Zli. ftnfffti. ■ * » I ^tljMl, I pMNJtt, U. MpMiM M. XLIX. i«to. .SlnuMfci Nmd« vttf* p9 p*4tti at Jtorfju Ograte: n Neafljo; SaTiJu0 *n|*i mft* • * S~ 1cete !et0 MpreJ • • • • * *>-«* to* Z .' .#4 J tso 1 M *»•**• Ia i~ *■«« eku pri Đovcfi je napade) sovražnik po močnl pripravi s str^ianiem Vršič-Ravdnik in Rom-boti, toda breruspešno. V alnali Fassana snio zavrnili več po^k'jsov ItalnatiOv splezati na Col torondo. JUGO - VZHODNO BOJlSČE. Pri c. in kr. četah nobene izpre-membe. Namestnik načelnika jeneralnega štaba pl. H 0 f e r . fml. hi/fldd Ti!?iw fioronlfl ElCiMJill ulOuIitf PUIUIIIU. Beroiin, 16. septembra. (Kor. u.) W'olffov ura3 poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJIŠCE. Fronta ?cnsra!feldmar-šala vojvode Albrehta Wiirttemberškega: Kakor večkr^ t pr ei^nie dnl, je sovražnik tuđi včeraj brez uspeh a z rnorja sem obstreljeval VVestende. V loku pri Ypresis in na severnem delu fronte armadne skunine prestolona-sledrika Rnprehta, rszvija sovražnik živahan ogenj m delovatije patrulj. Bkka ob Som mi je bila včeraj posebno silna. Moćan sunek, kakih 20 ansrteških diviel), se je obrKil po najmijšem stopnievanju ognja proti fronti med Ancro in Sooimo. Po vro-Č! fcor«?; ?mo b!H skozi vaši Courcel-leite, Martinpuich in Flers pctlsnjenl nnzai. Combles smo držaH proti moč-nJm 3Ti0eskim napadom. Boli proti* hicu do SotTf'r:'* smo krvavo zavrntli vsc napade, deloma sele v bližinskem boju. Južno od Somme in Btrleuxa do Tjzmzourtn srno franeoski napad tuđi odbili. Zs nekaj kon#ev sap se boj *e vršf. Šest so vratnih leialcev snio zbili, med hHhiI ene^n p^ročnika Wint-etns, dva 9totnik B(jlke. ki je sedaj rbil 26. letalo. Fronta nemškeg'a prest o-lonaslednika. Vzhodno od Mo«e se Je držalo bolno delovsnje razen nekaj brez- uspešnih franeoskih napadov z roč-nimi granatami v zmernih mejah. VZHODNO BOJISCE. Armadna fronta gfm. princa Leopolda Bavarske z a. Nobenin posebno pomembnlh dogodkov. Armadna fronta generala kavalerije nadvojvode Karla. Samo na visini Kamjenjec v Karpatih \q prišlo do živahnih hifan-teriiskih bojev; sicer je položaj ne-izpremenjen. Na Sedmog/aŠkem so prekoračili Romuni nad Fogarasom Alt!to. Severo - rapadno od Fogarasa so bili sovražni odelki, ki so bili Aluto prekoračili, napadeni in* vrženi nazai. Boli spodaj smo preprečili poskuse, prekoračiti reko. Jugo - vzhodno od Hatszega smo zavzeii romanske pozicije in zavrnili protisanke. BALKANSKO BOJIŠCE. Armadna skupina gfm. v. Mackensen a. Ođ!očilna zmaga je venčala spretno in euers^^o vodene operacije v ĐobrudžL Neraškc, bolgarske in turske čete zasledujejo poražene ruske in romuaske sile. MAKEDONSKO BOJISCE. Po izgnbi Maike N'dža so se Bolgari vstalili v novi pripravljeni obrambni poziciji. Opetovani srbski napadi na fronto pri Mogleni med Požarom fn vif.ino Pres'epo so se pone-srečill. Vztiodno od %rardaria ničesar novega. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff. Beroiin, 17. septembra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: BOJI NA ZAPADU IN VZHODU. ZAPADNO BOJIŠCE. Pri armadi generaifefdmaršala vojvode Albrehta Wurtcmbcrškega in na severnem krilu armadne skupine prestolonaslednika Ruprehta traja živahno bojno delovanfe. Traj-na bitka ob Sommi se nadaljuje. Severno od reke snio krvavo odbili vse napade, deloma z zamornim ognjem. Zb majhna gnezdaAngležev priCoiir-eellettu, Fierso in zapadno od Les-boeiffa se boji se vrše. Severno od Ovillersa smo dosegli v napadu uspe-hc. Južno od Sornme ni prišlo do iz- razitega napada. Artiljerijski boj tuđi tu ni bil prek injen. VZHODNO BOJIŠCE. Fronta generalfeldmar-šala princa Leopolda Bavarskega. Na ćeli fronti južno od Pinska ie bilo opažati stopnjevanje ruskega o^nja. Zapadno od Lučka ie napada! sovražnik zjutraj, opoidne in proti večeru iz kakih 20 km široke crte Zattirči- (ob Turiji) Pustomitl pod vrhovnim poveljnišivom generai-obersta v. Tersztvanskega stojeće čete generala von der Marwitz z moCnimi silarni, med njimi z obema gardnima zboroma v mnogih valo-viii. Do zadniega in z najvećjimi iz-gubaml — deloma, kakor se glase poročifa, z »velikanskimt« izgubami« se je sunek ponesrečil. Ob armadni fronti generalobersta v. Bdhm-Er-nzolHja so se med Seretom in Stripo tuđi popolnoma zZomili najsilnejši napadi na nemške crte generala von Ebna. Arrnadna fronta generala konjenice nadvojvode Karla : Tuđi ob Narajovki m iužno ođ reke je sovražnik z raočoo skupino zamahnil. Večkrat ie zaman naska-kovah Končno je vpo«nn fronto r majhni globočini nazaj. Severno ođ Stanislavova snio po kratkem bfi-žfnskem boju zavrnili ruski đefni napad. V Karpatih je metal sovražnik zaman goste naskakovalne kolone naprei proti našim pozicijam na obeh stranch Ludove. Tu, kakor ob ob-mejnih višinah zapadno od Šlpota in jugozapadno od Dome Vatre smo ga krvavo zavrnili. Na Sedmograškem tipajo Rosnu ni napref proti odseku Kokel rta} obeh straneh Oderkellena (Szekely-LTdvarheIyja). BALKANSKO BOJTŠCE. Armadna skupina genera!-feldmaršala v. Mackensen a. V Dobrudži sovražnika nadalje zasleduiemo. Makedonska fronta. Nobenih posebno pometnbnih dogodkov. Posamezni sovražni napadi na fronti pri Moglenu in severozapadno od jezera Tahinos so bili odbiti. Kavalo je sovražnik z morja sem obstreljeval. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff. LISTEK. Kmetje. Rusko spisal Anton Č e h o v. Poslovenil V. V. (Dalje.) »Dekleta, vode!« je vpii stare-sina, ki je bil tuđi pijan > hitro, de-Ueta!« Žene in dekleta so stekle dol, kjer je bil studenec ter nosile vodo v čebrih in kadeh in ko so zlile vodo v briz-galnico, so stekle zopet stran. Tuđi Olga, Marija, Šaša in Motjika so nosile vodo. Pri brizgalnici so dc-iale žene in fantje. BrizgaJnica je pihala in šumela in če jo je starešina nameril zdaj na vrata, zdaj na okno ter s prstom prestregel vodo, je Šumela še močnejše. »Dobro Antipe!« so ga hvalili. »Le potrudi se! In Antip je stopil v vežo, v •genj, ter kiicaJ: »Brizgajte? Delajte. Ijudje božfi. Taka nesreča!« Kmetje so stali brez dda in gle-dali v ocenj. Nobtđen ni vedd kaj i«J počM, aobeđm ni vedd kako fc I naj obrne in okrog in okrog so bili skednji, šupe, kašče in kupi suhih vej. Tuđi Kirjak in njegov oče. stari Josip, sta stala tam, oba pijana. In kakor da bi se hotel opravičiti, ker nič ne dela se je pripočnil k ženi, ki je ležala na tleh in reke!: »Kaj bos tako obupana, soseda! Saj je koča zavarovana, kaj pa ho-češ! Sjemjon je pripovedoval zdaj temo. zdai onemu, kako }e ogenj na-stal: Tale starec z zavitkom je iz družine generala 2ukova. Bil je ku« har pri našem generalu, bog mu daj večni mir . . . Zvečer je prišel stari k meni in rekel: Dovoli mi, da prenoćim pri tebi . . . No, seveda smo spili en kozarec . . . Moja žena si je dala opraviti s sainovaroiru hoteli smo starega pogostiti s čajem, na ne-srečo pa je postavila samovar v vežo, plamen je udaril skozi dimnik in na streho, in konec je bfl. Skoraj bi bili še sami zgoreli. Tuđi svojo kuč-mo je stari izgubi! v ognju. Brez prenehania so razbijali po železu in tuđi onstran reke nišo pre-nehali zvoniti. Olga, ki jo ie obdajal svit požara ter je sopihajoč tekla dol, zdaj gor, je gledala z grozo rdeče «vce ra fožaste golobe, ki jo leiali po dimu sem in tja. Zdelo se ji je, da se* | ji zabada to zvonenje kakor trnje v dušo. da nikdar ne bo prenehalo go-reti in da je Šaša izgubljena. In ko se je streha koče vdrla, io je obsla slabost pri misli, da bo sedaj ogenj ne-izogibno uničil vso vas; ni več mogia nositi vode. postavila je čeber na breg in sedla. V blizini so sedele ženske in tarnale, kakor da je kdo umri. Takrat so dospeli z onega bre-ga iz gosposke hiše dva voza z upraviteljem in delavci; tuđi briz-galnico so imeli s seboj. Prijahai je tuđi prav mlad dijak z belo. odpeto suknjo. Sedaj so začeii delati s seki-rami, pristavili so k hiši lestvo in pet mož je stopilo na njo. Vsem na čelu je splezal na lestvo dijak, ki je bil videti ves rdeč ter je z rezkim hri-pavim glasom ukazovaL kakor da nm je prešlo gašenje žc davno v navado. Tram za tramom so razložili kočo. prodrli so rudi hlev, plot in pod. ♦Ne dovolite, da razdirajo!« je bilo slišati iz množice stroga »Pre-povejte!« Kurjak se je približal koči z od-Iočnim pogledom, kakor da bi hotel preprećitl razdiranje, eden izin#d delavcev p« ga je c^mfl m ga ndtrfl za tiUk. Uu4e so se smUU; M^ vec pa je Kirjaka še enkrat udaril. ta je nadel in po vseh štirih zlezel med množico. Z one strani sta prišli sem dve lepi deklici s klobuki — naibrže sestri onega dijaka. Stali sta na strani in gledali požar. Tramovi, ki so jih bili raztresli. nišo več goreli, pač pa so se močno kadili: diiak. ki je ime! brizjralnico v rokah, je nameril cu-rek zdaj na tramove. 2daj na kmete in potem na ženske, ki so nosile vodo. ^Zorž!* sta mu klicali deklici očitajoče in nemirne. »Zorž!« Ogenj je biJ pogašen. In ko so se odpravljal.i na pot, so sele zapazili, da se že dani in da so bili vsi bledl in nekoliko rjavi, kakor je vedno videti zgodaj zjutraj. če blede na nebu zadnje zvezde. Domov grede so se kmetje smejali ter brili norce iz ku-harja generala 2ukova in iz njegove kučme. ki je zgorela. Sedaj se jim je zdel požar nekai malenkost nega. Zdelo se ie ćelo, da jim je žal, da je ie pogaien. »Vi, ljubi gospod, ste dobro gasili?« je rekla Olga diiaku. »K nam morate priti v Moskvo, tam gori skorai vsak dan.« »Vi ste iz Moskve?« je \ prašala ena izmed gospodMen. »Iz Moskve, da. Moj mož je slu-žil v Slovanskem bazarju«. In to je moja hcerka, je rekla ter pokazala na Sašo. katera se je tresla mraza in se stiskala k materi. »Tuđi ona je iz Moskve . . .« Obe deklici sta rekli dijaku ne-kaj v francoščini in on je dal Sasi dvajset kopejk. Stari Josip je to vide! in v njegovih očeh je zažarelo upanje. »Hvala bogu, visoki gospod. da ni bilo vetra,« se je obrail -do dijaka. v eni uri bi bila zgorela vsa vas. Visoki gospod, dobri gospodi« je pri-stavil zmeden in bolj tiho »jutro je hladno, dobro bi bilo, če se ogre-jem ... pol stekleničice, prosim, go-spod . . ,« Ničesar ni dobil, zastokal in se splazil domov. Olga ie stala potem ob robu in gledala. kaJko se peljeta oba voza skozi reko in kako je Šla gospoda čez travnik; na oni stran! jib je čakala kočila. In ko se je vrniia v kočo, je rekla vsa očarana svojemu možu: »In kako so dobri in kako lepi! Fn gospodične so pravi angeli.« »Da bi se razpočile!« je rekla Tekla zaspano in vendar zlobno. (D*1J# priftodajie.) Sina 2. »aUJVBNBKl NA*OP», —e lt> tpteaibf MIC 213. štev. Italijanska ofenziva. ITALUANSKO URADNO mm poroCilo. 13. septembra. V dolinah Vallarsi in gorenji Posini smo nadalje vali me s toma svoja napad ahia podjetja. Dne 11. septembra zvečer smo zavmili sovražne napade vz-hodno Grisa Ln v dolini Žara. Sever-no Falzarega, potok Costeana, Boite. so se polastili alpini pozicije, ki pre-vlađuje Forcello, Travenanzes in Lagazuici. Na ostali fronti nikakih pomembnih dogodkov.Včcraj zvečer so vrgli sovražni letalci bombe na Benetke, Pordenone, Latisano. Mu-rano, Lagunare, Červinjan in Oglei. Nekaj oseb je zadetih in provzroče-na ie lahka škoda. Dunaj, 16. septembra. (Kor. ur.) Iz vojnoporočevaiskega stan3: TrOi-tev italijanskega dnevnega poročUa 12. septembra, da so italijanske čete v dolinah Vallarsi in gorenji Posini znova napredovale, ne od&ovarja resnici. Italijani nišo napredovali niti najmanje ne v Va'larsi ne v gorenji Posini. Vsi njihovi napadi so bili po-polnoma zavrnjeni. Sovražnik je zo-pet v svojih starih pozicija!:. 14. septembra. Z dmiiin naskokom se je posrećilo iastnim od-delkom, da so se polastili pozicij v dolini Žara, Posina, in na Lagazuo, dolina Travenanzes. Pri glavni točki potoka Felizona, Boite, je napade! sovražnik z močnimi silami izpo-stavljeno prednjo stražo na Pun ti del Forame in jo prisilii, da se je vsta-vila na približno 100 metrov daljave. V noči na 13. t. m. je bil zavrnjen na-padalni poskus na naše pozicije na Slateniku, gorenja Soška dolina, in med VoJčami in »Camponic (?? op. ur.) južnozapadno Tolmina. ki je hil pripravljen z močnim artiljerijskim ognjem. Sovražni letalci so vrgli borr.he na Auronzo. ne da bi napravili škodo. Nekatera Droti Ravenni naperjena pomorska letala so bila pre^nana z ognjem naših baterij in zasledovana od lastnih letalcev. Zad-nio noč je bombardirala sovražna skupina San Giorgio di Nogaro. Villo Vicentino in druge manjše kraje v soski nizini: jeden mrtev. nekaj po-žarov. — Vceraj popoludne je pr*i-vzela ob neugodnih zračnih raz*ne-rah ob močnem vetru netvstrašena skupina Capronijev 22 ieunot. sprem-Ijana po ni^uportskih lovskih letafrh. napad na Llovdov arzenal in han-garje za pomorska letala pri Trstu. Drzni letalci so vrgli na svoj cilj 272 težkih bomb in 5 ton ra^strelilne snovi visoke eksplozivne sile in so zadeli tuđi železniške in ladjeniške naprave kakor tuđi nove zcrradbe. Opazili so se razširjeni požari. \Ta-vzlic sovražnemu artiljeri^skemu ob-streljevanju in zasledovanju po so-vražnih pomorskih letalih so se vr-nili vsi naši letalci nepoškodovani. ItaHjansko bojišče. Tz vojaškega razmotrivanja k poročilu generamega štaba 16. septembra : Bitka med Vipavo in morjem tuđi včeraj ni prinesla Kalitanom ni-kake^a pomembnega uspeha. Samo v okolišu izliva Vipave se jim Je po-srečiio vzeti Mircnski Grad; ker pa se svet od tu proti vzhođu dviga, imamo po izgubi te pozicije v svoji posesti višje pozicije nad to. iz poročila, odohrenega v vojno-poročevalsknn stanu: Novi ofenzivi je napravi! pot bobnajoći ofcenj i* sto ti n topov, ki se je stalno stopnjeval in dosege! intenzivnost, iiakor^no se je opazilo do-slej samo na nemškofrancoski za-oadni fronti in sele v zadnjem času tuđi na vzhodni ironti. Ta artiljerijski ogenj, ki je šege! dosltj do ozemlja Krna. izpolnjuje odmore med posa-ir.eznmii napadi v masah, kat ere prićenja vojvoda d' Aosta vsakokrat s svežimi divizijami. Italijanske Ie-talske skupine poupirajo poizvedo-vanje in napad, ter petnajst do osemna.ist Capronijevih velikih bojnih leta! in več nieuportskih lovskih enokrovnikov moćne oblagajo s tež-kimt bombami postaje in transporte železniške proge Gorica - Trst. Tuđi jedna zračna ladja se je udeležila meianja na Nabrežino . , . Na napadamo fronto sta došla z novimi di-vizijami tuđi dva nova povelmika Mambretti in Pincentini: fronta je siisnjena na 20 kilomecrov dolgosti. Večkrai priđe po bobnajočem v*e Jrobečem ognju do bojev moža proti možu z ročnimi granatami, nozi, ko» li. Posebno ljuto te bilo borenje na severnem robu pianote. Odločene. da rajše umrjejo kakor pa prepuste novo pozicijo, so se branile naše čete z ogromno Putostjo, so pobile na tisoče sovražrikov in zapodile ostanek v prvotne jarke nazaj. Ita'ijanski manifest proti vojnt Lausa^ne, 14. septembra, V Rimu je provzročil veliko vznemirje-rje manifest proti vojni, ki ima 50.000 r>r>ciT>isov. Mnogo oseb je aretiranih. Našli so se pri njHi dokumenti kom-prornituioce vsebine. Irredenti^t kabinetu! šef. Ženeva. 16. septembra- Minister brez portielia senatovr Cialoja je imenoval za kabinetnega šefa An-cre]a Galame, bivjega profesorja na itatijanski pra\*ni ^kulteti v Inomo-stu. ki je bil sedaj profesor v Bolonji Zaporni nk.iz r»rotj socijalist oma Turatiiu m Morgariiu. Milan, 16. septembra. Proti so-] cijalistlčnima poslancema Turatiju in i Morgariju, ki bi vata v inozemstvu, je bil izdan danes zaporni ukaz radi so-cijalistične mirovne propagande, ki se redno bolj razŠirja. Italijanski mlnister v Parizu. Lugano, 16. septembra. »Secolo« roroča, da pričakujeio v Parizu za 17. t m. italijanskega trgovskega in prometne^a ministra, da se bodo na-daljevale razprave o vprašanjih prc-voznin na lad!ab in transporte blaga, zadevajoče obe deželi. Vojna z Rusijo. V Voliniji so s pričeli silni boji. Armada ruske^a generala Kaledina nabada z največjo silo fronto generala Tersztvanszkega med Stohodom in Lipo. Tu je začela napadati tuđi garda na prostoru. Zaturči, Selvov, j Svinj»hi, Pustomiti. Napadi so bili i odbiti. Nadalje so napadali Rusi med j zgoranjim Seretom in Zborovom ter S jugovzhodno e napade ter ga pritisnili daieč /a ono crto nazaj, na kateri bi se naj bili po rusko-romunskfh načrtih izvršile odločilne operacije, ki bi bile oiiprie Rusom pot v Carigrad in jun omogočile invazijo v Bolgarijo. Od-ločilni pomen Mackensenovega uspeha obstoja očividno v tem, da je po-stal položaj za Ruse in Rormme v Dobrudži k r i t i č e n in da mora sedaj sovražn& jadrno ojačiti svoje čete, ako se hoče resuo postaviti v bran pred važno crto Crna voda-Medžidija-Konstanca, Beiolis. 16. septembra. (Kor. u.) O zmagi v Dobrudži izve »Vossische Ztg.^c tele podrobnosti. V dalnjem poteku nrodiranja boćarskih, nemskih iV. turskih čet. o kai^rem smo včeraj porožali. je sunila ena nemška divizija proti Donavi ter pri tem podila pred seboj eno romunsko divizijo. Ta divizijo je pritisnila zcdai na msko divizijo, tako da so stale nemške Čete na levem krilu ruskih. Istočasno je sunila z desne nemško - bolgarska artiljerija na eno srbsko divizijo, ki se je v paniki utnakniia na železniško progo. Včcraj ob 2. }e bila situacija taka, da so stali Nemci in zavezniki v ohliki črke U in sicer Nemci v spodnjem delu črke in Bolgari na le-vi strani dočim je tvorila nemsko-bol^arska konjenica desni del. Sredi so stali stisnjeni Rusi, Srbi in Romu-ni. Rusi so trajno držali fronto in smo jih najprej samo vzdržavalu Ko je dal Mackensen povelje s silo pri- i jeti Ruse. ;e bila ruska divizija potis-nje na v že razkraiaioČo se srbsko in romunsko divizijo, kar je provzročilo splošno zmeđo pri sovražniku. Iz Sofije poroča »Kohiische Ztg.f. da se. romunska armada v begu umika na crto Črna.voda - Medži-dije - Konstanca, ki je za Romunsko otUočilneza pomena. BOLGARSKO URADNO POROCILO. 15. septembra. Romup-ska fronta. Ob Donavi mir. Samo mesto Tutrakan je sovražna artiljerija brezuspešno obstrel}evala. T^a tronti v Dobrudži so imele naše čete od 12. t m. sem ljute boje proti združenim naškim romunskim in r.rbskim silarru Boj. ki se je vršil ob crti jezero Oltina - Barakej - Aptaat-Musurbei - Kara Omer, se je kor;cal včaraj, dne 14. t. m. s popolnim do-razom sovrair^k^ ki s^ je Pa -eli črt? umakniL prav energično zasle-dovan od naših čet. Vjete in plep ^ele štejemc. V tem ix>]v smo konstatiraSi, da so se na sovražn; strani boja mie-lc'-Hi tele div*zfl5-. 3M 5.. 9. in 13. ro-mlinska d?viji]3, ^i. ruska divizija, kombinirala srpsko - ruska divizija m 3. ruska !:c*bcn;>.Va d)\izija. Iz izpovedi pri Tutrakanu vjetih romunskih častnikt>v smo z eoto-vostjo konstatira?!, ^a sia bih v mo-5ti§ču v-Tutrakaru vjeti ćela i5. in 17. romunska infumerijska divizija In sicer pehotni polki ?-t. 34, 36, 74, 75, 76. 79 in 80 nadalje en kombiniran infanterijski polk in 2. mejni polk, slaspaj 9 pehotnih poikov, artiljerije pa 5. faavbični po!H, 3. težki artiMerli-ski poik in vsa trdnjavska artiljc- ja. Stevilo neranjenih vjetnikov pri Tutrakanu znaša 462 častnikov, med nitmi bri^adirja polkovrnka Rassanu hi Mariescu, 40 zdravnikov, 5 kapel-nikov in 25.000 mož. Poveljnik 15. divizije |e general Origoresco Je *be-žal, poveljnik 17. divizire general Todorescu je glasom iapovedi vjetni-kov v Donavi utonil. VpleniK smo 2 8ast*vf, 100 topov. St strojnih pušk hi mnoco vojaka mtorilaliL V boUh pri Kuri Bmarln. Dobrl-Sm hi SflistriM smo vjeti še 15 (mstnl-kov in 3000 mož t«r vpIcnlM 30 to-pndona poročajo, da sta do-speli v Kišinev dve anglesK: brigadi prostovoljcev in ena angleska mor-nariška brigada, ki so namenjene od tam na Romunsko. Iz Soluna v Bukaresto. »Matin<^ poroča. da so bili poslani štirje letalci iz Soluna preko Sofije v Bukaresto. Od njih je dospel samo eden v Bukaresto. O usodi ostalih ni znanega nicesar. Ogroženl poiožai na Balkanu. Clemenceau pravi v »L' homme enehame«, da je položaj na Balkanu za entento zelo ogrožen. Zdi se, 5a Bratianu entente noče slišati, da nai se oćpove Sedmograški in da uoče z vso silo napasti Bolgarske. Briaridova cenzura preprečuje vsa-ko kritike. *Temps« in »Journal des dčbats- sta dan na dan konfiscirana, vendar tega ne mare prikriti, da je rmefa ententa na Balkanu samo po-lovfčen uspeh. Pole? tega nrovzroča zmeda na Cirškem največjo izgubo časa, a ne odpira niti naimanjše^a upanja na morenitni uspeh. Romanski \ Jetnlki v Sofi?!. Dne 10. t. m. je dospel prvi vlak s 1500 romunskimi vietniki v Sofijo. Do kakih izgredov v mestu ni prišlo. Drujd napad na Bukaresto. »r^ovoje Vremja« piše o drugem napadu »Zeppelina« na Bukarešto: Zrakoplov je priplul preko Ploestija in vrge- osem bomb na razne dele mesta. Bombe so razdejale 4 hiše. Dv* bombi sta padli na dvorišče kraljevske palače. DROBNE VEST! IZ ROMUNUE. Probivalstvo Bukarešte še vedrio beži iz mesta. Večinoma beže proti cerrtralni Romuniji. Na Romun^kem razširjajo lepa-ke z naznanilom. da so Rusi pd Ojurgiu prekoračili Donavo in za sedli bolgarsko trdnjavo Ruščuk. >Russkoja Vjedomosti-, piŠcio, da je bilo več tisoč Nemcev interniranih v koncentracijskih taboriščih v Sipotih. Avstro - ogrske državliane pa so poslali v južno Moldavijo. Med rntemirannni je več inozemcev ki so bili uslužbeni pri romunski policiji. Boji no Sedmosraskem. Prićetek oapadov naših čet na SeđmosraŠkem. Vofiri poročevalci poroča}o o pričetku napadov naših čet na Ro-mun«, ki so vdrli na Sedmofifraško. Tuđi iz uradnih poročil posnaraemo, da so se na SedmorrasTcem pričele večie operacije. V smeri na Hatszeg so bile do-spele rotmmske prednje čete ob že-leznici iz Petrosefnija in ob reki Strel (Srtrtev) do Mez6 Livadiie, se od-pira široka dolina. Tu pa so zadele romunske Čete ob hud odpor naših in TMtcških 5aft ter so se vrnaksile na gbMi dal «o«e vrm+M. ldkMA«- spel do Merisoila. Tam se pričenja dolina reke Strel močno zoževatL Cesta gre v serpentinah v fore, že-leznlca mora skozi tunel in se vije na desno in levo nrod gorami. Ttt so naS in neoiški topovi sprejeli so vražnika ter ga ustavili, nakar so nali takoi prešli v rfenzivo tec vrgli Romune v sotesko. Romunske čete, ki so bfle vdrle v dolino Alute, so dospele do mesta Fogaras, dočim glavni del armade se ni prišel popolnoma iz sotesk. Pri Fogarasu skusajo romunske Čete prekoračiti reko ter napasti na§e pri-nravljene pozicije. Da sedaj se jfra namen priti čez Aluto z večjimi sku-pinami ni posrečil. Samo od Csik - Szerede proti zapadu preko gorovja Hargita so do-spele romunske prednje čete v komi-tat Udvarhelv, kjer na obeh straneh reke Kiikiille prodirajo pri glavnem mestu komitata Szćkely Udvarhely-ju, končni postaji železnice v Seges^ var (Schassburg) in v dolino reke Maroš. Boli u Medoniji. BOLGARSKO URADNO POROCILO. 15. septembra. Makedonska fronta. Zapadno in jugozapadno od Ostrovskega jezera se vršo resni boji. Konstatirali smo močne sovražne sile, med njimi tuđi ruske polke. V pokra:ini pri planini Meglen (Moglcn)na obeh straneh živahno de-lovanje. Vse sovražne napade smo S protinapadi zavrnili z občutnimi iz-gubami. Na desnera bregu Vardarja mir, na levem živahen artiljerijski ogenj. Pri napadu v smeri na vas Se« iimli (kaliih 6 km vzhodno od Ojev-gjelov.) se je posrećilo Angležem za malo časa zavzeti neki sprednji Ja-rek, s protinapadom pa smo jih vrgli nazaj v njihove stare pozicije. Na fronti na Belašici planini in ob Stru-mi slaboten artiljerijski ogenj. Ob egejski obali vlatia mir. 16. septembra. Makedonska fronta. Po ljutem boju pri Ostrovskem jezeru se je sovražnn ku posrećilo vzeti Nidžo planino. V nizini ob Mogleni planini srna z velikimi izgubami za sovražnika zavrnili sovražne napade ob Bahov-skem vrhu in na visini Kovil. Pred Bahovskim smo našteli nad 100 so-vražnih trupel. Na Belašici planini smo prepodili severozapadno od Palmisa postojanko 63. italijanskea* pešpolka ter vjeli majhen ođdelek. Dne 12. septembra smo zavzeli me-i sto Kavalo. Vsled pogodbe nemške-ga armadnega vodstva in poveljnika IV. grškega armadnega zbora se odpošiljajo grške čete v Nemčijo, Odpošiljanje se je pričelo 15. septemn bra. Včeraj je obstreljevalo sovraž-« no brodovje pristanišče Kavalo in skrajne mestne četrti. Voiašnice na zapadnem robu mesta gore. Žrtev ni bilo nobenih. FRANCOSKO URADNO POROCILO. 15. septembra. Oriient«« ska armada. Od Strume do je-« zera Dojran tod in tam traino stre* ljame topov ki je bilo precej močno v okolišu gorovja Beleš. Na levera severnem bregu so imeli Angleži žU vahen boj z Bolgari, ojačeni po nenv« ški infanteriji; boj se je končal ugod* no za Angleže. Zavojevano je bilo Mačikovo in dve višavi; v angl** ških rokah je ostalo kakih 10 stro^ nih pušk. Na desnem bregu Vardarja so Francozi zavoj svali sovražne strelske jarke v dolgosti 1500 metrov in 800 metrov globoko. Zapadno Crne so Srbi nadaljevali svoje napredovanje na Veternik in Kajmačalen. Zapadno jezera Ostrovo so bili več dni med srbskimi in znatnimi bol-garskimi četami traiajoči boji končani s sijajnim uspehom Srbov. Gor* ničevo in večji del grebena Malka-nidže sta bila zavojevana z bajone-tom. Srbska kavalerija, ki je zasledo-vala Bolgare, se je polastila vaši Elkiza in je prisilila nasprotnika na prenagljen umik nad 15 km daleč. Tekom teh bojev so bili zavojevali 25 topov in napravili mnogo vjetnikov, katerih stevilo še ni znano. Na levem krilu so franeoskoruske čete popolnoma razgnale na celem okolišu južno jezera Ostrovo in na raz-dalji 60 km bolgarske čete komitovf ki so bile prodrle do Kočanega. Šti-rt franeoskih letal }e zmetalo mnogo izstrelkov na Sofijo; eno Je tetelo dalje in šio v Bukareštu na tla, ANGLESKO UPADNO POROClLtt 14. septembra. Danes zjut-raj so čete po artiljerijski pripravi vzlic trdovratnemu odporu sovrai-nika. prodrle kozi Mačil^ovo in zavojevali naprej stoječ del sovražne Knije severno vaši. Pridobitev na ozemlju je znatna. Sovražnik Je de-ial protinapade, a ohranili smo svojo pridobitev v polnem obsego. iVJeS - 213. Ifttv. .^LOVENSK* NAKULT, q»e 18. tepteabra i»aq. j Stran 3. fTAUMNHK) ORADBD 1 POROČDjO. tt. septembra. Ođsekpr! S o 1 ti n u: Na prostoru zapadno But-kovikega Jezera le prišla 11. in 12. do malih prask med lastnimi in bol-garskUm OddelkL Potisnili smo Bol-^ye 5eg ieteflmSco crto Dojran-De- Sarrajknra ofenziva In gršld IV. zbor. »Edair« izve, da je bila SarraJ-lova ofenziva nenadno prekinjena. To je baje provzročila »predaja« IV. grčega anoadnega zbora Nemcem, fcer je ztlo iahko mogoče in verjetno, d? se iBpolfii Sarrailova slutnja, da tttcpne v odločilneni trenutku ostala grdna armada pasti ententi v hrbet. »Ouerre Mondiale« pripominja i^, da je Sarrajl prekinil aprovizijo-mranje Makedonije. Ententno bro-dovje je blokiralo obal. vsled česar fc Grkom grozila lakota. Izvolili so izhod predaje, ker Nemci vsaj nišo zahtevafi njih pomoći v vojni. »Matini« skuša povećati nevoljo ter trdi, da bodo ostale grške čete na Bolgrarskem internirane. Radikalno časopisje zahteva represalije v Atenah. Ententa naj bi internirala kraljevsko rodbino na kaki vojni lađji. Bofgari v KavalL »Agence Havas« poroča iz Aten: Ko so dospeli Bolgari pred Kavaio. so ukazali grški garniziji kakih 8000 mož. da naj se umakne na Dramo, da ostane tam pod nadzorstvom bol-garskega glavnega stana. Prebival-stvo hem v masah na transportne ladje. V Kavali se nahajajo velike naloge tobaka in drugega blaga. »Matfn« poroča, da so Bolgari zasedli Kavaio brez boja. Trdnjav-ske čete iz Kavale so baje dospele 13. t. m. brez boja v Solun. Grške homatije. Novo grško ministrstvo. Atene, 15. septembra. (Kor. ur.) Reuter. Kalogeropulos je bil pooblaščen, da sestavi no\i kabinet. Kalogeraputos je bil član ministra Theotokis. Amsterdam, 17. septembrt. (Kor. tjrad.) Reuterjev urad poroča iz Aten: Novi kabinet je sestavljen ta-kote: Kalogeropulos prevzame pred-sedsrvo v ministrstvu in ob jednem vofni in fin. portfelj, Damianos bo vojni minister. Rufos notranji, Kara-p*ttos zunanii, Bokatopulos prevza-ntft ftistično ministrstvo. Kan ari s na-uteojr.aftanzoglti prometno in Bassi-os narodno - gospodarsko. Skrajbo zamotan položaj na Grškem. Dfmitrakomilos je cdložil mandat, da sestavi novi kabinet, ker se iri mog?! sporaznmeti s poslaniki če-fvereravece. Poslanik Elffot mu je v qjfh imenu iafravU, da presoja ententa položaj na podtegi note z drte 21. jtmija, ki zahtera razne ukrepe v varstvo ententnih mteresov ter imenovanje čistoposfovnega mrnistr-stva, cfokler ne bodo nove vofitve ofnc^očHe vladi nastopati po voW darofe. Dhnftratepa^s }e temu na-sjroti zafateval absolutno akcijsko svobodo v notranU poiitiki te* pra-Vteo^ dfe ragpeŠe njegova vfeđa nov« W>mve lfot politično, ne pa kot poslovao rmnistrstvo. Vsekakor je polofej Še boli zamatan kakor pre§. Ali se je Kalogeroptifos povsem uklfcmf! zaheevatn entente, o tem še ni porn8f. ReroiaoifcMeMo gibanje na Gfšfcem. fe Sotona poročajo. da se je re-t*rte)c#u!iarno gfbante ra-zširilo na rrtoke Kios, Mitilene in Samos. OrSka vjarta fe prer>ovedala lad-jain pinti v Mitilene, Kios in Samos, hgr so tam f^brvhnffi revohicijonarni nemrf. »TtmpB« naučava, cJa Je bila antenska revolucija operetna revota-cija. 2e cei taden so revofecijoirarji popoinoma mirni. Ćastniki, ki so dospeli !z Soluna v Atene, poročajo, da je prišlo v So-hlmt zstćme dni do novih spopadov med vstgfkimi in kralju zvestfrai če-tarm. Eotnita je daJa vsM teea bale vse krafti zveste čcAgend8. StefaDH prinaia dve panem o se*A *nške skwp§čtne. Prvo porofiio vspbtge otvorftve^ 0ovor prcKbenMks poročlo |MitiiwtiMi v <*veh tajnih sejah pojas-Wt4MŠ inodaj. Bitka ob Sommi Bitka ot> Sommi trata 9e vedao z vso nenavadno silo. To pot imajo zaznamovati Angleži nekoliko usp»-hov. V resnici grc tu za malenkootno napredovanje. Tako so prodrli ob cesti Albert Bapaume od Pozieresa do Courceletta, 2 km daleč. na desni strani ceste do Martinpuicha, enako daleč od Pozićresa, a od prejšnje fronte samo 1 km dai«č proti seve-ru. Iz gozda Foureaux, kjer so se vršili nepopisno ljut! boji, so prodrli 5 km vzhodno od Poektrtta do vaši Flers, oddaijene od prejinje bojne crte samo poldrugi kiiomcter. Naj-bolj so napredovali Angicži iz Gin-chvja. kjer so prodrK 31/, km daleč proti severovzhodu v vas Les Boeufs Od tam naprej je ostala fronta neiz-premenjena ter gre mimo Comblesa proti jujju, južno od Rancourta do Ovillersa od koder se vrne zopet proti zapadu na Bouchavesnes.Iz vse razpoređbe je jasno razvideti, da nameravajo Francofi za vsako ceno obkoliti ali zavzeti trdnjavo P6ronne. FRANCOSKO URADNO POROClLa 15. septembra ob i. po-p o 1 d n e. Severno Somme 9O Fran-cozi pozno zvečer po živahntm napadu zajurišali nemlke jarke južno Rancourta fn so potimili svoje od-deike do roba visi. Tekom nočl so Nemci obnovHi svoj« napade na ozeiniju vzhodno Clerjrja, a njihovi poskusi so tim printsli krvave poraze, zlasri na južnem koncu vi&ave 76, kjer so ime?i močne izdube. Južno Somnic so Francoa* labko odbili napad z ročnimi ^ranataini sev«mo Bernv - en - Santerra. Med Oi»o in Aisno je nage! napad na jarek blizu Autrecha dcrvolil Francozom, pro-vzrocrti Nemcem tegube in napraviti nekaf vjetnikov. Na desnom bregu Mase so Nemci đvakrat posknsiH napasti franeoske linije zapadno ceste in forta Vaux. Naše strojne puške so jih obakrat pogrnaJe nazaj v jarke, od koder so prišli Slcer }e bila noč povsod mirna. 15. septembra ob 11. po-noč i. Severno Somme so napredovale naše čete stverno dvorca Pr?ez, kjer so vzele kak*h 500 met-rov globok oddeiek nemlkfh jarkov. To prodiranle v zvesi z bojnfmi de-janji an^Ie^Ke amade je zmčetek res-nega obkpljen|R Comblesa. Vrhodno ceste v Bethim in severno Boucha-vesnesa so bili živahni boji tekom katerih smo razš?rfli svoj policije. Južno Sorntne sta bila okrog 4. nre popoldne v odsekn Deniceourt dva napada. Po lfutetn bofu sta bfla za-vzeta iarek. Mes)e smmšnik hrabro branit, in majhen zotć. Severo-vzhodno Bemy-en-Stnt#rra so na?« čete po vrsti zavofevale tri Jarke. 206 vretnikov. med nflml 5 offdrjtv, je ostalo v na§fh rokah, raplenjeno je bilo 10 stro4nfh pulk. Na zadnje došle vesti Javflafo, da je popolchie zavojevano ozemljt pofrrfto t nem-s^lmi mrliči. Na dn^rem (Mu fronte je bil cfan razmeroma mlrcn, fcrr^efn-?! ods^ke Thratimont, Dtrr, Vaux in Chapitre, kler 9t $e artflj«-rif5#n bo^ žfvahno nađaljeni ANGLESKO UPADNO POROCfLa 14. septtmbra opoldnt. Spfošnf položaj je neiaprofn«nf«n. J»-žno Anere se nadatjute m#dB«bo#no obstrfšimrunft. Na drufih TBo|e j minami, skcir znadni zračni boji. Zfvtrai sta bili vrf««i d\re viđani fetall na tku dru|ro Je moralo iti navzđnf. Mi poffrtMmo eno letalo. Boji na morju. Domi 17. Mpttmbr*. (Kor. m\) Uradno razglašajo: FloHUa MdiopiMOv k ▼ ooa od 16. na 17. aapedoo ob\ofHm MecfiHke naprave vMestra 9 teitfmi bomhamL Vsa so se nevoikodovim Tn4te. . Brodovno poreUoifttva KodvL 16. ttpt«Dibrm. OCor. u.) Danski pamft: »J. N. Mrndl*- |e bfl blizu normansldh otokonr qd poefrao^ skoga colna tomrfinuv Datte Je bil torpediran Ji«fW P*™ *m**^J—-sen nwohi iz Jt0W9tuŠk v Oaonj. Iz Rotordvu pwpd>>o. 6t od tu že oporekano vest da odpeljavaio Nemci a d«*u ofcrog Anverse v%% od 18 do 35 lit stare tam živeče Beltf}-ce. Ij okolice Breschta so baje odpe-ljali ie vse, iz Genta pa kalrih 1200 mUdih ljudi. Z vso gotorostK) Iahko ponovimo, da na col«n poročllu ni beaedice retnlce. PoouKiJkaaie moštva na Prao* ooskom. Na Trancoskicn »o -aopei aačeli prebirati. Vsled totra trpe železnice, potja ni mn^oče obdttari, industrije stoW, spioh vtada velika zmešnjava. l-judstvo mhtova odpomoči. V voj-ako hočeK> poslati tedaj rudi 30.000 oroffiflrov. Đrer droma stoJS Trmnco-ska pred narodno katastrofo, pa naj se konČa vojna kakor koti. Prancooki vojni mlnister )e predlagal zbornici, da naj oetane lernlk 188P., kl bi se moraj oktobra odpnstiti, pod zasta-vamL Zrakoplov »ICkobenar«, Nori aneleelri zrakoplov Tefnte-M\ kakega namlkega »ZeppefiiHu, kl je dobfl ime »KItchsner«, |e prele-tei otok od Juga do severa. Turska vojna. TURSKO URADNO POROClLOl 16. septembra. Proita Pellakie: Z artilierijskim ognjem smo raspršili sovražne infanterijske sile, ki so se bllžale naši poziciji in smo Hm prizadjali velike izgube. — Penijskafronta: Napadli smo sovrafiii kavakrijiki eskadron 15 ki-kNnetrov severozepadno Hamadana Oi amo ga pognali v beg:, pri čemer ano mn potztočIII velike izgube. — Kavkaska fronta: Praske med Mtraljami. — Ostala fronta: MkaMn ponienibnfii docođkov. Prttlsk ratrate. PRITO2BE ENTENTE PROTI ftVEDSKL CatMite Je liročiki Svedeld ttapao noto, kl očita Svedeti, vanje. Dogođk! na Balkanu poj-de|o nelaproeno svojo pot. Po Torc^i bo ^ocnala Bolranja, kako nevar-no |e, opustiti stara prOate^rva In služit! sejnogoltnim nacrtom br«c-veetnera saroda. Đolgrarski rtom v ČrSfco M»cedofif|o, ki ni naletel na rftMti odpor Qr§ke, tn poetopanie vetnOdh agentov v toj cfežell, ie na-potflo čctveroeveao. da Je storffcr, oziroma zahtevate, kar Je bifc potrebno za varao«t njenfh čet. Vlada Zalmis, katere lofahioet Je treba priznati, nam je prra dorofilfc, kar smo aahtevsii. Poktocai* srao bfll v So>-tan, dfci Lmni?wiio pn obr*wW Sr-Mfa jftvemffca Grfke, in n*4aTfmraB bomt> ctefo, a kmtero smo bifi pofcff-cani nm pomoč, dokler ne bo cilj ognje* nem napadu je naakočil Gpriič so-vražno policijo, vplenil strofto puško in prlsiHi 230 Italijanov, da so sq udali. Po smrti svojega stoto^skega: poveljnfka ]e prevzel, iral tuUI svojega častnika opazovalca pri napadu s pištolami. KUub temu, da Je bil njegov aparat večkrat zadet, seje spra-vil nad čotrto letalo, velik bojni aparat s prvovrstnim pilotiranjem tec ie to letalo tato d^ *pp*fal <%.+j Stran 4. »SLOVENSKI NAKVJU', ouc 10. aeptembr« i»*o. 213. ttev. bil đvskrat ranjen in da desnice ni mogel več rabi.ti je spravi I svojega opazovalnega častnika gladko na ttla. 2e 25. maja se je bil v fcoju s so-vražnim »Candronom« sijajno izka-zal ter je bil izvršil ćelo vrsto pole-tov preko sovražnika z izbornim uspehom. (Dalje prihodnjić.) Razne politične vesti. — Nemški »Nationalverband« je irnnoli teden na svojom zborovanju meci drugim tuđi sklenil poziv na Vlado, naj prepreci, da bi banke spravljale časopisje v svojo last, ozi-rorna odvisnost. Ta poziv se tiče se-veda le nemških bank in nemških časopisov, tistih časopisov, ki so v političnem oziru glasila ravno tega »Nationalverbanda--. Većina dunaj-skih časopisov je že zdaj v večji ali rnanjši odvisnosti od bank, a sklep »Nationalverbada« je značilen, ker se ž njim pribija, da ti časopisi pač v političnem oziru izražajo nazore >Nationalverbanda«. v ^ospodar-skem pa zastopajo interese velikih bank, ki so v direktnem nasprotju z gospodarskim! prizaćevanji »Natio-nalverbanda«. Ml ft Pfel 180. Tržaški namestuik pri cesariu. Tržaškega namestnika barona Fries - Skeneja ie sprejel cesar 16. t. m. v daljši avdijenci. Na to se je namestnik vrnil v i rst. liranilnica in posojilnica t BoV-cu. Več Bovčanov bi rado izvedelo, kje se nahaja hranilnica in posojilni-ca v Bovcu. Zavod naj bi to naznanil svojim članom potom časopisja. Kdor ve, kje se nahaja ornenjena hranilni-nica, naj sporoči našemu uredništvu. Za goriške begunce je došlo po-leg novega seznama Posredovalnice darov v ćenarju 1069 K in razne obieke. Darovale! so iz Kranjske, Štajerske, Trsta, Istre. — Rodoljubna srca, pomagajte nes^ečnim begun-cem! TtžaSki vodovod uiilžer. Vladni komisar v Trstu Krekić - Strassoldo je izda! na someščaneoklic, vkaterem saznanja, da je sovražnik razdeial brojenski vodovod (Aurisina), ki pre-fkrb'jie Trst z vodo. Mesto in okolico razpolagata približno s 400 vod-njaki in izvirki. Ker pa ti v zdrav-stvenem oziru nišo ncoporečni, preti nevamost kužnih bolezni, zato treba vodo prekuhati pred vporabo. Oblasti hočejo postaviti aparate za desti-Hranje vođde, cesarski komisar je na-ročil sedem takih aparatov. trije so žene razpolaganja.Nadalje se dajo ob-*instvu na razpolaganjevečje količine klorificirane vode. V to svrho treba sodov, zato se pozivljajo vsi lastniki sodov, da naznanijo število in veli-kost sodov VII. skeciji na magistratu. Zaplemba vina ▼ Istri. Na pod-iagi § 4 cesarske odredbe z dne 21. avgusta 1916, se zapleni vse v Istri leta 1916. pridelano vino za oskrbo ■vojaštva in prebivalstva te dežele. Sprejermuije \ina od onega, ki je priđela. se bo vršilo po odmeri potrebe od 1. novembra 1916. Cene so: za navadno belo vino: cena mošta za hektoliter 101 K 20 vin.. cena vina v novembru 111 K 20 vin.; za navadno crno vino: 101 K 20 vin., 111 K 20 v; za trran: 130 K. 140 K; za belo malvazijo 146 K, 156 K. Vsak sledeči me-sec ba hektotfter 'vina za 1 krono dražji. Kdor bi vedeh Me se nahaja go-si>a Ana D r o č in njena sestra, go-sirtxKčna Marica G a n t a r, stanujo-Či v Via Caraposanto v Gorici, naj sporoči našemu upravništvu proti nagradi. Kdo kal ve? Rafael^ ZimiČ, rudniška restavracija v Lešah, posta Prevelje na Koroškem, prosi priiaz-nega obvesttta. kie se rtahaja nadaj -jeni slfkar Leopold Brezigar te Plavi pri Oorfci. Bil ie pešec 27. do-mobr. polka, 3. marškompanua, in ie zađniič pisal pred 18 meseci iz Ljubljane. kt)9eie petW na rusko bojice. Kdo kal vć? Naslov svojih star-šev bi rad izvede! Pavel Pregdj Iz Gorice. Rabattlče št. 22/1. Starli so bežali fe Oorfce m od takrat nima nk Kakih obvestfl o njih. PregoU se im-hala v rtokern vjetništvu. Mezov naslov te Pavrf Preirefl, vjetnic. A. A. KtoOcov, SaioBovta. postaja lirt-novafa^ okraj Bohpov. rubemijt Vo-ronež.Kdor bi kaj vedd, naj nwjpp-roči. ozttoitiiL^3fi lepippfconi T&t&Btt&L Bolna IR takrkdoza. Priobčil dvorni svetnik dr. Cdvard princ Liechtenstdln. L # Tuberkuloza. Tuberkuloza, to zavratno in ne- varno zlo, je ena najpogostejših in najrazsirjeneiših bolezni človeškega rodu. Prav kakor kuga se ra2prosti-ra čez mesta in dežele, popade mlade in stare, ubožne in bogate, visoko sK>ječe in priproste ljudi. Ena sedmi-na vseh smrtnih slučaj^v gre tuberkulozi na rovaš. Naj bol j v nevarnosti so slabo rejeni, cd dela vpehani in v nezdravih odnošajih živeći ijudje; oni so prva žrtev bacila tuberkuloze, pro-vzročitelja te bolezni. Prav to je tuđi vzrok, zakaj se v vojnih časih pomnoži število tuber-kiioznih obelenj. Mnogi se bodo iz vojske vrnili s to boleznijo, in sicer taki, ki so zdravi odšli na bolno polje in ki so si v vojski nakopali tuberkulozo, kakor taki, ki se jih je Že prej lotila knS bolezni, pri katerih se je pa tuberkuloza stoprav v vojski ocitno razvila. Napor in pomanjkanje, ki jih provzroča vojska, hered-nast in nesnaga, ki se tu pa tam po-Javlfa, silno pospešuje razlirjanje tuberkuloze. K sreči ie f berkuloza ozdrav-IJiva bolezen. Ćelo za tuberkulozo težko obolel!, ki so jih svoj čas smatrali za izgubljene, so v stanu ozdra-veti, če se jih pravočasno odveže dela in napora in nastani v zdravili-šcih, kjer se skozi nekaj mesecev v čistem solnčnatem zraku, pri popol-nem telesnem in duševnem pokoju skrbno hranijo in zdravniško oskr-bujeio. Tuberkulozne torej lahko resimo. Zalibog so razmere take, da so irneli doslej le premožni boiniki priliko ozdraveti, dočim so MH nepre-možni prepusčeni svoji žaiostni uso-di. Ali je to pravično? Ali je člove-sko in dostojno? Ne, in še enkrat ne! Vsakomur, ki ima nesrećo, biti tuberkulezen, bi morala marveČ biti dana prilika, da ozdravi. Radi tegea je tuđi vsakdi dolžan. pripomoći k rešit\i tuberkuloznih. Na koga pa naj br se bol] obraćala naša skrb, kakor na one ne-srečnike, ki so si v vojski nakopali bolezen, na vračajoče se vojščake? Žanje, ki so za nas trpeli in prelivali kri, b^je naže srce. Rešitev tuberkuloznih pa ni le sveta dolžnost napram našim bližnji-kcrru s katero odplačamo dolg svoje hvaležnosti, ona je mar več tuđi v lastnem interesu vsakega posarnez-nika. Ne le Ijubezen do bližnjih, tuđi zdravo samoljubie nam veleva re§i-tev tuberkuloznih, kajti tuberkuloza je silno nalezUiva boleren! Jetičniki so nam vsem trajno nevarni; z bacili, ki se nahajajo v njih izmečkih in ki prehajajo potom teh v zrak, oku-žujejo druee ljudi s tuberkulozo. Osobito mali in najmanjši otroci so vedno v nevarnosti, da zapadek) tuberkulozi, dokler se jetičniki prosto gibljejo in izvršujejo svoj poklič. Koliko otrok umre za škrofuloznimi obolenji žlez in kosti, za vnetjem možjranske mrene, porebmice in po-trebušnice, ne da bi si većina ljudi bila na jasnem, da so vsa ta obolenja le posebna vrsta tuberkuloze, pro-vzročena po okužbi z bacili 'n pljuč tuberkuloznih bolni'kov. Če torej tuberkuloznim omogo-čimo, da oadravć. ne varulemo Ic sami ?e^e, teraveč tud? svoje otroke io vnuke. In ravno sedaj je čas, poseči vmes in preprečitl, da vračajoči se tuberkulozni voiaki ne zanesejo gorja v svoie rodbine! Odvrniti je treba nevamost, ki preti po tuberkuloznih vojakih in obenem poskrbeti, da ti ozdravi jo in zopet pri dobe svojo delazmožno5t. Država se mora postaviti na čelo te akcije in vsakdo mora sodelovati. S tem p*-*krbimo tuđi za bodočnost nale domovine, ki je toliko Časa zaostajala v bojn proti tuberkulozi. Sedaj hočemo predvsem resiti in ozdraviti naše vrviake in ko bodo ti ozdravljeni, ostanefo nam v vojski ustanovljene naprave kot va-žen pripomoček ra bodočnost fn za čas miru. Dr. Crustos. Dnevne vesti. — Odlikovanje. Praporičak Tra-njo S i t a r, zastopnik OOssovo pivo-vamc v ŠiSki, je bfl odlikovan za svoio hrabrost pred jovražnlkom % malo srebrno kolajno. PrviC )• b!l ▼ aprilu 1915 ranjen v Karpatih, soda] Je im nepretrgotna od novembra ▼ bojni crti ter še vedno Wl In zdrav. — Srebrno hrabroatno svettnjo 2. razreda je dobi tntoutertot 37. crno- reda z vojno dekoracijo je dobil štetnik 2. bh. pp. rriderik M a r 11 n B i č. * Zlati zaslufni krlfdc s kroao na traku hrabrostne svetinje je dobil ofl-cilal v Ljubljani Pavel J e r e b. — Srebrno hrabrottno svetinjo 1. razreda je dobil četovodja 8. 1. b. Franc Stcrnai Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili pri 8. lov-skem batalionu Ferdinand S t e h a r-n i k, Ignacij Kavšek, Pranc P e -tek, Jožei Repič, Primož Sme-r i č n i k, Ivan Premrov in Ivan B a j t. Cola doiga vrsta vojakov 27. domobr. polka je odlikovana z bro-nasto hrabrostno svetinjo. — Imenovanja, Za provizorične srednje šolske učitelje so imenovani suplentje: dr. Franc Cadež v Idriji, Fran J e r a n v Ljubljani, Franc Dolžan in Franc Stopar v No-vem mestu in Peter Jonke v Ko-čevju. — Pogreba se oi bitke pri Ja-nov ki od 1. februarja do 31. marca H»15 peiec oešpoika §t. 17, l./Vl. in 4./VI. mar^kompanije Janez G r i -čar. rojen leta 1593. v Straži št. 3, občina St. Rupert, Dolenjsko. Njegova mati Marija Oričar Straža št. 3, pošta Št. Rnpert. Dolenjsko. vljudno prosi tovariše pogre^anesta za gotova resnična poročila o usodi svojega sina, — C. kr. povredo val nlca za delo vojnim invalidom na Kraniskem De-želni nrad Ljubljana. I^^cjo se: 1 nla-pec, 1 kovač, 1 drogist, 1 voznik, 2 vrtnarja, 1 čebelar. 1 lasničar, 2 čev-IJarja^ 2 krojača in več poljskin de-lavcev. C. kr. posredovalnica se na-haia v ravnateljski pisnrnl c. kr. đrž. obrtne sole, Oorupova ulica št. 10/1, vrata 33. Uradnc ure od 9. do 11. in od 3. do 5. ure. — Dvanaist pravi! li uđem, kl nabiraio koprive. 1. Ne nabirajte premladih kopriv, ampak sele, ko od-c v e t o . koncem julija ali početkom avtfusta! 2. Ne ruvajte stebel, odrežite jih z nožem, požnite s srpom ali pokosite s koso! 3. Da vas ne bodo pekle, varujte roke z ovitim robecm ali pa s starimi rokavicami! 4. Po žetvi pustite na] listje ovene cn dan, potem ga osmukajte; to je lahko, listje ne peče več! 5. Sušite stebla in listje posebej! 6. Ce sije solnee, sušite stebla na polju, razj?rnite jih na ranio, obraćajte uh večkrat, ali pa postavite zračne stavke! O slabem vremenu položite jih v zračnih pro-storih navskriž; svežih pa ne kopi-čite, sicer se spridijo! Zmočiti se ne smejo. 7. Sušite listje, če je le mogo-Če, na prostem, vedno na suhih, zračnih krajih, zmočiti se ne srne nikdar, ni rosa ni dež ga ne srne močiti! Varujte Ra prahu in vseh tuiih primesi! 8. Pri žetvi semena osmučite latje s semenom, ki je v njem, in posušite oboje! 9. Poglejte od časa do Časa. da blago ne splesni! Plesnivo listje ali plesniva stebla odstranite, sicer vam pokvarijo vso zalogo! Pazite vedno, da se sprej-me!o le popolnoma suha stebla ali poDolnoma suho listje! 10. Zvežite stebla, ki so suha, da šume, v zvež-nie. ne rabite pa za to žice! 11. Spre-šajte suho listje v bale alt spravite ga v vreče! 12. Latje s semenom spravite v vrečice! — Oddaia kroplv. V sredo dne 20. t. m. se bodo od 8. do 11. dopol-dne spreiemale v cerkvi sv. Jožefa nabrane posušene kropive v vojne natnene. Dobro posušeno blago se plačuie po 6 K za 100 kg. Kdor ima torej kaj nabranih kropiv. naj lih v n2vedenem času zan*slj!vo prinese na določeno mesto. — Novi, potoTalnl predpisl za nemško državo. Z ukazom z dne 21. junija 1916, drž. zak. štev. 143 je ce-sarska nemška vlada na novo uredila predpise za potne izkaze. § 1. tega ukaza določa, da se mora vsakdo, ki nemško državo, zapusti, ali iz inozemstva vstopi v nemško državo, izkazatt s potnim listom o svoji ose-bi. Potni list mora pred vsakolcrat-nhn prestopom meje vidlrati pristojno nemško oblastvo. Za vidiranje pri potovanju v Nemčiio so načeioma pristojni nemški konzuli po pokliču. Pri potovanju Iz N*mčHe pa vidirajo potno listo nemška upravna oblast-va In sicer na Pruskem policijska predsedništva, policijska ravnateljstva, uradi deželnih svetov (Land-ratsftmter) in policijska uprava več-Jih mest, v ostalih zveilnih državah pa tam odgovarjajoča oblastva. S predloirom za vidiranje se mora predložiti: po predpisih Izgotovllen potnl list; dokazila. H katerih m za-dostno razvidi namen In potreha po-tovanja In več fotojrraflj bret kartona, kl morajo odgovarlatl fotografiji v potnem Hstu. Ker Je pred vidlra-njem treba o hnejltelin potnefa Usta tn o namenn nfefovaffa potovanja natanSno poizvadetl, mora predlagatelj računati t tem, đa bo do r«Htv« ftlefovaca prađiofa pretakio n«kaj časa. Prfporoča m torel. đa m stavi pr«llof sa vidlranj# pri prlstalM* namerava nastopiti potovanje. Z oo-▼imi predpiii za potna hMjUM so bi-U Izpremenjene v katerih točkah tud! doloćbc o oblikl potnen Usta. Vsi potni listi, ki na] se rabilo v Nem-čilu moralo navtsti državljanstvo Imejitelia potnega lista. Potni listi za ćele rodbine so dopustni samo do 3a septembra t L — Smrtna kosa. V tukajitiji de-želni bolnici je umri sinoci po daljši bolezni gosp. Avgust M i a k a r, slikarski mojster. Lahka mu zemljica! — V Zagrebu je umri solastnik ljubljanske tvrdke brata Hlav ka* gospod Albert H 1 a v k a. Naše sožalje! y *. — Umri ie na Karbvski cesti št/ 28 mesar in posestnik Fran Kaste- 1 i c. Pogreb bo v torek ob 5. popol-dne. N. v m. p.! — t Spodoja Siska žaluje. Nje pristni doina^ *i ivan Skarjovec je včeraj ob pol 5. uri popoiđne v de-želni bolnici — po le Sdnevni bolezni — v 58. letu za večno zatisnil svoje oči. Kruta usoda je ugrabila moža, ga odtrgala od obilega dela in oropa-la obitelji skrbnega sina — 841etne matere, dobrega soproga in milega oćeta dvema gosp. hčerkama; narodnim društvom in družbam pa vzela prczazasluženega člana, zvestega prijatelja in ljubega tovariša. — Malo domačinov je uživalo enako spo-štovanje, kakor rajnki, rlasti v kro-gih, ki vedo ceniti nesebično* požrt-vovalno delo v obino korist. Ivan Skarjovec je bil soustanovnik vseh narodno - naprednih društev in pod-porni član. Pri čitalnici je bil od leta 1878. odbornik knjižničar, prvak pevskega zbora, odličen pevec, za-stavonoša, dekorater itd. Pri gasil-nem društvu je zavzel stopnjo dru-štvenega tajnika in načelnika plezal-cev. Po njega izgubi nastala verzel se bo le jako težko izpopolnila. Prijatelji borno njegovo družbo zelo po-grešali, kajti bil je naobražen, odkrit in prijazen ter — humorist Kakor je bil navdušen in maj-ljiv ratar na na-rodno-kulturnem polju, tako energično je delal in napredoval v svojem obrtu. Nad 40 let sotrudnik pri moj-stru LipovSku je postal njega nasled-nik in vreden podeli^ne častne svetinje. Kakor strela ali granata, ki pade z jasnega neba in rodi — gorje, tako je katastrofa bolestno iznenadila vse kroge v SiSki. Saj ie bil prei-šnjo nedeljo v družbi pri Seidelnu, vsađ videzno, zdrav, živahen tn dobro razpoloŽen. Se le ob 4. popoldne je doma omenil, da ga desni kotnolec skli. Videti je bilo rdečo mak) liso, oziroma prasko, skarjovec se ni za-vedel, kje in kdaj da bi bil zadobil ranico. Ostal je doma In se vlegeL Roka je pričela otekati. Tretji dan je zastnipljenjc krvi sumljtvo postalo in bolezen Je končala 8. dan — s katastrofo. — 38 let me je toplo prijateljstvo vezalo na ml vdanega moža in jutri ob pol 5. uri ga spremi ona zastava, katerl je služil večjo polovico svojega življenja, katero le s ponosom nosfl neStetokrat. Ne v krvavi vojni na Jugu ali severu, marveč doma v salona si bil tihotansko napa-den in — premagan. —r Bil si junak in padel si kot tak. D. — Iz daSelne bolnice je ušel 28-letni prisiljenec Vaclav Smodec iz St Petra. Tall)o za rešitev žMJenjhi v zne-sku 52 K 5 Ov je deželna vlada priznala £imnazijcu Stanku Tavčarju iz Spodnje SiSke ki Je z nevamostlo za lastno življenje reŠH Iz vode Srećka Ogrizeka. Nesreća na železnld. Med postajama Vižmare in Medvode Je bil vče-raj dopoldne pri kilometru 92 povo-žen tn ubit neznan mož. Premogokop Št Jani. Tvrdka Fil. Kusch usnjarna bi jermenarija v Celovcu, je 16. t m. kot edini po-nudnik kupila na )avni dražbi na 1.858.275 K 52 v centeni premogokop v St Janfn za 620.000 kron. Iz St. Petra na Krasa se nam poroča: Tukajšnja podružnica »Rde-čega križa« dosedaj ni stopila s svojim poslovnim poročilom pred javnost, deluje pa že od izbruha vojne na tihem. toda vztrajno v blagor junačkim braniteljem Avstrije. Podružnica fe v letih 1914 do 1916 imela dohodkov 7940 kroti, izdatkov pa 6328 K. Ti dohodki so se po neumor-netn trudu podnižniČnega odbora — načettije mu srosp. c. kr. n^tni osrb-nlk Ivan Cer ne — nabralt s pro-stovolJnitrH pr!«pevki, prireditvaml vesefle Itd. Podružnica vrdrfuje bol-niSnico, v katero |e bflo dosedaj »prejetfh do 10.000 boinikov In ra-njencev, nabavila le bolnilniCnl inventar, kupila Mrurfične Instrumente, obvetila In rdravila ter plačevala stanovanje In hrano za zaposleno nsmlUenko — v*e to pt \z lastne moči, bre* najmanllefa prlsoevka s strani oarednlega odhora »Rdečera kiifa« ▼ LJUBICI. Ravno nasnrotno; lentpetrtka podružnica Jt DtiM^anski cetitralf noslala 800 Irron za novo-ustanovljeni vofni zakttd. Tn ne za-dort tmml ItroOlo m Je odseku »RiMifi krltaM at Đreekrbcvanie mineralnih voda na Dunaju nad 3000 praznih steklenic lubralo mnogo perila, gorke zimske spodnje obieke, živeža, sadja in drugih potrebšCin. S pomočjo posebnega zaklada ie delila krepCila mnogoStevllaim ranjencem in bolnikora, ki so se mimo Su Petra na Krasu vozili v druge kraje. Zna-Cilno za delovanje podružničnega odbora je dejstvo, da je teden »Rde-čega križa« v malem kraju St. Peter na Krasu dal čistih 2282 kron in se je razpečalo spominskih listov za 480 kron. — Gospoda načelnika Ivana Cerneta so posebno krepko pod-piraii član i oubora; g. Karei Mebo-r a, ga. Olga K r i t a j e v a in g. Fr. Sever in njegova gospa Marija, ki so si izborne zasluge stekli pri okrepčevalni akciji in raznih prire-ditvah na korist »Rdečemu križu«. Uolznost vestnega poročevalca je tuđi, da pred vsemi podružničninii do-brotniki omeni gosp. kolodvorskega restavraterja Matijo D o 1 n i č a r j a, ki je v svoji plemenitosti dosedaj na blagu in v denarju sam daroval veliko vsoto nad 3500 kron in gosp. c. in kr. nadporočnika Karla M a ye r j a, ki je samo v vojaških krogih — pri gg. častnikih in pri mošivu lastne stotnije — nabral izredno vsoto 1300 kron. — Ta dva vzgleda domoljubne požrtvovalnosti bodita v spodbudo najširšim krogom, da pri najmanjši priliki ne pozabijo »Rdečega križa«, naših bolnih in ranjenih iunakov, ki so za dom in cesarja darovali naj-dražje na svetu — zdravje in krepke svoje ude. Ruski pogreb v Trbovliah. Iz Trboveli nam pi^eio 14. septembra, Danes popoldne se ie vrŠil tu pogreb ruskega vojnega vjetnika Ivana Ivanova, ki se je ponesrečil pri delu v rudniku. Pogreb se je vršii z vojaški-mi častmi in ob udeleŽbi vojaškega poveljnika, zastopnikov rudnika, rudniškega uradništva in delavstva. Iz sto mož sestoječi oddelek ruskih vojakov - vojnih vjetnikov je sprem-ijal ponesrečenega tovariša na zadnji Doti, prepevajoč pretresljive ruske žalostinke. Pogrebne ceremonije ie izvršil domaći duhovnik po kato-liškem obredu, ker ni bilo mogoče pravočasno dobiti pravoslavnega svećenika. Krsta je bila okinčana s cvetjem, na grob so položili tovariši ponesrečenega ruskega vojaka lep venec s slovenskim napisom »zadnji pozdrav tovariši iz barake Guido.« Ivan Ivanov je bil še le 22 let star. Njegov grob je že tretji ruski grob na trboveljskem pokopališču, *v" >-/j. •. Fern Andra. ,(ŽWljoni« j* r©»-no.M — Kino „Ideal" predvaja lutrl, ¥ torek 19., sredo 20., četrtek 21. septembra sledeči učinkoviti spored: 1. Vo na poročila. Aktualno. 2. Živ-I en'«e je resno- — Prvi film Fern Andra-serije 1916/17. — Drama iz umetniškega Življenja v 5 dejanjih (dolžtna 1700 metrov). Sestavila Fem Andra. V glavni vlogi priljubljena umetnica Fern Andra. — Ta spored mladini ni oristopen. — ? ? I Trilby I ? ? „IdeaP - Kino. Aprovizacija. 4- Iz Most nam prihajajo neprestano povpraševanja glede nakaznic za krompir. Drugega ne moremo sto-riti, kakor da svetujemo ljudem, da naj se obrneio do gdč. tajnice Zore Oražnove, ki vodi sedaj po vpoklicu tajnika Vidmarja posle. Gotovo ima občinska blagajna možnost, da pre-skrbi iz glob, pripadafočih ubožnetnu zakladu za najrevneiše sloje krompir. MošČanom ne moremo za sedaj svetovati drugega, kakor da store tozadevne korake pri občinskih mo^ žeh. Književnost — »Ob Soči«. Pod tem naslovom Je fzšla v tiskam! Brunner in drug v Trstu brošura, o katerl piše avtor Alojzij Res sam: Zbral sem te svoje skromne vtise in občutja z go-riškega bojišča (ki nišo in nočejo biti nič drugega kot le vtisi in občutja) na željo drugih, ki bi jih ne poslušaj, ko bi ne bilo tihega upanja v meni, da morda odpomorem nekoliko tuđi na ta način begunski bedi. To Je namen knjižice, ki ga edino hočem in zasledujetn. Vam pa, bratje in sestre v trpljenju, ki tavate brez doma po begunskih tabonišđh tn izven njih, kličem kljub vsej svoji šibkosti: »Bo-dite močni v Njem in upajte, npajte, zakaj svetogorska Mati - Begunka Je z nami tn dan vmitve ni več daleč!« — Boljunec pri Trstu, na Mali šmar ren 1916. — Cena brošuri je 60 vin. . Razne stvorL * Svoboda Sueškega kanala. Prosta vožnjo skozi Sueski kanal ]e velfkanske važnosti tudl za Avstrilo in Nemčijo. Zda) namanjajo anglelkt Hsti da pritiska angleika vted* Wk 213. itcv. .SLOVENSKI NAKOD-, dne 18. septembra is#16. Stran 5* družbo, katere last ie Sueski kamri, naj zabrani avstrijskkn tn nemškira lađjam prevoz skozi kanal in sicer začenši od sklepa miru za čas desetih let. Pogodba glede Sueš'cegra k&-nala z dne 29. oktobra 1888, ki so jo podpisale vse velesile. Jamči za po-poino svobodo prevoza skozi Sueski kanal in sicer za večne čaše. Velesile, ki so pogodbo podpisale, so se tuđi zavezale, da ne store nobena, niti v slučaju kake vojne, ničesar proti svobodi prevoza. Vzlic temu pripravljajo Angleži tuđi ta atentat, po načelu, da je vojna raztrgala vse pogodbe. * Oklopna ladja iz leta 1530. Na-vadno sodijo Ijudje. da je sele novi čas izumil oklopne ladje, Res, da do novejšega časa oklopne ladje nišo bile v rabi, toda prva oklopna ladja je že pred 400 leti pluia po Sredo-zemskem morju in se v vojni jako dobro obnesla. Johaniti, znani viteški red, je dal leta 1530. v Nici zgra-diti ladjo, ki je imela svinčen oklop. Ladja je bila jako velika In opremljena z mnogim! topovi te je imela 300 mož posadke. Na ladji je bila kapela in sijajna sprejemna dvorana. Ladji je bilo ime »Santa Ana« in je jadrala na čelu brodovja. ki era je ce-sar Karei V. poslal pred Tunis. Ko-rrandiral Ie to ekspedicijo znameniti Doria. Oklopna ladja pa je največ pomagala, da je ekspedicija dosegla popolno zmago. »Santa Ana« je bila 72krat zadeta od sovražnih kroscel, a svinčenega oklopa ni prebila nobe-r.a krogla. * Vegetarsko življenje. V zelo uglednem angleškem mesečni!:u »Fortnlgfrtlv Revieu« je priobdl znameniti profesor in zdravnik Sam-son razpravo, katere bistvo ie slede-če: Če bi kdo od rojstva užival same sadove, jabolka, česplje, banane, marelice, citrone, sveže ficre in ćelo kumare, bi postal lahko 250 let star. Ti sadovi zadržuje^o namreč okoste-nie tvarin, a od tega je v prvi vrsti odvisno. kako dolgo človek živi. — Profesor Samson dotoča, da je treba užiti za zajuterk 170 gramov kruha s surovim maslom ali olivrrm oljem, 170 gramov svežega sađja in orehov ter čašo kakava; za kosilo 115 gra-mov kruha s surovim maslom ali olivnim oljem, 115 gramov svežega sadja, pudinga in sadne gelatine; za večerjo pa ravno to kar zjutraj ali zvečer. Piti je treba ali i im on ado ali sadni sok z vodo. Za nraznike in priholišek priporoča karf\k>lo z olivnim oHern. Kdor težko dela, naj uživa še kumare. * Nova švicarska afera. Poro-čalt smo pred kratkim o vojaški aferi, ki je v Švici vzbudila precej raz-burjena razpravljanja. Švicarski pol-kovnik de Loys se je poli valno izre-kel o članku »Pot v Kanoso«. ki ga je hil major Bircher priobčil v nekem Švicarskem listu. List je polkovnikc-vo pohvalno priznanje natisnil in s tem hudo razdražil franeosko Svico. Polkovnik Loys je dobil od generala \VilIeja za to izjavo ukor. Pa s tem stvar še ni bila končana. Zurnalist Chenevard je v svojem listu nas topi 1 nroti majoriu Bircheriu, dolžeč ga, aktivni službi, lo aoizitev je major Bircher takoj odločno dementiral, a časnikar je vzdržal svojo trditev in se skliceval na pričevanje dveh švicarskih oficirjev. Zdaj je zopet mnogo ropotanja v Svi ci zaradi te afere in je vojaška oblast že odredila pre-iska^vo. * Kasacljskl dvor o § 14 Kasa-cijski dvor Je 13. t. m. razpravHal o ničnostni pritožbe, ki sta jo vložila posestnik Franc Grtiber in njegova nezakonska hči Ema Hartl proti raz-sodbi izjemnega sodišča v Inomostu, s katero sta bila obsojena oče zaradi umora sorodnika in zapeljavanfa v krvosramnost na smrt na vesalah, hči pa zaradi detomora na šest let. Ničnostna pritožba je trdila, da iz-(errmo sodišče ni bilo opravičeno razpravljati in soditi o te] stvari, ker ni sestavlieno po § 11 državtjega osnovnega zakona, marveč bi bila stvar morala priti pred porotno sodišče. Kasaciiski dvor ie ničnostno Dritožbo zavrnil, češ, da sicer iz-jemno sodišče po členu 11. državne-ga osnovnega zakona res ni pristoj-no za raspravljanje o tem slučaju, da pa kasacijski dvor ne more pre-Iskovati, čc Je snsperi<1!rame porot-nih sodlšč nepostavno. Ctm izda ?kupno ministrstvo naredbe po § 14.. dobe te provizorično veljavo zako ; ^a. a o veljavnnsti postav ne more ; kasacirki dvor izrekati ranenj. * Roparfca. Poroč«? sn*> «*ana i« bila v svojem lastnem ^ta-novanju. ta zločin pa je storila ka-V:ii 26 let stara — ženska. MmoJi te-den se je posr^čffo to žensko vfetf stvari. Ta roparlca je žena dunajske-ga kavramfDcefira markar^a in jl je ime Leopoldina Kasparek. Bavila &e je s tatinstvem ža cHje časa. Tako Je nekem u potkovnemu adravniku ukradla dežnik in sabljo, neki stari-narici 500 kron denarja takorekoč izpred nosa. vdovi nekeea zdravnika srebrnine za 200 kron, vdovi nekega majorja več zlatine in obleke ter n#* kaj denarja. Manjših tatvin je bržčas se dosti izvršila, a zasledovati jih bo težko. Poleg roparskega napada na pl. Mackovo ima Leopoldina Kaspa-rek še več izdatnih hudodelstev na vesti. Napravila je roparski napad in pokradla kar je mogla pri neki gospodični Iioltschl in končno je zadavila in uzdala 561etno zasebnico Marijo Wurisch. Izpovedala je. da se je vtihotapila v stanovanje \Vurische-ve, da bi kradla, a ker ni mogla iz stanovanja, je vrgla \\urischevi velik robec za vrat in jo davila ter ušla; nozneje da je šla iz strahu gledat, kaj je z Wurischowo in videč, da je mrtva, je truplo poli!:? s špiritom in je u/erala. Splošno se ie telaj mislilo, da si je VVurischeva po nesreči i!Ž2-ala obloko in vsled te^a zgorela. Leopoldina Kasp^rek je nakradla jako mnogro denarja, a morala je ali jako lahkomiselno zapraviti, ali pa kam skriti, ker so pri njej dobili Ie mnlo vsoto. Daifa^nv Hst obsew 6 str?ni. Izdajateli in odgovorni urednik: VaJentfn Kopitar. Lastnina !n tlsk »Narodne t!*fiarner Marila KasttUc roj. AhUa naznanja v svojem in v imenu vseh ostalih iorođnikov prijateljem in znancem pretažno ve*t, da je njen iskrenoljubljeni gopiog, ozir. gin, brat iu avak, goapod ,x^ : Fran Kastelic | posestnik in mesar ! i i dne 17. t. m. ob 2. uri popoldne ro dolgem muCnem trpljenju, previđen s svetimi zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Truplo neprzabnrsra pokoinika se bode v torek, dne 19. t. m. ob 5. nr! popoludne v hiši žalosti Kariovska cesta št 28, svečano blagoslovilo in od tam prepeijal) na p<,kopalieće k Sv. Križu, kjer se položi v rođbinsko grobnico k večnemu poritku Svečani rekvijem se bode daroval v ponđeljek, dne 25. septembra ob 7. uri zjutraj v župui cerkvi av. Jakoba v Ljubljani. Pokojniku bodi obranjen blag apomin. V LJUBLJANI, dne 18. septembra 1916. 3032 Mcstni pogrebni zavod v Ljubljani Tužnim srcem r.aznnnjarr.o vsem sorodnikoni, prijntcljem in znancem žalodtiio vest, da je naš iskrenoljubljeni sm, oziroma soprog in oče, gospod saraostajni sobni slikar, imetel] častite svetinje po osemdnevni bolezni, vsled zastrupljenja krvi v starosti 58 let, včeraj mirno preminil Pogreb rajnVeea se vr§i v torek, dne 19. t m. ob 5. uri popoldne iz deželne bolnice k Sv. Kniu. Blag mu spomin! UUBUANA-SPODNJA SlŠKA, 18. septembra 1915. i Ifeta Škar .076?, mati. I Mart;s Skarjo^ec roj. Skaler, soproga. Franka in I&aka hčeri, I 3025 •Mora Čiialn ce in Prostovoljnsga gasilnega đriz2tVS V SpOđ« Siškif naznanjata svojim p. t. članom pre> tresljivo vest, da je njiju zaslužen soustanovitelj in vitraj ni I sotrudnik, gospod I ___ v samostojci sobni slikar po Ie 8 dnevni bolezni — vsled zastrupljenja krvi — v 58. letu včerai, dne 17. L m. za večno zatistiil svoje trudne oči. I Pogreb umrle^a, v^glednega tovariša se vrši t torek, I dne 19. septembra 1916 ob 5. uri popoludne iz deželne bolnice na pokepališče k Sv. Križu. Za odbora: načelnik i : 3024 Viljem Bfianrer. i ______________________________________________________________________________________________________________________ Potrti nei/meroe žalosti naznanjamo \sem sorodn-kom, prijateljem in znancem prp'užno ve-t, da je naš srČno ljuMjeni. nepozabni soprog, ozir. dobri oče, brat, stric m srak, gospod Bsi hBh wK ^B^SG ^H^SS mS^V 9B1 ^Bl ■■ MBtknHk ^^BtHBMBj^BB ^B9vSB|Ss J včeraj dne 17. t. m. ob polu 12. uri ponoČi po dolgi mučni bolezni previđen s sv. za kvarne a ti za umirajoče mirog t Gc-spodu zaspa!. "> -♦ " 3029 Pogreb nepozabnega pokojnika se vrH ▼ torek, dne 19. t, m, ob 3 uri popoldne iz mrtvačnice v deielni bolnici na pokopali^če k Sv. Križu. Sv. maie zadušnice se bodo brale ▼ več cerkvah. f Priporočamo ga v blag spornin. V LfnMfia!, dne 18. septembra 1916. Apolonija Mlakar, soproga W*t%m\T% sin. FaTla Mlakar, sestra. l¥«i Makary brat Brez posebnega oznanila. M«stni pogrebni zavod v Ljubljani. Tvrdka Jakob Hlavka javlja žalostno vest, da je njen bivši solastnik, gospod ^^^^^^m ^^P ^I^^^^Bi ^^^^^Hh ^^H^^H ^^^^^H ^^^^ LfwC ^ jfe^B^^ lJB ^^a **J J^9 ^^^^^^& ^^■V SK ^^^r^^^L ^^^^^^fm 9^^^^^ ^^^^^^ B^b ^^Hl t ■" *T^r^W!* ^*^» %/?$ MB fmS ^^^^^^^B v četrtek, dne 14. septembra ob 1. uri v jutru po dolgi mučni bolezni, previđen s sv. zakraraenti za umirajoče, blago v Gospodu preminul. Pogreb se je vršil v nedeljo, dne 17. septembra ob 4. uri popoldne in mrtvašnice na pokopališču v Zagrebu ter so ga položili v lastno grobnico k večnemu pOČitku. 3030 SireOMIV^Roche^ Prsne bol«sii# oslovski kaselj, laduha, influenci« Kdo naj jemi/e Sirolin ? t Vfcak. ki trpi nm fr^jnem k*^ifw \ \ V*dušlj*v«tkaf«H«i Slroltn xnm4no tali« teO0w*rov^i Mboiunui^OJozar^M. 1 ol«KČ« naduho* m L. X Oiabt m kfofii*nim kd/«ro«n bronkijav, I «k Skro'u^Ai oltoci,pri katenh udnlcuieVelm ^^^ici m Sftrollaom etdr«v^ o I &uQodram ¥Sp«homMSplošni poćuf«k. Sedob)* I BtttM 6« ■SLOVEMSIO MABOD«. «— U. n»fbn 191«. 213 sic. Bj? nMVTNuniu ^» TRILBV L m* 22- #o 25. septembra v i !l^ KINO J VlDEf.L/ C i III a L S let star, terenorujave barve, izvrstea za lov. se proda« 3000 Kjc, pove upravnišKo »Siov. Naroda«. Pnoda se v §marjeti poleg Rimskih topite velika 299j hm %sr __ • trgovino, z lepim vrtom sadonos-nikom in hlevi. Cen* uc^dna Več se iz?e pri lastniku ZL UL&3A ravnotam. učiteljica IM« ■•*!• vxt^|HH|in pri boljSi družini ne glede mm plačilo. 8922 Ccnjenc ponudbe pod „Trla Ml/MII1 na u pravni §tvo »Slovenskega Naroda«. lotankep \aM (tudt začetnika) Sprejme sefar ir. Joj. Bari! i lm. Pogoji po dogovoru. 3022 Prodaja I ka veŠča sloven. in nemsk. jezika 2eli službe v manufakt. ali mešani trgovini, najrajc v Ljubljani ali kje Da Gorenjskem. 3015 VINO staro in novo proda Fruo Bodlf •skrbnik, Padlehnlk pri Ptnl«. 3.23 Za jesensko sezono priporoča tvrdka Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica št 9 svojo bogato zalogo fzgotovlfeBili ikltk za gospode in dečke ter mične novosti 309 1 v koĐlekciji ia dane in Mu. Ceniki zaslon j in franko Zaupno blago! V pari prano in brezkalno nBf t^Iiiid nsrleln nuh §JU 500 kron! i Vam plaćam, ako moj uni-I čevalec korentn Ha aalsaai ne ođnravi v 3 dneh brez bolečin Vaših kalini •€•*, toratfavl«, obtUtaac«T. Cena Icnčku z jamstvenim pismr>m 1.50 &, 3 lončki K 4-—« 6 lonćkov E IM. Na stolne zahvalnih pišem in priznanj. Fotanf« nag, roa, aasasaa naglo odrravi Ita-pra3ek. Cena I1 li kronc, 3 Skatljice 3V» kronc. Saatoaf, — Koite« (Kaosa) I Foatlatfb 11 aa«v Ogrsk«. 1930 KA VA! Ze smleta, že s sladkorje n in vsefni primesmi v kockah za */, litra kave Eu tala kidia stane uio 30 m 500 kroti plačam tistemu, katen more rečt, Ha ni vredno. ■avodllo sa prtprsTlianfo aa glaal: 1 tako kocko v pol litru vode 5 minut kuhati, od ogn a vzeti, 2 minuti pokrito pust ti in na i bol i ša kava je gotova. — Po t>#4tl p*-silfani najman- 20 kockf to je 1 kg B %'*%\ \ Ovoj se zaračuni po lastni ceni ' PoSilja se proti novzetju. SDreimem pa na-ročeno blago tuđi nazaj če kateremu ne ugaja 100 kock 5 kg znižana cena K 25—. Naročila sprejema in iz vrtu je razpošiljalnica Ivan Urek L|«M|aM S, MnU trg *L M, ivariite, dMB«. 19 6 Zbirka afslriiAih zakmn v slovenskem jeziku. i. z veze te KSMMH Stntosl I o tradodetstvih, pregreških in prestopkib z dne 27. maja 1862 St 117 drt.zak. I z dodanim z dne 17. dec 1862 St. d. t at 1863 in dnigimi no-I vcJMini nkoni kaseMfeo* I pravnega oteega. i Jfontaa tataru GOSPA s večletno prakso Želi primerneg* opravila za do pol danske ali popo I danske ure event po dog(»voru. Cenjene conudbe na upr. »SI. Naroda« pod „aaaia i"1t1/ttl1 Gospodična ?cšča sloTcnskega in nemškega jecika, stenografi je *n strojepisja, z nekaj let prakse, iaifl vatopitl s 1. oktobrom ▼ kakSni pisar ni. 2073 Pismene ponudbe pod 19Flaama S97SS> om oprarn »Slov. Naroda«. Ključavničarji, i kovači, železostmgarji tek« tr»|B« del« v Eraotskl i«. Icsalaald tevanU v BaauUka. wr AMarHianska ^« J •••saoija % TRILBV1 i •* 22. tfo 28. ••pt«aihra v C \ KINO / V IDEAL y Isčejo se za 2ago blizu Sarajeva (Bosna) 3on 4 žagarji Vsi vsluzbenci pri 2agi so Slovenci. Natan6nejša ob-vestila daje v.Pilana Ozren v Srednjem pri Sarajevu.11 Chrbtofoo učni zavod o Ljubljani ▼slanje vas asstsninsr vaak dan sd 12. do 3. ure popoldne v Sodnl nUst tU L — Zaćetek šolskega leta in otvoritev dnevnih kurzov ter kurzov za jezike dne 2. oktobra 1916 ob 8. uri zjutraj. Večera! teč&JI za kontoriste, kootoristioje, proda]alke, vajence, vajenke itd. otvonjo se tuđi dne 2. oktobra 1916 ter se vrši vpisovanje ▼ te kurze ves september vsak dan ob vsakem x^=s=^= dnevnem Času. — Šolnina zmerna. == 2802 Damske klobuke " v največji izberi priporoča z IVI INKA HORVAT, modistka LJUBLJANA, Stari trg itev. 21. Popravila «ajcen«j*. 2954 Popravila najcenejc. St. 11665. _____ 3012 V smislu dolofcb § 6 ukasa c. kr deželnega predsednika na Krani&kem z dne 20. iu ija 1916, St. 23 373, določa mestni magistrat do nreklica %m nadrobno prodajo uotranjih delov, glave In parid|*T laManih praJlČ6Y sledeče cene za Ljubijano: Pljuča......* . . . K 2 80 kg jetra in srce ••..»...„ 4*— ^ ledvice.....• • . . . r 4 80 w glava (sveza)........„ 2 60 „ glava (prekajena).......„ 6*20 m parkeljci (tveži) ......♦„ 2'— w parkeljci (prekajeni)......„ 2 "60 n Kdor se ne ravna po teb predpisih, bo najstrožje kasnovaof in sicer z globo do 5000 kron ali z zaporom do 6 mesecev. Mestni magistrat ljubljanski, dne 11- septembra 1916. I Solske potredseine |L|«kI|»a| vseh vrst se dobe po najnižjih cenah v I .Narodni kniisorni' Prešernova ulica št. 7. I Klavir dobro ohranjeo, ■• proda w irafcOTsM alld 19, iaH atsnno v boljii (esUvraciji ali Kavarni. Pnanst ponođbe na urravniStvo »Slov. Nsrtst« pod «s***artsa/9Kt«. 9061 mT Amerikanska \-> j senzaoija i» [TRILBY] i Mi S2. do 29. ttpttaUM« v k Videal/