AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 219
CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, SEPTEMBER 17TH, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV.
Spor med Romunci in Čehi radi raznih kraljevskih intrig Habsburgovcev
Bukarest," 16. septembra. Ro-
Policijski načelnik zopet trdi, da je bilo vojaštvo brezpotrebno
Washington, 16. septembra. —
Kdo je Mojzes, ki nas popelje iz depresije?
munsko časopisje opisuje dogo-j Borba med komisarji mesta Wa-dek, ko je češka vlada pred krat- j shington in med policijskim na ■ kim dala izgnati habsburškega' čelnikom Glassfordom, da se do-bivšega nadvojvodo Antona iz žene, kdo je odgovoren, da je bi-čeho-slovaške, ko je z zrakoplo- lo poslano vojaštvo nad bonus vom peljal preko Češke bivšo ro-' armado dne 28. julija, je zopet munsko kraljico Marie. Nadvoj- oživela. Policijski načelnik trdi, voda Anton je mož princezinje da on sploh vedel ni, da name-
Ileane, sestre romunskega kralja in jugoslovanske kraljice Marije. Romunska kraljica-vdova Marie je bila skrajno ogorčena, ko je moral njen zet iz češke, češka postava pa prepoveduje obisk vsakemu članu bivše avstrijske cesarske hiše, razven ako ima. izvanredno dovoljenje. Radi izgona Antona iz češke so se že začele diplomatske intrige med Bukarešto, Parizom in Prago. Obenem je začelo romunsko časopisje napadati bivše Habsbur-govce, da so naredili zaroto, da zopet pridejo do prestola. Obenem svari romunsko časopisje princezinjo Ileano, soprogo Antona Habsburga, da njen zakon z Antonom absolutno ne pomeni ničesar v političnem smislu, pač pa je njen zakon popolnoma privatnega značaja. Nadalje časopisje tudi kritizira, ker je bil romunski poslanik na Dunaju navzoč v mestu Moedlingu, v Avstriji, ker se je vršil krst prvorojenca Ileane in Antona. Dasi je princezinja Ileana rojena Romunka, pa je njen soprog tujec in kot tak ne more in ne sme imeti nobenih stikov z romunsko državo.
ravajo uporabiti vojaštvo napram. bonus veteranom. Komisarji zatrjujejo, da je načelnik Glassford se izjavil, da bo navzočnost vojaštva potrebna, toda Glassford to silovito zanika. Glassford pravi, da je resnica, da je nastal tepež v taborišču veteranov, toda on je v petih minutah ustavil vsak nadaljni poboj, in novi nemiri, ki so izbruhnili dve uri kasneje, so bili takoj potlačeni, dasi je imel Glassford, na razpolago samo 20 policistov. Nadalje trdi Glassford, da tri ure po zadnjem te-pežu v taborišču veteranov je bilo tam popolnoma mirno, ko so naenkrat prišli vojaki z bombami in bajoneti, ne da bi on, za to kaj vedel. General Glassford bo najbrž odstavljen kot policijski načelnik, ker Hoover ne bo dal miru prej, dokler se ne znebi neustrašenega moža, ki se ni bal povedati resnice.
Stave na volitve
New York, 16. septembra. Na Wall Streetu, kjer je navadno ob volivnem času zelo živahno, je letos malo stav. Ali ni denarja, ali so pa volitve tako negotove. Stave, ki se stavijo na Wall Streetu navadno uganejo kdo je izvoljen. Mnogokrat se gre za silne milijone. Na Wail Street so posebni uradi za stave, in kdor dobi stavo, plača takemu uradu 5 odstotkov dobička. Dosedaj je takih stav komaj v svoti $50,000, toda ko bo kampanja šla naprej, se pričakuje večje živahnosti.
V	pondeljek se začne
V	pondeljek se začne sodni j -ska obravnava proti Maurice Maschketu, voditelju republikanske stranke v Clevelandu zadnjih 20 let, in proti njegovim kompatrijotom, ki so obdolženi, d?, so ukradli iz davčne blagajne nekako pol milijona dolarjev. Obravnavi bo predsedoval sodnik Dempsey. Noben sodnik ni bil prav pri volji predsedovati tej delikatni obravnavi, in sodnika izven mesta niso hoteli klicati, ker ni denarja, tozadevno na razpolago. Obravnava se bo gotovo, vršila več tednov, in pričakuje se, da bomo slišali škandale o dogodkih, ki so se godili za kulisami, ko se je kradel davčni denar. Nad 100 prič je poklicanih, bančni predsedniki, uredniki, visoki uradniki in drugi so med pričami.
Cunje bodo prali
Cunje, ki se rabijo v mestni elektrarni in v drugih mestnih delavnicah, veljajo 9 centov funt. Ko je cunja umazana, se zavrže. Mestna vlada je pa sedaj odredila, da se bodo v bodoče cunje — prale. Pranje cunj velja 4 cente in si torej mesto prihrani 5 centov na funtu, kar znese na leto $75.00 prihranka. Every little bit!
Mr. Rožnik na obisku
V petek nas je obiskal v uradu Mr. Frank Rožnik, slovenski uradnik pri jugoslovanskem po slanstvu v Washingtonu, ki je nedavno tega prestal odvetniški izpit. Prišel je, da se sreča s starimi znanci in prijatelji, katerih ima obilo v Clevelandu. Dobite ga lahko pri Mr. A. Gr dini na 62. cesti.
Kitajska bi rada bojkotirala Japonsko
šangaj, 16. septembra. Kitajska vlada je pravkar zvršila spis svoje zahteve na Ligo Narodov, v katerem pozi vije Kitajska Ligo, da pomaga k uspešnemu bojkotu Japonske, ker je Japonska kršila XVI. člen mednarodne pogodbe napram Kitajski. Medtem pa Japonska nadaljuje s pošiljanjem vojnih ladij v šangaj. Včeraj sta tudi dospela dva oddelka strojnih pušk.
Avto licence
Nove avtomobilske licenčne plate so gotove za državo Ohio. Plate so za drugo leto oranžne barve z rumenimi številkami.
Tekma balincarjev
Jutri, v nedeljo, ob 10. dopoldne, se vrši balincarska tekma pri Rud. Božeglavu. Vabljeni so Vsi dobri igralci.
* Cene volni so se zadnje čase precej dvignile.
Državljanska šola
Pouk o ameriškem državljanstvu se začne v četrtek, 29. septembra v javni knjižnici na 55. cesti in St. Clair Ave. Ob 7. uri zvečer. Vpišejo se lahko moški in ženske.
Piknik Soc. Klubov
Piknik, ki ga priredita Kluba št. 27 in 49 jutri na Močilnikar-jevi farmi, se v slučaju slabega vremena ne priredi, pač pa se vrši zabava v S. N. Domu na St. Clair Ave. v sobi št. 1, novo poslopje.
Sedma obletnica
V nedeljo, 18. sept. se bo brala sv. maša v cerkvi sv. Vida ob 8. uri zjutraj za pokojnim Matijem Hrastar. Prijatelji so vabljeni, da se obilno udeležijo.
Znižane cene
Nepričakovano je župan Miller včeraj popoldne odredil, da se znižajo cene vodi v Clevelandu in v vseh 40 predmestjih, katere zaklada mesto Cleveland z vodo. Znižane cene so od 11 do 16 procentov in pol, in bodo prihranile Clevelandčanom letno na vodi okroglo svoto $250,000. S tem je Miller spolnil del svoje obljube tekom volivne borbe, ko se je izjavil, da je cena vodi v Clevelandu previsoka. Ceno vodi so zvišali lansko leto, ko so republikanci, ki imajo večino v mestni j zbornici, tozadevno glasovali v! namenu, da se spravi skupaj j fond $58,000,000 za nove vodo-j vodne naprave v Clevelandu. žu-! pan Miller je izjavil, da mu je bi- j lo mogoče znižati cene vodi le iz vzroka, ker je upeljal pri vodovodnem oddelku mestne uprave tako vzorno stanje, da so se j stroški precej znižali. Cene vodi so sedaj tako znižane, da ima največjo ugodnost od znižanih cen mali odjemalec, ki najtežje plača. Kakih 100,000 odjemalcev vode je pri tem prizadetih, in oni, ki plačujejo $3.00 na pol leta za vodo, bodo plačevali zanaprej le $2.50. Oni pa, ki rabijo velike množine vode, imajd cene znižane le za 11 procentov. Predno stopi znižanje v veljavo, mora znižanje odobriti še mestna zbornica. Znižanje se pa ne tiče računov, katere imajo sedaj odjemalci vode.
Brat za brata!
Še smo močni, ako držimo skupaj. Še lahko pomagamo eden drugemu, če imamo zavest, da razcepljeni poginemo, združeni zmagamo. Pri predstavi "Ameriške Domovine" dne 16. februarja letos so naši ljudje nabrali skupaj $1,300.00 za naše brezposelne slovenske družine. V nedeljo, 25. septembra, imamo zopet enako predstavo. $1,300 čistega sicer ne bomo dobili, ker so cene vstopnicam znižane, toda $500 pride zlahka skupaj, ako vi storite svojo bratsko in sestrsko dolžnost. Krasna narodna igra "Domen" s petjem se vam nudi v nedeljo 25. septembra. Ves dobiček je za brezposelne. Vstopnice so samo $1.00 in 50c. Vsi sedeži so t-ezerviranii Mrs. Kushlan v Si N. Domu vam bo z veseljem izbrala dobro vstopnico, ako se oglasite pri njej. Pomagajte po svoje enim, ki so še bolj potrebni kot vi!
Usodna napaka
Cincinnati, Ohio, 16. septembra. Tri ženske bolnice v tukaj-šni Longview državni bolnici so postale žrtve usodepolne napake od strani neke bolniške strežnice. Dotične ženske bi moriale biti operirane in dobiti bi morale prej uspavalno sredstvo. Strežnica, ki se je nahajala v operacijski sobi, se je zmotila glede zdravniškega predpisa za uspavalno sredstvo. Vsaka bolnica bi morala dobiti 15 "grains" omotičnega sredstva, toda' strežnica je dala vsaki 15 "grams," torej 15 krat premočno dozo. Ko je dobila, prVa bolnica dozo, je začela trepetati, toda navzoči zdravnik ni pripisoval temu nobene važnosti. Tudi druga bolnica se je stresla, potem pa sesedla na stolu. Ko je tretja bolnica dobila dozo, je zdravnik postal sumljiv in upeljal preiskavo, ko je dognal usodepolno napako. Vse tri ženske so bile v 20 minutah mrtve. Bolniška strežnica je od strahu skoro zblaznela.
Socialist Davila v čilenski Zanimive vesti iz življenja republiki pregnan od naših ljudi po ameri-ustašev od vlade	ških naselbinah
Santiago, Čile, 16. septembra, j Radio postaja WCFL v Chica-Socialistična vl^da .začasnega gi ima vsak torek zvečer četrt j predsednika Carlos Davila je bi-1 ure jugoslovanski radio pro-la včeraj pregnana, komaj tri gram, ki se prične ob 2:45 po-mesece potem, ko se je Davilaj poldne. Pojejo enkrat sloven-jsam polotil vlade čilenske repu- ske, drugič hrvatske pešmi. blike. Ustaši, ki so se rekruti- Društvo Majnik št. 28 S.D.Z. rali v vojaških vrstah so delali v Barbertonu, Ohio, priredi v so-I pritisk na Davila skozi 24 ur, beto 24. septembra lepo burko predno seje podal. Najprvo so i "Davek na samce." 10 procen-ga prisilili, da je odslovil vse:tov dobička te prireditve gre za I svoje ministre, a s tem se niso1 slovenske brezposelne v naselbi-j zadovoljili, pač pa so popoldne I ni-
zahtevali, df sam odstopi, in ker Ponesrečil se je znani popot-|se ni takoj podal, so zagrozili, nik in dopisnik listov Matija i da bodo najeli ducat zrakoplo- Pogorelec. Nahaja se v bolnici vov, ki bodo z bombami raznesli! v Chippewa Falls, Wisconsin. | predsedniško palačo. Davila se Mr. Pogorelec je šele pred krat-| je podal in odstopil. V tej naj-|1;im okreval po daljši kolezni. novejši revoluciji ni padel en Okrajna veleporota v Peoria, sam strel, in tako ima čilenska! Illinois, preiskuje vzroke nasil-republika zopet novega predsed • ne smrti Martina Viranta, slo-nika v osebi generala Bartelme, j venskega rudarja, ki so ga našli ki je načelnik generalnega sta- pred desetimi dnevi obešenega v Jba. Videti je, da je bila ta naj- ječi in vsega črnega po telesu : novejša revolta v čile popolno- radi udarcev. Državni pravdnik raa vojaškega značaja in se je Louis Dun! elberg vodi preiska-! civilisti niso udeležili. Ustaši vo. Med glavnimi pričami je (trdijo, da Davila ni spolmoval j dr. W. D. McNally iz Chicaga, ki danih obljub in da je bil nezmo- je izvršil obdukcijo trupla in dva žen vladati..	j ali trije jetniki, ki so bili v so-
-o--sednjih. celicah ob času Viranto-
ve smrti in so slišali vpitje nesrečnika. Obtoženi deputy še-
v ,. .	,rif Skinner je na prostem pod
žavljam v Clevelandu veliko pro-, varščino $20,000.
testno zborovanje glede predlo-;	_n_____
ga, ki ga je podala zveza lasti}i-jkov apartment hiš, in ki se gla-isi, da se črne državljane depor-tira iz Clevelanda na jug, odkoder so prišli. Vsi trije zamorski councilmani in številno pastorjev je govorilo na. shodu. Councilman Bundy je povdarjal, da bi bila največja sramota za Cleveland, ako bi se cleportira-lo Zamorce, ki so zlasti tekom vojne bili tako lojalni in patrio-tični državljani. Rekel je, da se tujezemcem tekom vojne ni mo
Zamorci na obrambi
Včeraj so imeli naši črni dr-
Listnica uredništva
A. T. Vam ne svetujemo, ženske imajo v Ameriki nekako "predpravico." Na sodniji nikogar lepo ne gledajo, kdor udari žensko. — Naročnik. Prijatelj, tudi nam se enako godi. Kar malo' potrpimo vsi skupaj, saj ne bo še konec sveta! Pozdrav!
* Graf Zeppelin je dospel na Bulkleyem v rednem poletu v Brazilijo.	26. septembra
Komunistični kandidat je nevarno zbolel
New York, 16. septembra.— William Z. Foster, kandidat komunistov za predsednika Zedi-njenih držav, je danes tako nevarno zbolel, da je moral odpovedati vse shode. Foster je zadnje čase prepotoval 17,000 milj od Atlantika do Pacifika in je imel 70 govorov.
Anglež za Nemce
London, 16. septembra. Zahteva Nemčije za enakost v orožju z drugimi velesilami, je našla sijajno podporo pri Arthur Hendersonu, znamenitemu Angležu, ki je predsednik svetovne razorcževalne konference. Henderson je bil zunanji minister v zadnjem delavskem kabinetu Anglije. Henderson namerava odpotovati prihodnji teden v Ge-nevo, kjer se bo nadaljevala kon-glo zaupati v tovarnah, ker so j ferenca za razorožitev. On je delali velika škodo, in šqle ko so mnenja, de, če se Nemčiji ne pri-črni patrioti prišli na delo, so j pusti enakosti v orožju z clrugi-tovarne vzorno poslovale. In v j mi velesilami, da to pomeni, da zahvalo za to se jih hoče pognati j ostale velesile še vedno pričaku-iz Clevelanda! Mi ne gremo, so jejo spopada z orožjem. Na kričali enoglasno.	pcdlagi enakosti orožja bi se lah-
-.	ko vse velesile enako razorožile.
Fara sv. Kristine	Henderson je poznani delavski
Skupna društva fare sv. Kri- j vodja v Angliji.
stine v Euclidu priredijo v ne-j	-
deljo, 18. sept. na vrtu in v dvo-! "Spolna zadeva" rani Slov. društvenega dorrAa j Kakih 600 žensk je včeraj po-lep program z lepimi dobitki. Na poldne prišlo v Engineers avdi-pregramu imajo dirke, zabijanje torij, da slišijo in vidijo vse po-žebljev, napihovanje balonov, jtrebno in zadevno kar se tiče vožnja s samokolnico in enako. S "spolnih zadev." Plačale so vsa-Tudi za otroke je pripravljena ka 40c vstopnine. Toda nekdo posebna zabava. Lepo nagrado1 je moral obvestiti policijskega dobi najstarejša oseba na pik-.prosekutorja, in policija je pre-niku, pa tudi najbolj številna j povedala predstavo, ženske pa družina, ki pride na piknik, ne hude, pa so začele kričati in dir-bo pozabljena. Dobra godba in jati po gledišču in zahtevati svoj o	j izvrstna postrežba v vseh ozi- denar nazaj. Prišla je policija,
Vojaški veterani napadli rih. Začetek je ob 2. uri popol-ki je mirila razjarjene Ksantipe, vojnega tajnika j dne. Farani in drugo cenjeno ob-(in končno so dobile svoj denar
ičinstvo je prav prijazno vablje- nazaj za vstopnico, in kot se je Portland, Oregon, 16. septem- no.	'	izjavil poslovodja, so dobile celo
Iz Barbertona, O.
'$62.00 več, kot so pa plačale za
Bulkley-Bettman
Generalni državni pravdnik Bettman se; je podal in je privolil, da debatira s senatorjem Cincinatiju dne
bra. Kopvencija bivših vojnih j _______________
veteranov ameriške armade,! Nepričakovano darežljivo se vstopnino. American Legion, je sedaj go- je izkazala štorklja pri družini	Za odločitev
tova, delegati so se razšli, in via-! Avgust in Josephine Maver. Pu- V nedeljo, 18. septembra, se da v Washingtonu ni nič kaj za- j stila je kar dva sinčka, težka , vrši ob 2:30 popoldne v Gordon dovoljna s to konvencijo loj al-1 po osem funtov. Zgleda, da štor- parku tekmovalna borba za pr-nih ameriških državljanov, ki sofklja še ne pozna depresije. Mrs. jvenstvo med "Orli" in med "Pio-sprejeli sklepe, ki nikakor niso Maver je hčerka poznane Mrs. nirji" od H.B.Z. Dognalo se bo, po godu administraciji. Pred-j Jennie Troha iz 16. ceste, če- kdo bo prvi v baseball spretno-no so se veterani razšli so ponov- stitamo! no sprejeli sklep, da zahtevajo
Sedaj
izplačilo bonusa .obsodili so 18. amendment in zahtevali odpravo prohibicije in končno dali veliko brco vojnemu tajniku Hooverja radi napada, od strani zveznega vojaštva proti veteranom. 1167 delegatov je glasovalo za takojšno izplačilo bonusa napram 109,
isti v Med-društveni ligi. Priča-Lepa trava	i kuje se kar, najbolj številne ude-
je čas, da preskrbite, ležbe od strani občinstva.
da boste imeli lepo travo na vrtu ali pred hišo. Idealni čas za to je od 15. septembra do' 10. oktobra. Sveža prst in sveže seme vloženo sedaj v zemljo vam garantira spomladi najlepšo travo.
10,000 na banketu
10,000 ljudi se pričakuje v nedeljo na javnem banketu v mestnem avditoriju. Priredi ga židovska organizacija Talmud, židje od blizu in daleč bodo na-
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 17TH, 1932
"AMERIŠKA DOMOVINA
(AMERICAN BOME)
SLOVENIAN DAILY N»WBPAJPMR Published dally except Sundays and Holiday«

NAROČNINA:
Ea Ameriko In Kanado na leto K il Za Cleveland, po pol«, celo leto 17.00 tla Ameriko In Kanado, pol leta U.H Za Cleveland, po polti, pol leta 13.60 Za Cleveland po rasnaialclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00; Četrt leta «1.75 Za Ivropo celo leto «7.00, pol leta «3.0«. Poaamesna ttevllka • cente.
mo eden Adam in samo ena Eva. Kadar tvoje urGj odmerjene že Smo mar mi boljši od njih? Res
Tu plima, dopise ln denarne pofilljatve naslovite: AmerlSka Domovina, «117 Bt. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HInderson 0038
JAMES DEBBVXO and LOUIS J. FIRO. Bdltors and Publiiber«
Entered as second class matter January 6tb, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March «rd, 187«.
No. 219, Sat., Sept. 17th, 1932
Vedeli so, pa ne povedali
V newyorSkem časopisu "The Nation" čitamo sledeči zanimiv članek:
"Nedavno tega je neki ameriški novinar iz Bostona skušal braniti politiko predsednika Hooverja in sicer na tak način, kot se to nikdar prej Še ni zgodilo.
"Časnikar je priznal, da predsednik Hoover ni ameriškemu narodu povedal vse resnice glede današnjega položaja, v katerem živimo y Zedinjenih državah.
"Vendar dotični časnikar kljub temu trdi, da je predsednik Hoover ravnal zelo premišljeno in da mu je nemogoče kaj slabega očitati. Bolje bi Hoover ne mogel nastopiti kot je nastopil.
"Dotični časnikar je zagovarjal Hooverjev nastop s tem, ko je pripovedoval, da bi bila nesreča in mizerija za ameriški narod še veliko bolj strašna kot je v resnici danes, ako bi predsednik Hoover že naprej povedal, kako strašen polom prihaja na borzi, koliko delavcev bo zgubilo delo in kako se bodo plače znižale. Hoover da je torej zelo pametno nastopil in ni ga moža, ki bi bolj spretno zvršil svojo nalogo.
"Taka pisava v ameriških angleških listih seveda ni nekaj vsakdanjega, dasi je med ameriškimi uredniki in časnikarji v Ameriki dovolj ljudi, ki enako mislijo, toda tega javnosti ne povedo.
"In to opravičujejo s tem, ko trdijo, da brez zaupanja m trdne vere v boljšo bodočnost in v boljše čase se nikakor rie more oživeti trgovina in je nemogoče, da bi se prosperi-teta povrnila.
"Kar je resnica, da mora narod namreč dobiti zopet zaupanje v samega sebe, v svoje trgovine in v svoje industrije, toda iz tega še ne sledi, da se morajo javni organi posluževati enakih sredstev in na ta način skušati "vrniti" javno blagostanje. Da je to napačna pot so nam v dokaz vsi na-daljni Hooverjevi koraki, in dokaz nam je predsednik Hoover sam.
"Ali morete vi trditi, da se vrne samozavest, zaupanje v kredit in blagostanje naroda s pomočjo navadnih laži?
"Nihče ne more tega trditi, ker umazano dejstvo ni še nikdar prineslo čiste in lepe resnice na dan. In resnica je hčerka božja!
"Vsak dan lahko potegnete nekaj ljudi za nos, vsak mesec, skozi vse leto in skozi več let, toda, da vporabimo slavni izrek Lincolna, nemogoče je vse ljudi vse čase vleči za nos, zlasti oni ne, ki se nahajajo na vladi.
"Je že mogoče, da bo ves narod sledil nekaj časa svojim voditeljem in jim veroval vse, kar mu prinašajo na krožniku. Toda resnica mora na dan, in je prišla še vselej in ob vsakem času, in tako tudi sedaj.
"Ako predsednik Zedinjenih držav hoče in želi, da v narodu znova poživi zaupanje v javnost, v vlado, v javne zavode, v trgovino in industrijo, tedaj, je pra,v gotovo logično, da mora tak predsednik stopiti pred narod in narodu povedati in razkriti čisto in vso resnico, brez ozira, kako grenka je taka resnica.
"Kajti, stara prislovica je, da resnice se ne sme nikdar nihče bati, in kdor se je boji, ta sam nima čiste vesti in skriva nekaj za hrbtom, in je torej tak človek slabega moralnega značaja, ali pa njegovo skrivanje resnice njemu nosi dobičke.
"In ko je že predsednik Hoover enkrat začel zakrivati	-	, resnico, in sedaj skuša z resnico na dan, mu narod tudi ver- mamiaamrtmmislučaji medSlo-jeti ne more, čeprav je mogoče res, kar sedaj trdi. Saj je tudi res, da kdor se je enkrat zlagal, se bo še enkrat, in ukradeno narodno zaupanje je od sile težko zopet pridobiti. ---o-
je, da smo mi bolj k slabemu podvrženi. Navzlic temu je pa mogoče človeku se vsaj smrtnemu grehu upirati, če hoče, in tako se zveličati. Bog nam je dal zapovedi, kakor Adamu in Evi. Obljubil večno nekalno srečo in veselje, ako bomo zapovedi spol-novali. Dal nam je zakramente, s katerimi bi svojo slabost podpirali in postali močni zoper greh. Pa napram vsemu temu, da nam kaže prvi greh tako žalostne posledice, napram temu, da nam Bog1 preti z večno pogubo, ako ne spolnujemo Njegove svete volje, in nam tolikokrat obljublja večno neizmerno plačilo na drugi strani, napram vsemu temu še prelamlamo božje zapovedi. Bog pravi: "Kdor ne veruje, bo pogubljen." In mnogo jih je, celo med Slovenci, ki nočejo verovati. Bog v sv. Pismu pravi: "Nečistiniki, lakomniki, pijanci ne bodo dosegli večnega življenja." In vendar, koliko jih je, ki se udajajo tem strastem brez pomisleka. Rajši posluša-ju svoje strasti in satana kot pa Boga. Rajši gredo za krivimi preroki proti pogubi, kot pa za Zveličarjem, ki je luč sveta, v večno veelje. Koga bo tak človek dolžil na sodni dan? Ali morda Adama in Evo? Ali morda Boga? Saj ga je Bog v svoji ljubezni vlekel iz večne nesreče v tem, ko ga je opominjal z mnogimi slučaji smrti in na druge načine. Sam sebe bo dolžil na vse veke, in to bo tisti črv, o katerem govori sv. Pismo, ko pravi: "Njih črv ne umrje." O, Adamov in Ev, kateri si z prelamljanjem zapovedi nakopu-jejo nesrečo, je še vse polno na svetu.
Zopet sem malo zašel. Hotel sem pač reči tistim, kateri ne razumejo zakaj in od kod je smrt, da je smrt plačilo za greh — bila in ostane.
Da smrt ne bo nikoga zgrešila, tega mi ni treba praviti. Da je sveta vera edina tolažba ob uri, ko se približa ta nepovabljen gost v našo hišo, tega nas pa uči izkušnja in sv. Pismo.
Slovenci smo čvrst rod. Kdor se hoče tega prepričati, je zadosti, da pogleda v svoj rojstni kraj, kjer živijo naravno življenje. Ali pa naj pogleda v Ameriki v kraje, kjer živijo na farmah in jih ne zamori prezgodaj plin, smrad in stroji, okoli katerih morajo delat v ameriški industriji včasih slabše kot živina. Izmed kakih 70 prvotnih družin pod zvonom sv. Štefana v Brockway, Minnesoti, je velika večina pionirjev dočakala 80 in več let.
Smrtni slučaji med Slovenci v Clevelandu so bili, in so še danes pogosti, žel dejstvo, da imajo Slovenci pet pogrebnikov, kateri se pečajo le z malimi izje-
pri tvojem vstopu na svet, pote-čejo, se hipoma zglasi poleg tebe, pa bodi v postelji, na potu, ali pa v tovarni; iti moraš.
Kolikokrat sem bil primoran odgovarjati na slična vprašanja kakor: "Kaj ne, da bom še ozdravel? Doma imam ženo in otroke. Kako rad bi jih še enkrat videl. Ali jih bom videl še kdaj?" Razumel sem to hrepenenje po domačih. Tolažil sem, kakor sem pač vedel, a če-stokrat s težkim srcem, ker sem videl, da so ure štete in da bo kmalu zopet nekaj novih sirot zaman stegovalo roke proti daljnemu svetu, kjer počiva njih oče, oziroma soprog in se ne povrne več.
Drugi so bili strti pri delu v tovarni. Kolesa, ki so večkrat trla duha, so zgrabila to pot tudi telo. In zopet je romalo črno obrobljeno pismo čez morje v domačo vas, kjer je bilo s tresočo roko odprto, morda od staršev, morda od otrok. In smrt, ki je zagrebla tega in onega v tujo zemljo, je stegnila svojo koščeno roko daleč tja v domovine in tam pokopala zlate nade marsikatere hiše.
Veliko smrtnih slučajev je bilo prejšna leta med malimi slovenskimi otroci. Temu je bilo krivo tp, ker si matere, katere
so bile vajene življenja na prostem, na deželi, v mestu po za-duhlih stanovanjih niso znale pomagati. Nekatere so bile preveč zaposlene s številnimi "bor-darji" in so radi tega zanemarjale snago in pravo hrano pri otrocih, še danes se dobijo matere, ki mislijo, da je dobro, da je otrok le sit. Česa je sit, kake hrane je sit, to jim ne dela skrbi. Slabo zračna stanovanja, nepravilna hrana in pa premnoga starokopitnost, ki se ni dala nič poučiti glede vzgoje otrok, ki je hotela v drugačnih razmerah delati le, "kakor je moja mati in stara mati delala," je poslala številne slovenske otroke v prezgodnji grob v Ameriki.
Pri pogrebih so bili razni običaji in navade. Nekateri zelo lepi in krščanski. Med cleve-landskimi Slovenci sem prvič videl kako prihajajo sosedje in sorodniki in prijatelji vsak večer skozi sedem dni po pogrebu na dom pokojnega molit, med tem ko prižgana sveča gori na izpraznjenem prostoru pri mizi in daje znamenje, da se je umrli ločil iz tega sveta z lučjo sv. vere. Ako je bil umrli član kakega društva, ga je društvena zastava spremila k zadnjemu počitku, kakor tudi nekaj članov tega društva. I (Dalje prihodnjič) o-
COMMUNITY WELFARE CLUB
Cleveland, O. — Community Welfare klub bo priredil svojo tretjeletno dobrodelno veselico, katera bo ena izmed najbolj pomenljivih zabav in sicer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 22. oktobra, kakor nam naznanja Mrs. Frank Mer-var, glavna predsednica te organizacije. Ker bo ta dan praznovanje narodnega praznika in sicer 200 letnica rojstva George Washingtona, zato bo ta veselica nekaj izrednega. Videli boste tam vsakovrstne kostume in ulične, plese.
Kakor je že navada pri takih maškeradnih prireditvah, da se nosi vsakovrstne obleke in se pri tem za najbolj smešni ali najlepši kostum dobi nagrada, tako bodo tudi na tej veselici krasni dobitki, katere so podarili naši trgovci v to svrho.
Ves čisti dobiček te maškerad-ne veselice se bo obrnil v prid naših slovenskih družin, katere so najbolj prizadete radi brezposelnosti. Pridite ter pomagajte napolniti baskete za te trpine. Pokazali boste pa tudi z vašo navzočnostjo, da cenite in odobravate delo ter požrtvovalnost te organizacije, katera se trudi,
DVAJSET LET MED CLEVELANDSKIMl
SLOVENCI
J. J. Oman
POGREBI
V človeško življenje na zemlji vliva smrt največ grenkosti. Kako vesela bi bila zgodovina marsikatere hiše, ako bi končno ne prišlo do poglavja o smrti! Kako rad bi, da mi ni treba pisati ničesar o smrti v teh spominih med Slovenci. Toda ti spomini bi ne bili resnični, če bi zamolčal senčnato stran.
"Radi nevoščljivosti hudega duha je smrt prišla na svet." Tan ko pravi sv. Pismo v knjigi modrosti.
Bog je človeka ustvaril za veselje. Da. bi pa človek to veselje sem bolj cenil, dal mu je priliko, da si je zaslužil, vsaj po nekoliko. Zaslužena sreča je večja in bolj popolna, kot pa naravnost podarjena. Delavec, ki
potil svojega ftbraza za to, kar ima.
Da bi si bil človek prislužil večno in popolno nekalno srečo, del je Bog našim prvim staršem, katera sta zastopala vse bodoče Človeške rodove, eno samo zapoved. "Od drevesa sredi raja ne smeš jesti. Ako boš jedel, boš umrl." Ta zapoved v pričo toliko rajskih dobrot, ki so jima bila na razpolago, je bila lahka. Adam in Eva je nista držala; poslušala sta satana, jedla prepovedan sad, grešila in z grehom pripravila smrt nad ves človeški rod. če je oče pijanec in s p1 jančevanjem zapravi dom, vsa njegova družina je izgnana in nikdo ne trdi, da je tako nepravično.
Toliko sem hotel
ii je s svojo pridnostjo pomagal j pri tolikih slučajih smrti in vsej naprej do udobnega življenja, jej grenkobi in srčni boli, ki jo po-bolj srečen pri uživanju tega, vzroča smrt .spomnimo, da
kot bogatin, ki je vse skupaj podedoval in se ni nikdar trudil v
"smrt plačilo za greh."
Ne mislimo pa, da sta bila sa
venci in Hrvati, nam kaže, da tudi mi nismo izvzeti obilni žetvi, ki jo po mestih spravlja smrt v svoje žitnice. če nam že mrtvaški zapisnik fare sv. Lovrenca toži, da je šlo do danes 1292 faranov pred nami v neznano večnost, kaj mora šele pripovedovati zapisnik fare sv. Vida, ki je znatno starejša in veliko večja od naše. Prištejmo k temu tudi vse one iz župnije Matere Božje in pa one iz župnije sv. Kristine in pridenimo vse one Slovence, ki so bili pokopani iz raznih druzih fara, zlasti iz fare v West Parku, potem gotovo ni preveč rečeno, če trdimo, da spi po raznih tukajšnih miro-dvorih več kot deset tisoč Slovencev. R.I.P.! Naj počivajo v miru, dokler jih ne prebudi an-geljska tromba k nesmrtnemu in boljšemu življenju, kot jim ga je mogla dati Amerika, ali pa njih lastna rodna zemlja.
Nekateri izmed gorjašnega števila niso dolgo tlačili prahu ameriške zemlje. Kmalu po prihodu semkaj jih je zgrabila huda boreči, da se \ lezen, največkrat pljučnica. Silno so se ustavljali, "četudi umr-jem, samo v tujini, ne ... " A je kaj, ko pa je smrt brezsrčna. iNe vpraša, ali si pripravljen. | Ne gleda če si doma ali v tujini.
da bi tem več mogla pomagati ubogim sirotam.
Kakor vam je že znano, da ima Community Welfare klub vedno kaj novega na programu, zato se vam tudi na tej veselici veliko krasnega obeta. Saj si je ta organizacija pridobila jako laskavo priznanje od ljudi za njihove prireditve, katere zadovoljijo vsakega navzočega. Tudi ta dobrodelna prireditev, maškeradna veselica, ne sme zaostati za prej šnjimi, ampak mora prekositi prejšnje, ker zabavni odbor se zelo trudi z vsakovrstnimi načrti glede zabave ter vam zagotavlja veliko presenečenje za vse udeležence.
Prva seja glede te veselice se je vršila na domu Mrs. Frank Mervar. Z navdušenjem so članice obljubile, da bodo storile vse, kar je v njih moči, da bo ta veselica najlepši družabni in finančni uspeh. Na tej seji se je tudi določila cena glede vstopnine in sicer: 75 centov. Vstopnice se že lahko dobe irr sicer pri vseh članicah te organizacije ter pri naših trgovcih: Grdina hardware, 6127 St. Clair Ave., ter Frank Mervar Cleaning Co., 5921 Bonna Ave.
smehom na ustih in z žvižgom na jeziku se podaja in vrača z dela. Je iskrena dobričina, skrbne pretehtane besede.
Frank Leskovec živi zadovoljno življenje na. prikupljivi farmi. Z veseljem in ponosom odhaja in prihaja z vinske gorice, ter v mislih prešteva, koliko mu bo dala ta in ona lata grozdja. Srce mu igra, ko se mu oko naslaja nad obilnim sadežem. Ob zori svita veselo žvižga in pase svoje oko nad sadom pridnih rok. Ni mu mar drvenje mestnega življenja in ne prisiljena hitri-ca, on z radostjo posluša odmev gozda, kateri mu vrača lepo melodijo. Srečen živi s svojo družino v naročju narave, katera mu vrača \trpljenje v obilnem sadu.
Martin Poljane vodi v mestu Madison gasolinsko postajo, ter dobro upeljano restavracijo ob glavni in državni cesti št. 20. Rojak pridno liči svojo lepo domačijo, ter od leta do leta prideluje in renovira svojo prijazno hišo. Dobil sem ga zelp zaposlenega pri betoniranju in z zavihanimi rokavi je gladil betonsko ploskev prav po mojster-sko. Postreže v restavraciji ravno tako vljudno, kakor pa na ga-solinski postaji. Zdi se mi, da bi bilo greh mimo rojaka iti, če se ne bi pri njem ustavil, ter na polnil svoj želodec z okusnim prigrizkom in avto z najboljšim gasom. Kogar pot tam skozi pelje naj pazi na gasolinsko postajo, kjer se prodaja "Sohio Gas" in našel bo našega rojaka ,kateri nudi najboljšo postrežbo.
(Konec prihodnjič)
-o-
Ce verjamete al' pa ne.
Tri države ne morejo plačati dolgov
Washington, 16. septembra Tri evropske države, Estonija Poljska in Latvija so danes naznanile ameriški vladi, da ne bodo mogle plačati dolgov, ki zapadejo 15. decembra. Skupna plačila znašajo $1,250,000. Anglija, ki ima za plačati $30, 000,000, je izjavila, da bo pla čala. Nemčija bi imela plačati 30. septembra $8,000,000 in najbrž ne bo plačala, pač pa bo prišlo plačilo od čeho-slovaške v svoti $1,500,000.
Bum, bum bumbum, klep, bum . . . se sliši danes skoro iz vsakega dvorišča, kjer se govori in piše slovensko. To je tista sladka pesem za slovensko uho, ki človeka dregne pri srcu, da požre debelo slino in mu roka nehote raztegne prste, kot bi hotel zagrabiti za kozarec.
Menda ja! Brajde se že priklanjajo in namigavajo, da ne bo dolgo, ko se bo pocedilo iz preše in bo zlata kapljica cur-jala v sode in iz sodov potem v kvortičke-in iz kvortičkov v kozarčke in od tam po bližnjici pod kapo.
In prvo znamenje te sladke dobe je gotovo nabijanje sodov. Ampak (bi rekel Primož) , ni vse zlato kar se sveti in tudi vsako nabijanje sodov že ne pomeni, da bo tam dobil zaželjen mir in pokoj velespoštovani in čislani prijatelj ohajčan. To sodim po sebi. Tudi jaz sem hotel zbuditi zavist in črno nevošljivost pri sosedih, pa sem s pomočjo mojih treh fantov zvalil iz kleti tri velike sode in enega majhnega na dvorišče, da se jg videlo tri ceste na okrog in še doli v belo' Ljubljano, pa smo jih začeli nabijati in premetavati, da se je razlegalo po vsej soseski in so možaki dvignili glave in modrovali: ej, kaj se ti mara, Jaka, ki ga boš napravil tri sode in pol!
NAŠI ROJAKI V OKOLICI GENEVE MADISON, O.
IN
John Galič, fant od fare na lepi in prijazni Klausovi farmi, je neomejen gospodar narave v območju rodovitne fame. Korenjak je od nog do glave in tudi preudarna beseda se mu lepo prilega. Umno gospodari in skrbno goji sadove na materi zemlji, ter od nje zahteva to kar oblju-buje dati. Pogled izpred hištf po vinski gredi je nekaj veličastnega in zdi se človeku kot bi stali vojaki, ki so pripravljeni na parado. John je dober organizator, ter duša pri Slovenskem +'armarskem klubu. Nosi tudi šaržo predsednika društva Slovenski Napredni farmer št. 44 S.D.Z. V pogovoru je iskren prijatelj vsakomur, kdor ljubi resriico in smotreno delo. V nasvetu je izkušen možak z velikim gospodarskem obzorjem. Ima vedno posetnike, katere zna imenitno postreči z veščo roko.
Matt Novak je dobra ribniška duša, polna velikih skrbi v bodočnost. V svojem gospodarstvu je dobro viziran, ter uspešen gospodar v živino in kokošje reji. V dolini se mu valjajo reje-ni ščetinci, katerim je prisodil kljub mali starosti več sto funtov teže. Kakor vsakega veščaka, tako tudi tega l'ojaka praksa uči življenja, da se ustavi tam, kjer je rentabilnost doma. Velike Poljane nad Ortnekom so mu
rojstna vas, na katero se z veseljem spominja, če dobi domačina, da z njim kramlja. Poprej, dokler se je izplačala prodaja mleka, je veliko važnost polagal temu, toda sedaj, ko so cene temu globoko padle, je pa preudaril, da se izplača bolj prodajati smetano in zato je namestil v kuhinji moderno posme-malko za mleko in jo spravil v akcijo zaslužka. Kmalu bo dograjena nova kokošnica, katera bo imela nad šestdeset velikih oken. Narejeno mora biti moderno in najboljše, je pripomnil podjeten in dobrovoljni rojak. Kljub življenju, katerega je preživel nad polovico v tej deželi, poseduje prirojen ribniški humor, kateri se mu lepo prikleda. Rojak je tako postrež-ljiv, da ne ve kaj vse bi dal, kadar ga poznanec obišče. Je zlata in dobra duša, pridnih rok.
Jos. Modic je po rojstvu Blo-čan, veselega obraza in dobre volje. Ob stopu v hišo je pridno stregel in si dal opravka okrog rojakov iz Clevelanda, ki so ga obiskali. Ima izborno doma pridelano kapljico in tudi od domače krave okusno mleko. (Zadnje je moja pijača.) Iz razgovora sem opazil, da mu je kmetija V mazincu in to tudi potrjuje dejstvo, če se človek ozre lepo obdelano farmo. Z na-
Dnevna vprašanja
(200 letnica rojstva George Washingtona)
1.	Koliko časa je Washington vodil ameriško armado?
2.	Koliko je dobil plače za svoje vodstvo?
3.	Kdaj se je odpovedal vrhovnemu poveljstvu?
4.	Kdo je bil načelnik komisije, ki je ustvarila ameriško ustavo?
5.	Koliko je bil star Washington, ko je postal prvi predsednik Zed. držav, in katerega leta je bil izvoljen?
6.	Kdaj je umrla njegova mati?
7.	Kdaj je bil Washington drugič izvoljen predsednikom?
8.	Kdaj se je umaknil iz javnosti ?
9.	Kaj je bil Washington v privatnem življenju?
10. Kdaj in kje je umrl Washington ?
Odgovori na vprašanja
1.	Skozi osem let.
2.	Niti centa, pač pa je celo sam pokrival stroške ameriške armade.
3.	Leta 1783, ko je bil sklenjen mir z angleškim kraljem.
4.	George Washington.
5.	57 let. Bil je izvoljen v letu 1789.
6.	V istem letu, ko je Washington ne stopil drugi termin predsedništva.
7.	Leta 1792, in inavguriran je bil 4. marca, 1793.
8.	Leta 1796.
9.	Poljedelec, ki je imel obširno posestvo v Mount Vernon, Virginia, katerega je jako skrbno obdeloval.
10. Washington je umrl dne 14. decembra, 1799, na svojem posestvu v Mount Vernon, kjer je tudi pokopan.
Kar 1'letno se mi je zdelo, ko sem videl v njih očeh zavidlji-vost.
Ko smo se dodobra razkazali s sodi, smo jih lepo spravili nazaj, kjer bodo v istem stanju čakali do druge jeseni, prazni in žalostni, da sem jih tako lepo potegnil.
Torej, ne sodite ljudi po nabijanju sodov.
Sicer sem pa mislil, da bo na Rožniku vse drugače letos. Trta je dobro kazala, da vse noči nisem spal same skrbi, kam bom pridelek spravil. Pa sva jo s Čarlitom Lampetom, ki je moj sosed, pogruntala, da sezrdava pravo zidanico na mojem prostoru, kamor bomo spravili ves ogromni pridelek ohajčana. Kamenje sem si z dovoljenjem izposodil od prijaznega Feliks Surtza in nekaj od Rudita Per-dana, pa sva sezidala veliko zidanico, ki bi med brati držala 300 galonc najbolj razvajenega chajčana. Zidanico sva pokrila in napravila na povprečnem stebru vinto, po kateri bomo vlekli ohajčana iz globine. Vse je gotovo, samo vedra in verige še manjka. Poleg vodnjaka je velika klop, na kateri bi sedeli oni, ki bi ohajčana pokušali, zraven je pa mehka travica, kjer se bo človek odpočil po trudapolnem pokušanju.
Ko je bilo vse pripravljeno, smo napravili trgatev v mojem vinogradu. (Veste, na Rožniku je drugačno podnebje in je grozdje najmanj tri tedne prej zrelo ko drugje.) V 15 minutah smo ga vsega obrali in ga nabrali celih sedem košar, kar niti izdale-ka ne bi niti pokrilo dna naše zidanice. Torej tukaj mi je račun unesel in ker ni dobro, da bi zidanica prazna stala, sem jo napolnil z vodo in sedaj čakam, da bi kdo prišel s kakim čudežem in jo spremenil v ohajčana. Vsako jutro, ko vstanem, grem najprej k zidanici pogledat, če ima že voda rdečo barvo, pa do sedaj je še nima. Sicer je pa že ta mladi predlagal, naj bi vodo kar pustili in čakali do zime, da se spremeni v led, da se bomo lahko drsali pod domačo streho. Torej mesto da bi se zabav? 1 z ohajčanom, se bom moral na stara leta še drsat, da bom imel kaj dobička od te nove zidanice. Kdor bo po nesreči mimo vozil, si zidanico lahko ogleda, ker se za enkrat ne računa nobene vstopnine.
Mnogo let na istem mestu.
gggxxi i ixxxiiiiixxxxx^xxii
PR- JAKLIČ:
PEKLENA SVOBODA
Povest o ljubljanski in ižanski revoluciji leta 1848
O, kako so se jim bočile prsi, so jim častite gospe in ljubke gospodične pripenjale pisane Pentlje, kako so napenjali ušesa, da so ujeli vsako besedo, ki je Prišla iz ljubeznivih ust, beseda Pohvale in spodbude. Še ušesa Jint je oblivala rdečica, ko so jih Kospe trkale po ramah in hvalite: "O, kako čvrsti ste! Kaki junaki!"
Prsi so silile ven, glave so se Pa ravnale kvišku, da bi zvezde, ki so bile pripete na klobukih, bolj
učinkovale. NG — te dve črki sta blesteli na zvezdah. Dve crki nečino množice. Začeli so ^Praševati, ugibati, in tedaj, ko le nekdo vprašal Krivanoga, kaj Pomeni N G na zvezdah, in je Tone videl pred seboj mlade študente, se je pa ukresalo v njegovi Slavi, da je s smehom in na glas Prasnil, da so ga daleč naokoli slišali in razumeli:
"To pomeni Niks Gelt. Le pojejte jih. Niks Gelt! Niks Gelt bo na straži stal!"
Kazal je mlade junake in se Srohotal: "Niks Gelt! Niks!"
Ljudje so razumeli dovtip, bil }nn je všeč, pograbili so ga brž ^ poslali naprej od gruče do £ruče in šlo je od ust do ust med smehom in šalo. "Niks Gelt!"
Resnoba na obrazih mladih junakov je izginila, ko so ujeli dov-% in mu prišli do jedra. "Niks Gelt!"
Dobre volje pa dovtip vendar 111 vzel nikomur.
Temnilo se je že, ko je izvoljeni poveljnik narodne straže Su-hnl dajal zadnja povelja, ko je del Čete komandiral v službo, a drugemu delu naročal, kdaj naj Nastopi službo.
Po sklepnih besedah gospoda Janeza Gutmana in na njegov Poziv je pred razhodom narodne straže zagrmelo med opent-'janimi kakor tudi iz vse množice: "Bog živi premilega cesarja! Bog živi kranjsko deželo! fiog živi deželnega poglavarja! ■^og živi narode vsega sveta!"
Nato se je razšla množica vsa boreča za občinski prid, mir in Pokoj, kakor je zabeležil zgodovinar.
Uro kesneje je pa narodna straža nastopila službo. Njen Nastop ni bil tako brezobziren kakor je vojaški, in njen korak tako odločen in trd. Posamezni oddelki so tipali po mestu nekako plahi in neokretni, fu in tam so jih živahno pojavljali :
"živela narodna straža! živela
svoboda!" '
Opentljani študentki so se vzravnali, starejši gospodje so stojali smeleje in so nategnili jermena pušk in počasi je prihajala v duše zavest: "Mi smo!"
Zavest varnosti je pa prihajala tudi med ljudi, med one, ki s° dvomili, da bi mlečnozobeži in starci bili sposobni vzdrževati red in mir. "Mi smo!"
"Lejte jih! Bodo!" so si kidali oni, ki so si želeli ljubega ^iru. Strah, ki so ga imeli pred je popuščal, da so z manjšini skrbmi šli na svoja stano-
vanja.
Jasno je bilo, da se hrupni pribori prejšnje noči ne bodo ponori. zakaj z oživotvorjenjem narodne straže je šlo nekaj med ljudi« kar jih je spominjalo na potrebo reda in miru; želja, sode-'°vati pri pomirjenju mesta, je p°stala krepkejša. . Krivanoga je začutil duha, ki Je zavel nocoj med Ljubljanča-111' in je seveda spoznal, da jim Je Prešla podjetnost prejšnje no-Cl> Polna groze, vsa razdiralna, ^endar tako lepa in polna čaru. Mreznjenje, ki je bilo nastopilo 1)0 nenavadnem navdušenju, je °b«dil0 v množici neko utruje-^st, zaspanost, neko čudno sramovanje vpričo znamenj razdi-
ranja in divjanja. Mnogi udeleženci so se sami sramovali spominkov svoje gorečnosti.
"Nobene korajže več!" je godrnjal Krivanoga, ki je potipal enega in drugega tovariša prejšnje noči ter spoznal, da ni več ognja prejšnje noči v njih.
Tedaj je spoznal, da ni več trenutka za odločna dejanja, da je le malo ljudi, ki bi hoteli tudi nocoj pohrumeti in porogovi-ti. Nejevolja, čudna nezadovoljnost ga je obšla. Postajal je malobeseden, končno je pa dejal Janezu in Ahtiku, ki sta ga spremljevala: "Pojdimo spat!" Gospodinja Urša se je nemalo začudila, ko so tako nenavadno zgodaj prištorkljali domov. "G, pa ste že doma!" Tedaj je pa Tone odgovoril: "Niks Gelt patrolira! Nerodna straža švedra! Meni se želodec vzdiguje!"
Gospodinja ga je pogledala začudeno, zakaj onega, kar ji je odgovoril, razen o želodcu, ni nič razumela, zato je po krlatkem premisleku rekla:
"če si bolan, ti bom pa kamilic skuhala."
Ahtik se je naglas zasmejal, pomagala sta mu Janez in Tone sam, in potem sta se še stara dva začela smejati, ko sta spoznala, da se je mati urezala, pa so se vsi smejali.
"Ahtik, daj za vino!" je dejal Tone svojemu prijatelju. "Mi bo bolj pomagalo kakor pa materina zdravila."
(Dalje prihodnjič.) -o-
DNEVNE VESTI
LEPA ZAHVALA
Na tem mestu se prav lepo zahvaljujem
Charles Slapniku,
ki je našel v petek dopoldne mojo denarnico, katero sem zgubil, in katero mi je takoj pošteno izročil. Da bi bilo še več takih poštenih slovenskih fantov! Še enkrat prav iskrena zahvala.
JOHN TERŠKAN 968 E. 209th St.
Naprodaj je
konfekcijska trgovina, cena samo $600. Dela dobro trgovino. Na St. Clair blizu 67. ceste. Rent $20.00 na mesec. Kupec dobi lease. Vprašajte pri McKenna, 1383 E. 55th St. Tel. HEnderson 5282.
čedna soba
se odda za dvoje deklet ali dva fanta. Gorkota in kopališče. 1420 E. 40th St.	(219)
Evropa kupuje ameriško pšenico na debelo
Paris, 16. septembra. Tu se je ustanovil kartel francoskih in angleških posredovalcev, ki namerava od ameriške farmarske komisije kupiti 50,000,000 buš-ljev pšenice, da jo razdelijo po Evropi, kjer jo primanjkuje. Amerika komaj čaka, da bi to pšenico prodala.
Delavci v Kanadi so proti trgovini z Rusijo
Hamilton, Ontario, 16. septembra. Delavski kongres Kanade, znan pod imenom Trades and Labor Congress of Canada, je danes porazil predlog, da začne Kanada z rednim trgovanjem s sovjetsko Rusijo. Predlog jg bil poražen v odseku in ocl skupne zbornice.
Gandhi, na predvečer, dobi nove zobe
Poona, Indija, 16. septembra. Na predvečer, ko se pripravlja znani indijski vodja Gandhi, da začne s postom v protest proti angleški vollvni postavi, si je dal Gandhi postaviti nove zobe. Ves dan je sedel pri zobozdravniku, ki je uravnaval zobe.
Redki ljudje
Svoji službi kot clerk volivne-ga odbora se je prostovoljno odpovedal demokrat John G. Murphy. Služba nese $4800.00 na leto. Murphy ni dal nobenega vzroka za resignacijo, ki je bila sprejeta. Pustiti danes gotovo delo, ki nese $4800.00 na leto, je seveda precej pogumen čin.
* Javna knjižnica v Cleveland Heights je morala zapreti vrata radi pomanjkanja denarja.
MALI OGLASI
Zahvala
Mr. in Mrs. Joseph Zupančič iz Thompson, Ohio, se na tem mestu prav iskreno zahvaljujeta vsem cenjenim prijateljem in prijateljicam, ki so |ob priliki srebrne poroke se spomnili družine s tako krasnimi darili, zlasti pa s prekrasno pečjo in mnogimi drugimi darili, s katerimi so nas počastili. Prav iz srca se zahvaljujemo tudi vsem, ki so bili navzoči pri praznovanju srebrne poroke 28. avgusta. Prav lepa hvala Mrs. Strojhen, Mrs. Malovrh,. Mrs. Hrovat in Mrs. Kostanjšek, ki so tako marljivo in spretno pomagale v kuhinji, enako tudi lepa hvala Mrs. Lau-šinovi iz 168. ceste, ki je dosti pripomogla k uspehu. Lepo se zahvaljuje tudi Mrs. J. Hrovat Jr. (hčerka), vsem in vsakemu posebej za tako lepo slavnost in prireditev. Upamo vsi, da bomo zdravi še: dočakali zlate po-
,	(»IV •!•»! ,1 vi
roke.
Mr. in Mrs. Joe Zupančič,
Thompson, Ohio.
V najem
se dajo 4 sobe, dve spalnici, veliko podstrešje, klet sama zase in prost vhod. Odda se za malo ceno mali družini ali pečlarjem. Zglasite se na 5901 Prosser Ave.
(Sept.8.10.13.15.17.)
Najboljše grozdje
imamo mi naprodaj, da dobite v resnici sladek mošt. Pa tudi cene so nizke. Pridite k S. R. Phillips, Avon Center Road. Tel. Avon 338.	(219)
Stanovanje
se da v najem, štiri sobe in kopališče. Gorkota in gorka voda. 1135 Addison Road.	(220)
Sprejmeta se
dva možka ali dvei ženski na stanovanje. Vse priprave v kuhinji za pečlarje. Samo $8.00 na mesec. Vprašajte na 1048 E.
Pohištvo naprodaj
želi se prodati pohištvo in preproge iz treh sob, pripravno za malo družino. 1188 E. 61st St. št. 4.	(219)
1
DR. J. V. ŽUPNIK I
zanesljiv zobozdravnik 1
r"
St. Clair vog. 62. ceste Vhod samo iz 62. ceste. Knausovo poslopje.
1
GOVORI SLOVENSKO t
I
Uradne ure od 9. zj. do 8. zv.
1
Leopold Kushlan
SLOVENSKI ODVETNIK
641 1 St. Clair Ave.
Soba št. 7
Ter. HEnderson 5195
68th St., zgorej.
Aker zemlje
naprodaj in moderna plesna dvorana (Strumbljeva) na 1090 E. 222nd St. v Euclidu. Prodano bo na šerifovi prodaji, nova sod-nija na Ontario St., dne 23. septembra, ob 9. uri zjutraj. G. G. Penland, odvetnik, 1335 Scho-field Bldg., MAin 1695.
(Sept. 16. 17. 20. 21.)
d>
DOBER PREMOG!
Točna postrežba!
The Ušli Coal Co.
1261 MARQUETTE RD. (§5
Stari Clmpertn.novl prostori (fjj)
HEnderson 5781	/gj
FRANK ARKO, zastopnik ^
NATIONAL
WATCH & JEWELRY REPAIRING
J. C. BUKOVEC, lastnik
v Slov. Nar. Domu, soba št. 10.	,
6411 St. Clair Ave.	|
j DELO IZVRSTNO IN JAMCENO	j
A. MALNAR
Cement Works 1119 Addison Rd.
ENdicott 4371
VABILO
Stanovanje
tri sobe in kopališče se da v najem. Furnez, parna gorkota. Stanovanje je za malo družino. Rent poceni. Vprašajte na 1199 E. 61st St. vogal Bonna Ave.
Zidana hiša naprodaj
za 2 družini, lot 50x180, po 5 sob, škriljeva streha., v dobrem stanju, blizu Nottingham Rd. in St. Clair Ave. Je stala $12,000, se proda za $7,000. Pokličite CHerry 5230.
Stiskalnice
za grozdje naprodaj, različne velikosti, na rjuhe. Prav poceni. Pozve se na 1410 E. 52nd St.
V SPOMIN
prve obletnice prerano umrle naše globoko ljubljene in nepozabne soproge in dobre matere
Josephine Keržič
ki je umrla dne 17. septembra, 1931, in nas zapustila v globoki žalosti.
Ljubljena soproga, leto dni Te krije črna prst, toda naše rane so še vedno odprte in kličejo v tugi po zdravju, katero deli Vsemogočni pb snivu svidenja nad zvezdami. Kup zemlje, katera krije Tvoje zemeljske ostanke, nam je edini prostor, kjer najdejo naše solze srčno zadoščenje.
Draga in nenadomestljiva dobra mama, ob jutranji zori do večernega mraka se dvigajo naše ročice proti nebu in kličejo Tvoje sladko ime. Tvoj mili obraz, Tvoje dobre roke, katere so nam z radostjo kruh delile, so brez moči, globoko pod rušo, katero dnevno objokujemo. Oh, le enkrat še, da bi Tvoja senca padla na naša drobna bitja in nas osenčila v nepozabnih spominih, sladko spavaj, ker Vsemogočni tako , hoče in z veseljem sprejmi naše dnevne molitve k sebi do skupnega snidenja! — Žalujoči:
Frank Keržič in otroci. Geneva, O., 16. septembra, 1932
PIKNIK
in VESELICO
katero priredijo
SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. KRISTINE
V NEDELJO 18. SEPTEMBRA
NA VRTU SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE.
Na programu bodo razne dirke, vožnja samokol-nice, zabijanje žebljev, napihovanje balonov itd. Pa tudi za otroke je pripravljenega nekaj posebnega, kar bo nudilo občinstvu obilo zabave. Lepo nagrado bo dobila najstarejša oseba na pikniku. Posebna nagrada pa je pripravljena za največjo družino, ki poseti piknik skupnih društev. In še več drugih zanimivosti bo, katerih pa ne smemo tukaj označiti. Med veselim rajanjem in veseljem pa bo donela slovenska pesem. Le pridite vsi, prav vsi ste prav vljudno vabljeni. Saj gre za dobro stvar, za našo farno cerkev sv. Kristine. Fina godba in izvrstna postrežba v vseh ozirih.
Začetek ob dveh popoldne
K obilni udeležbi prijazno vabijo (
SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. KRISTINE
Naznanilo
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da je moja preša registrirana. Ce ima kdo kaj grozdja za stisniti, ga lahko vsak čas pripelje in mu ga stisnemo.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na
ANTON KOROŠEC
1063 Addison Rd.
ENdicott 3571
Potrtega srca naznanjamo žalostno vest vsem našim znancem in prijateljem, da je po dolgi bolezni smrt pretrgala nit življenja našemu dragemu soprogu in očetu
JIM SKUBIC
in sicer dne 27. avgusta, ob 4. uri popoldne, v starosti 52 let. Pokojni je bil rojen v vasi Skrjanče, fara Stična na Dolenjskem in sicer 1880. leta. Pokopali smo ga 31. avgusta na Sv. Pavla pokopališče.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom najlepše zahvalimo vsem, ki so položili tako krasno cvetje h krsti dragega pokojnika in sicer: Sestri M. Porenta in družini, Mr. in Mrs. J. Novak, Mr. in Mrs. L. Ižanc, Mr. in Mrs. F. Novak, Mr. in Mrs. M. Brczina, Mr. in Mrs. J. Hrovat, Mr. in Mrs. F. Jurečič, Mr. M. Nagode, Mr. J. Lavrič, Mr. in Mrs, M. Roksa, Mr. A. Kristan, družini Mrs. J. Struna, družini J. Hrovat, družini F. Gornik, družini J. Podržaj, družini C. Marinčič, Mr. in Mrs. J. Zupančič, Mr. in Mrs. J. Alič, Mr. in Mrs. Kanovski, Mr. in Mrs. C. Johnson, Mr. in Mrs. Andraitis, Mrs. W. Kanovski, Mr. in Mrs. Weintraub ter družini F. Jelerčič, delničarjem Slovenske Zadruge in društvu Mir št. 142 S. N. P. J.
Dalje se iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše in sicer: Mr. in Mrs. Porenta, Mr. in Mrs. Ižape, Mr. in Mrs. Mislej, Mrs. F. Novak, Mrs. J. Spehart, Mr. F. Bale, Mrs. Skibi, Mrs. J. Jevnikar, družina Koporc, Mrs. M. Eajer, družina Krall, Mr. J. Spenko, Mrs. A. žerina, Mr. in Mrs. Mrvar ,Mr. in Mrs. Jurečič, Mrs. M. Vidmar, Mrs. J. Struna, Mr. in Mrs. A. Bokal, družina J. Pajk, Mrs. M. Novak, Mr. F. Marinčič, družina P. Ka-stelic, družina M. Hribar, Mr. E, Bradach, Mrs. J. Novak, Mr. in Mrs. Vinšek, družina F. Struna, Mrs. A. Faletič, Mr. in Mrs. Košmerl, Mr. in Mrs. Jarem, Mr. A. Kastelec, družina F. Jereb, Mr. in Mrs. A. Mah.
Najiskreneje se zahvalimo vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo. Hvala tudi enim, ki so ga prišli krepiti, ko je ležal na mrtvaškem odru, kakor tudi onim, ki so ga spremili k večnemu počitku. Dalje hvala čast. gg. duhovnom za ganljive cerkvene obrede. Posebna hvala Rev. Slaje za obisk v bolnici. Hvala pogrebnemu zavodu August F. Svetek za res vzorno vreden pogreb in njegovi soprogi za uslužnest, ter ju vsem toplo priporočamo, kakor tudi cvetličarju Frank Jelerčič za tako krasno izdelane vence ter ga istotako vsem priporočamo. Hvala tudi predsedniku Zadruge Mr. J. Gorjanc za ganljiv govor pri odprtem grobu.
Naj bo izrečena na temu mestu globoka zahvala pevcem pevskega zbora Ilirija ter pevovodju Mr. Rakar ju za zapete žalostinke pri odprti krsti pokojnika. Posebna hvala naj bo tudi izrečena za tolažbo in pomoč v dnevih žalosti družini J Porenta, Mr. in Mrs. L. Ižanc, za pomoč in tolažbo v času bolezni, Mr. J. Hrovat za vožnjo v bolnica, kakor tudi vsem ki so ga obiskovali za časa bolezni, Ako se je ime katerega pomotoma izpustilo naj nam blagovoli oprostiti ter se mu istotako najlepše zahvaljujemo.
i
Vsako jutro ko rumeno solnce vzhaja mislimo na Tebe, ljubljeni soprog in oče. In zvečer ko solnce spet zahaja pošiljamo k Večnemu molitve vroče, da Tvoji duši mir in pokoj podeli ter združi nas nad zvezdami!
žalujoči ostali:
FRANCES, soproga; FRANCES, omožena NOVAK, hči in njen soprog ROBERT, vnuk; MARGARET PORENTA, MARIJA FRNADEL, TEREZIJA, ALOJZIJA, sestre; JOSIP, brat.
Cleveland, Ohio, 17. septembra, 1932.
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 17TH, 1932
ARNOLD ZWEIG
Za "Ameriško Domovino" prestavil M. D,
žalujoča
MRS. MARY KENIK, soproga
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 17TH, 1982
Griša je slonel ok|[ steni. Nenadoma pa je občutil v sebi veselje, neznansko radost. Saj je bilo lepo, da žjvi. Mar ni lepo, da hiti z vžigalicami in likerji od enega do drugega teh zatemne-lih, jasno začrtanih obrazov, ki imajo vsi tako svetle oči in tako različne lase. Nič manj ne bi užival seveda, ko bi jih lahko sunil s puškinim kopitom, ali pa bi jih vrgel kakor jajce ob steno, da bi jim popokale kosti in lobanje1. In potem bi lahko bežal domov kakor kak nag divjak. Oni so zaprli Grišo— njega— ga trdno pribili — medtem ko se je v deželi od Dvinska pa do krajev, koder je hodil onih dni, ko so jih Avstrijpi porinili nazaj, zopet pričelo morenje, toča, besneča toča strelov, deset tisoč na uro . . . Griša je gledal zbrano družbo, stare in mlade, gladko ostrižene, z njihovimi monokoli, da so se mu zdeli kakor prave karikature. In Griša je čutil, da mora iti nekaj iz njegovega srca do njih, kajti toliko ljubezni in sovraštva obenem je vrelo v njegovih prsih.
Prostrani vrt Tamsinskyjeve vile je odmeval smeha in govorice. Povabili so bili na slav-nost tudi nekaj strežnic in nad-strežnic Rdečega križa. Te so "predložili" kot posebno slaščico. Lahkomiselno so klepetale, se sprehajale z moškimi, te rdeče-liene^ ženske, katerih oblike so se skrivale v belih in modrih oblekah: pruske grofice in hčere Častnikov, globoki glasovi nad-strežpic, ki bi bili pristojali baš tako dobro v sobico vratarja Piesecka, kakor v grad grofa von Kleinigen. Nekateri mlajši častniki, katerim je načeloval Win-fried, so obstopili sestro Barbo, ki je slonela ob drevesu ter jim govorila vsem obenem. Bila je kos vsem s svojim jezikom, kar je seveda povzročalo njenemu prijatelju Winfriedu izredno veselje. Sestra Zofija je bila v družbi ekscelence in sodnega svetnika Posnanskyja. Zavedala se je, da je med svojima kavalirje-ma v zelo dobri družbi. Eksce-lenca jo je očetovsko imenoval "ljubi Otrok," a sodni svetnik jo je nazival z grofico in milostivo. Na ta način je bila zavarovana pred druhaljo subalternih častnikov, katere je bila spoznala do dobra iz Berti novega pripovedovanja. Baš tedaj se je prikazal za trenutek sam Bertin za grmom rož. V resnici se je Zofija sestajala z Bertinom vse povsod. Odkar se je bil vrnil iz Dahlema, je ona odvrgla raz svoja čuvstva vse spone, a tudi on si je opomogel: vpliv njegove žene, ga je nenadoma spremenil v kar najnežnejšega ljubimca: pričeli so se sestanki med njima v gozdu, v njeni ali njegovi sobi, kar je pričalo, da je v njegovem srcu prostora za Lenorino in Zofi-jino ljubezen. Zofija si ni želela drugega. Prvič v svojih devetnajstih letih se je srečala s človekom, možem, ki je bil mehkega srca. Ljubila ga je. Ako se ne zgodi čudež, bo po vojni prava katastrofa — zanjo, seveda. In vendar bi se lahko dogodil tak čudež, samo če bi se izkazalo, da je tudi Lenora tako originalnega značaja in razpoloženja, kakoršnega je Bertin sam. In zakaj ne? Na svoji poti ni poznala Zofija ovir. V bolnišnicah se je naučila delati trše nego vsaka služkinja in izhajati z vsako še tako slabo hrano: brez ljubezni pa ne bi mogla nikdar več izhajati med svojimi ljudmi. Medtem ko je tako premišljevala, je popolnoma preslišala, kar je pripovedoval von Lychow. Zato je tudi dejala: "Prosim, povej mi še enkrat, stjrii Lychow. Nenadoma sem
se bila nekam zamislila."
Kmalu pa je imela priliko, da je pokazala, kako se zna sama sebe in svoja čuvstva obvladovati. Kajti izza grmičevja se je prikazal Bertin ter prosil sodnega svetnika za trenutek. Ljubljeni! Ni se pa izdala, pač pa le z napol zaprtimi očmi mu je tako neznatno v pozdrav name-žiknila, da je to samo on opazil Kako plemenit je izgledal v suknjiču prostaka, kako različen od drugih. In veselja nad svojo skrivno ljubeznijo je pustila, da jo je vodil von Lychow do klopi-ce, kjer so sedeli trije častniki ter se pogovarjali o besnosti verdunskega podjetja. Umaknili so se bili v ta zaklon pred hrupno družbo, da se nemoteno pogovore. Ob prihodu generala z damo pa so vsi trije poskočili.
Posnansky je strogo pogledal Bertina. "Ti med vsemi temi. generali? Nekaj strašnega se je moralo zgoditi!" Bertin je v hitrih besedah poročal, da je prišel od Ober-Osta kurir z zaklenjeno torbo, a ključ'mora izročiti osebno gospodu sodnemu svetniku. Posnansky in Bertin sta se razumela.
"Da je spis že nazaj ?" je vprašal Posnansky. "Kaj se je le zgodilo? Idiva, Bertin." In odšla sta proti vili.
Popoldne je mineval, mehka zlata luč je sevala skozi dreves no listje. Sluge so v velikih posodah prinesli kave in gospodje in gospe so jo srkali stoje. Neka sestra iz operacijskega oddelka je basala v usta pecivo, medtem ko je neki 'štabni zdravnik, s Skodelico v rokah, diskutiral z mlajšim tovarišem o želodčnih čerajih, katerih je našel že dvanajst ali trinajst med "materija-lom," ki so mu ga v zadnjih časih poslali s fronte. "Vsi slučaji so se docela zazdravili in bili poslani kot zdravi nazaj na fronto," je zaključil ter pomočil ko3 peciva v kavo. Blizu te skupine so bile še tri ali štiri, ki so se glasno smejale. Major Grass-nick, načelnik Lychowega štaba, je pomočil prste v kavo ter risal z njimi na nek podstavek načrte o zadnjih operacijah. Rusi so se umaknili preko Zbrucza. S tem so si seveda pridobili hvaležnost Avstrijcem, katerim so na ta način izpraznili vso Bu kovino. Nekateri gospodov pa so vsekakor hoteli od majorja izvedeti še kaj več. Major se je smehljal. "Operacijsko poveljstvo v Brest-Litovsku bo že skrbelo za nas," je odvrnil. "Lahko ste gotovi, da ve Schieffenzahn, kaj namerava. Pravijo, da se bo ples pričel na severu, seveda ne takoj, a vendar vse po njegovih načrtih. Konec tekočega meseca ali pa morebiti v začetku septembra. Ne, nikakor ne pri Jakobstadtu, tudi ne pri Duna-burgu — celo na severu."
"Riga," je vzkliknil stotnik Dombrowsky.
"Osel in Dago," je bruhnil major, a takoj pOložil prst na ustne. "Gospoda, nisem vam povedal ničesar, zapomnite si! Mar ste kaj čuli? Saj niste? Do tedaj se nd bomo ganili. Kako daleč pa pojdemo? Kakor bomo le hoteli. Vsa Rusija leži pred nami odprta. Odkar je Schieffenzahn pristal na prosvitljeno idejo načelnika III. B sekcije, namreč, da je dovolil, da se cepi Ru sijo z kužnim bacilom, ki se imenuje Lenin in Co. ter jih je zapečatenih vagonih poslal preko Nemčije . . . seveda, vse zaupno, gospoda, največja tajnost."
Seveda jel vsa ta višja vojaška politika povzročila, da so bili subalterni častniki od bojujočili se čet razburjeni in neverjetni. Gospod von Hessta je pristopil ter se postavil v sredo njih kro-
ga. Zatrdil je, da opazuje neprestano nemške zmage. "Obraz Nemčije se obrača proti vzhodu, gospoda. Ustvarili bomo veliko jaltsko provinco. Prusija bo pa nato pripeljala semkaj vso Nemčijo ter ji pokazala, kaj lahko stori velik kolonizacijski narod." In vshičenja se tresoč je izpraznil svojo čašo ter zagrmel: "Kjer sta Aleksander in Napoleon podlegla, bo Albent Schieffenzahn zasadil svoje prapore. Anglija je naša: pot v Indijo nam je odprta." In razgovor se je nena-
doma zasukal na kulturno misijo nemških bank po vzorcu bagdad-ske železnice.
Izza velikih grmov rož se je nenadoma oglasila fanfara. Godba je preglasila govorico. Sestro Barbo, ki se je šetala ob Winfriedovi roki v družbi še dvoje sester, je godba takoj prevzela in vprašala je svojega izvoljenca, dali smejo zaplesati. Win-fried je smehljaje zmajal z glavo.
(Dalje prihodnjič.)
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Žalostnega in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da smo izgubili nadvse ljubljenega soproga in očeta
ANDREW SAMICH
katerega je ugrabila nemila smrt po dolgi bolezni in je previden s svetimi zakramenti za vedno zatisnil svoje trudne oči dne 16. avgusta, 1932. K večnemu počitku smo ga položili dne 19. avgusta. 1932 na Calvary pokopališče.
Tem potom se najiskrenejše zahvaljujemo vsem za tako krasne vence, ki ste jih položili h krsti pokojnega in sicer: Družina John Samich, Mr. in Mrs. Anton Supan, Mrs. Frances Furlan, družina Meden, Mr. in Mrs. Joseph Krainc, Mr. Anton Logar, Mr. Anton Branisell, družina Vidmar, Mrs. Mary Bizyak iz Norwood Rd., Mr. John Prah, Mr. John Špeh, Mr. John Kromar, Mr. in Mrs. John Možina, Mr. in Mrs. Joseph Kmett, Neimenovan, Mr. in Mrs. John Hočevar, Mrs. May Bates, Mr. Bush, družina Slapnik, From the Boys, Double Eagle Bottling Co., društvo Naprej, št. 5 SNPJ; društvo W. O. W., No. 159.
Za darovane svete maše se prav lepo zahvaljujemo sledečim darovalcem: Sisters of St. Vitus School, Mrs. Stoklenin, družina Kebe, Mrs. Frances Petrovčič, Mr. John Gabrenja, Mrs. Krainz, Mr. in Mrs. Russ, Mr. in Mrs. Kotnik, Mr. John Špeh, Mrs. Mary Supan, Mrs. Frances Furlan, Mrs. Josephine Bajt, družina Šabec, družina Andrew Bajt, Mr. in Mrs. Joseph Hro-vat, Mrs. Lanchman, Mrs. J. Martinčič, družina Dež-man, Mr. in Mrs. John Dolenc, družina Frank Ho-movc, Mr. in Mrs. J. Jane, Mr. Frank Vesel, Mr. in Mrs. Frank Krainc.
Nadalje se prav lepo zahvaljujemo vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu. Prav lepa hvala vsem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč ob času bolezni in v teh žalostnih in težkih dneh. Vsem, ki ste prišli ratojkega pokropit, ko je ležal na mrtvaškem odru in vsem, ki so pri ranjkemu čuli ter ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti na pokopališče.
Iskreno se zahvaljujemo Rev. B. J. Ponikvarju za spremstvo iz hiše v cerkev in na pokopališče, za opravljene cerkvene obrede in za ganljiv govor v cerkvi.
Lepo se zahvaljujemo pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za točno in izvrstno vodstvo pogreba in za vso prijazno naklonjenost.
Ti pa, predragi in nepozabni soprog in ljubi oče, počivaj v miru po prestanem zemeljskem trpljenju in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Zapustil si nas v tej solzni dolini objokane in potrte, tolaži nas le sladko upanje, da se enkrat zopet snidemo s Teboj nad zvezdami. — Žalujoči ostali:
JENNIE SAMICH, soproga.
EMILY, JENNIE, hčeri.
Tukaj zapušča tudi brata John Samich.
Cleveland, O., 17. septembra, 1932.
Odšel si ljubljeni soprog, v daljne večne kraje. Zapustil vse, ki. si jih ljubil, zapustil svoje lastne drage. Počivaj sladko, spavaj v miru, dovolj trpel si hi, Uživaj to kar Ti obljubil Bog gospod je tu. Nebes' sladkost naj bo radost za Tvoje muke-rane, Zaslužil si, vsak Ti želi, da srečnejši si v večnosti.
Tako Ti govori s Tvojimi prijatelji, Tvoja do smrti užaljena soproga, Tebi -nepozabnemu soprogu:
Kenik
ki si nas zapustil dne 8. avgusta in bil dne 12. avgusta položen na Calvary pokopališču poleg in ob strani mojega očeta in matere, katere si ljubil, spošto-val in cenil kot njih največji in najisk renejši prijatelj. V Tvojem in mojem imsnu se tu sedaj zahvaljujem, Tvojim in mojim sorodnikom, prijateljem in znancem ter dobrotnikom, ki so ob času najhujše ure, ob času ko si nas Ti zapustil, prihiteli meni v tolažbo in Tebi v blagi spomin iz ljubezni do Tebe in mene se izkazat.
Zahvaliti se želim tako kot zaslužijo vsi, ki so se izkazali v teh dneh meni drage in naklonjene, ki so prihiteli s tolažili, s cvetlicami, z darili sv. maše in z avtomobili in posebno še ko so ljubljenega soproga obiskovali v bolezni, ko so mu zapeli na odru, v cerkvi in pred hišo v slovo žalostinke iz vrst psvskih zborov. In končno, ko so ga spremili do groba s tako številno udeležbo.
Med onimi ,ki so podarili sveže vence in cvetlice so bila sledeča imena družin: John žulič, Frank Kovačič, Primož Kogoj, Ivan Zorman, Math Brai-dič, Michael Setnikar, Agnes Gorišek, (iz Pittsburgha, Pa.) George Kavran, Ignac Slapnik, Louis Lekše, Posh-Makovec, Frank škuly (iz St. Clair Ave.) Barbič iz Rosewood Ave., Jos. Zalokar, Kuhar, Kovačič, Brinovec, Levstik, Petči* K^pit- in Anton Grdina.
Iz Madišon, Ohio, Jernej Mavko. Iz Chardon, O. Frank škufca, Peter Lindič, Floyd Philips in Mrs. Carrie C. Hubbard. Dalje posamezniki: Frank in John Kenik, August Kolander, Anthony Svet, Math in Helena žulič, Mr. in Mrs. Somrak, Joseph Furlan, Wm. Gest and Son, A. Ziperstain, Mr. S. Angort. Nadalje so podarila vence tudi društva: Slovenec št. 1. S. D. Z. in Sv. Vida št. 25. K. S. K. J.
Lepo se zahvaljujem nosilcem krste: Mr. Math Braidič, Michael Setnikar, Steve Kovač, Frank Suhadolnik, Ignacij štepic in Jos. Ogrin.
Lspa hvala pevskim društvom za ganljivo petje v hiši in v cerkvi: Mr, Primež Kogoju in društvu Zvon, Peter Srnovršniku za društvo Lira in Mr, M. Rakarju za društvo Ilirija.
Iskreno se zahvaljujem za opravila v cerkvi čč. gospodom: Rev. B. J. Ponikvar, Rev. Matija Jager, še posebno za več obiskov v hiši v Chardonu in Rev. A. A. Andreju.
Zahvala pogrebnemu zavodu A. Grdina in Sinovom za vso uslugo in opravila. Zahvala za obiskovanje in pomoč med časom pogreba družinam: John Žulič> Frank Kovačič, Frank Škufca, Jakob in Mary Šebenik, Mr. in Mrs. Anton Arharp Mr. in Mrs. Suštaršič.	.
Lepa hvala sledečim družinam, ki so darovale za sv. maše: John Gornik, Frank Kovačič, John Mele, Jos. Oražem, J. Lužar, Jernej Knaus, Anton Skuly (E. 71st St.), Anton Bašca, John Žulič, Agnes Gorišek, Jos. Ogrin, Michael Setnikar, Martinčič, Jennie Grdina, Štefan Kovač in Frank Škufca iz Chardona. Posamezniki: Mrs. Mary Grdina st., Mr. in Mrs. A. Škulj, Mrs. Frances Kromar, Dr. in Mrs. A. J. Perko, Frank in Antonija Stokar, Mr. in Mrs. Joe Somrak, Mrs. Louise Milavec, Mrs. Carolina Modic, Mr. Anton Milavec, Mrs. Mary Zorman, Mr. Andrej in Ana Poklar, Mr. Steven Peterlin iz E. 66th St., Mrs. Mary Gornik, Mr. Louis Rehar, Mr. Joe Baznik, Mrs. Malovrh, Mr. in Mrs. John Princ St., Mr. in Mrs. Frank Škufca Jr., Henry Zalokar,, družina Mislej iz Chardona, Mr. Albert Mavko iz Madisona in trem neimenovan'm.
Ravno tako se lepo zahvaljujem vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačne na razpolago ter vsem, ki so se udeležili pogreba. Do vseh dobrotnikov in prijateljev, ki so na en ali drugi način izkazali sožalje, bom ohranila za vedno hvaležen spomin in ohranila ta imenik ter bom skušala ob priliki vračati z naklonjenostjo vsem. Gotovo sem hvaležna tudi časopisom, ki so prinašali v novicah poročila in naznanila in mi tako prihranili delo in trud.
Nad vse sem hvaležna moji dobri sestri Rose Sintič, njenemu soprogu Josipu Sintiču in njiju hčerki Ermi za krasen venec, za sv. maše in pa za glavno pomoč, ki so mi stali ob strani v nepopisni težki uri in dnevih bolezni, ki je trajala leta, mesece in tedne. Ako se je pomotoma kako ime izpustilo, prosim, da se mi oprosti in se ravno tako lepo zahvaljujem.
Smrt je rešila njega trpljenja, meni je vzela ljubljenega soproga in mnogim pa največjega prijatelja. Ohranite mu vsi, ki ste ga poznali, najlepši spomin.