioai,« Dr. Dragoljub Jovanovič je jugoslovanski agrarni rdečkar. T« gospod je od-Sel pr«d kratkem v Francijo in od tam v špansko Barcelono, kjsr so ga komunisti navduže-D0 sprejeli. V radiu Barcelona je Jovanovič
> - 'um*
^Mm G
m :4 •

seveda tudi govoril in povedal tadi tele državotvorne stavke: »Jugoslovani, kakor tudi vsi balkanski kmetje, m silno navdašoni nad zmago Španskega proktariata pri Teruelu. To zmago smatrajo tudi sa svojo zmago. To je posebno važno »a nas, jugoslovanske kmete — tako j« n« koncu izjavil dr. Dragoljub Jo-vaaovič — posebno zato, kar naš* vlada si v Belgradu, tam vež j« v Barceloni,« — Č<s jfc tako, potam je najboljše, da se Jovauovič ne vrne več; v Jugoslavijo in tja odide vteao, kt jo obožuj« v boj na Špansko fronto.
d Essočarani zagrebški politiki Kdo je glasoval v savski banovini za senatorsko listo JRZ, o tean razpravljajo v Zagrebu prav natančno, ker je dobila lista JRZ več glasov, kakor pa je bilo izvoljenih in imenovanih izrazitih JRZ banskih svetnikov, poslancev in županov. Med drugim so ugotovili zagrebški listi, da so glasovaM za JRZ tudi nekateri pravoslavni duhovniki, ki so sicer pristaši JNS.
d Železna disciplina pri HSS. Iz Hrv. se-Ijačke stranke so izključili vse župane, ki so ua senatorskih volitvah glasovali za JRZ. .
d Voditelj felistič&ežs pokrete *£b©r« je imel 12, januarja v šibeniku predavanje. Pri tem je prišlo da demonstracij medi • Ijot&cvcr
Zusedmuje banovinshega $&eš&
Jaz fflil varale« kolo!
Rdeča, hrapava in razpokana koža dokazuje, da Vaša koža nima dovolj odporne sile, da t« torej slaba. Zato ie potrebno, da jo krepčate in steer s NIVEG< Kajti NI VE A vsebuje »Euecrit« in prodira skozi kožne luknjic« globoko v kožo, ji dovaja hrano, jo krepča ia ji zvišuje odporno silo. Zato uporabljajte redno NIVEO, da bi Vam ostala koža nežna, mehka ia gibčna kljub vlažnemu in Madis«mu vremenu!
in mačko vel Ker so demonstranti vdrli v pno store zborovanja, je moralo nastopiti tudi osožnišim. V spopadu je bil ea demonstrant ubit, fttfcje pa teško ranjeni. Oblasti so uvedi« strogo preiskavo.

V ponedeljek so se »brali v Ljubljani zaupniki posameznih okrajev k zasedanju bau-svata, katerega je sklical in ga vodi ban , "at!»čen. Kljub tamu, da banovlnski svet !»ma zakonodajne inoč-S, je vendar to zasedale izredno važno. Ob tej priliki namr®6 g. oan obširno razioži smernice, po katerih bo
han v- "aSa banovina za korist Slovenije, gg. anskt svetniki ps iej&jo prilike, da ua pra» *em mestu razlog© želje in potrebe svojih mj6vida tlajsjo nasvet® in da opoarjajo na
napake, ki sft se morda zgodile. Na leiošajeiis zasedanj« je g. ban podal obširno poročilo slasti o stvareh, ki so v zvezi a našim narodnim gospodarstvom. Danes le na kratko omenfamo važne ukrepe banovine glede poživitve za-družništva, glede izdatno pomoči 'vjndgradni-kom in glede javnih' del. O vsoin tem bomo prihodnji teden, ko bo zasedanje ban, sveta Se končano, obširneje poročali.
Tvšako lilšo"»0 om©lluUa« I
d Vos pohiStva fe pokopal pod ssfef »iau-čarja. Na cesti iz Maribor® proti Sv. Kengoti s« i* pripetila nesrečo, ki bi sktu-a; zahteval« človežko življenje. Srodi ceste ss je pre,\TKil voz pohištva ter je pokopal pod seboj 42 tetae* ga «ifol'iarja Ivana Ži£ka. Ljudje, ki so sprens« Ijali vos, so pohištvo zopet naložili ter ga od-« peljali dalje, za Žižka ps se niso zmenili, ker so mislili, da je samo malo etra&jfcljeii ter b® ž« vstal sa priiel sa njimi. Žižek pa je dobil ne« varne notranje poškodbe ter je tako leia! sredi c »t« polnih pet ur, dokler ni aaSel neki voznik, ki ga je naložil na vos ter zapeljal v mariborsko boinšinico.
d N« zna vsak skočiti % vlaka. Huda železniška nesreča se je »godila oso nož na poti med Vrhpoljesn in Perkovlžem bSLets Slavonskega Btoda. Stj epsm Vaka6«v45 in Franjo V»kaC#v46 trta v bltlžafi vssi vosclfa^fla. Zvečer pa sta Sla na vlak, ne da bi kupil« vozne kart*. Mislila sta, jn zaradi kratka vožitje sprevodnik sploh ne bo dobil, Tosla pol kilometra, pred Perkovičeia je priSei sprevodnik, ki sta s« mu mladeniča JzsjgBils aa i® način, da sta naglo odprla vrat« vagona in poskak&ltt ven, čeprav nista vedel«, kaklaa j« emt oU progi. Stjep&n je priletel ar« kš!©saseirs!;i ka» me« ks si razbil glavo, Franjo pa ie pa»del tako nesrečno, da je odnesel kradno ieike notranje poškodbe. Prvega so prepeljali v mri-' važnioo, drugega pa nezavssir.ei« v bohiiš' nico,
d S stolpa je strmoglavil. V prijsmi vasici Ceritta v občini Čatež pr« Brežicah se je zgodila nesreča, katere žrlsv js postal 33 letal
5*
družinski oče Kolar Jo-ief iz Ceria«. ki je nekaj ur po nesreči podlegel poškodbam v javni bolaiiaici v Brežicah. Pokojni Koiar j« nedavno kspil ni Cerim neko zgradbo, v kateri je bil jvoječasno samostan Poleg gradiča, kakor bi stavbi lahko rekli, je tudi manjša kapela s stolpom v višini 12—15 m. Pokojni ie bil izučea zidar in je stavbo od časa do časa popravlja! in preurejava!. Te dni je popravljal tudi stolp ia nesreča je hotela, da je strmoglavil z njega in dobil hude notranjo coškodbe, katerim je kmalu podlegel. Pokojni je priletel v loku s stolpa in obvise! na trebuhu na bližnji leseni ograji.
d Dva petgoslcTasska mornariška častnika its» se potopila z ladjo »Aiba< vred pri vhodu v angleško pristanišče St. Ives. Ladja je imela 2300 ton Med dragimi sta našla smrt v valovih tudi Trboveljčan Mirko Ročak ia Ernest Stipanovič iz Sušaka,
d Hiša z zraven stoječim gospodarskim poslopjem jc pogorela posestniei Rori Sišeško v Craglenškem vrhu pri Vurbergu.
d KorpiilcataiHS ia raHičastim, pri katerih se pokssajejo znaki raznii težav zaradi aeza-dosiacga izločevanja sokov, izborno pomaga večtedeosko pitjs naravne sFranz-Jczefov®« grenke vode. Taki ljudje se morajo tudi doma — seveda pod nadiorstvom zdravnika — zdraviti za sbujšanje
not m a tir. anwss.
d Se hiš se je podrte. To se je zgodilo pred kratkem v vasi Gulubincih pri Srersski Mitro-vici. Vzrok: zaradi podzemskih voda, ki so izpodjedle temelje, na katerih je ležala vas. Golubinski spadajo med najnižje ležeče kraje, saj imajo komaj 40 metrov nadmorske višine. Ker leži vas pod Fruško goro, se stekajo vode ob vsaki povodni i ali po večjem deževju iz hriba v nižino, tam se pa zaustavljajo, ker ni kanalov ali pa odtočnih jarkov. Ze oktobra ao vaščani doživeli nesrečo. Vede so razjedle po-vršico zemlje m odnesle s polja plodno prst, istočasno pa zalile mnogo kleti in nižje ležečih hiš. Na mnogih hišah pa eo začele pokati stene, kajti voda je razmehč.ak temelje. Tako se je zgodilo, da je voda porušila vsega zkiipaj te 60 fciž, okrog 250 pa jih jc močno poškodovala. K sreči človeških žrtev ni bilo, ker tn se kmeti« še pravočasno izselili. Boje se pa, da ae bi postala nesreča še večja, ker -se bliža pcuilad in z njo obilno deževje.
d Podporočnika je počite lobanja. Dne 13. februarja se je podal komaj 22 letni podporoč-ešk 45 pešpolka Radivoi Paramcntič s svojim
tovarišem na konju na »prehod preti Kamnici pri Maribora. Iz doslej neznanega vzroka pa se ;e konj spSašil. Podporočnik je padel « konja ter obležal nezavesten. Prav tedaj je pri-vozi! mimo ni ki izvošček io nesrečnega častnika odpeljal v vojaško bolnišnico, kjer se pa ni zavede! ia jc kmalu nato izgihnil. Pri padci je namreč dobil smrtne poškodbe. Počila mu je iofcanja-
(1 Mlioar pod vrelenom. Ono soboto popoldne se je v Ratečah pri Skofji Loki zgodila nenavadna smrtna nesreča, katere žrtev je bil znani reteški mlinar Ker met j Franc. V svojem mlkiu ob Sori je pridno delal pri stopah kašo. Njegov najmlajši sin Tonče je bil zunaj pri kolesih in je nenadoma opazil, da kolo nekaj podrkuje. Hitro je stekel v mlin. Tu se mu je nudi! strašen prizor. Njegov 60 !etni oče je ležal ves pobit in v nezavesti v žlebu pod vre-tenom. ki goni stope. Skuša! mu je pomagati, a je bik} nemogoče, ker je vreteno pretežko. Priklical je še svojo mater — ponesrečenče-vo ženo in sosede, ki pa so precej daleč. Po skupnem naporu se jim je posrečilo dvigniti težko vreteno, ki je tiščalo nesrečnega mlinarja. Potegnili so ga iz žleba vsega zbitega in krvavega Ročice so mu zadale več smrtnih udarcev na glavo in mu zdrobile prstii koš. Prenesli so ga v hišo, kjer se je zavedel še za kakih 15 mirnsi Poklicani g. župnik pa ga je dobil, ko je ž« umira! in ga da! v poslednje olje. Najbolj žalostno pa ie pri nesreči naključje, da je pokojnik preteklo nedeljo imel v družini vesel dogodek, ko se mu je poroči! najstarejši sin, ki ga j® pospremil v njegovo novo hišo. Pripravlja! se je, da bo pozdravil mladi par v domači hiši, pa je sprejemal številne kropilce na mrtvaikem odru.
d Muhast« konj. V vasi Sevno pod Trško goro pri Novem mestu se je 8. februarja zgodila huda nesreča. Posestnik Janez Barbo je naprega! konja, ki ga je pa s tako siio brcnil v trebuh, da mu ga je razparal. Nesrečni Barbo jz nezavesten obležal na tleh, Z avtomobilom so ga hitro odpeljali v kandijsko bolnišnico. Njegovo staje je smrtno nevarno. Isti konj je pred letom dni brcnil Barbovega zeta, ki je za posledicami poškodbe umrl.
d Gospodarsko poslopje je zgorelo posestniku Ivanu Rojki na Pobrežju pri Mariboru.
d Hlod s« je zvalil nanj. Te dni jc postal žrtev smrtne nesreče posestnik Janez Gra-belšck z Vrhnike, stanujoč v Novi vasi. On kakor tudi njegov sin Tone ista bila zaposlena na parni žagi Tausiča. Tako so ono soboto po-
Veliki železni most n»d Niagirskirai slapovi v Ameriki je led porušil
poldne valili hlode z voza. V tistem trenutku, ko je imel hlod že zdrkniti z voza in »o se navzoči s skokom umaknili, je Grabelšku na poledenelih tleh spodrsnilo, da je padel, nanj pa ce je zvalil biod. friiisk je bil tako močan, da mu je strlo prsni koš. Najbolj žalostno pa je bilo to, da inu njegov sin ni mogel več pomagati, čeprav mu je priskočil na pomoč, pa je moral a strahom gledali, kako mu je oče pred očmi vzdih ni!.
d Potopil se je na južni strani našega otoka Korčule 650tonski italijanski parnik »Garda« Vsa posadka parnška se je rešila. Parnik je bi! brez tovora ter je hotel naložiti v M»t-koviču les.
grobovi
d Hitro, hitro zgiae čas, mm% tssdi lep obraz. V Škofji Loki je nenadoma umrla Marija Piantarič. — V Dobrenju v Pesniški občini je odšla v večnost Elizabeta Fraa roj. Nekrep, žena posestnika in župana. — V Mariboru so dajati v grob dimnikarskega mojstra Josipa Račka, — V Mali Ligojni pri Vrhniki je odšel po večno plačilo najstarejši občan vrhniške občine Jakob Kovač. — Na Pobrežju pri Mariboru so dajali v grob viš. kazn. paznika v p. Antona Dragarja, — Pri Sv, Juriju ob južni železnici so pokopali 80 letno Aao Grajžl roj. Malgaj. — V Mošnjah so dajali v grob Ivano Mayer roj. I.aurič. — V Ljubljani so umrli: abs. iurist Marjan Lamut, dolgoletni usluž be-nec Jugoslovanske knjigarne Karel Kirar poštni nadkontrolor v p. Ivan Merraoija, urau niča Justa Tomažič, železniški poduradnik v p. Franc Repnik, posestnik Martin Plečko, revizor v p, J.užer Franc, uslužbenec drž. železnic v p, Matija Skerl, strojni stavec v p-Anton Mancini, vdova po stojavodji drž. železnic Ivana Jerše roj. Večaj k Marija Bal" nik — vdova Gruotar roj. Arriglcr. Naj P0' čivajo v mita!
*	* #<****>»: Kralj Karel w patriarh Miro« Oime*. k«
Bik« v Ud«
Sag te je tešil najboljši d feoillco nesnag« odstrani Is
Žssssska Wala, Iti vsebuj* Schi
dan pranja dei® le I® naporno Scstaor slrogaž®«
razgled po svetu
¥
Bmiomrnam v&imes v Spmššš
Te dni so z nenadnim sunkom prebiie nacionalistične čete komunistično fronto pri Goa-nja de Torreherjnoza v pokrajini Badajoz na najbolj zapadnem odseku rdeče fronte.
Ob reki Aframbri se je razvnela bitka, ki jo smatrajo za najbolj krvavo v vsej Španski državljanski vojni. Nacionalisti trdijo, da so zavzeli 800 km' ozemlja, na katerem leži 30 vasi in 145 utrdb, da so pognali v hej pet komunističnih divizij in zaplenili ogromne množine vojnih potrebščin, ki so pripadale trem armijskim zborom. Skupne izgube komunistov na teruelski fronti cenijo sedaj na 50 do 70 tisoč ljudi.
Glede potapljanja angleških ladij je ge-
Ce so poročila točna, največjo bitko »d izbruha japonsko-kitajskega spora bijejo sedaj na širokem bojišču vzdolž železniške proge r Lunghaj, japonskim četam se je menda posrečilo obkoliti 20.000 kitajskih vojakov in preprečiti njihov urnik. Kitajci »o imeli do sedaj 3.000 mrtvih in ranjenih. V južnem Ho-peju so Japonci takisto prešli v napad i« zavzeli Pisjang na pol pota med TajtningOBa iti Lampengom. Močni japonski oddelki prodirajo
AVSTRIJA
s Nazadovanje rojstev. >Grenzland<, glasilo Siidmarke, piše pod naalovoin »Prihajajoči rodovi« v januarski številki med drugim to: »ln spet ima Avstrija nižje številke rojstev kakor vsi njeni sosedje. Vse sosedne države prekašajo Avstrijo po rasti svojega števila. Pri naših slovanskih sosedih je tako, da je slovanska mati dvakratno bolj rodovitna kakor nemška mati. Svet nt za bojazljiva ljudstva, Danes jo Evropa na tem, da postane slovanski kontinent. Kjer je eden slab, ga že iz-podrinja drugi...« — 0<i naše strani pripomnim«, da se že tudi v Jugoslaviji po nekaterih
nei-al Franco izjavil: »Morsko roparstvo res obstoji v Sredozemskem morju, pa ne na naši strani. Učinek britanskih in francoskih ukrepov bo ničev. Španska rdeča vlada in sovjetska vlada lahko vsak trenutek naročita svojim podmornicam, da odplovejo iz svojih iuk in napadejo nevtralne ladje. Sredozemsko morje je tolikšno, da vojne ladje, ki zasledujejo pod-mornarice, lahko podmornice prebite. Ne sme ae pozabiti, da je španska rdeča vlada dsia pred kratkim na razpolago več kot 250 milijonov zlatih pezet za propagandne namene v Evropi, Kakor hitro katera sovjetska podmornica potopi katero ladjo, začne propagandni aparat takoj delovati.
proti severu ob železniški progi iz Tiencina v Pukou.
Sirijo se vesti, da bo Anglija posredovala za mir med Japonsko in Kitajsko, Baje je kitajski general Čangkajšek že uvid©!, dn je bolje, ako Japoncem nekaj ugodi, kakor da prosi ruske sovjete za pomoč. Zakaj pomoč sedanje Rusije bi pospešila sovjefizacijo Kitajske in tako njen popoln propad.
krajih občutno poznajo posledice — bele kuge, ki so ji pri nas začetniki razni liberalci vseh vrst. Na drugi strani je pa gornji član 8ič dokaz, <la brez krepkega naraščaja ni države in da so največji državotvorni pač tisti verni in pošteni ljudje, ki v zakonu tako žive, kot vera in zakon od njih zahtevata.
s Razno, Vlada pripravlja zakon, po katerem bo lahko vsak inozemee, ki ne bo v posesti državljanske izkaznice, lahko izgnan iz države. — Na dunajski univerzi študira trenutno 9180 dijakov. — Poštni porto v inozemstvo bo znižan. Pisma v Jugoslavijo se bodo frankirala s 40, dopisnice s 24 groši. — V Ce-hoslovaški bodo uvedli vožnjo na desno, aa-
kar bo najbrže avstrijska vlada odredila ista
m vso državno oaemlje. — V Orabštanju. m pokopali 58-lofcrtega posestnika Jakob« Rutt-nig. —- Sttdmarka j® o božič« obdarovala na Koroškem 74 Sol pretežno iz aloveaiskega ozemlja. — Ono nedeljo so se v Zadnjici pri Celovcu vršile smuške skakalne tekme, kaio-rih so se poleg avstrijskih tekmovalcev udeležili tudi smučarji is Nemčije in Japonske ter močno moštvo ia Jugoslavije. Jugoslovani ao dosegli 4, 7., 9., 17., 18,, 25., 27. in 31. mesto v vrsti 35 tekmovalcev. Prvo nagrado je do4»fi Japonec Iguro. Med in po tekmi je prišlo d® bitlerjevakih demonstracij.
KATOLIŠKA CERKEV
s 80-!etnici turških prikaami. Dne 11. februarja 1938 praznujejo v Lurdu osemdesetifi veliki dogodek, ko se je prikazala Bernardki nebeška Kraljica. Ze 80 let je v Lurdu zdravstvena ustanova, ki proučava izredne slučaj s ozdravljenja. Že 80 let se trudijo mnogi zdravniki za dokaz, da ni mogoče nobeno nadnaravno ozdravljenje. Zaman, zakaj mnogoštevilni iurški čudeži glasno kriča, da obstoja vseobsegajoče Bitje, največjega razuma in svobodne vsemogočne volje — Bog.
ITALIJA
s Drobiž. Dne 8. maja letos bodo trije duhovniki goriške nadškofije prazaovali zlati jubilej sv. maše: ntsgr, dr, Jakob Brumat, p reja t in bivši predstojnik goriSkega Centralnega bogoslovja v Gorici; bivši briški dekaa, g< Ivan Remec, sedaj kot duhovni voditelj v pdk. na Marofu pri Idriji, in upokojeni župnik g. Jožef Kalin v Drežniei. — Vos se je prebrati na 54-letno Karolino Šangaij na Colu pri Vipavi, Nenrečnica si je zlomila hrbtenico. — Na ledena tla je padel in si zlomil hrbtenico 35 letni Friderik Kooipare iz Lokavca pri Ajdovščini. — V Trstu je z drugega nadstropja skočil in se ubil Marij Kocman. — V Dolu pri Ajdovščini je izbruhnil požar pri Francu Bizjaku. — V Postojni je umrla Margareta roj, Srebotnjak.
ANGLIJA
s Za oiniljenje vojnih grozot v Španiji. Angleško časopisje prinaša spomenico, ki po-živa vojskujoči se stranki v Španiji, naj n®»
Voinm $m Daljnem vzhodu
hata s strašnimi letalskimi napadi na nezavarovana mesta. Spomenica roti voditelje rdeče in nacionalistične Španije, naj prizanesejo španskemu ljudstvu s temi grozotami. Spomenico so podpisali najvišji zastopniki vseh verstev, med njimi londonski kardinal, dalje odlični znanstveniki in ugledne osebnosti, moški in ženske iz javnega življenja. Spomenico so poslali predsedniku vlade Chamberlainu, rdečemu poslaniku v Londonu in nacionalističnem diplomatskemu zastopniku. — Želimo spomenici največjih uspehov. Vendar se nam adi čudno, da dobrosrčni Angleži podobne spomenice niso poslali tudi na naslov ruskih sov jo tov, ki »o že milijone poštenih Rusov nečloveško mučili in jih na to poslali na drugi svet. Nadalnji milijoni pa žive strašno življenje po raznih severnih taboriščih, kjer vsak dan stotine in stotine ljudi podlega mučenju in raznim boleznim.
s Nepričakovani sestanek. Dne 12. februarja sta se v Nemčiji pri Berchfesgadenu nenadoma sešla nemški poglavar Hitler in avstrijski kancler Šušnik. Ž malimi presledki sta se razgovarjala enajst ur. Pravijo, da so se razgovori razvijali zadovoljivo za Avstrijo, ki hoče ostati nemška, vendar pa od vseh, tudi od Nemčje neodvisna država. So pa tako v Avstriji, kakor v Berlinu precej molčeči. Iz Berlina javljajo, da se je pomenek tikal političnih, vojaških in gospodarskih pogodb. Časopisje tudi prorokuje izpremembo avstrijske vlade, v kateri naj bi bili poslej tudi somišljeniki avstrijskega hitlerjevskega po-kreta.
s Veliki eiij letošnjega mednarodnega ev-liarističnoga kongresa. Angleški kardinai Hinsley je za evharistični kongres v Budimpešti poslal raznim katoliškim društvom posebno pismo, v katerem pravi, da bodo na tem kongresu molili najbolj za mir in slogo med vsemi narodi, posebno pa še v teh težkih dneh sporov in splošnega trenja. Po kardinalovih besedah bo kongres prav za prav nekako skupno delo zadoščenja za grehe tistih, ki ne vedo, kaj delajo. Ta kongres pa naj bo tudi splošen krik k milosti božji, da naj s svojo dobroto reši človeštvo, ki Boga pozablja in se proti njemu celo vojskuje. Brezbožni materia-lizem je nevaron krščanski izobrazbi. Kakor nekoč, tako je tudi še nedavno katoliško junaštvo rešilo madžarske katolike in vso Evropo. Kongres v Budimpešti naj izzveni v molitvi, da naj Kristus ustavi val brezboštva. — Udeležence evharističnega kongresa v Budimpešto iz nacionalistične Španije bo vodii polkovnik Moseardo, ki se je proslavil s junaško obrambo Alcazarja v Toledu.
s To in ono. V Clevelandu so umrli 51 letni Martin Dragovan iz Dragomelj pri Metliki, 46-letni Štefan Marolt iz Žužemberka in 43-letni Simončič Tomaž iz Čateža na Dolenjskem. Nedavno je v Clevelandu umrlo osem oseb vsled uživanja strupenega alkohola ali denaturiranega špirita. Med temi nesrečnimi žrtvami so tudi trije nggi rojaki, ki so živeti v Coliimoodu in sicer Mike Mervar, ' Louis Žužek in Jos. Smolej. Prvi (Mervar) je
Kakor poročajo belgijski listi, je pred kratkim umrli voditelj belgijskih komunistov Jacquemoite umrl spravljen z Bogom in .ma-ziljen s sv. poslednjim oljem. V jezuitski kapeli v Aalstu je pater Geerebaert o smrti Jacquemotta povedal tole:
Jacquemotte je pravkar potoval v vlaku. Slučajno pa je v njegov kupe stopil katoliški duhovnik, ki se je začel pogovarjati s komunističnim poslancem, kateri je bil videti močno bled. Jacquemotte se je lepo pogovarjal z duhovnom ter mu pripovedoval, da je močno bolan in da bo kmalu umrl. Beseda je dala besedo, nakar je vodja komunistov Jacque-motte duhovniku začel pripovedovati, kako je bil srečen, ko je kot otrok bil prvikrat pri sv. obhajilu in kako so gat njegovi starši lepo
krščansko vzgajali. Na koncu je povedal du. hovniku, da mu je prisrčno Žal vse, kar je zadnje čase kot komunist hudega storil. Du. feovniku je tako rekoč na lepem povedal svoja slaba dejanja iu jih iskreno obžaloval Komaj pa se je to zgodilo, je omahnil in nezavesten obležal.
Duhovnik je brž priskočil ter skušal pomagati. Kot izkušen mol je brž uvidel, da Jacquemotte umira. Ker je imel sveto olje vedno s seboj, je umirajočemu podelil zakrament sv. poslednjega olja. Tako je voditelj belgijskih komunistov umrl, spravljen s svojim večnim Sodnikom.
To poročilo jezuitskega patra je vse na-vzečne močno presunilo.

bil star 58 let, samec, doma iz vasi "Korita, fara Dobernič na Dolenjskem. Drugi (Žužek) je bil star 47 let, doma od Velikih Lašč, odkoder jo prišelv Ameriko leta 1906. Ranjki je bil samec. Tu zapušča bratranca, v domovini pa brate in sestre. O tretjem (Smoleju) pa nimamo nobenih podrobnosti. — V Girardu O. je preminula 4ft-Ietna Franca Dobrovoljec iz logaškega okraja. — V Chicagn III. je skočil iz 11. nadstropja in se ubil 44-lefni Jakob Knez iz Drašičev pri Metliki. — V Universal Pa je podlegla opeklinam Marija Vičič. — V Njujorku je zapustil ta svet 75-letni Alojzij Gregorin iz Ljubljane. — V Tire Hillu Pa so pokopali 42-letnega Ignacija Škufco iz Stranske vasi v litijskem okraju. — V Milwaukee je umrl 41-letni gostilničar Anton Jeraj iz Rečic© v Sav. dolini. —- V Bingham Cannonu Utah je zapustil ta svet 45-Ietni Lovrenc Grab-ner iz Braslovč v Savinjski dolini. — V So, Chikagu 111. je nedavno ubil avtomobil 54-iet-nega Aniona Volka iz Suhorja pri Postojni. — V Luzerne Pa so djali v grob 64-letnega Franka Juvana iz litijskega okraja. — V Chis-holmu Minn je odšel po večno plačilo 84-letni Frank Skobec. —. V Wortlandu Mo je bil. ustreljen v prepiru 55-letni Anton Rade iz
Sevnice. — V Concaranu Ar g. je bil ubit v rudniku 35-letni Anton Prezelj iz Koritnice pri Bovcu na Goriškem. — V Clevelandu so še umrli: Frank Penko iz Gradišča pri Divači na Krasu, 63-letna Marija TosnSič roj. Ka-stelic iz Žvirc pri Hiajab, 42 letni Franc Novak in Jožef Pezdirc. — V Buenos Airesu Arg, so spremili k večnemu počitku 33-letno Fran-oo Mezgec-Samartin iz Materije na Primoi-skem.
DROBNE NOVICE
Poljska in Ogrska branita krščansko kulturo, je izjavil te dni ogrski državni poglavar Horthy na Poljskem.
62 oficirjev so upokojili zadnje dni v Nemčiji.
Veliko gibanje za prestop Judov v pravo-slavje se je začelo v Romuniji.
Nad 518.000 brezposelnih je bilo konec preteklega meseca v češkoslovaški republiki.
650,000 plinskih mask izdelajo na teden angleške tovarne.
Za pomoč žrtvain vojne v nacionalistični Španiji so začele nabirati prispevke katoliške organizacijo v ameriških Združenih državah.
Zborovanje slovenskih bojevnikov
V	dvorani Delavske zbornice v Ljubljani je bii v nedeljo občni zbor Zveze bojevnikov, ki ji načeluje g. Ratej Mirko iz Trbovelj. Zborovanja ee je udeležilo nad 100 delegatov iz vseh delov Slovenije
h poročila tajnika Rudolfa Lukeža posnemani«, da je bojevniška organizacija v živahnem razmahu in da šteje sedaj 50 bojevniških skupin. Glavno delo je posvetil odbor notranji organizaciji Zveze, dalje pa socialnim nalogam in akciji zc spo-jnenik na Brezjah.
Veliko delo za grob neznanega slovenskega vojaka na Brezjah je orisal načelnik odseka za Brezje Franc Košir, ki je poudarja! lepo zamisel postavitve spomenika slovenskim žrtvam svetovne vojne tec veliko razumevanje ne le pri meredajnih čmiteljih, temveč tudi pri vseh slojih našega naroda. Zborovaleem je podrobno j-aretolmačil načrt preureditve prostora pred cerkvijo na Brezjah in oematek samega spomenika.
. podporah, ki jih je razdelil socialni admk iz ustanove Colairičev sklad in iz nabranih prispevkov zbiralne akcije, je poročal R. Waguer.
V	odbor so bili po večini izvoljeni dosedanji član. s prof. Mirkom Ratejcm kot predsednikom, i , fam«®;")nih Predlogov, ki so jih predložile nekatere skupine v razpravo, ao zlasti zanimive zahteve za odslužene vojake, da se jih upošteva pn sprejemu v državno službo, dalje da se
mtd bojevniki oživi gospodarska akcija, da «« osnuje poslovalnica za vojaške zadeve in za službo.
Pri slučajnostih je spregovori! predsednik invalidske organizacije. Poudarjal je potrebo »kupnega dela vseh bojevnikov v državi, da si priborimo vsaj one pravice, ki jih ne le invalidi, ampak vsi bojevniki zaslužijo. Nato jc omenjal ravnatelj Stoic potrebo, da se zberejo prispevki za Brezje v vseh naših občinah. Pozval je navzoče, naj pri občinskih svetnikih poudarjajo, da je spomenik na Brezian vseslovenska narodna dolžnost, m jih pridobe, da bodo občine vstavile primerne zneske v svoje proračune. Končno je bil soglasno sprejet sklep odbora, da se uvede 6. marca kot spominska obletnica smrti prvega tajnika bojevniške organizacije t ranča Bonnča po vsej Sloveniji zbiralna akcija za spomenik na Brezjah, Ta dan naj sc opravijo za pokojnega Bouača žalne prireditve s sveto mašo,
S teai je bil lepo uspeli občni zbor Zveze bojevnikov končan, Polcaial je veliko zanimanje za bojevniške cilje ter poudarjal iskreno vez tovarištva, ki druži boje vsake za skupno medsebojno pomoč, za pomoč vssrn bednim ia potrebnim ter za oziveivorjcmje velike zamisli, da se postavi grob slovenskemu neznanemu vojaku na Brezjah, Zveza bojevnikov, ki vrši veliko slovensko in kulturno nalogo, naj ps skoraj uresniči «v<*ie idealne i» prepotrebne nmaene.
DOMO
Pismo h Ctepeimmdm
H. sv .večer je bil v»Uk vrvež po ulicah x (dobili, po hiSah pa t ljudmi. Drug dragega
SZSfiMi* *»«"?* reS ali ** *re,daiml
, ■ Pri polnočniei, kamor a« vozno z avtomobilta aajveeji red	fa t cerkvi. Lepo je vendar moje ao bile doma v domači f^kvi ia pred domačimi ja»Ucami.
Hrešieč ta sklep atarega sa začetek note* leta Tovarniške sirene so tulile, oglasile »o 1tudi železniške k>kon»otive e svojimi preglja-Mirni tfUsovi ia to kar 20 minut. Po ulicah shtil ctuHairf« "> Jltdi 'a P°k®i° P"sk® m samokresi, Je b« celo •kanoni«. Na ulico si nisem upal: za tarčo nis«m hotel biti lahkomiiljerutn atrekem, pa ttidi e policijo nisem želel imeti opravka ...
Dne 12, januarja smo Sli obiskat kmetijo Fran-ta Povheta v Medcaen, ki je 50 km od Clev«-landa Povhe je doma a Planine, njegova žena Neža „, i! Roviš. Vozili smo ee seveda as avtom. V eni u?i soiože «ede!i okrog Povhetove mize. Izpra&e-vania, kako je v stari domovini, m bilo ne konca ne kraja. Vsega je bilo dovolj; jedi ia pijač« ia tudi petja m zdravic ni manjkalo. Pri razhodu smo ni rekli: »Luštao« ja bilo, pa še drugi teden
,E'C'iadajič enkrat smo ae odpravili v Neuburg k nekdanjemu našemu sosedu v stari domovini, k Jožetu črtaliču. Kar 26 kt ae že nismo videli, Č'tali6 je bil žalosten, ker mu je mati že legla v grob in je s solzami v očeh blagroval mena, ki jo ie imam. Tudi pri Črtaliču sme ee dobro imeli, kakor na »ofeeti«. Domači sin je zaigra! na harmoniko in zavrteli smo se prav po starem kranjskem običaju.	Franc - Mrgole,
h faznih km$ev
Ajdovec. Naši fantje in dekleta so pridobili 40 novih >Donioljubovih« naročnikov, taiko, da jih imamo idaj že 110. — V ietu 1887. je bilo v naši župniji rojenih 15 dečkov in iS deklic, skupaj 80. Umrlo jih je tudi 15. — V mesecu januarju je odšlo
k večnemu počitku že 5 oseb, med temi 8Weina Marija Hren in 86-le!na Neža Črne, obe iz Malega Lipovca. Poslovil ae je od nas tudi najstarejši žup-Ijan Martin Vidrih iz Brezove rebri. Dosegel je starost M let. Njegov sin Jože! je doma gospodar, njegov vnuk Štefan je pa zdaj župan v Ajdovcu. Bog daj, da bi ee kdo iz njegovega rodu dosegel leta starega očeta. — Na Svečnic® smo spremili k večnemu počitku Ano Zupančič iz Gor. Ajdovca. Pljučnica ji je prestrigia nit življenja. Biia je članica Mar, družbe in Tretjega reda. Žnala je moliti, delati in trpeti. Pogreb ja pričal, da eo jo ljudje (spoštovali. — V Ajdovcu imamo letos žalostno življenje. Žitaice ©o prazne, denarnice suhe, pomanjkanje trka na vrata vseh. Pomoči pa kljub raznim prošnjam od nikoder nobene. — Ca bi ljudje dobili vsai nekaj denarja za hrano in obleko, so gnali veliko živine na Blažev semenj v Žužemberk, pa niso nič prodati. Potrti so se vrnili iz sejma domov v skrbeh, Jtako bodo preživeli živino, ker tudi krme primanjkuje. Ubogo dolenjsko ljudstvo! Nima industrije, ne elektrike, letos tndi ne hrane. Kdor to ljudstvo letos opazuje, mora reči: »Ljudstvo ee ini smili i«
Ig, Danes teden smo pokopali Toneta Štrukelj, ki se je prejšnji torek smrtno ponesrečil v kamnolomu. Bil je član prosvetnega društva; zato so ga fantje spremili pri pogrebu v krojih in z zastavo. Pevski zbor mu je zapel, ko eo ga pripeljali iz Ljubljane mrtvega, zapel tudi v cerkvi in ob grobu. V imenu prosvetnega društva se je s toplimi besedami zalivale poslovil od pokojnega Mrkun Janez. Čeprav je bil pogreb na delavnik, je *lo poleg celokupnega društvenega članstva zelo veliko še drugih ljudi za pogrebom. Že v jeseni, ko Smo imeli prosvetni tabor, je bil pokojni Tone zelo težko bolan. Pa je še ozdravil, še je vesel hodil na fantovske večere. Sedaj ga je nesreča odtrgala iz naših vrst v njegovih najlej»ih letih. Dragi Tone! Radi smo Te imeli vei, vedno si bil vesel v našem društvu. Počivaj v miru, blaga duša! Z Bogom! — Dobri Kozi nov i hiši. pa naše iskreno sočutje!
Siaka pri Krfckem. V soboto zvečer in v nedeljo zjutraj je bilo videti novo električno razsvetljavo v Št. Jerneju. Marsikdo, ki mu ni bilo
znano, da so tarn doli pravkar dovršili eiektričnd napeljavo, je bit radoveden, kaj tako svetijo pod goro. Umevno, da je bilo tudi dokaj razpravljanja o tej novosti Dolenjske in ugibanja, da U bo žo tudi nam skoraj zasvetila elektrika. — Dramatični odaek našega prosvetnega društva uprizori v s&< deljo, 20. februarja ob pol treh popoldne v dru* štveui dvorani »Desetega brata«. Vabljeni!
Blagovica. Dne 81. januarja je po mnčni že« lodčni bolezni umrl Valentin Kropi všek iz Sla« tenka. Mož je veliko trpel v življenju. Bil je dva* krni oženjen in je imel 13 otrok, od katerih še danes živi 11. Rad je bral »Domoljuba« in kot član apostoistva redno prejemal sv. zakramente. Pokopali smo ga ob lepi udeležbi ljudstva. Naj v miru počival — V nedeljo, 20, februarja, priredi Sadjarska podružnica po sveti maši v šoli važno predavanje. Prepričani smo, da bo tudi to predavanje tako zanimivo in poyčno, kot je bilo ono ob priliki zadnjega občnega zbora. Zato ae bomo predavanja v obilnem številu udeležili ne samo člani, ampak tudi ostali občani.
Jeiševaik. Tem potom se zahvaljujemo vsem onim, ki so pripomogli do tako lepega pogreba nase nepozabne hčerke in sestre Tončke, ki jo je Bog še tako mlado poklical k sebi v večnost,* Rodbina Verderber.
Lesbovse pri Krškem. Meseca maja bo šel® pet let, kar je pripeljal na svoj dom cerkovnik Janez Urbanč že drugo ženo. Meseca januarja jo je vso slabotno pripeljal iz bolnišnice na dom in 5. februarja mu je umria. Tako je hudo udarjani mož v petih letih pokopal dve ženi. Lansko leto mu je umrl tudi oče. Ostal je sam s sinčkom is drugega in hčerko iz prvega zakona. Žalujočim izrekamo naše iskreno sožalje!
Svibno. Zadnjič smo na tem mestu napisali, da je lanska slaba letina prinesla lakoto in pomanjkanje v našo faro. Nekateri so bili zaradi tega hudi, češ, tako hudo pa vendar še ni. Res-niaa je le, da je bila lanska letina slaba, čeprav: toče nismo imeli. Če bo šlo tako naprej, čakajo kmeta slabi časi. Krivdo za gornje besede nosi uredništvo, ne pa morda g. šolski upravitelj, katerega so nekateri po krivici dolžili, da jih je; napisal. Upamo, da je s tem ta velevažaa in zamotana stvar vsestransko pojasnjena...
Nova Štifta pri Gornjem Gradu. Po dolgi in mučni bolezni je umrl g. Jakob Zavolovšek. 8 pokojnikom smo izgubili enega vzornih gospodar* jev, iskrenih katoličanov in poštenjakov. Posebno
RAZNO
flidna usoik Šveda Pe-tersonm Švedski listi poročajo sledečo zanimivost: Njihov rojak mornar Pe-lerson je v letu 1806 ob azijski obali doživel brodolom in se rešil na otok Tabar. Prebivalci so belo-koica takoj zajeli in ga zmagoslavno gnali k velikemu loncu, kjer bi ga bili pražili. Na nepojas-njen način jim je Peter-"on v zadnjem trenutku odkuril ter zbežal h hčerki kambalskega kralja, uekle se je belca usmilijo w mu izprosilo življenje. Mornar je kmalu nato celo zaprosil za njeno roko m postal kraljev zet.
kraljevi smrti ae je sam povzpel na prestol, imel je devet otrok, katere je izročil neki mieijon-»M soli. Svoje podanike je epodobnejše živeti, Pn veem pa ni pozabil «*>je domovine na severu Se mesecem m eo se njegovo ^spomnili vsi &ed-
°?fjen* ic "»Pravil 47° ^lovitno. Neko-
rLrfrrje <>d Av-C2 „ lc/" "tok Nova nil ,znan po gtevil.
hit tinjeniški^ id»»-
L. Gangholer;
se ponavljajo
61
Martin} Mošter
Roman (ž začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Poznifl
»Proti večeru?« Brata je prevzel strah po vseh udih. »Vsemogočni Bog, kje sem pa bili Moj gospodi Moj dobri, dobri gospod!« Plani! je k vratom; ko je Cul, da ga je pastirica ihteče poklicala, si je pritisnil roke na ušesa, vendar je obstal na pragu. Zbegano se je ozrl po deklici, potem je stresel z glavo, odmahnil z rokami in se »potekel šz hiše. Na ves splav je pritekel do ograd-nih vrat, podrl v slepi vihri kmeta na tla in že izginil v gozdu, preden se je utegnil Grajnvalder zopet spraviti na noge. Zasopljen in izčrsan je pritekel do samoiorice. Na pragu je sedel brat Vampo in si s kosom ruše hladil bolečino, ki mu jo je prizadela čebela. Toda Svajker se na to čudno in smešno kapo še ozrl ni; sapo love«, je bruhnil iz sebe:
»Ali je gospod doma?«
»Ne,« •
»Ali ga pater ni našel?«
»Ne vem...«
Kaj je nameraval brat Vampo še povedati, Svajker ni vo8 slišal; zasopihan kakor je bil, je stekel zopet stran. Kam je namenjen, ni vedel; zdaj v eno, zdaj v dmgo smer jo blodil po gozdu in klical Ebervajnovo ime v gluho tišino, Tako se je prebil skozi halozo in zašel v dolino meliniske Ahe. Po ozki stezi mu je na svojem vrancu prijezdila Vacejeva hči nasproti. Hotela je obrniti, toda % naporom svojih zadnjih modi je skočil Svajker proti Reki, zgrabil konja za vajet ia zasigai: »Moj
gospod, moj gospod —- ali nisi videla mojega gospoda?« Konj se je vzpel, toda Svajker je držal trdno in se dal vleči.
V vzkipeli jezi je bila Reka vzdignila šibo, tedaf jo je zadel pogled iz Svajkerjevih oči, prestrašen iti obupan; povesila je šibo in ni mogla drugega ko od< govoriti: »Bodi brez skrbi, tvoj gospod je pod varna streho, pri ribiču Zigenotu.«
Svajkerjeve roke so izpustile vajet in vtem ko jo Reka odjezdila, si je pritisnil brat drhteče pesti na hli-< pajočo prsi. »Pod varno streho!« je jeknil, potem se jQ vrgel na tla in ihte-S zagrebel obraz v mah.
Ob reki navzgor je jezdila Vacejeva hči pod strulu skimi brdinami dalje in prišla v stisnjeno gozdno soi tesko, v kateri so pela kladiva ilzanških kovačev, da j« odmevalo med bregovoma. Kmalu na to je prijahala do kraja, kjer je izlivala Zbrisana Aha svoje šumeče valov® v strugo melinjske Ahe. Skočila je čez b učeči potok ia zajezdila v temni les, da bi pogledala po medvedji jami, izkopani pod skalno steno, ki je sekala gozd. Ni do* spela do cilja svoje ježe, ko je pridržala konja in pri« sluhnila v višino. Bilo ji je, kakor da je raz sten Zbri« sane Ahe udaril na njeno uho tesnoben krik tenakegtS glasu. Dolgo je napeto posijala, toda nič drugega ni več čula, ko zamolkli šum vode. Boleč spomin jo J« prešinil in mrzla groza se ji je ukradla v razburkan« misli — senca uboge Hajlke ji Je vstala pred o6mi.
. -.živi in mrtvi, vsi vpijejo okoli mene in obtožujejo moje brate in mojega očeta! Da bi mi le ne bilo treba' več poslušati! Da bi mi ne bilo treba veo gledati! Dal bi bilo že vsega konee! Konec!« Zavihtela je šibo, da je zažvižgala, pognala konja in izginila med temnim drevjem.
8*
ie biia suiana povsod njegova velika ljubezen do siromakov. Nihče ni zastonj iskal pomoči v nje-sovi gostoljubni luži. Bit Jo tudi velik prijatelj naše prosvetne in gasilske organizacije. Svoj Čas ie bil tudi občinski odbornik. Katoliško časopisje ie bilo vedno v njegovi hiši. »Slov. Gospodarja« ie imel naročenega nad 40 let Njegovih sedmero otrok je vzgojenih v strogo katoliškem duhu. Mo-cočni pogreb in trume kropilcev so priča, kano ua ie vse spoštovalo in kako je vsem hudo, da ga ni več med nami. Počivaj v miru, blaga duša!
Sv. Gregor. Slavijenec ie revček! Namesto da bi užival ljubi mir na zapečku, pa pridffjo nadenj od vseh koncev in krajev x ljubeznivostmi. Vse drugo je vse srečno opravljeno, samo ena težava me še čaka. Celo osmino sem dobival draga pasma s srčnimi čestitkami ia prijaznimi apoutmi ia zdaj jih je cela skladovnica pred menoj. Kako rad bi ee vsakemu zaliva«! in kako prijetno iz lepih let priložil, toda, »ko se tudi polotim, vem, da do majnika bi ae bil gotov. Zato pa prosim Tebe, dragi »Domoljub«, pomoči. 47 let sva si bila zvest« prijatelja, zato vem, da ini boi pomagal. Pošlji, prosim, mojo iskreno zahvalo vsem dragim vo-ščilcem. Zahvaliti se moram posebej pa še mojim duhovnim ovčicam. Predstavljam si lahko, koliko dela, lepljenja, potov in stroškov zahteva taka prireditev. Ko bi delali vse to zaradi moje osebe, bi vas pošteno oštei in napodil, toda vem, da sta vse irts-avsli v zahvalo za raojo duhovno dekivaujs, si«k> sem vam pustil neskaljeno to veselje. Prireditev v dvorani mi je bila prijeten pregled 40 letnega duševnega razvoja naše fare. Vsem prav prisrčna zalivala. Posebej se še mora«? zahvalit! našemu cerkvenemu pevskemu zboru, zlasti za pesem: V gorenjsko oziram se skalnato stran, Tri-glavl Kako aem ga od nežne mladosti i?, pred svoje rojstne hiše občudoval! Ob pogledu nanj sem zraste! v mladega junaka. S Triglavom v srcu sem prišel pred 40 leti v gregonske višave. Vso to vreto • let j® besni vihar divjal tudi po naših višavah, V živem spominu so je pa-iseri ob zidanju našega Doma, x& katerega nismo prosili nikogar niti vi-aarja, niti betse. Pa ®o naše vrle ljudi zasmehovali, koso vozili gradivo čez okoliške vasi, opeko, apno sn drugo za naš Dom. Trški velik a A je ob dogra-i«®em Domu naše ljudi- sramotS, 6eš, zdaj p® imate »osla«, kt se v tri fare vidi! Toda gregoi^ki Triglav »i klonil; ae samo domači farani, temveč vsa okolica in vsa okraj je gledal na Triglava in upal vanj in v zmago njegovo. Po 40 Istih je sicer njegov vrh
g obeljen, toda vseeno: proti jasnemu nebu kipi... 'a kaka eiavnost vsestransko uspe, je treba tudi
zunanjega okrasja, vencev, cvetlic. mlajev m napisov. Vse to ao fantje ta deklet« « veseljem priprav!«. Napise z globoko m tako primerno vsebino je izumila bistra glava mizarskega mojstra — našega 80 letnega veterana Janeza Grudna in njegova roka pričarala lepo barvane čAe na dasko tako pravilno, da bi boli® ne naredil kak mladi umetnik. Bil je io dan, kt ga 1« naredi! Gospod. Najprej t«™i hvala Njemu tn nato vsem, ki s o sodelovali.	Fraric Krumpestar,
Kopanj ia Račun. Dne 7. febr. je obhajal« Špe-harieva hiša v Veliki Račni pomenljiv domač praznik: zlato poroko očeta Martina Zajec in matere
Uršule roj. Virani. Pred petdesetimi leti je bilo v
šentjurski župni cerkvi — mati je doma iz ondot-ne župnije — poročenih 5 parov, od katerih živita danes le še naša slavljeuea. Oba sta m svoja leta — oče jih ima 78, mali pa 70 — še čvrsta in zdrava ter še vedno v ljubezni in edinosti gospodarita na svojem domu. Moli it> delaj je načelo ii vodilo njunega življenja. Po tem geslu sta vzgojila tudi otroke, ki jih jima je Bog podaril deset. Osem jih še živi in je pet poročenih. Dve hčerki sta vrli krščanski užiteljici. Ob tej priliki so prihiteli vsi otroci, razen sina, ki je v Ameriki domov, ter spremili očeta in maler v župno cerkev, kjer se je vršil pomenljiv obred zlate poroke s sv. mašo, nato pa so v domaČi trffii skupno preživeli nekaj veselih-ur. Omeniti moramo tudi, da je pravkar minilo 40 let, odkar opravljajo Špeharjev oče.tudi častno; službo ključarja domače šupne cerkve na Kopanju s vso eki-bjo in vestnostjo. špeharjeva hiša je bila in je vseskozi vv.cr odločno krŠčaneke hiše, v katero imajo dostop le dobri krščanski časopisi. »Domoljub« je v hiši že odkar izhaja, Mohorjeve knjige
pa tudi Se nad !<it- belimo, da ostane hiit tv kega miSjenj* in življenja vodno tudi v bodočih rodovih I Spoštovana nlatoporočenea naj Bog obro. ni »trava in zadovoljna do biserne in še čezl Dne 7. t. m. zjutraj ob 2.25 emo čut!!! močan potr«. ni euiiek. - V afriške misijone je odšla doma. črnka sestra Teressija Alojzija Hteh is Velike Račue rodna sestra znane mlaijonarke ». Benigne štel,' Njena postojanka je v Južni Afriki. — Med goveji živino je pri naa precej razSirjeca metuljavost. Nt Sjiodnji Slivnici je nekaj Sivine tudi poginilo. Zvilo skrbjo se je zavnel aa hitro pomoč naši živini g. živino«lravnik dr. Kovač, ki je ime! o tem poučno predavanje in je oskrbel uspešna zdravila proti tej bolezni. — Slišimo, da se bo preložila banovinska cesta med Veliko Raimo in CuSperkom. Izginili bi tako neprijetni kilanci, ki zelo otežujejo promet. Upamo, da to nieo le prazne govorice, ampak da se bo to delo res kmalu izvršilo. """It. Vid pri Stični. Devet parov je bilo pri im» v nedeljo »klicanih. Malo kije gospodarske m. mer® «o dal« kcarajžo tudi ženinom in. nevestam, V letih kriz« »o hvala Bogu pcroipadls todi tiels&ter« nelepe razvade ob ženitovaajih, ki aam niso bil« v čast. Sedaj se pri nas kar vse poroke vrše » sv. mašo in navadno zaključijo j. romanjem aa Brezje. Prav je tako. Lepo poročno slovesnost smo imeli zadnjič na Hrastovem dolu. Plot Janez ij hinfske fare je pelial pred oltar Jožefa Pograjc iz Luč, Kala. Novopoa-očenca sta prejela kljub pozni uri sv. obhajilo, podružnični pevski zbor pa jima je med mašo !ep« prepeval.
Trebelno pri Mokronogu. Pretekli če-trtek smo pokopali Kotnikovo mamo ii Cilpoha, ki je umrla y ljubljanski bolnišnici. Po daljšem trpljenju ln težki bolezni jo je Beg poklica! k Sebi. Bila je vzorna krščanska žena in mati, ki je svojo številno družino vzgojila v pravem krščanukea duhu. Kot vzorna kršS. žena je res zaslužila tafci> lep pogreb, da js je na zadnji poti spremljala Častna četa gasilce* in ji je cerkveni pevski zbor itapeS v slovo uekaj žalostink. V svojem življenju se je tudi ona zavedala svoje dolžnosti napram dobremu tisku in
Tedaj je zopet zadonel krik na visoemi. Nad raztrgano sotesko Zbrisane Ahe, od katere je blizu prepada vodila med skalami in grmovjem lovska steza navzgor proti kralju Ledeniku, sta se borila dva človeka. Njuna kričeča glasova sta se mešala, Srna obleka in beli lasje so jima vihrali v ledenem pišu, ki je nad deročim tokom Zbrisane Ahe vel proti dolini.
- Hiltidiu je klečala pred Hiltišalkom in se ga oklepala s svojima suhima rokama;- njen sicer teko mili, spokojni obraz je bi! od strahu spremenjen, vsaka poteza spačena od prepadenosti in smrtne groze.' Klicaje • na pomaganja jo krčevito objemala drhteče telo starčka, ki so ji je skušal izviti. Hiltišalkove oči so žarele ko blazne, vreščeče in hripavo je zvenel njegov glas; »Pusti me, Hilti, pusti me! Zdaj moram vpiti k Njemu, to je pixv starček, kjer me mora slišati! Ali me ui slišal tudi takrat, ko sem tu spodaj zavpil k Njemu: ,Moj dobri Gospod, ti moj Bog'? Ali me ui otel stiske in smrti? Zdaj me mora slišati zopet, zda] me mora poplačati za zvestobo, ki sem mu jo ohranil sedemdeset let...«
»Cuj me vendar! Za Boga voljo, daj si dopovedati..« je tarnala žena.
Toda Hiltišalk ni čul. >Sodbo hočem imeti! Razsoditi mora po svoji večni pravičnosti! Razsoditi med menoj in tislim, ki me hoče odtrgati od tebe in tvoje ljubezni, ki me je pahnil m^ia	i.j :„ ——
iz moje cerkve, ki mi je vzel mojih sto otrok. Moje otroke! Sodbo hočem imeti med menoj in njim!«
»Mož, ljubi mož!« je »pila starica z napol zadušenim glasom. »Mar si zdaj čisto drug? Ti, tako dobri, tako pobožni človek ti hočeš sedaj skušati Boga in grešiti zoper njegovo voljo?«
• »Pusti me, pusti Hilti! Sodbo hočem imeli' V
Vedeti hočem, ali sein živel pobožno ali pa sem preklet, vedeti, ali sem služil Bogu ali peklu!«
»Nič več ne misli name in na mojo ljubezen, samo to te prosim: ne skušaj Boga!«
»Sodbo moram imeti! Morami Moram! Ne oviraj me s svojimi rokami — in bodi brez skrbi — rešil me bo stiske in trpljenja! Dobro si zapomni, kako bo pokaral tistemu: kar je združil Bog, ljudje ne morejo več ločiti! Ne oviraj me! Moram! Moram!«
Iztrgal se je in se »potekel na rob skalovja. Pre-dirno je zavpil pod. oblake: »Moj dobri Gospod, ti moj Bog!« In z razprostrtima rokama, vročične oči upira-joč v sivo zastrto nebo, je stopil v prazno. S presunljivim krikom je šinila Hiltidiu pokoncu in s klecajoči mi koleni planila za njim. Njene roko so še ujele vihrajoč« obleko, ni hotela izpustiti, s svojim padcem jo je Hilii-šalk potegnil za seboj in strmoglavila je z njim v temno globino...
Zamolkla je bučala Zbrisana Aha, sivo je pršela navzgor in globoko doli so se valile njene vode po vedno istem potu, goltale padajoče kamenje, žrle razpadajočo zemljo bregov in morile vso rast, ki je prišla preblizu. Kar jo vzela, ni več izpustila. Sodba je padla in glasila se je, kakor je Želel Hiltišalk: zdaj je bil rešen stisk in trpljenja in združen s svojo ženo za večne Jase.
22.
Po moža vem dne vu je napočil siv, pust večer V enem od lesenih strežnih stolpcev, ki so bili postavnem po vogalih zidu okoli Vacemanove hiše ie stal henink s svojim zaupnim hlapcem. Pritajeno sta se pogovarjala. •
»Tega si golov, da že več dni ni lovil?«
skoro leto zu letom, lako so se tudi letos kaf Vrstili konec maja in » začetku junija, tako da je opij en i sik i pepel naravnost zaiemoil sonce nad glavnim mestom R uho! in še daleč po okolici. Srečno naključje pa je hotelo, da jo vprav v tem času ^ačei padati siloviti dež, ki je ves ognjeni.ški pepel stoike! na zeml jo in j« daleč naokoli spremenil v najiplodovitejše poljane. Tamkajšnji domačini niso bili malo presenečeni nad tem nenavadnim pojavom, ko j® bil v kratkem času odet v bujno cvetje in zelenje kraj. o katerem m pred tem blagodejnim ognjeniškirn izbruhe® lahko reikili vse prej, kakor to, da je roiMvi-tcn. Čudna igra narave v krajih, kjer ljudje n-"e v neprestanem strahu, kdaj bo k njim Prl' š!a smrt na obisk naravnost iz ognjeniških žrel.
Drevesa pod mrežo. Ameriški kmetovalci se v zadujem času zelo zanimajo za neki nov izum, ki je pred nedavnim prišel na trg. 1<W nekakšna mrežn, » P0' močjo katere se bo
, Hr,)ttjm bi! tudi »Domoljub« njen »talni je ® ,,t je prav, dn se ja tudi po smrti j pri.a<e»J> «"	mir> £alujočim otrokom pa
j8|k:hm"	protokii tcdeu pa so naši zvonovi
M5esi>«"i iu VHi)jli naše može in fante k todi veselo Dt" „	da m obrodi!« obilno
iuborai"' VI»J« (.< sadovi vldnl J,)agti nie(! tla. i sadov i" ""
i>llle Prosvetno društvo je ponovilo v ne-
,.'jjjva para se ženita«, ki je lepo uspela, ž T rlruštvo še nima svojih prostorov, kar je «c-?»»lika ovir« društvenega napredka. Sedaj pa r S prilika, da bo društvo lahko gradilo dvorano. Kavno tako bo tudi gasilno m Sisko društvo prišlo do udobnih prostorov, toka nam seveda denarja in pričakujemo po-S da nam b<» mogoče uresničiti naše načrte. -riemu počitku smo položili Jožeta Rozmana, ti ie hU 40 let cerkvcni ključar. Veliko zaslug f L.i rajni za ustanovitev naše tare. Udeleži! !! ie tudi romanja v Sveto deželo in v Lurd. Bog daj dobremu možu večni mir!
Vnteniea. Slabe življenjske razmere so se ,a,lni» čase zaradi dviga cen lesu nekoliko iz-boHale vendar pa ne moremo reči, da je tako kakor i)i želeli. Marsikatera hiša nima uiti za sol kaj šele za tobak! Pa sta se zadnjič enkrat .Jjfjli pri nas dve ženski, kt sto prodajali proti-verske knjižure. !n glejte, največ uspeha sta imeli v onih hišah, kjer najbolj tarnajo nad težkimi časi in kjer je denarja res najmanj. Mi imamo doinili knjig in časopisov v«č kot dovolj. Te naročajmo in lierimol Slabega tiska pa ne vzemimo v hišo, če nam ga tadi. zastonj ponujajo.
(Silicija pri Celja. V krogu svojih otrok, inaacev m prijateljev bosta dne 20. februarja obhajala zlato poroko Blaž in Helena Vipave iz Hramš. Za to redko slavnost se vse najslovesneje pripravlja. — Novi odbor prosvetnega društva pripravlja vse potrebno za postavitev prosvetnega doma. Lepa je ta niispl in prosimo vse, ki jim je na srcu krščanska prosveta. da pomagajo, da se bo mogla ta zamisel čimprej uresničiti. J Domoljuba, pri nas radi beremo. Prav je tako. Tudi v naši fari moramo uveljaviti pravilo, do berejo krščanske družine le take časopise, ki zagovarjajo krščanska načela.
Koptiraica. Velika nesreča je zadela posestnika Antoa» Šerbeca iz Vel. Kamena. Lansko leto mu ie pogorela viničarija. Stavbo «o delavci ravno na novo pokrili, pol ure nato, ko so odšli, pa ao it-.,snu «tavbc objeli ognjeni plameni ia jo uničili.
V budi zimi mu je zamrznila voda pri žagi in mlinu. V tem času mu je bil ukraden gonilni jermen od ciTKuiarke in priprava Ia drobljenje kamenja, tako da uma akupno nad 10.000 din škode. Težko je v teh hudih časih nadomestiti tako veliko škodo.
Kostanjevica. Leto« pa re« ne bo imel kmet nič »počitnic«. Kar naprej se vrste lepi dnevi, ki vabijo kmeta zdaj v vinograd, zdaj po drugih opravkih. Bomo vsaj nadomestili, kar nam jc lansko slabo vreme povzročilo zamude. Prav potrebno bi bilo te lepe dni izrabiti za popravila naših srenj-flkih potov, ki »o tega res potrebni. Z željami io jamranjem ne bomo niti ped daleč prišli. — Vse fajfarjt, cigararje in cigaretarje opozarjamo, da dajo lahko pri nas proti primerni »odškodnini« popraviti svoje patentne vžigalnike. Posebno eo zaželeni nežigesani. ..
Mirna peč. Ono nedeljo je peljal posestnik Zupančič iz Dole,nje vasi svate ua postajo. Nazaj grede se mu je konj »plaši! in tako nesrečno zadel v tovorni vlak, da ga je ta razmesaril. Posestnik jt osta! nepoškodovan, ima pa 6000 dinarjev škode.
Lučke aad Skoijo Loko, V nedeljo bo ustanovni občni zbor podružnic« Sadjarskega in vrtnarskega društva v Soli na Lufiah, Vabljeni vsi sadjarji. — Letos se oglašajo tatovi, ki kradejo kakor sftke. Posebno neki človek zna ua vse mogoče načine motiti ljudi, da jih nazadnje ukani za večjo sli manjšo vsoto. Enkrat naatopa kot detektiv m preiskuje, ie je kje sikrit saharin, drugič kot premožen trgovec, ki rnu ie trenutno zmanjkalo de-uerja za izplačilo itd. Na take in slične načine je oškodoval že mnogo ljudi. Orožniki ga iščejo, pa jim je doslej še vedno srečno odnese! peie.
Cerklje pri Kranju. Občinski odbor je ®kle-nr!, da se v prizadetih katastrskih občinah pobira letoinje leto 30 odstotna dokiada za vodovod, katerega gradnja ae bo « pomočjo banovine pos-topo-ma nadaljevala. Za letos je predvideno, da ee popolnoma dogradi rezervar in polože cevi do zajetja. — Zaradi nerednega poslovanja je bi! od-pniiičen iz službe Zu!e Ivan, občinski tajnik. Gotovo
do 27. februarja 1938:
21. lebr.: živ. in kram. Višnja gora in Velike Lašče. — 24. febr.: živ. in kram. Moravče, Studenec pri Krškem, Cerknica, 2ubina pri Št. Vidu pri Stični in živ. Lesce.
ie, da občinska blagajno zaradi nereda ne bo trpela ikode. — Z velikimi zanimanjem so preteklo nedeljo poslušali vlagatelji predavanje, kako »» bodo izplačevale branike vloge. Mansikaten je nausleduji uradni dan v hranilnici resničnost teh vesti tudi preizkusil. Upamo pa, da bodo ljudje kmalu zopet dobili zaupanje do naših hranilnic in pričeli prihranjeni denar nalagati, ker j« gotovo še najbolj varen.
Gorje pri Bledu. Tudi naia hranilnica bo sedaj začela novo življenje. Da bo ljudem vse poslovanje bolj pojasnjeno, sklicuj« hranilnica in posojilnica v Gorjah javni sestanek vseh vlagateljev iu tudi drugih, kateri hod v nedeljo, dne 20. februarja po li-tanijah v Gorjanskem domu. Na sestanku bo govoril ravnatelj Zadružne zveze. — Naše kat. bralno dr uit v o ie imelo v nedeljo 6, t. ni. svoj 58. občni zbor. Živahnost, katera je vladala aa občnem zboru, j« porok, da bo pod pametnim vodstvom, katero je bilo izvoljeno, tudi naprej društvo delalo za pravo prosveto v {ari. — Tudi letos ®mo pridobili več n-ovih naročnikov našega časopisja, posebno za »Domoljuba«, Tudi »Slovenca« je pri aa« precej. Temu ee je že večkrat primerilo, da ga zavozijo ia ga dobimo šele naslednji dan. Ker se z a v o z i samo -Slovenec«, smo zelo radovedni kje je vzrok? Želimo, da bi se kaj takega ne ponavljalo več, — l-«pa lega Gonj in zdrav plaainski zrak našega kraja, privabljata vsako leto večje šte-»iio tujcev ti nam, pa želimo si jih še vež, saj s« je začela zadssj® čase domača podjetnost zelo širiti in si prizadevati, da bo gostom čim boij ugodno postregla. — Tudi gospodarski položaj sa ie izboljšal. Veliko naših ljudi ie zaposleno v tovarni in ZZD ima že lepo Itevilo č!anov,^4»lie zaslužijo ljudje tudi pri leani trgovini. Tudi Gorjanci vidimo, de zaupanje, katerega smo dali našim voditeljem ni varalo. Zato bomo Se naprej trdno »tali v pravem Slovenskem taboru.
Skoejsa pri Mokronogu. Pretekli teden je mirilo v Gospodu zaepal Ržen Anton iz Vel, Poljan, Bil je dober mož, kakršnih ie le malo. Z aiira je dzuiina ižgvtbilit v kratltem ž« drugega člana, ker ji j® preai aekaj meseci umrl gospodar in »če vež otrok. — V Dolenji Stari vaai mo spremili k »cmti počitki« Hočevar Terezijo. Naj ji eveti večna bič, žalujoče naj tolaži Bog! — Kakor ne čaje, bomo v kratkem dobili konzomno društvo. ljudje že težke pričakujejo tako potrebno ustanovo. I,ji«fot*o >• s vaiikiia y«selj«n sprejelo vest, da 90 iwfe denarne zadruge začele zopet posloviti. Doisedaj se je mnogih vlagateljev polaščai ž« obup. Začeli #0
;«it znebiti nadležnih ■ n/cjk in obvarovati rastline pred prevelikim mrazom. Priprava jc precej podobna
r i.,,: j (hrumim olll m roži, ki jo uporabljajo ljudje takrat, kadar hočejo imeti mir pred nihajočimi noskiti. Ta |aovi izum je nekaka preproga, skozi katero labko neovirano prihajata zrak in svetloba, »olika je toliko dn jo "»'to pogrnejo preko •Jiilnesa drevja in Kred. '» mroža ne obvaruje *"no pred žuželkami, P"1' Pa zanesljivo tudi pred mrazom. Omenjena
j. 1 4 J'' lako spletena, n,° ni<>rp
LLebel». metul ji in po. ««»Be živalire pn Mffiajo rfos( ()o
'avarovamh dreves in to tcnčico po.
lepijo z KO(OVO £
";«'•»« raztopino
|H>sta-pri fe-
7 toplin.^ v notranjo-
<> doseže lahko višjo ^J«, kakor ))a v!aX
Uži<5 2e„a: »Kai ej vem	'' rv>.
^ s« ti s
»Da, gospod, prisegam. Kaj se godi spodaj v hiši, ne vem — drevje zakriva pol ograda. Toda Jezero leži odprto pod menoj. Moral bi ga bil videti, če bi bil odplul.<
»Toda rib mu je treba!« Henink se je zasmejal. »Ljudje, ki jih je zbral v svojem ogradu, hočejo imeti kaj za pod »cb. Podnevi ima vrata zaprta, zato mpra odhajati pač ponoči in loviti pri bakli. Splazi se tja dol, preden se stemni, in splezaj na drevo! Ce opaziš, da pripravlja mreže za odhod, priteci. In preden greš, govori s svojima tovarišema Cahom in Heripotom. obljubi jima, kar hočeš! Saj ne tvegata dosti. Kadar bodo štiri najboljše pesti na lovu, bo igrača seči po dekletu. In povej jima ..
Hlapčev pogled ga je opomnil, naj umolkne: pod stražnim stolpcem se je oglasil korak; in Henink so je porogljivo zasmejal. Glasno je začel govoriti o slabem vremenu, ki ga oznanjajo gosti oblaki. Potem je zaše-petal: »Stori, kakor sem ti rekel!« in je zapustil stolpec.
Pred njim je stal njegov brat Ajhert z ozkimi ustnicami in priprtimi očmi: »Tako? Nevihta se pripravlja? Meniš?«
»Mislim, da res.«
»Potem ostani le lepo v svoji čumnati nocoj. Drugače bi ti utegnilo neurje prerahljati kosti!« Ajlbert se je obrnil in krenil proti hiši.
Henink je stisnil pesti, toda jeza mu je brž uplah-nila in smehljaje se je pohitel za bratom. »Pogovoriva sel Vidim, da si utepal posluške. Dobro — tebe bftde dekle v oči, meno tudi. Ali se morava za to ravsati? Zediniva se, saj sva si brate! Očeta boli buča in belih zajedavcev se nam ni treba več bati. Zato bo za naiu pravšna ura, ko ae odpelje ribič ponoči » svojim hlap-
cem iovi?. Bediva sš složna kot dobra tovariša — in za dekle igrajva. Hočeš ali ne?«
Ajlbert je pomislil. »Dobro, pripravim desko. Poj-diva!« Smehljaje se je napotil po odprtih stopnicah navzgor; upa! je, da bo dobil, zakaj bil je boljši igralec. Toda Henink je bil boljši pivec; odšel je v podzidje in poklical staro Ulo. »Zanesi vrč najmočnejše medice v mojo čumnato!«
Medtem ko sta oba brata sedela pri polnih koreih pred igralno desko, in pri vsakem kamnu, ki sta ga vrgla, nazdravljala Zigenolovi sestri, se je spuščal Hesiinkov hlapec po skalnih stoibah na obrežje jezera. Ko se je splazil pod drevjem blizu do ribičevega ograda, je uzr! Rotico sedeti na razgledišču. Koprneče je gledala proti brvi čez Aho, ker je vedela, da prtde Rudlib Viho in stari planšar sta se bila malo prej vrnila iz Lokijevega lesa; ko sta šla pod šenavskimi pologi, je Rudlib, ki jo bil pri delu na polju, spozna! ribičevega hlapca m pritekel k njemu. Doma je našel Viho deklico /, Ztge-nolorn na razglediš&u in ji je smehljaje se pošepetai: »Drevi pride tvoj fant — in njegov oče z njim!« Bleda in tresoč se je skočila Edelrota na noge in oči so ji boječe obstale na bratu. Toda Zigenot je potegni! sestro k sebi in jo nežno pobožal po laseh. »Le kar vesela bodi! Saj si Cula: Rudlib pride z očetom. Hudi časi so prišli nad nas, toda rožico poznam, ki cveti tudi podi anegom. Zupan in jaz, danes bova pozabila, da hodiva vsak po svoji poti, in bova složno gradila dom vajini sreči.«
Ihteč od veselja je Roiica objela svojega brata, ia odkar je bil stopil b hlapcem v hiSo, j« sedela na ras-gledišču in z vročim koprnenjem čakala svojega žanta
(Nadaljevanje »ledij
za kar neverjetne vsote prodajati hranilne knjižice, ii*i, bom vsaj a«k*i dobil. Sedai p« imamo pri nu ž« vet primsrov, ih lopet vlagajo denar v hranil-nioo, ie iuco dokas, da bo ljudstvo «op«t dobilo zaupanje do lsaših ia&nj!nih slovenskih denarnih zavodov.
PilitaBjf. Letos moramo kar pridan delati, da popravimo, kaa- nam je iaasko leto toča Škodovala. Ker «o lepi dnevi, se je začelo delo po vinogradih in iudi po poljih. Saj je tako lepo vreme kot spomladi. — Oiiveio je po tudi naša prosvetno društvo. Vež let ie društvo životarilo, ker pač ni bilo osebe, ki bi se posvetila prosvetnemu delu Dne 33. januarja erao imeli po veternicsh občni zbor društva. Govbinik je prišel iz Maribora. Po govoru «o hiše pa volitve novega odbora. Nov odbor, ki j« izbran in sestavljen iz dobrih, požrtvovalnih ljudi, »beta, da bo storil veliko na prosvetnem polju.
—	Istega dne smo imeli pa še drug sestanek. Po vatfj naši Škofiji «e ustanavljajo dekliški krožki, lako «» zbrala tudi naša' dekleta k ustanovitvi dekliškega krožka. Lepo število jih je bilo. Najprej je g, Škofijski vodja razložil namen ia pa posten dekliških krožkov. Za njim je govorila gdč. ka.iefe»tinja is Maribor® o delu v dekliškem krožku. Zbirale »e bodo vsakih 14 dni sa sestanke. Nov duh je zavel tudi po naši fari. Bog daj svoj blagoslovi
Vodice. Precej noric je in nekatere kar imenitne, prosimo g. urednika, naj jih nikar preveč ne 'Striže«. — Decembra se je vrnil iz Amerike naš ošsžan Baliž Jože, ki je bil ž« 24 let tam. Pravi, da i« aedaj iudi tam bolj slabo, pa da smo tu v »starem kraju« tudi precej napredovali; da je Roo-sevelt na delavce dober in da ima tam vsak radio.
—	Sedaj ktijtfo na občini proračun ia pravijo, da Š» najbolj občutno breme našo občino dolg na Seakovtarmski šoli, ki ga bomo plačevali 30 let. Za ta dolg plača občina vsako leto 25.000 din ia od tega zneska gre samo za obresti 20.000 din, za odpisovanje glavnice pa le 5000. — Preteklo leto subo » naši občini popili 19.300 litrov »ma, 162 litrov piva, 326 litrov špirita, 330 litrov žganja in J10 litrov boljših pijač. Prec»j jurSfcov je steklo po jjrhs! — 23. januarja, ob lojatnuju dneva kralje-v-i-ča Tomaalavs, m imeli Bati gasilci lepo sloves-»otgi. Njihov načelnik Erce Franca se je p« 29, ja-aaaria areJsil z Abrahamom, oh snem godova! ia z že®® Mano uraiaoval 75 letnico pwok«. Ns| 4o-iata St mnogo takih jutniejsv. — Tudi smrti smo Se iraeli lotos- V januarju je umrla v Sehi 76 letna Asžatova mati, dva dni naio pa fimeto* oče, Če-
bulj Jernej iz Vesce, star 79 let, ki je še dan pred smrtjo plete! »kito« za slamnike. Na pogrebu Anže-tove matere je bil tudi Kajinekov oče «* »e»a, zdrav in čvrst kot dre«. Tak je bil nato »e 14 daj, ko i« 28. januarja kar nenadoma v miru »aapat, star 85 let. Tri korenine, skoraj sosedie ®o šli kar zaporedoma počivat na božjo njivo. Naš Fantovski odsek je p»«tal po celjski zmagi š» bolj »žilen. 2adaji čas eo lan tj e nabavili še telovadnega konja in prožno desko ic zdaj * vso vnemo delajo, kajti »a praznik sv. Jožefa, 19. marca, hočejo pri akademiji pokazati res kaj lepega. Se bolj pa jih k agllnosti priganja Fantovski tabor, ki bo ko-tMso maja v Vodicah ia veliki mladinski dnevi na Stadionu konec junija. — Tudi naše prosvetno društvo ae moira proko predpu&ta brez žeoitova-nja, Že precej časa sestavljajo igralci »Zenitovanj-sko pogodbo« in se ja spodobi, da pride končno le tudi do »ohceti«. Kako se bo ta zabavna tri-dejanska »Pogodba« končala, boste. videli v nedeljo, 20, februarja, ob 3 popoldne pri »Bolem konjičku« v Katoliškem domu v Vodicah. Pridite vsi, ki se radi smejete.
Planina pri Črnomlja. Prt nas dobivamo poŠto trfkrat na teden. To je dobro, poeebno, ker je na Mirni gori planinski dor< kamor radi prihajajo turisti, posebno iz Hrvatske, No, prejšnji teden pa ao otroci našli na cesti nismo, ta je bilo naslovljeno na italijanski konzrfitt v Ijitbljatti, a oddano na pošto 30. novembra 1937. Sicer ss pa večkrat dogodi, da pride poŠta namesto ob 4, šele ofo 7 zvečer al! pozneje. Prosimo poštno upravo, da napravi red.
Št. Jernej. Točno 24 tir po otvoritvi elektrike, to je v nedeljo zvečer, 6e je pojavil rdeči petelin na Jelši v gospodarskem podopju Staniča, ki prebiva v občini Sv, Križ. Zgorel je kozolec in pod. škode bo okrog 3000 din, Pe»!opje j« bilo v elabtm etanju in menda tudi zavarovat«.
Podpisani Fiajnife Jože!, posestnik, Perudfoa 12, ee javno zahvaljujem upravi »Domoljuba«, ki mi je izplačala 1000 din, ker mi je dne 22. I. 19® pogorela stanovanjska hiša.
Ostati hočem od zdaj za naprej vedno zvest naročnik >Domoljuba« in ga tudi drugim toplo priporočam.
Peradina pri Vinici, 13. februarja 1988.
Ffajnik Jože.
Mekinje. Kdo ai hoče za prod pust privoščiti pošteno ln hkrati eno najcenejših razvedril, nnj b» potrudi v nedeljo 20, fefor. v naš društveni do«, ko bo prosvetno društvo ob po! 4 popoldne uprte«, rilo veseloigro >Babilon«.
Sein pri Kamniku. Prosvetno društvo priredi v nedeljo, 20. februarja veseloigro »Dva para se ženita«. Začetek ob 3 popoldne.
Vitanje. Za letoariji predponi vabimo staro in mlado na igro »Davek na samce«, burko v treh dejanjih, ki jo priredi gaailno društvo v svojem doma v nedeljo, dne 20. februarja ob 8 popoldne. Vstopnina malenkostna.
Studenec pri Sevniei. Pod okriljem našega prosvetnega društva pridno delujeta dekliški in fantovski odsek. Posebno dekleta se rada udeležujejo sestankov. Tudi mlajSi fantje »o se svoje organizacije oprijeli, starejši pa še nezaupno stoj« ob strani, Vabimo iudi nad 20 let 8t»ru fante v našo lepo fantovsko organizacijo. — Letos bo naša šola praznovala 60 letnico obstoja. To obletnic« hočemo čim lepše proslaviti. — Letošnja lepa zima je zelo ugodna za dela po vinogradih. Imamo skoraj pomlad. Da bi nas zima le na udarila za slovo prehudo z repom!
Brselovže. Naši fantje in dekleta so imeli y začetku februarja lepe dneve. Oboji so imeli du-hovne vaje. Za dekleta jih je vodi! g, misijonar Grega?, za fante pa kapuein p. Mavricij. Udeležba je bila zelo velika. Zlasti lep« Rta bila zaključka duhovnih raj in skupno sv. obhajilo. Naš* mladina je hvaležna domačim gg. duhovnikom, ki so jim omogočili te lepe dneve.
Star® Loka. V prosvetnem domu v Školji Loki bodo 18. in 18. februarja še zelo zanimiva predavanja na tečaju Kmečke zveze, na katere opozarjamo naše kmečke može, žene, dekleta in fante. Pridite v obilnem Številu, da slišite iz ust strokovnjakov navodila za umno gospodarstvo. Predavanja so od 2 do 6 popoldne.
Maržtž«. Prosvetno društvo upriaori v nedeljo, 30. februarja ob 15 borbo v petih dejanjih: »Babilon«. Vljudna vabljeni!
Preska. Kat prosvetno društvo uprizori v nedeljo, 20. februarja, veseloigro v treh dajanjih; »Dva para se ženita«. Vljuda« vahljeni!
Kresalee. Ustanovni občni zbor Kmečke zven l>o v nedeljo, S. marea, po sv. umši v gasilskem domu. Pride govornik iz Ljubljane, da nam po-
Dr. Fr. Trdan:
Spomini «tcs Ameriko
»Krasno! Divnol Kako slikoviti so ti vaši hribi, griči in holmi, posajeni s cerkvicami in ličnimi kapelicami. A doli pri nas na jugu? Le na razpotjih in visokih prelazih same?« kak han gostilna — a lepa naša brda so gola in prazna.,.«
sTega, gospa, niste zakrivili ne vi ne vaši predniki, tega kriv je taji meč. Stoletno turško gospostvo ram je vrelo svobodo in pomandralo vašo nekdaj tako cvetočo kulturo«
Vlak je drdral dalje, mi pa smo v domače prijetnem tonu razpravljali o srbski in slovenski politiki, o skrbskib in slovenskih gospodarskih razmerah, celo na versko polje smo se spustili — in tedaj se mi je zdelo, da v njunih srcih bije dobro in pošteno slovensko srce. Z otroško zaupno odkritosrčnostjo mi je gospa pokazala listič, na katerem je v frančiškanski cerkvi t Ljubljani prepisala napis sloveče Ma-°>i -afuo&ai »{on; ipoq B.fucj^ :oqopod amfu Smo se ločili, sta kakor v opravičilo ponavljala: živeli smo stoletja ločeni, poznali se nismo, zato »Srhi in .Slovenci smo stoletja hodili svoja pota, se tudi nismo razumeli, zdaj pa se bomo. .«
«L)aj ljubi Bog, da nas skoraj zoclini tudi tafco za/.elena bratska Ijubavit
Onstran Kranja se nam razgled skrči, savska ctohna pa tako zoži, da se železnica le s težavo prerme ob njej, dočim jo vozna cesta že prj Kranju zapusti m se ji šele pri Podu ar! a zopet približa. Površina poedinih teras jo tod »a debelo prej,erela, mestoma celo preko enega metra, /ato je zemlja dobro obdelana, njive pa posejane večinoma s pšenico in koruzo
danes razvita domača obrt. V Stražlšču tko sita i
p	ln fll,1alital1 »delujejo ška- 1
fe, v Naklem jopiče, v Šenčurju pa koče in co-JMte. V Nakleaaa se je rodH leta lt»5t sloveži Grogorij Voglar, zdravnik reškega carja Petra Velikega.
Na posrtajici Sv Jošt je izstopilo več turistov
i nabasani mi nahrbtniki, dolgimi palicami in težkimi gorskimi čevlji.
»Kje pa je Sv. Jošt?« vpraša Jože Grdina.
»Se malo ip g« bomo videli. Tu je le ne-znatna postajica, ker v tesni soteski ni prostora za večjo postajo. Po še to pastajioo so napravili samo turistom na ljubo. Sv. Jošt je namreč ena najlepših in najbolj priljubljenih »letnih točk.«
Ko se dolina nekoliko odpre, ee nam pokaže, ov. Jošt v vsej svoji krasoti. Hrib je sicer le 345 m visok, toda razgled raz njega je izredno lep in daleč segajoč. To mi je tudi v Ameriki ponovno no trdi! veliki ljubitelj slovenski; zemlje, ]*esmk in skladatelj Ivan Zorama, ki je bil ob obisku v Sloveniji osebno gori. Ko sta se s preč g. kanonikom pri »Slonu« obiskala, Sv. Jo-sta kar prehvailiti ni mogel. Tudi srno ee bili dogovorili, da ga prerl odhodom v Ameriko še enkrat skupno posetrmo, pa je, žal, ostalo samo pri dogovoru.
Kar smo tedaj zamudili trije, sva pa pred dvema letoma popravila dva: lepega poletnega jutra sva se z gospodom kanonikom v poldrugi Un povzpola na vrh hriLa, ki ga diči dvonadstropna cerkev s svetlimi stopnicami, dograjena ze leta 1600. V zvoniku je velik zvon z značilnim Prešernovim verzom, znan pa tudi zato, ker jo [J iz topov turških bojnih ladij, potopljenih , V« y bl,fc; Hn Navarinu ob zapadai grški obali. Prešernova kitica slove:
Moj bron je najden Jbil r dnu
morja, iko Turčije Kraljestvo v Heladi konča! je
Navarin, Ga kupi romar, ga SamMsa v zvon prelije.
Glasim zdaj božjo Čast iz »vetga Jošta lia.
Mirno Podnarta in Otoč zdrsirao kot bi trenil. V Kranju smo, čakajo dvorni vlak, petnajst minut zakasneli, zato skuša zdaj naš brzec popraviti, kar je prej neradovoljno zagrešil. Ko pridemo iz tunela in prevozimo »trmi klanec, masn obtiči pogled na ljubki radovljiški cerkvi, ki jo umetniki imenajejo biser slovenske pozne piike. Znamenita ie tudi sv. Kri shranjena v kapelici Sv. Križa. O njej poročajo izrestne priče, da je priteklo iz ranjene Zveličarjeve podobe v četrtem stoletju v Prednji Aziji. Nekaj te krvi so dobili v Benetke, nekaj k Sv. Krvi n* Koroškem, nekaj pa v Radovljico. Ljudstvo ima veliko zaupanje vanjo. Nešteto romarjev, ki romajo na bližnje Brezje, pohiti tndi v Radovljico.
Moje Iresede so zlasti gospodu ravnatelju kot prijetna godba polnile dušo. V kotu sede je tako verno poslušal, da mu je v »viviSku« ogenj posel, Radovljica mu ie namreč kraj najlepših spominov. Tu je pred leti službo vo i, nedaleč vstran, pod odrastki mogočnega Stola, pa je bil izsledil svojo brhko Jerico. Zato se jo ob spominu na tista leta kar razvnel in pripovedoval: Ljudje ao ga spoštovali ln ljubili, Ce so ga zagledala dekleta, so šepetala: »Gospod učitelj gredo.« Naskrivaj so pa za njim pogledovala. Njegova resnost in moška hoja jim je ugajala. MOJ Bog, tako trrlo je stopal, da so se tla tresla pod njim.
T»daj pa se ja hipoma zamislil in prenehal •j	f,a 5e ni konec, le rtuprej, da bomo
videli, kako se je ta lepa povest končala.« ga jc lepo prosila Primčeva Francka.
In gospod ravnatelj je nadaljeval: Le eno izmed on do t rti h deklet se me ni balo. Jerica v svojem delniškem zdravja in lepoti R<fe&i kot jagoda je prihajala k pevskim vnjrem aH ps nastopala v prosvetnem društvu. Ko sta sera ter tja spregovorila kako besedo,, so me njene oči gledale, da inc je kar speklo. Obšel mu je sram. «
Štev. 7.
■iH^MOjd^!5*'	februarja lft3&
Slnut ta.
• nnineb kmečke organizacije. Bo tudi vplso-las,u „„iih flunov. Ker je stvar važna, se vabite Ifda "o zborovanja udeležite	.	'
smihel pri Novem mestu. Predava«;« o pok.
^ , ■ ■ i.. . ..I., ....t ir-rvurvi tJiUaimi ftl filmom
Z lua-smo imen	,'•<	™,.r "j
, U kl.verno. Govornik se je eicer potrudil, toda
li ni utotfai. Ne mislite v I-jutoljani, da je za
jp to smo
'dobro" Smo že tudi pri nas razvajeni! K pa v nedeljo bolje postregli s ifflo, ijer domači. Dovoljen bo tudi smeh. . 4 Gregor Kat. prosvetno društvo bo uprtzo-.il„ , nedeljo, 20. februarja ob 3 popoldne veselo-l ,„ »Davek na samce«. Vabljeni!
Kiinn pf' Bleda. V nedeljo, 8, februarja, se
. .	• ___t. i ^»ImaI, m«, nflCA	■< »7. YV
. ,,Htfliiovit fantovski odsek za našo župnijo. Kan-K odsek je že priredil igro J Dobri vojak j"ik< prostrana dvorana Gasilskega doma je kil« »stlačena občinstva. Vsi igralci so dovršeno igrali svoie vloge. Želimo še več primernih pred-
"''\ransko Katoliško prosvetno društvo bo upri-Miilo v soboto, 26. februarja, ob 20 in v nedeljo, dne 27 februarja, ob 15 v dvorani pri »Slovanu« burko »Gosposka kmetija«. Pridite in poglejte!
St. Jurij pod Kam cm. Na pustno nedelj« bo uprizorilo naše prosvetno druJitvo burito »Čevljar fcaron«. Vabimo k vedeli zabavi! — Ia predpusi «mo imeli kar devet parov n« oklicih. Vsem želimo obilo sreče pod sladkim zakonskim jarmom. — Lanska slaba letina se nam vedno bolj potna. Marsikdo s strahom premišljuje, kako bo preživel jebe in svoje do novine. — »Domoljubu« smo pa kljub hudim časom ostali zvesti kar vsi in ie nekaj novih i« pristopilo v nafco veliko družino.
Trebnje. V nedeljo so naši igralci uprizorili lepo igro Naša kri. Uspeh je bil vsestransko rado-roljiv. — Naš fantovski odselc fivahno deluje. Nad 60 fantov se udeležuje sestankov, 30 pa telovadbe. Po zaslugi g. dekana se snuje jjodba. Inštrumente že imamo — Mesečni sestanki našcgtl prosvetnega odseka so zelo dobro obiskani. Posebno lep bo nastop na društveni praznik sv. Jožefa, na kar se članstvo že sedai pripravlja. — Neka ženica je naštela v nedeljo 13 parov, ki so fib vrgli t prižni-ce ljudem v zobe. Njena tovarišica jih je pa na pa-ternoštrovc jagode naštela kar 14 parov.
Beltinci. Naše prosvetno društvo bo letos ob priliki svoje desetletnice priredilo velik prosvetni tabor in bo blagoslovilo nov prapor. — Pred nsJtaj 4ncvi je umrl za pljučnico komaj 24 letni Janez
LJUDSKA POSOJILNICI
I LJUBLJANI
regsstr. zadruga z neonu, zavezo
LJUBLJANA, Miklošičeva ceste §,
(v lastni palači] obrestuje hranilne brloge
I ki store vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive, obrestuje po -4*/„ proti odpovedi do S V*
Legon. Rajni je bil vnet delavec v naših organizacijah. N*j ^počiva v Bogu! — Med prekmurske izseljene« v Francijo je šel pastirovat g. Čarapiin, dom« r Bogofini. S tem se je izpolnila dolgoletna želja naših izseljencev, ki so že toliko časa prosili za svojega duhovnika.
Retefe pri .škofji Loki. Gasilska čets Godešič bo v kratkem času priredila v našem prosvetnem domu lepo Ijudoko igro »Dobrava*, na kar že sedai opozarjamo.
Litija. V nedeljo, 20. februarja, bo ob 9 v litijski ioli sadjarski tečaj, ki ga priredi podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva. Vsak sadjar je lepo vabljen! Votopuoe ni!
Dol pri Ljubljani. Spomin os velikega viadrko dr. A. B. jfegliča boino obudili v nedeljo, 20. febr., afo 3 pop. v prosvetnem domu, o katerem bo pre-
daval v besedi iu siliki g. ravnatelj Vinko Zor iz Ljubljane. Vsi vljudno vabljeni!
k Dr. Franceta Prešerna Zbrano delo, ki sta ga uredila dr. Glonar in Pirjevec, obsega vse pesmi (poezije), pisma (slovenska iu nemška), kar jih je kdaj napisal naš največji slovenski pesnik. Delo ima 295 strani in stana nevezano
40 din, vezano v platno 35 din, ali v celo usnje 90 din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Ni dovolj, da poznamo in vemo, da jc bil nekoč dr. Prešeren na svetu, dolžnost zavednega Slovenca je, da pozna fn vč ceniti tudi njegova dela. Ob obletnici smrti sa oddolžimo na ta način, da si nabavimo njegove poezije, spoznamo njegovo življenje in pesniško delovanje, Ser se pesmi tudi naučimo. Zato sezite po knjigi.
immovanju se je pridružilo, nek«j drugega, zagonetnega. Izprva lega zagonetnega še moj sveži vrisk ni zna! razodeti.
Potem sem se pa ojunačii: stopil sem do gospodu župnika in do jeričiaega očeta. In ko m vsi rekli da, sva se vzela. Presnela reč! Ti »pomini so mi še danes najbolj živi in mi še danes segrejejo kri,t je zaključit gospod ravnatelj in začel iz nove uašigati vivček. Ko pa je zagledala njegovo brezuspešno prizadevanje gospodična Minka, tovarišica iz dijaških let, je ori pristopila iu vzkliknila: »Julij, kako boš pa Prižgal, ko ni v pipi tobaka!« Med njegovim živahnim pripovedovanjem mu je vos tobak pošel.
m,i je bila ponudba gospodične Minke prav «ooro došla; Tiatilačii jc svežega tobaka in ptpico uoova zsjKiilil.
i ,.?.rva Postaja nad Radovljico ao Lesce, iz-todisce na Bled in v Bohinj. Že od daleč uas /uitravlja visoki in rdeče »obarvani zvonik. Se « zaveda svoje slavne preteklosti! -l v Lescah je bila najstarejša pot na Gorenjcem. Letopisi že v 11. stoleitfu omenjajo leseno vern-t!-° ®e,rkvico, h kateri so prihajali pobožni >nl«	,zu in daleč. Daues so Lesce važna
■CTezmska postaja ia «redi«če lesne trgovine. veri4" ko,odwo™ i«-- videli novo tvorico za
»Ali ni tu v bližaui tudi Vrba, rojstna vas za vsp •o5ei na?< vpraša Jože Grdina, ki se ln si tu<li w sproti tudi napiše. <tn« v. V ,llžmi tamle na desno je Vrba, roj-"a vas našega pesnika prvaka, ki »e je rodil une ' decembra 1800.«
i-odnik?PmSta	stoji 80 danes, so-
ie 7,i„ P®. s?.,že umrli. Prešernov rojstni dom N« hiši je vz^ana spo-"o knlloJTc* T,.™ P« branijo spominsko vpis-bredt vasi raste Btara ko*«ta lina.
?.kr<>g D
,'Po. ka!
80 kamniti sedeži za pogovor
Za doberS-T-S^ven.iji ni moogo videt.. r 8"e'J«J od vasi je iz Prešernovih poezij
znana cerkev sv. Marka. Prijazno vas obkroža diver. okvir: panorama julijskih Alp in Karavank s Stolom, njih najvišjo grmado. Ob pogledu na to idilično lego smo namah razumeli vse globoke občutke, ki jih je naš veliki mojster tako lepo in preprosto izpovedal:
»Oj Vrba! srečna, draga vas domača,
kjer hiša mojega stoji očeta...«
»Gospa Francka, poglejte, tarnle je pa ,Bobji zob'«, se fiošali gospod ravnatelj, kažoč na visoko ostro skalo onstran Bleda. Gospa Francka izprva nekoliko zarda, potem io pa le premaga radovednost ia stopi k oknu. Na desnem bregu Save Bohinjke, kjer s« njejia struga zoži, štrle kvišku razorane pečine, ki jih jc ljudska domišljij« zaradi groteskih obhk po svoje k,rstila; Najzanimivejši je vsekakor daleč na okrog vidni Bab ji zob. To je seveda naravui zemeljski pojav. V teku stoletij je Sava oglodalo skalovje in ai izkopala pot v svet. Trše kamenje je ostalo in »sdobito zaradi neprestanega delovanja vode najrazličnejše oblike. Tako sliči tudi B«l)ji zob osameli škrbini ovenele bloiidiake. Kaj moremo za to, če ga f>a ljudska govorica tako nazivi ja! Toda resnici aa .ljubo moram povedati, da se naša spremljevalka nikakor ni mogla sprijazniti e tem imenom. Čimbolj smo ji pojasnjevali on-dotno goro in oiidotne zemljepisne razmere, tembolj je postajala redkobesednn, da te prav milo izrazim. Da nismo bili moški v večini, ne vem. kako bi se bila končala ta prirodopismi afera.
Jesenice — zadnja postaja na svobodni!' slovenskih tleh! Kakor varno skrito gnezdo sniva.jo Jesenice stisnjene meti gorami. Stnaa pobočja poživljajo prijazne hišice, v dnu p* <00> 1 ->ava — »veta reka Jugoslavije. Sava! V iu j i« i bora zdihoval po tebi, klical tvoj«', ime, pohKi toluzbe in upanja. Ob pogledu n«te klije ljubezen, izgine sovraštvo. Tvoja pesem, polna, lepote 111 soglasja, omamlja zakrknjena »rca, miri raz-
devajoče misli, prižiga ogenj sveže domovinsko ljubezni. Po tebi bom hrepenel, po tvoji bližini.
Zdaj grem. Z Bogom!
?. Po poti pradedov v Kelmorajn.
Po 8 km dolgem Karavanskem predoru pri* stanemo v Podrožici na Koroškem. Kot sedmo-1 šolec sem jo pred štiri in tridesetimi leti prvič gledal z Golice. Pogled na prelepi Rož in čarobna jezera v daljavi mi jo je žo takrat tako globoko vtisni! v dušo, da sem se tudi pozneje kot visokošolec z Dunaja najrajši vračal preko Koroške. In zdaj, ko se po letih znova peliem mirno rodovitnih polj in težko obloženih sadovnjakov, mimo smaragdno zelenega Baškega jezera in razdrtih sten Dobrača, mi je nekam tesno pri srcu. Na vlaku iu na cesti slišim samo nemško govorico. Napisi na gostilnah in trgovinah vsi samo uemški, imena pa večinoma samo slovenska. Celo tisto popoldne so Švigale mimo nas visoke gore in globoko zarezane doline, v zeleno ogrinjalo odete Malniee in raji sko lepi Badgastein, svetovno znana zdravilišča in letovišča, in vendar ne more srce teh nepozabnih krajev uživati s tisto slastjo in radostjo, Jcot se jim spodobi. Vselod naokrog so nekoč gospodarili naši pradedje, vsetod naokrog se je nekoč razlegal naše besede sladki glas, a danes? Le tu pa tam še spominja na slovenski izvor kako krajevno ime, ime kakega mesta, sela ali gore, vse drugo je minilo. NaSi so samo grobovi.
»Torej smo Slovenci v teh že po naravi bogato obdarjenih krejih veliko sveta izgubili,« izprošuje Jože Grdii.a, ki si vsnko opazko ia vsako novo postajo sproti zapisuje.
(Nadaljevanje.)
V vsako Silo »Domoljub?«!
iz pisarne Kmečke zveze
Vsem delegatom za občni zbor Kmečke zveze v Celju, dne 20. februarja Z ozirom na nove predpise za vozne olajšave, ki se dajejo društvom za letne občne zbore, sporočamo vsem delegatom in Krajevnim kmečkim zvezam, da se bo treba pcelužiti za občni zbor v Celju povratne karte, ki velja od sobote do ponedeljka opoldne.
Po novih predpisih je 6>icer možno dofoM 50% popi.-sta, zahtevani pa so ta-ki pogoji, da jih naši delegati sedaj ne morejo izpolniti. Potrebna je namreč članska irkaznica s fotografijo in še posebna legitimacija, potrjena od železniške direkcije za kupovanje vozne karte.
Pripominjamo ponovno, da bo občni zbor šele ob 11 dopoldne in da bodo imeti delegati skoraj iz vseh krajev zvezo z jutranjimi vlaki. Otibor K Z.
Podružnica Zveze absolventk kmet. gosp. šo! za Gorenjsko, je v svoji seji dne 6, febr. skrenila, da bo redni občni zbor podružnice dne 20. marca ob 10 v Ljudskem donm v Kranju. Ob 9 bo pa splošno zborovanje kmečkih žena m deklet. Posebno tople eo vabljena dekleta, organizirana v -M. K. Z. Vse žene in dekleta iz kamniškega, loškega, radovljiškega in kranjskega okraja prosimo, da se zborovanja udedežijo. Govornikov bo več in obravnavala se bodo zelo važna vprašanja.
Četrtek, 17. febr.: IS Nastop pevskega zbora, '18.40 Slovenščina za Slovence. 19.30 Nae. ura. 19.50 Deset minut zabave. 20.00 Pisana šara. — Petek, 18. febr.: 11 Šolska ura. IS Ženska ura. 18.20 Plošče. 18.40 Francoščina. 19.30 Nac. ura. 19.50 Deset minut za planince. 20 Za ples in zabavo. 22.30 Angleške plošče. — Sobota, 19. febr.:
17	Radijski orkester. 17.40 Skrb za delavstvo v drugih državah. 18 Plošče, 18.40 Pogovori s poslušalci. 19.30 Nac. ura. 19.50 Pregled sporeda. 20 O zunanji politiki. 20.30 Pavliha — pester večer. 22.15 Radijski orkester. _ Nedelja, 20. febr.: 8 Orglice in harmonika. 9 Napovedi, poročila. 9.15 Plošče. 9.45 Verski govor. tO Staroslovenska sv. aiaša. 31 Otroška ura. 11.30 Radijski orkester.
18	Koncert radijskega orkestra. 17 Kmet. preda-vanjevanje. 17,30 Zenitovanje iz Spodnjega Sta-jerja, 19.30 Nac. ura. 19.50 Plošče. 20 Vodopivčev večer. 21.30 Koncert radijskega orkestra. 22.! 5 Plošče. — Ponedeljek, 21. febr'.: 18 Zdravstvena ura. 18.20 Plošče. 18.40 Kulturna kronika. 19.30 Nac, ura. 19.50 Zanimivosti. 20 Večer lahke glasbe, 22.15 Kvartet mandolin. — Torek, 22. febr.: 1! Šolska ura, 18 Plesna glasos na dveh klavirjih. 18.40 Judje in gospodarstvo. 19.30 Nac. ura. 19.50 Zabavni zvočni tednik. 20 Plošče. 20.20 Razbiti vrč, veseloigra. 22.15 Koncert radijskega orkestra. - Sreda, 23. febr.: 18 Mladinska ura. 18.20 PiOSSe. 18.40 Pomen socialnih pogodb za izseljence. 19.30 Nac. ura. 19,50 Uvod v prenos. 20 Prenos iz ljublj. opernega gledališča.
Povečana Številka ilustriranega družinskega lista >Zik»« je izšla te dui. Poleg številnih priznanj, ki jih pošiljajo ljubitelji Zikinih proizvodov, m Člankov, ki opozarjajo na prvovrstno kakovost ržene žitne kave Žike, Zikinega specialnega steriliziranega zdroba za dojenčke in bolnike m Zikinih higieničnih krušnih drobtin, ima hst naslednjo vsebino: J. Lovrenčič: Klic naših dni; A. Ingolič: Splavarji po Dravi in Donavi; R. Kiphng: Slon; A, Daudet: Mladi ovaduh: V. Potnik: Izletniki; M. Brenčič: Kot nocoj... in nekaj »Kratkih zgodb za dobro voljo«. Nato sledi »Zdravniška posvetovalnica«-, kjer daje a prima-rij dr. Dragaš nasvete za bolne otroke in razpravlja o angini, ter »Gospodinjski kotiček«, v katerem najdete recepte za likerje, domače sladkarije in podobno. List »Zika« druži v svojem krogu odjemalce izvrstnih Zikinih hranil, prejme pa ga brezplačno vsak interesent. Naslov: Pra-žarna Zika, Ljubljana-Vič.
Dekanijskim odborom Prosvetnih društev v Skotil Loku Moravčah in Cerknici. V nedeljo, dne 20. ?ebr. bo v društvenih domovih v Štetji Loki, ■Moravčah m v Cerknici dekanijski sestane* Zveze ljudskih odrov ob 3 pojioktne. Pride delegat Zveze. Vsako društvo naj pošlje svojega zastopnika, ker je sestanek za izpeljavo nove organizacij« vetfceea pomena m bo izvoljen nov dekanijski odfcor,
Mali ogrlaisitilc
obrtniki "pomočnikov ali vaiencev in
»Mufu-iu »'"i* i----------------------»— r	» >
Pristojbina za isale oglas« m plačuje
naprej.
Mi turbine
ugodno naprodaj. Tehnična pisarna ing. Bor-štnar, Ljubljana, Pra-žakova ulica 8.
trezna in pošsena, se sprejmeta takoj na posestvo pri Ljubljani. Ponudbe pod »Pri-ta-va« št. i984
Srožinsto kuharica
se sprejme takoj na posestvo pri Ljubljani. Ponudbe pod »Pristava« št. J984.
Slamoreznini
ročno proda Dolenc Peter, s-marca 33 pri Kamniku.
sprejmem na kmetijo. — A. Zabjek, kofar. Hrušica št. 19 pri Ljubljani.
KbIIIR toliških staršev, sprejmem za kmetska dela, v bližini Ljubljane. Naslov v upravi Domoljuba pod št 2116,
sprejmem takoj. - Pečar, Nadgorica 3, Ježica.
dela sprejmem takoj. Dravlje št. 13.
15 teliti strop
pogrezljivih, ki štikajo in štopajo ter
711 knl«< najboljših IU fiUiSSa znamk po
neverjetno nukih cenah naprodaj samo pri »Promet« (Nasproti ICrižanske cerkve) v Ljubljani. (Tudi ob nedeljah na ogled).
E.j.S, 15—18 let sta-faiiiu rega gprejme Janez Seliškar, Luko-vica št. 17, p. Brezovica
HeiAp eajsnso
z oskrbo v hiši sprejme Kobal Jernej, Slov. Javortnk št. 174,
Uianra v»ie"6Ka koui
Uia'!M jn kmečkih det sprejmem takoj. Ponudbe na upravo Domoljuba nod »Delaven« štev. 1991.
Maniše pasastvo
v dobrem slanju. pripravno za obrtnika ali upokojenca, ugodno naprodaj. Hiša z gospodarskim poslopjem zidana in krita z opeko. Pranja Urbanija, Zalog 3, p. Moravče.
Milili pOHDiiDib
dober, išče dela. Baje, Cerknica 13
delavnega, krepkega, 16-18 let starega, ki ima veselje do strojarske obrti, sprejmem v uit. Vsa oskrba v hiši, tudi po-trebnaobleka. Prednost imajo sinovi posestnikov. — Papler Fr., Do slovče, Žirovnica, Gor.
pošteno, pametno, no premlado, za vsa dela iščem. Ponudbe na Domoljuba pod >Zdrava« št 2256,
sprejme Ludovik Slak, Dobrniče, Dolenjsko.
zdravo, pošteno, delovno, katera zna lepo prati, likati, pospravljati sobe, nekaj kuhati, se sprejme k mestni družini. Ponudbe pod »Poštena« št. 1906.
za kmečka dela sprejme Bokavšek Miha, Ste-panja va3 št, 8, pošta Dobrunje.
ki redi 8—1> glav živine, je z vsem kmečkim orodjem in živino, vse v dobrem stanju, naprodaj. Cena po dogovoru. — Frančiška Dolinšek, Zaveršje, Do-bovec, p. Trbovlje I.
sinil« i
suh,
kupujem v manjših količinah, kakor tudi vse ostale trde lesove. — Krže Franc, mizarstvo, Vrhnika, idrijska cesta 2.
mm till trene/a i«bora nudi trsnien Ferle, Svibno. pošta Radeče. — Pišite po cenik.
kupujemo. — Sever & Komp., Ljubljana. G o
spo^vetska cesta s.
sprejme domača zavarovalnica za vse okraje Slovenije. Ponudbe na Oglasni zavod Ošlak, Maribor, pod »Fiksum in provizija«.
ima naprodaj Zgajnar Matija, Seto 14, Laverca.
dobro vajenega vsega kmečkega dela, iščem. Sprejmem tudi starejšega. Ponudba z navedbo starosti in natančnim naslovom na upravo Domoljuba pod »Trezen in priden« št, 1925.
Frtidam bikca 16 me*
*'BBall) secev starega, dobre miekarice. Sestro štev. 18.
Bekla 5VS®
dola iščem za takoj. Erklavec, Pod-molnik 5, p, Dobrunje.
_ HERSAN Čil
DELUJE dobro pri obolenju želodca iel->r in ledvic.
po? AiSinJ1'1 f e^osklerozi in hemoroidih. ruiiAJSlJJK muke m bolečine pri revmatizmu in protinu.
UBLAŽIJJK bolečine pri mesečnem periiu in meni.
ODSTRANJUJE motnje pri debalenju in napravi vitko.
Dobiva se v vseh lekarnah.
Itetr. S. br. Itf830«33
Stisosisiijslio hišo
Zg, Zadobrava 33, Dev Mar. v Polju prodam ali dam v najem
| i ta »e odda , ,, ""v najem za nekaj let brezplačno ker je potreben delnega popravila. PcIzto se pri Martin Hribar, Spodnji Log. Sava pri Litiji.
36 1,0
oddal
v najem na dražbi dne 25. februarja 1938 ob 8. uri dcp. Zupni urad Št. Jernej, Dolenjsko,
H688il!f!qi t^m
in mlajšega pomočnika sprejmem s hrano in stanovanjem v hiši, -Ponudbe upravi domoljuba« pod »Doleni-sko« štev. 22-40.
"kmečko, pošteno, pridno, »prejmete na posestvo in gostilno. Ponudbe na upravo lista pod »Pridna« št 1912.
slutiti (mhSUr
lovskega ah za vsa ekupai, iščem. Naslov v upravi Domoljuba pod št. 191«.
Klanca in telo
pridna in poštena, takoj sprejmem. Štrukelj, Pržan št. 2, Št. Vid nad Ljubljano.
lipa torija
za 12 glav govedi, z vinogradi naprotlai. Ponudbe na upravo lista pod »Ugodno« št. 2120.
StarejSa dobra kuharica gre brezplačno starejšemu gospodu ali župniku. Naslov pose uprava Domoljuba pod štev. 2033.
f
Poglej,, babica! Kako je Rezikina»
obleka siva, & jo primerjaš ■S tvojim belim predpasnikom!
Mo seveda, saj moje perilo tudi ni navadno oprano* temveč je oprano z Badionom!
Navad«© opran© perilo Ima @®fs@v faekake sivine, ker navadna pralna sredtafva odstranjujejo nesnago sam© s površine. Radion pa nudi v®»č? pri kufianjti perila se namreč rarvija na milijone kisikovili m«l?rjrž'kov, ki pronicajo skozi tkanino in odstranijo vsa« ko, še tako g!ob©ko vtrto nesnag©. Na fa način postane perilo popolnoma žislo frt zat&
varuje perilo
Schichfov
gumeno obutev / in -frfM nogavice:
46317-609
Za dele v hiši in na dvorišču ti topli čevlji iz močnega črnega sukna t gumijevim podplatom.
Vsak praktičen človek kupuje nogavice >RADIŠA«. — Trpežne. — Elastične. — Cenene.
Močne in tople nogavice iz bombaža za dom in na trg.
8925-688 5
Najbolj praktični iri najbolj močni nizki čevlji za gospodinje, ki imajo vsak čas opraviti izven hiše. Izdelani so iz močnega boksa z elastičnim, nepremočljivim podplatom.
0707-68801
Močne in trpežne opanke iz močnega usnja z neporušnim zavihanim gumijevim podplatom, ki ne prepušča vlage. Najboljša obutev za poljedelca ob vsaki priliki. Žeblji na podplatu ne rjave.
88235-611
Ženski nizki čevlji iz lakaste gume s pojačenimi špicami Vam bodo dobro služili v dežju in blatu.
Močne bombažaste nogavice, ki varujejo zdravje in žep. Cešljane za isto ceno.
4767-68802
Čevlji za delavce in poljedelce iz mastne kravine z nepremočljivim gumijevim podplatom. Široka oblika teh čevljev Vam omogoča lahko iu udobno hojo.
97977-676 Guma je edina snov za obutev, ki ne prepušča vode. Našega poljedelca, delavca v kanalih, na zgradbah, pri namakanju prediva, v gozdu, na cesti itd. si niti misliti n'e moremo brez teli čevljev.
fluššgi
! R
V VSAKO KATOLIŠKO HISO SPADA KATOLIŠKI ČASOPISI
«	Ml	NIČI		& IN 1	mmmm	
\		1	KANN		in	1 CŠ0THfi22J
reW- seasJruff« K niom. nov.
Obrestuje
hranilne vloge do S k
Sf un«riCnan L"'^'" "" JAVN' DKA*BI <lno ranra«
v°"Šfjini i dobro Idežo gostilno
SoohPs kltuH,l„V !\M v F':"" >" "»»»"^»ko p™
slopje i kleti, hlev, »vinjak, pod in zemljišče. Vrednost
cb min ioo.oo(r~
tj UrzopariliiiiH „mm"-
doinač proizvod, izdelek isti kot inozemski in nad polovico cenejše izdeluje
ctni mmim, en »n Mubiiaai
i0 letno jamstvo. Ceniki brezplačno.
Saešni to »»ed.Marffeer v,« vBO»«i ,t«g»7«nih
denarnih modo« najuaoiOmi*« ln oiljiotor Din S-.. ,nlraj
Ob smrti našega preliubega očeta, gospoda	v
¥MM€ETA ZAUEH
pnsestnika v Vrhuljah pri Krškem
se tem potom v imenu svoje mame, bratov in sestra najsrčnejše zahvaljujem vsem prijateljem in znancem, ki so ga prišli kropit od blizu in daleč, ga spremili na njegovi zadnji poti, ali pa so mu poklonili cvetje in številne vence, še posebej srčna hvala našemu žii|>-niku g. F. Zorkotu, LeskovSkemu kaplanu g. Al. Štruklju, šol. upravitelju g. .1. Pircu in celokupnemu učitetistvu, I.eskovškemu župa nu g. Arhu, kakor tudi krškim, lesltovškim in domačim jievcem in vsem onim, ki so se nas spomnili v tej bridki žalosti. Vsem Bog plačaj!
Vukovar, 12. februarja 1938.
Franc Žaren, ravnatelj tovarne.
dobite v trgovini
---------------- Pstalar. Ljub.
ijana, Gosposvetska 14 Novi Svet)
vrednostne papir]« 3% obveznice za tlkv. kni?č.k!h dulsov stalno k«*p«ž®!rra
Ur PLANINŠEK, mubijana
BEETHOVNOVA ULICA-14 — TELEFON 35-13
mmm mmMm murni
vseh velikosti iz prvovrstne bronovine. Izdelujemo motorne brizgalne in vse gasilske potrebščine po konkurenčni ceni. Kratki dobavni rok — ločna postrežba! So pri|>oroča
..ZVOM". K. d.. it mu nad Uub^a
BKEZPLAČEN POUK V IGKAN.IU
Klavirske harmoniko od Din 4W-
Zshtevajte
breiplsini katnlogl
MKSRIE& & HEKOE.D, Maribor fti. 107
Oora: »Ali Imate tudi kurja očesa?* Slavko: »Ne. gospodična, "nirtiam jih, želite, si jih nabavim <
ali čo
»Ooinolj rate in
prvovrstno blago lat( «i§g<§5 dobite pri ivrdki
FRAN POGAČNIK d. z o z, LJUBLJANA
Tyrševa (Dunajska) c. 33. Javna skladišča (Balkan)
On: »To ti je vražja stvar, en dati zgubim pri kartah drugi dan dobil/i.t ........»Potem pa igraj samo vsak drugi daru
Seiienskf ms
noro, jssso ia razm tratmg semena, nudi v najbolj kakovosti tvrdka Fran PopJttib. IjufellsM, Tyrševa (Dunajska) cesta št 83 v Javnih skladiščih
Vdajate,J: L Grcgorij P.eJak. - flrednlLT/eToT*^^cll*"™ ^