^ofltn n* pto&tna v gotovini Maribor, sobota 20. jdffta 1935 sev. 162 Le,olX' fXV' M. ' 1RIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Ur*:adjc. in danes spi ta projekt podonavske konference in podonavskega pakta trdno spanje, kakor toliki drugi z velikim tam-tainoni oznanjeni načrti. Namesto akcije za podonavski sporazum fa doživijo-,-,o vSe nekai drugega. Naša *0scaa Avstrija je skušala čisto onemogočiti vsak tab*5 promet r. nami, sledila Pfi ji je vssi ;-s pol poti rud! druga sose-'to — Madžarska. Skoraj istočasno je bil v Avsifiii razvila vi jen tudi zakon o i.-K-rtiii: HaVr.uržanov in zaplembi njihovega t-,r-:"-'.?er>ja. V zvezi s tem ie nenadoma r.t«'rotr ve kakšna velika razlag. Nekaterim bi bila tako ootreb-na obnovitev »svetesra rimskesra cesarstva« na Dunaiu v prvi vrsti zaradi te-"a. da se z niim oslabi ali če mosroče celo ubiie moč male antante in slovanstva v Podonaviu. Nameni so čudovito tasni in čudovit ie razvoj, ki nas je v nekaj kratkih mesecih nrivedei od nkci-'e za »nodonavslfi sporazum« med Tta-’5io. Avstrijo. Madžarsko Nemčiio ?n ",nvami male antante .do teh izjav. Ako Odpor do zadnje kaplje knri ABESINSKI CESAR BO SAM VODIL SVOJE ČETE. BORILI SE BODO VSI IN POMAGALE BODO TUDI ŽENSKE London, 20. jul. (AA) Neki ugledni abesinski dostojanstvenik je izjavil »Reuterjevemu« dopisniku, da bo vodil abesinski cesar sam osebno na belem konju svoje čete. V boj bo stopilo najmanj milijon ljudi, nekateri z modernim orožjem, drugi pa s konji in sulicami. I udi ženske bodo pomagale moškim v boju. Duhovniki bodo spremljali bojev nike in jih hrabrili k zmagi. Tako bo Abesinijfj našla eventuelna vojna z Italijo. V boju, ki ga smatra neizogibnega, bo padlo veliko število Abesincev, a po Rinilo bo tudi mnogo Italijanov. Abesin ski narod je fatalist in ne pozna strahot moderne vojne. V tem oziru je popolnoma indiferenten. Na vprašanje, kaj bo Abesinija ukrenila proti bombardira nju iz zraka, je izjavil, da ne bo storila ničesar. Kaj pa naj tudi bombardirajo iz zraka? Adis Abebo bodo najbrže izpraznili že takoj ob začetku vojne in prebivalstvo se bo zateklo v gore. Narava bo pomagala Abesiniji. Na vpra šanje, kakšni bi bili izgledi vojne, je od govoril, da bomo to videli. Ne zmaga vedno orožje, ampak včasih tudi bojev na moč čet. Na koncu pa je dejal: Ako evropske velesile ne bodo posredovale, bodo to same še grenko obžalovale. Ako se uresniči zavzetji Abesinije. bodo nastale resne reperkus\ie v Afriki, zlasti v Abesiniji. Ribbentrop pride v Pariz Pariz, 20. jul. Uradno se poroča, da bo izredni Hitlerjev poslanik von Ribbentrop prispel v Pariz v začetku prihodnjega tedna. »Oeuvre« poroča s tem v zvezi, da se bo ob tej priliki razprav Ijalo mimo vprašanja o omejitvi oboro zevanja na suhem tudi o vseh drugih vprašanjih, ki jih vsebuje znani london ski komunike od 3. februarja letos. Ribbentrop bo pa sprožil tudi vprašanje revidiranja mandatov v kolonijah, ki so nekoč pripadale Nemčiji, obenem pa tu di vprašanje posojila, ki naj bi ga Nemčija najela pri francoskih bankah. Mussolini ostane napopustljiv London, 20. jul. (AA) Angleški vele poslanik je zaprosil Mussolinija, naj do pusti javno obrazložitev italijanske teze o Abesiniji pred Društvom narodov ob priliki pripravljajočega se izrednega zasedanja. List pravi, da Mussolinijev odgovor še ni znan v javnosti, vsi znaki pa kažejo, da je negativen. Italija noče niti slišati o tem. da bi se zadovoljila samo z gospodarskimi koncesijami. A-besinija pa ne sprejme nič drugega. Raz voj razmer bo šel torej dalje svojo pot. Društvo narodov se bo sestalo najbrže 29. t. m. NEMŠKI PRINC MADŽARSKI KRALJ. BudimpeSta. 20. jul. Baseler National Zcituug poroča senzacionalno vest, da 'j? pruski ministrski predsednik Goring ob priliki svojega obiska v Budimpešti razpravljal o tem. da bi se na madžarski prestol postavil znani nacionalistični princ Avgust Wilhelm. IJTVINOV PRIDE V PARIZ. Pariz, 20. jul. Sovjetski poslanik Potemkin ie obiskal Lavala in razpravljal z njim, kakor se poroča, o prihodu Lit-vinova v Pariz. Litvinov se bo kot pred sednik sveta Društva narodov sestal z Lavalom še pred odhodom v Ženevo. Nekateri listi poročajo, da pride Litvi-nov v Pariz samo zaradi ratifikacije francosko-ruskepra pakta. /VKCHA LEVIČARJEV V FRANCIJI Pariz, 20. jul. Kakor je znano je oblast prepovedala manifestacije, ki se je pripravljala v Parizu na Opernem trgu. Izgleda, da bodo organizatorji skušali kljub temu manifestirati. Agitacijo so pripravljali levičarji, ki vodijo v zadnjem času zelo ostro agitacijo zlasti med poštarji, železničarji, delavci drž. podjetij ter učiteljstvom. KRIZA GRŠKE VLADE. Atene, 20. julija. Zaradi sporov z generalom Kondilisom in poljedelskim mi nistrom Teotokisom je odstopila Calda-risova vlada. »Hermes«. Enoletni trgovski tečaj. Slovenskega trgovskega društva v Mariboru vpisuje vsak dan od 10.—11. ure. Zrin-skega trg 1. Zahtevajte prospekte! Sprejemajo se tudi pismene prijave. Ant. Pud Le"3tov Enoletni tr^^ski tečaj v Mariboru. Vpisovanje vsak dan o J 10. do 12. ure sa v šolski oisarni, Vrazova ulica 4. Šolski programi brezplačno. . je bil odpor male antante proti obnovi monarhije s Habsburžani v Avstriji ali na Madžarskem doslej upravičen, je sedaj neobhodno in brezpogojno nujen. Po tem odkritju ne bo v državah male antante nikogar več, ki bi še utegnil misliti, da restavracija Habsburžanov ni tako važno vprašanje. Kajti nikakor ne smemo pozabiti, da se vloga Habsburža nov proti mali antanti in zlasti Slovanom tu ne zamišlja samo v kakšnih načelih. ampak tudi v dejanjih. V kakšnih, nam je te dni odkril vodja avstrijske Domovinske fronte polkovnik Adam v sicer skrbno zavitem, a za bistre glave vendarle jasnem stavku, da bi šele ob sporazumu podonavskih narodov lahko znova zablestela slava Habsburžanov v vsem starem sijaju. Pod tem »sporazumom« si pač ne moremo predstavljati prav nič drugega kakor prikrito željo za — obnovitev nekdanje, 1. 1918. pokopane dvojne monarhije! Kakor je pa »Prager Presse« pravilno ugotovila, da restavracija Habsburžanov ne bi prav nič preprečila »An-schiussa« in bi v tem oziru lahko bolela kdaj glava tudi Italijo. Francijo in Anglijo, tako ugotavljamo mi. da bi restavracija v cilju navedb »Politice« in »Resta del Carlina« zadela nekoč najbolj tiste, ki jo zagovarjajo, ker bi bil večni cilj Habsburžanov na Dunaju obnovitev tiste pokojne Avstrije, zaradi katere so šli v svetovno vojno in žrtvovali toliko mladih življenj, da jo razbijejo duhovi, ki bi jih s tem priklicali, bi pritiskali kot mora prav na njih prikli-catelje same! -r. Našimnaročni-kom in inserentom Zaradi stavke v tiskarnah, je mogel kakor smo že poročali, tudi naš list začasno skrčiti obseg in je zaradi tega iz* šel dva dni tudi z zamudo, tako da ga naročniki niso prejeli ob običajnem času. Težkoče, ki se morajo premagati, da listi sploh izhajajo, so ogromne in jih more docela razumeti samo kdor jih pozna. Upoštevati je namreč treba, da je to prvič, da naši listi kljub stavki grafičnega delavstva vendar izhajajo. Zlasti so pa bile velike prve težkoče, ki so v glavnem že odstranjene, tako ds se bodo razmere naglo Izboljšale in upamo, da bomo prihodnji teden že lahko redno izhajali tudi ako stavke še »e bo konec. Naročniki in inserenti naj blagovolijo to upoštevati in eventuelne napake in nerednosti tudi s tega stališča presojati. — Uredništvo in uprava »Ve-černika«. . Sokolski nastop v Poljčanah Sokolski nastop v Poljčanah. V nedeljo je imel Sokol Poljčane svoj V. telovadni nastop, ki je v celem prav lepo uspel. Na letnem telovadišču je zaživelo že predpoldne, ko so se vršile skušnje in še zadnje priprave za popoldanski nastop in veselico. Vreme je bilo ves čas najugodnejše, zlasti ob priliki popoldanskega nastopa, ki je pričel ob 16. uri. Nastopili so vsi oddelki pod vodstvom s. načelnice, učiteljice Mire Požegove in br. načelnika, učitelja Štefancioze ter s pomočjo vaditeljic Gašparičeve in Krajnčeve Tinice. Nastop je potekel prav gladko in je zadovoljil. Pod ugodnejšimi razmerami bi se moral seveda tekom let poznati napredek, ki tako ni bil mogoč. Poljčanski Sokol je stalno, od ustanovitve sem (leta 1930) občutil pomanjkanje sposobnih vaditeljev, sedanji čestokrat niso mogli biti kos svojim nalogam. Za nadaljnji razvoj in obstoj društva mu je zato potrebna v tehničnem pogledu temeljita preosnova, odnosno obnova. Pri nastopu so bili najštevilneje in z največ sestavami zastopani ženski oddelki, med tem ko so bili moški številčno zelo šibki. Pri nastopu so sodelovali tudi člani in moški naraščaj iz Loč. Njim in vsem. ki so posetili in podprli prireditev, med drugim tudi narodni poslanec konjiškega sreza g. Karl Gajšek, bratska zahvala. Po nastopu, ki je bil srednje dobro ob iskan, se je istotam razvila prosta zabava z ribolovojn, šaljivo pošto itd. Za okrepčila so skrbele v kavarni in slaščičarni naše požrtvovalne sestre Virto-va, Čerčkova in Kovičeva. Razen godbe iz Studenic je sodeloval nod vodstvom br. podstaroste Janka Živka tudi sokolski nevski zbor. Lahko rečemo, da je bil ne'deljski sokolski nraznik prav lepo in ugodno zakliučen. Zdravo! Velike tekme vojnih letalcev bodo od 1. do 6. septembra. Program je letos znatno razširjen. Vodstvo vojnega zra-koplovstva bo letos odbralo tekmovalce na podlagi poizkusnih tekem, ki bodo še ta mesec. Oni letalci, ki bodo dosegli prva mesta v poizkusnih tekmah, pridejo v noštev kot fp^tnovalci nri veliki!, prireditvah od 1. do 6. septembra. Dnevne vesti Fcrialni štipendisti za Češkoslovaško Na temelju odredb deklaracije o Šolskih in kulturnih’ stikih' me'd 'Jugoslavijo in Češkoslovaško je določil prosvetni minister za naše ferialno štipendiste na Češkoslovaškem med drugimi 'tudi prof. klasične gimnazije v Mariboru g. Jana Ščdivega. Šahovski turnir v Beogradu. Prckinjc na partija Trifunovič dr. Astaloš Se je končala z zmago Trifunoviča. .Včeraj dopoldne sc je pričelo 11’. kolo in je Tot porazil Tomoviča, Pirc Filipoviča, Bro-der in dr. Kalabar pa sta remizirala. Ostale partije Še niso končane. Stanje po 11. kolu: Pirc 8 in pol, Kostič, dr. Trifunovi in Konig 7 in pol (1), Šrajbcr 7 (l), Brodcr in Tot 6, Vukovič 5 (1) itd. Znižana voznina za upokojence. S posebno odredbo je bil spremenjen pravil nik o znižani vožnji na železnicah, tako da se prizna vpokojencem in njihovim rodbinam odnosno vdovam pravica 'do .M-kratnega potovanja na leto po rezijski ceni. Železniške direkcije bodo iz dale osebam, ki prihajajo v poštev, še po en blok po 12 letnih železniških voz nih kart. V čevljarskih trgovinah' uro več po čitka. Hvalevreden je pristanek lastnikov trgovin s čevlji ob' Gosposki in Slo venski ulici ter Aleksandrovi cesti, da se do konca juljia in od 10. do 30. avg. odpro trgovine popoldne šele ob 15. uri. Omenjeni pristanek predstavlja važen socialni akt, ki dokazuje uvidevnost iu širokogrudnost od strani lastništva, saj je popoldanska urica počitka v dnevih pasje vročine nameščencem zelo dobrodošla. Omenjene trgovine sc zapro ob običajni uri. Kaj če bi sledile tudi trgo-vine iz drugih področij? ,i A.kAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA Dr. med. Metod Špindler ne ordinira od 19. julija do 19. septembra 1935. rVTVVVTVVVTTTVVTVVVTVVVTVVVV Uprava državnih monopolov bo od 5. do Iti. septembra tl. dala v promet po sebne izložbene cigarete »Vardar« in Drina«. V tem času bo v Ljubljani jesenski velesejem z veliko Jadransko razstavo in pa kongres Jadranske straže. Te specijalitetc se bodo prodajale samo na prostoru velesejma, in sicer po zavadni ceni »Vardar« iu »Drina« cl-gri ret. Mojstrska izpitna predavanja. Mari-horska poslovalnica zborničnega obrt-i'pospeševalnega zavoda otvori v pone 'Mjek due 22. t. m XFV. tečaj mojstr- ■ Uh izpitnih predavanj. Predavanja sč • j Xe v deški meščanski šoli v Krekovi ;ci. Začetek ob' po! 20. uri. Kdor še : vpisan, se iahko pred začetkom prve •a predavanja še prijavi pri predavate-uii Predavanja bodo obsegala vse pred '"•'te, ki in v kolikor se izprašujejo pri 'mojstrskih izpitih In so potrebni vsa-mu rokodelskemu mojstru. Predavala so brezplačna in bodo trajala prir 'dižno IS ve,Serov. Dostop imajo rokodelski mojstri in pomočniki obeh spolov. Veslačem v Mariboru. Ker sc bodo o priliki letošnjega »Mariborskega tedna«1 ' tile v Mariboru na Dravi veslaške '.me za prvenstvo dravske banovine, poziva Mariborski veslaški klub, da sc \ veslači, ki nameravajo tekmovati, ■ nruo udeležijo sestanka, ki bo v nc-''tjo‘,21. julija ob 15. uri popoldne na Mariborskem otoku na tribuni. Ta se- 'anck jc strogo obvezen za vse vesla-'''-tekmovalce 1 Namen sestanka je na- ■ ančna določitev tekmovalnih prog (Fala--Maribor in Maribor—otok—Maribor! "lava tekmovalnega reda in seznama '.slačev tekmovalcev ter primeren r• anitck o razdelitvi tekmovalnih nagi ati. Tekmovati bodo smeli samo veri-' •irani tekmovalci Kajaške zveze. Pred Hana sta stroga disciplina in red. Delo dobe. Mariborska Borza dela išče več tkalskih mojstrov. Vse podrob ne informacije pri borzi v Gregorčičevi ulici. Mariborski denarni zavodi poslujejo v času od 22. julija do konca avgusta za stranke le od 8. do poi 13. ure. Popoldne odpade tudi interno delo. Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo v Mariboru. Vodstvo ponavlja svoj razpis zaradi vpisovanja. Vršilo se bo na mestnem poglavrstvu od 1. do 20. avgusta t 1. vsak dan od 10. do 11, ure dopoldne. Za vpis so obvezni vsi vajenci in vse vajenke, ki še nimajo 1,8 let ali nimajo še odpustnice obrtne nadalje valne šole. Za vpis je treba zadnje izpričevalo in običajno .vpisnino. Nepravo časno priglasitev bo treba opravičiti; zamudniki bodo kaznovani po pravilniku. Sokolsko društvo Maribor II. Pobrežje priredi dne 4. avg. 1.1. veliko narodno veselico na svojem letnem telovadišču. Vse goste bomo skušali zadovoljiti s pestrim sporedom, ki bo obsegal vesele telovadne in odrske točke. Plesalcem bomo pripravili plesni oder in godbo na pihala. Za žejne in lačne bodo skrbeli naši člani in članice. Vstopnina bo le 2 Din, ostale cene pa zelo zmerne. — Pridite torej dne 4. avgusta prav vsi na naše lepo »letno«, kjer Vam bomo nudili prav vse, kar Vam srce poželi! »Mornarska sekcija Jadranske straže« v Mariboru vabi članstvo in njih svojce, da se udeleže dne 21. julija t. 1; izleta na Boč. Člani po možnosti v kroju. Zbirališče ob 9. uri na Trgu svobode. Vožnja tja in nazaj samo Din 10. 'drovi cesti in dvorna Vidmarjeva lekarna »Pri sv. Arehu« na Glavnem trgu. Na meji ustreljen je bil znani tihotapec Franc Rojs iz Krčevine pri Mariboru. Rojs je nameraval v četrtek zvečer ^skrivaj prekoračiti avstrijsko mejo pri Št. liju, pri tem pa je bil zasačen od avstrijskega financarja. Ker na klic »Stoj« ni hotel obstati, marveč je zopet bežal proti naši meji, je avstrijski fi-nancar uporabil orožje ter Rojsa ustrelil nekaj korakov od mejne črte na avstrijskih tleh. Poklicali so sicer zdravnika iz Špilja, toda bilo je že prepozno, ker je med tem. Rojs izdihnil. Smrt neznanega dečka v potoku Ra-dolna. Pri Sv. Lovrencu so našli že pred tedni truplo neznanega dečka, ki je bil star 12 do 14 let. Identitete pa do danes še niso mogli ugotoviti. Deček je imel na sebi le kos modrega predpasnika. Najbrže je bil utopljenec pastir ček. Kdor bi kaj o.njem vedel, naj to sporoči orožniški postaji v Sl. Lovrencu na Pohorju. Naplavljeno truplo. V Melincih pri Črenšovcih je Mura naplavila moško truplo, ki je bilo po vsej verjetnosti že dober teden v vodi. Utopljenec je bil okrog 35 let star, do 187 cm visok in precej dobro razvit. Tudi je Mura na- plavila truplo neznane,’ 25 do 28 let stare, 165 cm visoke utopljenke, ki je bila že 14 dni v vodi. Zenska je imela na sebi karirasto obleko in srajco iz be PR! ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI prirodne vzeti zjutraj na prazen želodec čašo Franz Josefove grencice 11 od 3. do 11. avgusta 1935 Revija nacijonalne produkcije. Tekstilna razstava, splošna in duslrijska, velika obrlna, vinska, vrtnaiska. fotoamaterska velika razstava slovenske umetnosti, propagandna, t*rističn td. - 3 —4. avgusta 1935 mednarodni plesni turnir in III- drž razstava Čistokrvnih psov- - 9—11. avjusta 1935 plavalne in skakalne tekme na Mariborskem otoku-50% popust na železnicah od 1. avgusta do 15. avgusta 1935 Registrirano od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. Delavska godba tovarne Ehrlich priredi 21. t. m. v vseh prostorih Gambri-nove dvorane veliko ustanovno veselico. Na sporedu ples, nagradno kegljanje, annjrikanski zapor itd. Veselica bo ob vsakem vremenu. Vstop prost. Za obilno udeležbo vabi odbor. Pevski odsek »Drave« se tem potom najtopleje zahvaljuje vsem darovalcem dobitkov za ribolov, s katerimi so podprli nedeljsko prireditev v Pekrah. Vrtni koncert v gostilni Lcbe, Razvanje. Godba Wergles. Gostilna VVcber, Pobrežje, v nedeljo velika vrtna veselica. Gostilna »Framska kapljica«. Mlinska ulica 15, vabi na divje race in prvovrstna pristna vina. 331 kosil je včeraj izdala Javna kuhinja v vseh svojih razredih. Radio Ljubljana. Spored za nedeljo 20. t. m.: Ob 7.30 predavanje, 8. Magistrov trio in plošče, 8.50 čas, poročila. 9. versko predavanje, 9.15 prenos cerkvene . glasbe iz trnovske cerkve, 10. Veseli'program, 11. prenos koncerta vojaške godbe, 12.30 čas, obvestila, plošče, 16. plošče, 16.15 predavanje, 16.30 mandolinistični seks tet, slovenski vokal ni kvintet in plošče, 19.30 nacionalna u-ra. 20. čas, poročila, spored, obvestila, 20.15 klavirski solistični koncert. 22. plošče, 21.30 čas, poročila, vreme, spored. 21.45 prenos iz kavarne Zvezde, 23. plošče. Nočna lekarniška služba. Jutri v nedeljo bosta imeli nočno lekarniško službo Maverjeva lekarna »Pri zamorcu« v Gosposki ulici in Albanežeieva lekarna »Pri sv. Antonu« v Frankopanovi ul. V ponedeljek 21. t. m. pa Sira kova lekarna »Pri angelu varhu« na Aleksan- KINO GRAJSKI KINO Od sobote dalje veliko seozacijonelno delo: BOSAHBO (Upad v džunglo). Velefilm kakršen še ni bil v Mariboru. Pri vseh večernih predstavah velikomestni verjete uloški POZiV! Iz raznih anonimnih dopi.soy, ki so bili naslovljeni na mene, sem povzel, da zlorablja neznana mi oseba v Mariboru moje ime in poklic za razne nedopustne namene. Pozivam javno vsakogar, ki kaj ve o tem ali sc čuti od dotične osebe prizadetega odnosno oškodovanega, da se zglasi pri meni v moji pisarni. Sodna ul. št. 14, da rni da potrebna pojasnila radi progona dotične osebe. V Mariboru, dne 19. julija 1935. Dr. Fanincjer Rihard, advokat. lega platna, a bila je brez obuvala in brez nogavic. Za identiteto obeh se zanima orožniška postaja v Črenšovcih. Kratka je bila svoboda, fz kaznilnice v Sremski Mitroviči je pred tremi tedni pobegnil 35-letni Mihael Obrul, ki je bil zaradi uboja obsojen na 6 let težke ječe. Zbežal je zopet v naše kraje ter se klatil po Dravski dolini. Pretekli torek so ga orožniki zasačili pri Holmcu. Ko pa so ga nameravali orožniki aretirati, se je Obrul postavil v bran' ter z žepnim nožem ranil orožnika. Po kratkem boiu pa je bil zločinec premagan ter so ga spravili v zapore sodišča v Prevaljah. Aretiran, žepar* Ko je danes dopoldne nameravala neka gospodinja na trgu nakupovati perutnino, je čutila, kako je neki moški segel po njeni denarnici in jo nameraval izmakniti. Gospodinja je zakričala in držala žeparja za roko tako dolgo, dokler ni prišel stražnik, ki ga ic aretiral. Na policiji so v njem spoznali zloglasnega žeparja 28-letnega Fr. Topleka iz Čakovca. Pri njem so našli okrog 200 Din, ki iih je najbrže ukradel. Nepošten vajenec. Pri pekarskem moj siru Ivami Štruclu v Slov. Bistrici je bi! zaposlen kot vajenec 17letni Karol K. Pred dnevi ga je gospodar poslal s košaro peciva v Tinje, kjer je bila cerkvena slavnost. Fant je sicer pecivo razprodal, denar pa je zapravil in ima mojster okrog 200 Din škode. Drzen tat. Sinoči okrog 23. ure je noč ni čuvaj pri tvrdki Doctor in drug na Ruški cesti opazil nekega moškega, ki sc je; skril na strehi. Ko ga je pozval naj stopi s strehe,'pa sc je moški pognal v beg in je skočil z delavnice na Ruško cesto. O tem je bila takoj obveščena policija, ki je kmalu zatem na Kralja Petra trgu ustavila nekega moškega, ki se je sumljivo obnašal. Pri konfrontaciji z nočnim čuvajem ■ ga je spoznal za moškega, ki se je nameraval skriti na strehi delavnice. Ko so še pogledali na streho, so tam videli ležati zavitek, v katerem je bilo razno tekstil no blago v vrednosti nad 3000 Din. katerega je nameraval moški, ki je bil uslužben kot delavec pri tvrdki, odnesti. Pri hišni preiskavi pa so našli razno blago, ki ga je nepošten delavec že poprej ukradel na isti način. Pri zaslišanju je svoje grehe priznal. Oddali so ga v zapore tukajšnjega sodišča. Beg od doma. Danes dopoldne se je na policiji zglasila! zasebnica Marija Kai slova, ki je povedala, 'da je njen 131etni sin Ferdinand včera'j zjutraj odšel od doma in se do danes še ni vrnij. Deček je svoji materi povedal, da se gre kopat v Dravo. Deček je oblečen v rjave kratke hlače in modro majčo. Kdor bi o njem kaj vedel, naj sporoči predstoj-ništvu mestne policije. Ogenj. V Trimlinu pri Dol. Lendavi je zgorelo posestniku Jožefu Šilu stanovanjsko poslopje. Škoda znaša okrog Din 10.000. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 25.4 stopinj C nad ničlo: minimalna temperatura je znašala 14.6 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 19 stopinjah' 438.2, reduciran na ničlo pa 435.9; relativna vlaga 78; včeraj je padlo 9.8 mm 'dežja; vreme je jasno in tiho; vremenska napoved napoveduje stalno vreme. Sprejmem za gostilno dobro, pridno kuharico. Vprašati v gostilni »Dalmatinski vinski hram«, Vetrinjska ulica št. 2. 1. Kapitanovič. 3181 Šestindevetdesetletnica Rockefellerja. John Rockefeller je te dni proslavil svoj 96. rojstni dan. Proslava se je vršila v Lakewoodu, v državi New Jersey. Zdravniki so aBOtov*, da je njegovo zdravstveno staaife mnogo bolje od lanskega. 19 zob ima še popolnoma zdravih. Kralj petroleja je zadnje čase zelo vzljubil 4-letno hčerkico svojega šoferja in je ves srečen, kadar jo lahko v svoiem naslanjaču opazuje kako se igra pred njegovo hišo. Moderni roparji. Neka četa profesionalnih roparjev v Long Brandtu v Kaliforniji je ukradla, na obali motorni Čoln in napadla plavajočo igralnico pod imenom »Monte Carlo«,ki je stalno usidrana 8 milj daleč od kalifornijske obale. Oboroženim ž avtomatskimi puškami in obdanim z gosto meglo se je modernim roparjem posrečilo napasti »Monte Carlo«. Igralci so morali držati roke v vis, roparji pa so jim med tem odnesli ves denar in nakit v skupni vrednosti nad 32.000 dolarjev. Smrt naš&tarejšega lovca v Angliji. V 82. letu je umrl v Londonu lord Danesfort, katerega so smatrali za naj- " starejšega lovca v Veliki Britaniji. Njegov oče je bil angleški škof. Lord Danesfort je imel za svoj šport deset lovskih psov in ga je tak šport stal mnogo denarja. Pred 20. leti je podedoval od neke vdove 40 tisoč funtov šterliugov. Bila tnu je popolnoma neznana in m nikoli pričakoval kakega premoženja. Pozneje se je ugotovilo, da je bila mlada vdova vanj zaljubljena in rmi je po smrti izročila vse svoje premoženje. Poginilo is štiri milijone ovac. V Avstraliji, in to v Weasto.ro Oueens landu je poginilo zaradi pomanjkanja vode v zadnjih štirih mesecih štir milijone ovac. Dežja ni bilo preko 18 mesecev in so se posušili vsi potoki in izvirki. Pred dnevi pa je pričelo deževati, kar je pravo zlato za tamkajšnje pastirje in številno čredo. Maribor, 'dne 20. julija 1935 ^ tUSSOB Mariborski »V e č e r n ? k« Jtiirai. E-MzrMMTi j.m JiftM r;vw\V.W?t'XWV»W Stran 3. 0 Maribor vendarle gradi USPEŠNO REŠEVANJE STANOVANJSKE KRIZE — TUD! NA DESNEM DRAVSKEM BREGU SE ŽIVAHNO GIBLJEJO — VEČ DVO- IN TRONAD-STROPN1H STAVB — KAJ BO S HOTELOM V PALAČI POKOJNINSKEGA r"',, ZAVODA? Letos se- ie napovedovala izredno sla ba stavbna sezona, če upoštevamo tež ke razmere, v katerih živimo, pa vendarle ne bo ta gradbena bilanca tako slaba, kakor' je prvotno izgledalo. Zdi se, da nam bo letošnje leto dokončno Prineslo občutno Ublažitev stanovanjskih prilik, ki so ves čaš po vojni onemogočale zanesljivo konsolidacijo ter ureditev na našem stanovanjskem trgu. Melika 'stanovanjska hiša tovarnarja H- NVogererja je dograjena. Tudi trinad ^ropna stanovanjska hiša, ki jo je v Vrazovi uljč.i .postavilo gradbeno podjet 3'e inž. Jeleiiec in Šlajmer in ki jo je pred nedavnim kupil' mariborski odvetnik dr. Juvan, bo iiudila strankam moderno u-reiena stanovanja. V Prešernovi ulici bo vstala trinadstropna stanovanjska hiša ^r- R. Mikuža.na voglu Aleksandrove ceste in Cvetlične ulice raste v naglem tempu Štirinadstropna stanovanjca in poslovna hiša našega »selfmade-mana« .Frana Batjela, zunaj ob križišču Vrtne. in Gosposvetske ulice pa se bo Postavila dvonadstropna stanovanjska hiša gospe Angele Dergančeve. Pri tem niso vštete številne manjše stanovanjske hiše posameznikov ob Joštovem posestvu in. drugih gradbenih centrih s čisto novimi mestnimi četrtmi. Računati ie, da bo v teh novih stanovanjih na levem dravskem bregu našlo zavetja najmanj 50 družin. Pa tudi na desnem dravskem bregu Se gradbena akcija v živahnem poteku. V vprašanju so predvsem hotelski prostori hotela v palači Pokojninskega zavoda. O zadevi se je razpravljalo na °edavni seji tukajšnjega sosveta Pokojninskega zavoda, ki se je je udeležila tudi ljubljanska, eksekutiva s predsednikom dr. Baltičem na čelu. Prevladalo je mišljenje, da. naj se hotelski trakt po možnosti proda. Za primer, ako bi to ne bilo mogoče, pa naj se dosedanji hotelski prostori preuredijo v manjša družinska stanovanja, odnosno stanovanja za samce, ki bi naj bila tako urejena, da bi bila ureditev prilagodena potrebam in željam na ta stanovanja reflekti rajočih samcev. Ureditev teh samčev-skih stanovanj naj bi predvidevala tudi kopalnica pri vsakem samčevskem stanovanju. Tudi »zunaj na’ magdalenski periferiji je živahno. Aljaževa ulica: sestre Belo-glavec so si postavile lepo stanovanjsko vilo, v novogradnji so hiše brivskega mojstra A. Radoliča, lična je stanovanj ska hiša zakoncev Merlini, celoti tpri-merno zamišljena je vila Ane Hobaher-jeve. V Beograjski ulici: poleg drugih iniciativnih zasebnikov sta se uvrstila tudi gg. Janko Križan in Matija Šmid, ki sta pomnožila število enonadstropnih stanovanjskih hiš v tem mestnem predelu. Priključuje se še kroj. mojster Matevž Šmid s svojo vilo. Tudi na Teznem ne mirujejo: gostilničar g. Marin je razširil svojo hišo v stavbo, ki bo lep okras tezenske Maistrove ulice. 2e pri površnem pregledu gradbene akcije, ki je v živahnem uresničevanju, moremo predvideti, da ne bodo odmevi tega marljivega zidanja ostali brez primernega in pričakovanega učinka na ma riborskem stanovanjskem trgu. Upati pa je tudi, da bodo najemninske cene Šle nizdol in s tem razbremenile mariborske stanovanjske najemnike pri velikih zneskih, ki gredo na račun žal še vedno visokih najemnin. V kralfevsivu LEPOTE »VZHODNEGA KI VODIJO NANJ IN Z Ko izstopiš na postaji Kostrivnica-Podplat, te globoko prevzameta lepota kraja in mir, ki Vlada v okolici. Prvi pogledi ti obvise na skupini gozdnatih hribov in hribčkov, sredi katerih domuje veličastni Boč, takoimenovani »vzhodni Triglav«. Napis »Kostrivnica, Kostriv-niška Slatina«, razpet čez cesto pri Bra-čunovem hotelu ter tablice in markacije Slovenskega planinskega društva jasno pričajo, da je doslej še vsak potnik z lahkoto našel pot na Boč in nazaj. Po četrturni hoji prispeš do majhne naselbine, nato pa do dveh stolpičev, ki popotnika kaj rada potegneta za nos* misleč, da sta ostanka trdnjavskih naprav. Kaj še! V njunem okrilju izvira čudodelna voda, in če si ž njo ohladiš radovednost in nestrpnost) je vse zopet v redu, zlasti še kadar zavohaš ogljikov dvokis. ■ Z božjim darom osveženega te popelje cesta v Kostrivnico na romantičnem holmcu. Od tod dalje vodi.najlepša pot spočetka po ravnem do »črne šole«, nato se pa leno zvija po solnčni vzpetini med molčečimi zidanicami, ob robu vino gradov, ali pa po senci kostanjev, orehov ter drugega drevja, ki je povezano v znak boja za obstanek z žilavim srobot jem. Tu se prav za prav pričenja gorska samota, polna mikavosti in življenja nepisanih, a večnih zakonov. Bister opazovalec, oproščen vseh spon vsakdanjih predsodkov, se bo nehote znašel v globokem čudu prirode in se rešil vsaj za nekaj trenutkov svojih tegob ob črpanju novih sil iz neskončnega bazena vse obsegajoče sile. Pogled pre- TRIGLAVA« IN POTI, NJEGA. ko zelenja vznoŽnih hribov v daljavo je pa že tu tako divno lep, da se splača tista pot do tja. Pol kilometra pred Sv. Miklavžem si v odseku, kjer si je uredila narava sama naravni park, ki mu pravijo domačini in turisti po slavnem ameriškem parku »Yellowstone«. Boginja planin ga je izpopolnila z vrtičem, katerega obsiplje z rododendronom, velikonočnico, planinskim klinčkom, sviščem, hribovsko reso in tako prijetno dišečim gorskim rožmarinom. Za ovinkom »Yellowstonea« leži dokaj dosežna planota s pašniki in njivami. Sem doli se smeje Boč poleti rajajoči mladini šolskih izletov, pozimi pa neumornim ljubiteljem belega športa, kadar se prekucavajp v gubah njegove odeje. V gornjem delu »Ravnega« kraljuje že nad 500 let interesantna cerkvica sv. Miklavža. Stoji na srčkanem holmcu tik 15 m globoke vrtače, ki tvori s podzemsko jamo »Balunjačo« svojevrstno poglavje zgodovine našega planeta. V neposredni bližini je poleti in pozimi odprta restavracija SPD, katero je v zadnjih 5. letih obiskalo že nad 25.000 planincev. Pač zgovoren dokaz, da je Boč biser naših gora! Ko se pri restavraciji nekoliko odpočiješ, naskočiš pot proti vrhu Boča (1000 m). Počasi, pa sigurno prideš po senčni poti v dobri pol uri do planinskega zavetišča na grebenu, od tu pa v štirih minutah do 16 m visokega stolpa, ki te prijateljsko opozori, da si zbereš živce, sicer se prekucneš po njegovih stopnicah.. V čistem ozračju se ne boš mogel do-velj načuditi ogromnemu, očarljivemu razgledu. Sanjavo boš zajadral tla do Amerike, Azije in Afrike ... Dolgo bi moral križariti po božjem svetu, če bi hotel kje drugje doživeti kaj tako popolnega. Po božanstvenem užitku, po tihem slavospevu hvaležnosti Boču in naši lepi do m o vini, daš slovo očaku Panonije in se ves prerojen vrneš proti domu po isti poti, ali pa jo mahneš proti Rogaški Slatini, Poljčanam ali Studenicam, kakor pač kaže. Bila stezica katerakoli, vsaka ti bo prišepetala, kje zopet lahl^o poiščeš novih moči, kadar bo tvoja duša izmučena. Tudi ne bo nikomur žal, ako jo mahne v smeri proti Gornjemu Gaberni-ku. Ta te povede po džungelskem klancu mimo rogaškoslatinskega vodovoda do najboljše točke slatine »Aleksandrov vrelec«. Ako se v Gornjem Gaberniku malo pozanimaš, te prijazni »čika Stevo« ročno posluži s kozarcem slatine v spomin, z vabilom, da se kmalu zopet vrni v kra ljestvo Boča, gotovo pa 21. t. m. ob priliki boške proslave pri Sv. Miklavžu, o-ziroma 28. t. m., če prvikrat vreme ne bi bilo ugodno. — Z. K. NAZADOVANJE PORODOV V EVROPI Sedaj ni Francija več na zadnjem mestu, ampak Švedska. Neki francoski higienik objavlja veliko in natančno sestavljeno statistiko o nazadovanju porodov v evropskih državah. Statistik pravi, da danes ni več Francija tista dežela, ki je bila pred leti znana kot dežela najbolj nazadujočih porodov. Njeno mesto zavzema sedaj Švedska. Med tem ko pride v Franciji na tisoč prebivalcev 18.07 novorojencev, jih pride na Švedskem na isto število komaj 17.05. Temu dejstvu se je treba tembolj čuditi, ker Švedska ni ne revna ne demoralizirana, niti ne degenerirana dežela. — Švedi so priznani športniki. Edini razlog nazadovanja porodov na Švedskem bi bil torej ta, da se je prebivalstvo polenilo in daje pred nost življenjski udobnosti. Kar se same Francije tiče, je treba povedati, da ne zaostaja glede števila porodov skoraj nič za Anglijo. Kmalu za njo pa prideta Belgija in Nemčija. V nemških deželah je problem naraščaja prav tako akuten, kakor na Francoskem. Pred 25. leti je beležila nemška statistika na tisoč prebivalcev 35.7 otrok na leto, danes je pa padlo to število že na 20.5. Tako se Evropa sama po sebi decimira in ustvarja neko praznoto, katero bodo v najkrajšem času izkoristili zdravejŠi narodi, mogoče prav tako zelo podcenjevani Azijci. SidaSitoMiM Marij skalan ROMAN »Dobro, naj bo tako, ako hočeš, toda Potem bi se bili. morali otresti tiste prazne prerodne romantike, ki je prav tako prazna, ko morska, pena. Po mojem je vsak narod indiyidij zase, pa naj ima tu di še toliko, sorodnikov. Učiti se moramo pri Germanih in Romaftih, ki ne poznajo nobenega nerealnega, če hočeš neuresničljivega Vsegermanstva ali vse romanstva. Pa tudi Čehi, Poljaki, Rusi itd. bi pozabili v hipu na vse »slovan-stvp«, ako bi bili postavljeni pred alternativo: propast v družbi Slovanov ali obstoi ločeno od njih.« »To ni noben argument proti slovanski misli in čustvovanju,« je ugovarjal Petrovčič. »Take alternative še ni bilo in je menda tudi nikoli ne bo. Sicer se Pa Slovenci ne moremo meriti ne s Čehi ne s Poljaki in še mani z Rusi. Tale naša peščica, razsekana na troje, s komaj za dlan velikim Svobodnim prostorom ♦med Rakekom in Št. lijem ne more ži-veti življenje čeliov, Poljakov, Rusov ali kogarkoli. To so megalomanske fantazije, ki bi nas, ako bi kdaj zmagale, v tistem trenutku uničile.« ■>Brcz ugovora,« je dejal Branko in 15 ostali so pritrdili. »Strinjam se z vami - popolnoma,« je dejal sodnik. »Večno ista papigovska argumentacija. In prav to je, kar še bolj potrjuje mojo prejšnjo potrditev. Slovenci se tako nikoli ne afirmiramo.« »Ako je ta »papigovska« argumentacija večna, potem je že v tem najboljši — še več — neizpodbitni dokaz, da izvira iz nekih' realnih temeljev in je ■— pravilna,« je dejal sodnik. »Mi mladi pa bomo dokazovali, rda je napačna,« se je vmešal živinozdravnik. »Mladi? S kakšno pravico govorite v imenu vseh mladih, gospod Soršak?« je ugovarjal pristav.« 'Jaz sem tudi mlad. pa ne mislim tako, kakor vi in Branko. In takih' kakor sem jaz je na 'tisoče, sploh 'dosti več kakor vas.« Tako mislite vi, gospod Petrovčič, ki bi vam dejal, če ne bi bili Primorec, da ste se rodili v štiridesetem letu starosti in iih imate sedaj že sedemdeset. Te ga vam ne rečem samo zaradi tega, ker vem, 'da gledate na vse probleme samo s stališča slovenske mentalitete v se- danji Italiji.« »Proti temu odločno protestiram,« je dejal pristav in se jezen dvignil. »Kaj?« je vzkliknila Sida, ki je z enim ušesom napol prisluškovala pogovoru f moških. »Gospod Petrovčič se je rodil šele s štiridesetim letom? Kako je pa to mogoče?« Sida se je zasmejala tako vedro, kakor že ves čas po materini smrti ne več. In njen smeh je prešel naenkrat na vso družbo. »Gospodje,« je dejala Sida, ko se je smeh polegel, »mar ne čutie, kako prazni so vaši prepiri? Gospod sodnik in gospod pristav ne bosta prepričala gospoda Branka in gospoda živinozdrav-nika in tudi ne narobe. Pustite prepir! Po mojem mnenju bo razvoj časa rešil sam vsa ta vprašanja.« »In v naš prilog,« je vzkliknil Branko. »Nikoli,« je ugovarjal Petrovčič. »Zato bomo že mi poskrbeli,« se je vmešal živinozdravnik. »Gospodje,« se jc dvignila 'Jasna, »Sida je pravkar povedala, da pripravljajo v Rušah neko ljudsko igro na prostem. Uprizorili jo bodo v kratkem sredi gozda nad vasjo. Režira ljubljanski operni pevec Vekoslav 'Janko. Predlagam, da sklenemo že sedaj, da si skup-. no ogledamo ta zanimivi eksperiment, iSe strinjate?« . J.r^. Ta vest je zlasti Branka tako razvnela, da je pozabil na svojo politično debato in pričel pomenek o gledališču in umetnosti sploh. Ko se je potem Sida že proti večeru vračala domov, je bila dosti bolj vedra, kakor prej. Čutila je, da se ji polagoma vrača ravnotežje, ki ga ji je bila porušila materina izpoved in smrt. Srečanje z zdravnikom jo je navdajalo e;io z ne ko razigranostjo in tihim, dasi še ne čisto zavestnim ugodjem. »Življenje gre svojo pot...« 'je vzklik nila pred se. »Živimo ga vsak zase na svoj način. Uboga mama, kako črno Je videla vse. In še meni bi bila kmalu vcepila v dušo ta strašni, moreči mrak. Silanovi smo prekleti... do četrtega kolena... Praded je bil ropar... Ako bilo vse to res, bi ga bili spričo tistih' govoric zaprli in obsodili. Ker ga niso, je dokaz, da ni bil in je vse le izmišljotina zavisti. Pa tudi če bi bilo res, kaj se vse to mene tiče. Med menoj in tisto 'davno preteklostjo ni prav nobene zveze in nobena odgovornost ne teži moje duše. Čista sem. Kdo mi more odreči pravico do življenja? Pred menoj je še in čaka kakor glina kiparja, da ga sama oblikujem in mu dam tisto podobo, kakor mi jo narekuje nrav mojega bitja. In — oblikovala ga bom, oblikovala z močno silanovsko roko.« v lattnl novi palail na oglu Gosposke - Slovenske ulite Centrala: MARIBOR Ameriški sladkosnedneži in žabe. V zadnjem času je postala v Ameriki kot specialiteta sladkosnednežem žaba. Vsi newyorški hoteli in restavracije morajo imeti na jedilnem listu zabeležene žabe, pripravljene na razne načine. Na prvem mestu so ocvrta žabja bedrca. Poizvedovanje po žabah je tako veliko, da se je ustanovilo društvo za gojenje žab. Farmarji imajo mnogo delo z lovljenjem žab, ki jih potem drago prodajajo društvu ali direktno v restavracije. Gradnja ameriške mornarice. Predsednik Združenik držav Severne Amerike Roosevelt je podpisal predlogi za povečanje ameriške mornarice. To je največji proračun vojne mornarice v Zedinjenih državah, ki je izvršen v času miru in znaša 400,000.000 dolarjev. Predvidena je gradnja 24 novih vojnih ladij in 555 letal. Leta 1942. bo imela ameriška vojna mornarica nad 2000 vodnih letal. Korespondenca Roosevelta. Predsednik Zedinjenih držav Severne Amerike Roosevelt prejme vsak dan po vprečno 50.000 pisem in brzojavk. To je največja dnevna korespondenca na svetu. Vsi tajniki, pisarji in tipkarice se ukvarjajo z odpiranjem pošte in z od- govori. Večina ljudi odgovor niti ne dobi. Ko je pa senator Huey Long pričel boj za razdelitev bogastva, je predsednik Roosevelt prejel 1,500.000 brzojavk in 750.000 pisem, v katerih so ga pozivali, da uniči predlog senatorja. Velika moderna stavba je na razpolago tajnikom in pisarjem, ki odpirajo in odgovarjajo na sprejeta pisma. Predmeti grofa Monte Christa. V zadnjem času se mnogo govori, da so korzijski ribiči našli v neki vdolbini porušenega dvora Monte Christa, junaka Dumasovega romana »Monte Chri-sto«, nekaj zlatnikov. Na ta način je zo- pet predrla legenda o predmetih, ki so zakopani pod ruševinami slavnega gradu. Te dni se bo podala k ruševinam ekspedicija, ki bo poskušala najti zgodovinske predmete. Upajo, da bodo našli tudi precej zlata. Arijski paragraf ined poštarji. V Nemčiji so odpustili iz državne služ be 9939 uradnikov, 130 pisarjev in 2188! delavcev zato. ker niso čisti Nemci, mar več Židje. V tem času so pa sprejeli v j državno službo 14 tisoč članov naciona! ; no-socialistične stranke. Mali oglasi Razno PREDELAVO MADR4C doma izvršuje ceneno Ferdo Kuhar, Vetrinjska ul. 26. 2049 JOS TICHY IN DRUG. Konces. elektrotehnnično po djetje, Maribor, Slovenska ul. 16, tel 27—56, izpeljuje elektroinstaiaciie stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga do kon-kurečnih cenah POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev, Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t. Železne zložljive, belo emaj lirane otroške posteljo, žični tapecirani vložki najceneje pri Novaku, Koroška cesta 8, Vetrinjska 7. 3193 Službo išče Slaščičar z obrtjo išče namestitve s 1. sept. proti nagradi. Ponudbe na upravo »Ve-černika« p. »Slaščičar«. 3186 Kupim Kupimo stroj (Universalma-scliine) s fiksnim električnim motorjem za reskanje, vrtanje in hoblanje obenem. Pon. na upravo lista pod značko »Stroj 34« . 3187 Sobo odda Lepo, solnčno, opremljeno sobo oddam. Razlagova 25, 1I„ desno 3188 Gospodu oddam lepo stanovanje z dobro hrano. Tatten bachova 16-111, vrata 19 3201 Veliko sobo s štedilnikom od dam prazno ali opremljeno. Zrkovska cesta 33. Pobrežje. 3211 Prodam Enodružinska hiša v Bistrici pri Rušah takoj na prodaj. Vpraša se pri Franjo Lampreht, Ruše. 3199 Marelice, lepe, ca. 600 kg, na prodaj. Senčar, Strigova, tel. St. 2. 3192 POSOJILNICA R. Z. Z O. P. MARIBOR, NARODNI DOM USTANOVLJENA LETA 1882 Stanje hranil, vlog blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din Sprejem* hranilne yloge na knjižice in ne tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje Stanovanle Oddam stanovanjc. Vprašati Viccl, Gosposka ul. 5. 3190 Lepo, veliko stanovanje, soba in kuhinja, takoj oddam. Studenci, Aleksandrova c. 17 pri tnalem mostu. 3206 Eno- ali dvosobno stanovanje parketirane sobe, z balkonom v I. nadstr., Studenci, Ciril-Metodova ul. 17, nasproti po šte oddarn s 1. sept. Pojasnila da lastnik hiše Josip Hu ber, Maribor, Trg svobode 3 3205 Vpokojencl! Za novo zgradbo pri Pekrah se iščeta zakon ca brez otrok s 1. avgustom kot najemnika. Stanovanje Proti malini delom pri vinl-čariji. Ponudbe pod »Pekre« na upravo lista. 3198 Oddam novo parketirano stanovanjc s 1. ali 15. avg. Tomanova ulica I. 3209 Stanovanje oddam. Studenci, Cankarjeva ulica 5. 3213 Boljše dekle, pridno, snažno in pošteno za hišna dela in pospravljanje sob, z dobrimi izpričevali, se takoj sprejme Naslov v upravi. »Večernika« 3213 Posest Novazgradba, 2 sobi, kuhinja vrt, 35.000. Lepo gozdno posestvo, 36 oralov z mlino<-lvišo, 65.000. Hiša v mesta z lokalo, 5 180.000 Din. Po' »Rapid«, Gosi’r Učilišče sečni trgovski tečaji. Tečaji za nemščino. Pismeni pouk v trgovskih predmetih. Pro-snekt zastonj. — Vpisovanja " vno. Začetek 2. ser' " Maribor. Krekova popravne izpite poučuje' iesor srednješolce zlasti latinščine, grščine franco :ine, slovenščine in nemšči- ne. Naslov v upravi »Več»*-nika«. Dopisa Vdova sama z malini zasln:"-Kom želi znanja v svrlio ženitve. Ponudbe pod »Resni' •ia upravo lista. 32* Oglašujte Opravilna številka E IX 1838/3? Dražbeni ok Dne 9. septembra 1935 ob 10. uri bo pri podpisanem s' dišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga 1.) Rošpoh vi. št. 146, 2.) Rošpohvl. št. 19' j* 3.) Koroška vrata vi. št. 332. Cenilna vrednost ad 1.) Din 180.783’30 ad 2.) 63.683 — a 3.) Din 281.370-—. Vrednost pritikline: Din 9520'—, kar je že navedeno zgorr pri cenilni vrednosti zemljišča. Najmanjši ponudek: ad 1.) Din 120.520’—, ad. 2.) D: 42.456—, ad. 3.) Din 151.886-—. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil r uradni deski sodišča. Sresko sodišie v Mariboru, odd. dne 18. Junija 1935. Za Vas cenjena gospa Zdravo, mladostno lepo poit dobite, če svojo kožo pigmentirate, Večja količina pigmenta daje koži lepo, toplo barvo in jo napravi bolj odporno, NIVEA napravi polt svežo in mehko in učinkuje istočasno na ivorjenje pigmenta. RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR i ‘ ju' Najbolj varna nalofba denarja. ker lamil jia vloge pri la/ hranilnici Dravska banovina » telim svojim premoženjem m s wp Jjt svojo davino moijo — - Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spatšajole posle točno in kul ant no ||[ Sprejema Podružnica: CELJE f Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru,