POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE LETO XXXIV, ŠTEVILKA 24, 14. JUNIJ 2002, (CENA 259,00 SIT ŠTEVILKA Za uspešnim ravnateljem vedno stoji dober računovodja in strokoven pedagoški kader «As 1* JURIJ KOLENC V tem okolju je največji problem zaposlovanje, novih in kvalitetnih delovnih mest praktično ni Pomivalni stroj Candy CD 602 S Železnina Gornji Grad tel. 839-44-20, Elektro Ljubija tel. 837-07-18, Blagovnica Ljubno tel.584-10-20, Železnina Luče tel. 584-40-24 Habit d.o.o., agencija za nepremičnine Vam pomaga, svetuje in posreduje pri naiemu, oddaji v najem, nakupu in prodaji vseh vrst NEPREMIČNIN. Vpišemo vas v register za vse vrste posredovanj nepremičnin in vam poiščemo nepremičnino oziroma oddamo, prodamo ali poiščemo rešitev, katera vam najbolj ustreza. Imamo izkušnje na področju posredovanja nepremičnin, ter nudimo maksimalno odgovornost ter znanje in izkušnje. Smo imetniki licenc IBN in GZS za posredovanje v prometu z nepremičninami Kot vaš upravnik skrbimo za: vse postopke vzdrževanja; izvajanje del na zgradbi; predvidevanje in izvedbo večjih investicijskih del na zgradbi; omogočanje nemotene uporabe skupnih prostorov, objekta in naprav na način, ki zagotavlja najboljšo izrabo vsakemu koristih. 'habit/ ZAUPAJTE NAM SE VI IN NAS P0KLIČITI Telefon: 03 898 1600, GSM: 041 665 223 300.000 SIT več za vaš stari avto! Ob menjavi kateregakoli rabljenega vozila za novi focus ali mondeo z zaloge, vam do konca junija k cenitvi Eurotax prištejemo še 300.000 tolarjev! 4S& 1^ ^ \/^ 3 C Ferdinand Krbavac s.p. Rečica ob Paki 45,3327 Šmartno ob Paki, Tel.: (03) 891-51-23 PROIZVODNJA IN MONTAŽA PVC OKEN IN VRAT PVC okna vhodna vrata senčila m asf mm MAROVT GREGOR s.p. Bočna 60 3342 Gornji Grad Tel./faks: 03 838 51 40/41 GSM: 041/793-518 BCkbe OKENSKI SISTEMI 10 let garancije imeli smo se enkratno, skorajda neponovljivo. Tokralni izlet zvestih naročnikov Savinjskih novic seje že začel v tako lepem vremenu, da kaj drugega od čudovitega dneva niti ni moglo nastati. Po jutranjem okrepčilu, ki nam ga je v mozirski restavraciji Kozorog pripravil Steyeijev zastopnik za savinjskošaleško regijo Dani Grudnik, smo se podali na pat proti Gornji Radgoni, ki pa je zaradi udobnega Izletnikovega avtobusa minila hitro in prijetno. V Steyeijevem vinogradu na Plitvičkem vrhu pri Apačah nas je poleg gostiteljev pričakala godba na pihala. Ubrani zvoki iz njihovih instrumentovso pričarali slovesno vzdušje, v katerem smo dočakali saditev trtvtakoimenovanem krščenem vinogradu. TojeSley-erjeva posebnost, saj ima vsaka trta vtem vinogradu svojega botra, ki skrbi zanjo, jo sam potrga, pridelek pa slrokovnjaki skrbno pregledajo in ocenijo uspešnost posameznega botra. Odslej na Plitvičkem vrhu raste tudi trta pod botrslvom Savinjskih novic. Prijetno druženje z našimi gostitelji smo nadaljevali v Apačah, kjer so se gostinci in vinogradniki pomerili na košarkarski tekmi,Savinjčani pa smosizzaniman-jem ogledali tudi tamkajšnjo cerkev, ki se lahko pohvali z izjemno bogato zgodovino in pestro arhitekturo. Apaški župnik nam je prijazno predstavil tudi nekaj geografskih podafkovotamkajšnjem območju, nato pa seje na naše veliko presenečenje preoblekel v sodniški dres in odsodil drugi spopad med vinogradniki in gostinci, kije potekal na nogometnem igrišču v vasi Plitvica. Sledilaje degustacija Steyerjevih vin, kije še enkrat več dokazala, da seje naš poslovni partnerv enem samem desetletju dvignil na nivo vrhunske vinarske hiše, pred katero je še bleščeča kariera. Nadaljnje druženje ob odlični kapljici in okusni hrani z žara je bilo sproščeno, kot bi se srečali sami stari znanci in prijatelji. Toda urice vsenci mogočnih dreves ob plitviškem ribniku so minile, kot bi trenil. Pred odhodom domov smo si ogledali še Steyerjevo klet, ki sta nam joz veseljem razkazala mladi gospodar Danilo in njegova soproga Magda. Nekateri so to priložnost izkoristili za nakup vina, drugi pa so se odločili, da ga bodo nabavili kar pri Daniju Grudniku v Moziiju. Med potjo nazaj je v avtobusu zadonela slovenska pesem in kar naenkrat smo bili spet v Zgornji Savinjski dolini. Ob tej priložnosti se še enkrat iskreno zahvaljujem družini Steyerza prisrčno gostoljubje, Daniju Grudniku za pomoč in sodelovanje pri organizaciji izleta, šoferju Jožetu za varno vožnjo, vsem sodelavcem Savinjskih novic za požrtvovalnost in trud pri ustvarjanju zgornjesavinjskega časopisa ter seveda vam, zvestim naročnikom, brez katerih tudi časopisa ne bi bilo. Upam, da bo nova priložnost za naše druženje že v letošnjem letu. Šolarji se predstavijo: Telovadna akademija v Mozirju..17 Savinja gostila ribiče iz vse Slovenije: Mozirjani na svetovno prvenstvo?...18 Na naslovnici: Uspešna sezona lučkih smučarjev IZ VSEBINE: Aktualno: Ropar priznal dejanje..............4 Poslovanje v letu 2001: Zgornjesavinjska podjetja pridelala 743 milijonov čistega dobička......5 Glin Pohištvo Nazarje: Zaključili postopek prisilne poravnave.................6 Politika: V Zgornjo Savinjsko dolino vstopila nova stranka - Stranka mladih Slovenije..7 Intervju: Oiga Klemše, ravnateljica Glasbene šole Nazarje...............8 Braid Savinjskih novit na izletu: Zasadili smo sadiko trte ISSN 8351-8140, leto XXXIV, št 24,14. junij 2002. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnica glavnega in odgovornega urednika: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril M. Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Kozole, Marija Sukalo, Nastasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041 /793-063, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za Izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 220,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za V naslednje trimesečje. MARKO ČAS IZ MISLINJE, OBTOŽEN ROPA NOVE LJUBLJANSKE BANKE V LUČAH, JE DEJANJE PRIZNAL Dejanje naj bi opravil sam, brez pomočnikov Prejšnji teden je pred senat okrožnega sodišča v Celju stopila trojica, ki naj bi januarja letos v Lučah oropala poslovalnico Nove Ljubljanske banke. Marko Čas iz Mislinje je dejanje priznal in poudaril, da sta njegov brat Matjaž Čas, ki je obtožen pomoči pri kaznivem dejanju in dolgoletni prijatelj Sebastjan Veronik, ki ga obtožnica bremeni dajanja pomoči storilcu po storitvi kaznivega dejanja, nedolžna. Slednja nista, po besedah prvoobtoženega, o ropu vedela ničesar. Dogodki, ki so se zgodili 10. januarja okoli 11.30 ure v Lučah, ko je oborožen in zamaskiran neznanec stopil v banko in uslužbenki zagrozil s smrtjo, če mu ne bo takoj izročila denarja, so precej razburili zgornjesavinjsko javnost. Roparju je uspelo odnesti okoli 14 milijonov tolarjev, katerih do danes še niso našli. Obtožnica navaja daje Čas kriminalistom dejal, da je denar skril v okolici Ljubnega. Ko se je izkazalo, da govori neresnico, si je čez nekaj dni premislil in policiji natvezli, da je denar skril v gozdu pod Raduho. Kriminalisti, ki so teren dobesedno prečesali, denarja seveda niso našli, obtoženi pa seje izgovarjal, da gaje verjetno kdo odnesel. Kot je znano, je bil "lučki ropar" prijet že dan po dejanju, njegovega brata, ki gaje z osebnim avtom peljal v Luče, so prijeli nekaj dni pozne- je, ko seje s tovornjakom vrnil iz tujine. Marko Čas se je pred sodnim senatom, ki mu je predsedoval okrožni sodnik Marko Brišnik, pokesal in povedal, da kaj takega ne bi več storil. Priznal je, daje oropal banko, uslužbenki pa naj bi grozil s plastično pištolo, ki jo je našel doma med igračami. Uslužbenki ni želel storiti nič hudega,je zatrjeval obtoženi, ki seje, po njegovih besedah, za dejanje odločil pod hudim pritiskom, saj naj bi mu celo stregli po življenju. Čas je še povedal, da je bil dolžan, in ker denarja ni mogel vrniti, seje odločil za rop. Pred sodnim senatom je v celoti zaščitil brata in prijatelja, ki naj ne bi imela z ropom nič. Brat Matjaž naj bi ga v Luče samo peljal in tudi Sebastjan, ki gaje pozneje poklical, da gaje odpeljal domov, o vsej zadevi ni vedel ničesar. Izjave Marka Časa niso prepričale okrožnega tožilca Matjaža Gučka, ki je prepričan, da sta Matjaž Čas in Sebastjan Veronik, ki sta vpletenost zanikala, vse prej kot nedolžna. Matjaž Čas naj bi vedel, kaj namerava brat storiti, vendar ni storil ničesar, da bi mu dejanje preprečil. V preiskavi je celo priznal, da je vedel za bratove namene, vendar naj brata ne bi jemal resno, je razlagal. Iz izpiskovtelefonskih klicevje razvidno, da sta se brata po tistem, ko sta se v Lučah ločila, zelo pogosto slišala po mobilnih telefonih. Sojenje se bo nadaljevalo 3. julija zzaslišanjem prič, sodišče paje odredilo še izdelavoanalize telefonskih pogovorov, ki sojih obtoženi opravili med 9. in 11. januarjem. Sodni izvedenec naj bi ob pomoči Mobitelovega izpisa ugotovil točen čas posameznih klicev. Savinjčan Z NOVIM PRAVILNIKOM SE POGOJI ZA GRADNJO PARKIRIŠČ ZA MOTORNA IN PRIKLOPNA VOZILA NE BODO BISTVENO SPREMENILI Nobenih olajšav za prevoznike? Z napovedanim novim pravilnikom o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za parkirna mesta za motorna vozila in priklopna vozila ter mesta za njihovo vzdrževanje, ki ga pripravljajo v prometnem ministrstvu in je delovno usklajen z Ministrstvom za okolje in prostor. Obrtno zbornico Slovenije, Gospodarsko zbornico Slovenije in Službo vlade RS za zakonodajo, so si prevozniki obetali olajšave sicer ostrih pogojev pri pridobivanju licence za opravljanje dejavnosti. Franc Benda, predsednik Območne obrtne zbornice: "S predlogom novega pravilnika o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za parkirna mesta za motorna in priklopna vozila uradno nismo bili seznanjeni. Edine informacije v zvezi s tem smo zasledili v medijih, vsekakor pa pozdravljamo namero ministrstva za promet, da končno na ustrezen način reši vprašanje parkirišč za tovorna vozila naših avtoprevoznikov. Sodeč po omenjenih neuradnih informacijah bodo prevozniki po novem pravilniku lažje prišli do potrebnih parkirnih mest, karje hkrati tudi pogoj, da bodo obdržali izdane licence za opravljanje svoje dejavnosti. To je zelo pomembno tudi za našo območno obrtno zbornico, saj se pod njenim okriljem združuje več kot sto avtoprevoznikov". NOVO GLASILO OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE MOZIRJE Zgornjesavinjski obrtnik za obrtnike V začetku junija je izšla prva številka glasila Območne obrtne zbornice Mozirje. Poimenovali so ga Zgornjesavinjski obrtnik, kot je v uvodnem nagovoru zapisal predsednik OOZ Mozirje Franc Benda, pa bo izhajalo mesečno kot alternativa dosedanjim obvestilom, ki so jih člani obrtne zbornice dobivali z direktno pošto. Temeljna novost osnutka novega pravilnika je, da ne našteva vseh tehničnih, gradbenih in okoljevarstvenih pogojev za parkirna mesta, saj so praktično vsi že določeni v zakonodaji, ki ureja graditev objektov in varstvo okolja. To v praksi pomeni, da se praktično niso menjali pogoji za graditev tovrstnih objektov. Za izdajo licenceje tudi po novem pravilniku treba predložiti dokazilo, da domača fizična ali pravna oseba razpolaga z ustreznimi parkirnimi mesti. Delavec, ki vodi upravni postopek izdaje licence, mora v skladu z zakonom o upravnem postopku izvesti dokazni postopek in na podlagi predloženih dokazil oceniti, ali ta dokazila zadostujejo za izdajo licence oziroma kot dokaz, da ima prevoznik zagotovljeno parkirno mesto. Pravilnik v nadaljevanju določa, da mora imeti prevoznik, ki ima eno vozilo, najmanj eno parkirno mesto. V kolikor ima prevoznik več kot eno vozilo, mora imeti za ta vozila toliko parkirnih mest, kolikor znaša število vozil pomnoženo s koeficientom 0,4. Če ima prevoznik najeta parkirna mesta, veljajo za ta mesta enaki pogoji, kot za tista, kijih ima v lasti, s tem, da mora izdajatelju licence predložiti kot dokazilo o razpolaganju z ustreznimi parkirnimi mesti najemno pogodbo, iz katere mora biti razvidno število in vrsta parkirnih mest in čas trajanja pogodbe. Savinjčan V Zgornjesavinjskem obrtniku bodo objavljali finančne podatke za obračun plač in prispevkov, poročila in obvestila o delu obrtne zbornice in njenih sekcij, opozorila vzvezi z novimi zakonskimi določili, razpise in objave izobraževanj za obrtnike in podjetnike ter ostale zanimive informacije za člane obrtne zbornice. »Trudili se bomo, da boste dobili zares koristne informacije, veseli pa bomo tudi vsakega vašega dobronamernega mnenja, pripombe, predloga ali kritike. Glasilo je nenazadnje namenjeno vam, spoštovane obrtnice in spoštovani obrtniki,« je svoje uvodne misli v prvi številki Zgornjesavinjskega obrtnika sklenil Franc Benda. KF mammmmmmmmammm BSH HIŠNI APARATI NAZARJE 20 ključev naj bi postalo del kulture njihovega poslovanja Vodstvo nazorskih Hišnih aparatov se je odločilo, da bodo za povečanje gospodarske uspešnosti v podjetju začeli uvajati sistem stalnih izboljšav po metodi 20 ključev. Prijavili so se na razpis Ministrstva za gospodarstvo in po odobritvi takoj začeli z uvajanjem projekta, katerega namen je pomoč podjetjem pri sistematičnem osvajanju in prenosu mednarodno preizkušenih pristopov in orodij za stalne izboljšave. Praksa v svetovnem gospodarstvu kaže, da so najuspešnejša tista podjetja, ki v kar največji meri odpravijo aktivnosti, ki ne ustvarjajo dodane vrednosti. Kupci danes pač niso (več) pripravljeni plačevati čezmernih zalog, (pre)dolgih transportnih poti, slabe kakovosti oziroma izmeta, čakanja na reprodukcijski material, zastojev na strojih, sestankovanja, nepotrebnega telefoniranja... Bistvo metode 20 ključev je vtem, da uči, kako je mogoče z enako ali celo manj truda delati hitreje, ceneje in bolje. Omenjeno metodo z licenco danes uvaja že veliko podjetij po svetu. V Sloveniji je imetnik te licence ljubljansko podjetje Deloitte&Touche, ki bo sodelovalo tudi pri uvajanju sistema v Hišnih aparatih. Izkušnje podjetij, ki so že pred časom začela z uvajanjem metode 20 ključev, govorijo o tem, da je uspeh dosegljiv le z vključitvijo vseh za- 20 Idjučev: 1. čiščenje in organiziranje 2. organizacija sistema 3. aktivnosti v delovnih skupinah 4. zmanjšanje medfaznih zalog 5. zmanjšanje časov nastavitve 6. vrednostna analiza delovnih postopkov 7. proizvodnja brez nadzora 8. povezava proizvodnih procesov 9. vzdrževanje strojev in opreme 10. organizacija delovnega časa 11. sistem zagotavljanja kakovosti 12. odnosi z dobavitelji 13. odpravljanje vseh izgub 14. spodbujanje zaposlenih k izboljšavam 15. širjenje usposobljenosti zaposlenih 16. planiranje proizvodnje 17 nadzor učinkovitosti 18. računalniška podpora poslovanju 19. varčevanje z energijo in materiali 20. obvladovanje vodilnih tehnologij poslenih in izboljšavami na vseh poslovnih področjih. V Hišnih aparatih so projekt organizacijsko zastavili tako, da bo za vsak ključ določen strokovnjak. Večina ključev se bo nanašala na vsa poslovna področja v podjetju, zato bodo za vsako delovno področje določeni vodje uvajanja ključev. Ker pa želijo zajeti v projekt dejansko vse zaposlene, bodo določeni še vodje skupin, ki bodo morali znati vključiti v aktivnosti vse sodelavce. Projekt bo potekal od spodaj navzgor, končni uspeh pa bo dosežen le v primeru, če se bodo vsi zaposleni zavedali, da je uspeh podjetja v končni fazi odvisen od vsakega izmed njih. Vodstvo Hišnih aparatov si želi, da bi metoda 20 ključev postala način razmišljanja in delovanja v podjetju, da bi torej postala del kulture njihovega poslovanja. Franci Kotnik POSLOVANJE GOSPODARSKIH DRUŽB V SAVINJSKO-ŠALEŠKI REGIJI V LETU 2001 Zgornjesuvinjska podjetja pridelala 743 milijonov čistega dobička Na območju savinjskočaleške regije po stanju iz leta 2000 biva preko 62 tisoč ljudi. Skoraj 24 tisoč je zaposlenih in samozaposlenih ter preko 10 tisoč upokojenih. Stopnja brezposelnosti je pod slovenskim poprečjem in znaša v poprečju okoli 10 odstotkov. Gospodarske družbe se regijsko združujejo v Savinjsko-šaleški območni gospodarski zbornici s sedežem v Velenju in so lani ustvarile skupaj 72 milijard in 445 milijonov tolarjev čiste izgube. Kotsmoporočaližev22. številki,jetakoslab poslovni izid vomenjenem obdobju predvsem posledica rezultatov ocenitve realne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje. Po sklepu vlade je bila lani zaradi zagotovitve večje učinkovitosti opravljena cenitev osnovnih sredstev v vseh družbah, katerih večinski lastnik je država, nekoristna sredstva pa so bila izločena. V skladu s slovenski-mi računovodskimi standardi so morale družbe za zmanjšanje neodpisane vrednosti osnovnih sredstev obračunati amortizacijo, neodpisano vrednost nekoristnih osnovnih sredstev pa so morale prenesli med izredne odhodke. Gospodarstvo savinjskošaleškeregije(vnavedenih podatkih niso všteti poslovni rezultati 1.933 samostojnih podjetnikov)je v letu2001 uslvarilo šestmilijard 219 milijonovtolarjev čistega dobička, od tega so ga v Šaleški dolini pridelali slabih pet milijard in pol, v Zgornji Savinjski dolini pa preostanek oziroma 743 milijonov. Levji delež slednjega odpade na gospodarstvo občine Nazarje (614 milijonov), v Gornjem Gradu, Lučah in Solčavi pa so se zadovoljili s skromnimi sedmimi milijoni dobička. Bolj objektiven pokazatelj uspešnosti poslovanja je razlika med čistim dobičkom in čisto izgubo, kije v Šaleški dolini iz navedenih razlogov znašala negativnih 66 milijard in 518 milijonov. V Zgornji Savinjski dolini smo v letu 2001 ustvarili za 296 milijonov več čistega dobička kot čistih izgub. Ktakšnemu rezultatu jevnajvečjimeripripomoglonazarskogospodarslvo s356milijoni plusa, rezultati ostalih občin pa so: Gornji Grad - 22 milijonov, Ljubno + 51 milijonov, Luče + 5 milijonov, Mozirje -101 milijon in Solčava+7 milijonov. Regijsko gospodarstvo je v letu 2001 ustvarilo 91 milijard 432 milijonov neto dodane vrednosti (to je razlika med dodano vrednostjo in izgubo na substanci, dodana vrednost pa predstavlja razliko med kosmatim donosom iz poslovanja in stroški blaga, materiala ter storitev), od tega v Šaleški dolini 81 milijard, v Zgornji Savinjski dolini pa preostalih deset milijard, pri čemer razumljivo spet izstopa nazorsko gospodarstvo s sedmimi milijardami in pol neto dodane vrednosti. V preteklem letuje povprečna mesečna plača zaposlenega v slovenskem gospodarstvu znašala 190.596tolarjev,vsavinjskošaleški regiji pa 173.323 SIT. Takšno povprečje je regija dosegla zlasti na račun Šoštanjčanov, katerih povprečna plača je znašala 208.668, občani ostalih občin pa so se morali zadovoljiti z bistveno nižjimi povprečnimi osebnimi dohodki: Velenje 181.932, Nazarje 157.074, Mozirje 156.525, Solčava 149.776, Ljubno 149.093, Luče 148.568, Gornji Grad 134.606, Šmartno ob Paki 125.554. Obseg investicij je bil v letu 2001 največji v Velenju, kjer so v ta namen porabili dobrih šest milijard, v Šoštanju so investirali približno enkrat manj, v ostalih občinah pa je bila vrednost investicij (v milijonih tolarjev) naslednja: Nazarje506, Mozirje275, Ljubno 157, Solčava 54, Gornji Grad 27, Šmartno ob Paki devetin Luče osem. Obseg vseh investicij v regiji je bil lani skoraj za četrtino manjši od leta 2000. Franci Kotnik Povprečna mesečna plača Šoštanjčanov je v preteklem letu znašala 208.668tolarjev (slovensko povprečje je za primeijavo znašalo 190.596 tolarjev), občani ostalih občin pa so se morali zadovoljiti z bistveno nižjimi povprečnimi osebnimi dohodki: Velenje 181.932, Nazaije 157.074, Mozirje 156.525, Solčava 149.776, Ljubno 149.093, Luče 148.568, Gornji Grad 134.606, Šmartno ob Paki 125.554. (jkisP^nA^šTOo_______________________________________________________ V NAZARSKEM GLIN POHIŠTVU ZAKLJUČILI POSTOPEK PRISILNE PORAVNAVE Dolgove preteklih let poplačali tudi z odpuščanjem delavcev Strategija najstarejše in tehnološko najslabše opremljene slovenske tovarne Ivernih plošč je bila v preteklosti usmerjena zgolj v obstoj. V podjetju so si prizadevali ohraniti delovna mesta, realno pa so obseg poslovanja v zadnjih letih zmanjšali za več kot tretjino. Nepremičnine in velik del proizvodne ter druge opreme je bil v lasti Glin Holdinga, Slovenska razvojna družba pa je z dragimi posojili zagotavljala tekočo likvidnost. Iz načrta finančne reorganizacije sledi, da so bile plače v celotnem obdobju izplačane skladno s kolektivno pogodbo in socialnim sporazumom ter izkazujejo realno rast. Dejslvo je, da v podjetju v zadnjih letih niso sprejemali pomembnih ukrepov finančne in poslovne reorganizacije, manjše investicije pa zaradi pomanjkanja denarja niso bile zaključene. Z odkupom celotnega poslovnega deleža od Slovenske razvojne družbe in Glin Holdinga je postal novi in edini lastnik Brest Pohištvo iz Cerknice, izhodiščni program prisilne poravnave pa je zasnovan tako, da zajema poleg kapitalskega in finančnega prestrukturiranja tudi poslovne in organizacijske spremembe. Med najpomembnejšimi kratkoročnimi nalogami podjetja je znižanje stroškov proizvodnje. Z dobavitelji so bile že septembra lani sklenjene nove pogodbe, ki določajo nižje nabavne cene in ustrezne plačilne pogoje. Načrtovani sta tudi dve manjši naložbi v posodobitev proizvodnje in sicer nabavo stroja za odstranjevanje kovinskih tujkov na deponiji sekancev in uvedba avtomatike za lepljenje. Zaradi navedenih vlaganj se obseg proizvodnje ne bo bistveno povečal ampak le pocenil. Po izglasovani prisilni poravnavi v podjetju ocenjujejo, da bodo sanacijski ukrepi v bodoče omogočali normalno delovanje, za poplačilo dolgov iz preteklih let pa je bil izdelan tudi program trajnih viškov, po katerem naj bi od skupno 114 zaposlenih delovno razmerje prenehalo 31 delavcem. Za realizacijo programa bo podjetje potrebovalo 26,5 milijonovtolarjev za izplačilo dogovorjenih odpravnin. Te bodo de- lavcem izplačane postopno v enakih mesečnih obrokih najkasneje tri mesece po prenehanju dela. Ob relativno majhnem kolektivu in ob dosedanji slabi pokritosti določenih delovnih mest se postavlja vprašanje, če bo program presežnih delavcev izveden v celoti. Z izglasovano prisilno poravnavo naj bi bilo podjetje spet sposobno normalno tržno poslovati, kar mu bo omogočilo poplačati dolgove v predlagani višini in v rokih poplačila. Se pa seveda postavlja vprašanje, če je samo z zmanjšanjem števila zaposlenih in ustrezno dokapitalizacijo mogoče uspešno sanirati ekonomsko stanje podjetja, kije v preteklih letih zaradi onesnaževanja okolice in kurjenja živalskih maščob dodobra zrevoltiralo okoliške prebivalce. Savinjčan Po izglasovani prisilni poravnavi v podjetju ocenjujejo, da bodo sanacijski ukrepi v bodoče omogočali normalno delovanje, za poplačilo dolgov iz preteklih iet pa je bil izdelan tudi program trajnih viškov po katerim naj bi od skupno 114 zaposlenih delovno razmerje prenehalo 31 delavcem. HABIT D.0.0. VELENJE Cilj: postati najboljši upravnik v svojem okolju Podjetje za upravljanje s stanovanji Habit, od leta 19991 hčerinsko podjetje Premogovnika Velenje, deluje pretežno na področju Šaleške doline. Danes na tem območju, ki ga deli s kar petimi ponudniki tovrstne dejavnosti, zavzema več kot polovični tržni delež. Njihove ambicije so usmerjene k širitvi tržišča, med drugim v Zgornjo Savinjsko dolino, kjer so že pridobili prve stranke. Habitova glavna dejavnostje upravljanje z nepremičninami. Vceloti jim je zaupano upravljanje s 700 stanovanji, ki so v lasti Premogovnika Velenje. Večjo vlogo pa želijo igrati tudi na področju posredovanja v prometu z nepremičninami. Da bi zagotovili čim večjo varnost poslov in s tem dosegali zadovoljstvo obeh strank, kupca in prodajalca, so na dodatnem strokovnem izobraževanju usposobili štiri posrednike, ki so za opravljanje te dejavnost pridobili licence in potrebno strokovno znanje. Komunikacija z najrazličnejšimi ljudmi je včasih zelo naporna, zato terja od zaposlenih (na Habitu se s posameznimi področji upravljanja z nepremičninami ukvarja 7 referentov, skupaj je zaposlenih 18 ljudi) določena funkcionalna znanja, kijih pridobivajo na tematskih seminarjih in delavnicah. Osnovno načelo poslovanja Habita je čim bolj se prilagoditi ljudem, v okviru zakonskih možnosti. Da je zadovoljstvo strank ključnega pomena, se v podjetju zavedajo že dlje časa, zato skušajo slediti potrebam odjemalcev v objektih, ki jih upravljajo, tudi s spremljanjem zadovoljstva s pomočjo občasnih anket. Po drugi Franc Slatinšek, direktor: "Ljudje so o vzdrževanju objektov začeli razmišljati bolj dolgoročno." strani komunicirajo s stanovalci preko dopisov, predstavnikov blokov, predvsem pa v osebnih stikih. Direktor podjetja Franc Slatinšek, sicer doma z Ljubnega ob Savinji, ugotavlja, da jim odjemalci vse bolj zaupajo. Vse manj je namreč preverjanj računov, do katerih imajo odjemalci možnost vpogleda. "Naša vloga je včasih nehvaležna, saj so številna opravila, kijih moramo izvajati, ljudem nevidna. Odjemalci vidijo predvsem položnice, ki jim jih pošiljamo, v resnici pa je veliko dela v ozadju," Slatinšek spre- govori o položaju upravljalca s stanovanji in odnosih s strankami: "Potrebovali smo približno pet let, da smo ljudem dopovedali, daje lastnina odgovornost in breme, ne privilegij." Direktor pojasni: "Lastnina, sploh pa solastnina ima omejitve, saj ne odločaš zgolj o sebi, pač pa tudi o sosedu. Manjšina se mora prilagoditi večini into obveznost so ljudje težko sprejeli. Opažamo pa, da posamezniki iz manjšine ne reagirajo več tako burno na odločitve, kijih sprejme večina. Sedaj se lahko pogovarjamo o problemih in o tem, kako jih reševati. Ljudje so tudi začeli razmišljati bolj dolgoročno kar se tiče vzdrževanja objektov." Podjetje Habit, katerega ciljje postati največji in najboljši ponudnik upravljanja s stanovanji in nepremičninami v šaleško-savinjski in koroški regiji in katerega kakovost potrjuje certifikat ISO 9002 za upravljanje in promet z ne-premičninami, je v Zgornji Savinjski dolini prisotno v treh objektih. Želi pa postati močnejše tudi pri posredovanju v prometu z nepremičninami. Vesna Petkovšek USTANOVITEV LOKALNIH ODBOROV STRANKE MLADIH SLOVENIJE NAZARJE IN MOZIRJE Skozi nova vrata do informacij in soodločanja Z ustanovitvijo lokalnih odborov Stranke mladih Slovenije Mozirje in Nazarje je v politični prostor Zgornje Savinjske doline vstopila stranka, ki naj bi s svojim delom neposredno sooblikovala aktualno dogajanje in vplivala na prihodnji razvoj precej zaprtega dela Slovenije. Na ustanovnem zboru je podpredsednik stranke Tadej Slapnik poudaril, da želijo svoje cilje, ki jih uradna politika prevečkrat spregleda, uresničiti ravno preko političnega delovanja. Taras Acman, Jurij Kolenc in Jernej Planovšek na ustanovnem zboru lokalnih odborov Stranke mladih Slovenije (foto: Ciril M. Sem) "Mladi v Zgornji Savinjski dolini se zavedamo, da je v tem okolju največji problem zaposlovanje, saj novih in kvalitetnih delovnih mest praktično ni. Smo slepo črevo Slovenije, zato bo potrebno maksimalno izkoristiti razpoložljive tržne niše. Podpiramo občino Mozirje pri ures- ničevanju projekta "Kopelce" v Mozirju, mislim pa, da bo lokalni odbor obdelal tudi problematiko turizma v Zgornji Savinjski dolini," je zbrane nagovoril Jurij Kolenc, pobudnik ustanovitve lokalnih odborov, ki bo ob Juretu Žagarju drugi podpredsednik mozirskega odbora SMS. Za predsednika je bil izvoljen Taras Acman iz Lepe njive. Nazorski lokalni odbor bo skupaj s podpredsednikoma Matejem Pla-novškom in Iztokom Kolencem vodil Jernej Planovšek, ki bo poskušal uveljaviti predvsem kulturno in športno udejstvovanje mladih. De-jstvoje, daje za mlade slabo poskrbljeno na nivoju celotne Zgornje Savinjske doline. Nazorski člani stranke mladih si bodo prizadevali za gradnjo bazena, ki ni nujno veza- na na občino Nazarje. Odprti za nove ideje in predloge bodo poskušali tvorno sodelovati pri vseh aktualnih vprašanjih, s katerimi se srečuje lokalna skupnost, zagotavlja Jernej Planovšek, ki se zaveda negativnega trenda odseljevanja mladih, kije posledica vse prej kot vzpodbudnih gospodarskih trendov s katerimi se bolj ali manj sooča celotno gospodarstvo na območju Zgornje Savinjske doline. Tako v Mozirju kot Nazarjah si bodo najesenskih lokalnih volitvah prizadevali prepričati s svojim programom čim več volivcev, do takrat naj bi ustanovili lokalne odbore stranke tudi vostalih občinah Zgornje Savinjske doline in tako pokrili prostor, kjer doslej stranka mladih formalno še ne deluje. Savinjčan STARI IN NEFUNKCIONALNI OBJEKTI NAJ BI KVARILI IZGLED TURISTIČNO REKREATIVNEGA PROSTORA V VRBJU Z urejenim lastništvom bodo problemi lažje rešljivi Na Ljubnem že nekaj let ugotavljajo, da je podoba osrednjega prireditvenega prostora v Vrbju ob Savinji vse prej kot vzorna, čeprav je nanjo vezana osrednja in najstarejša slovenska narodopisna prireditev Flosarski bal. Flosarsko društvo je občini predlagalo ureditev Vrbja z odstranitvijo starih in nefunkcionalnih objektov, ki celotnemu prostoru kvarijo izgled, vendar bo celovita rešitev možna po zaključenem denacionalizacijskem postopku. Agrarna skupnost, ki je lastninski upravičenec, želi za del Vrbja in Foršt dva milijona tolarjev odškodnine. Po urejenem lastništvu bo možno urediti celostno podobo Vrbja, je prepričana tudi županja Anka Rakun. Objekti, ki lahko ostanejo v Vrbju ali se na novo zgradijo, morajo v prvi vrsti služiti funkciji Vrbja, ki je opredeljen kot turistično rekreativni prostor. Obiskovalcem je potrebno zagotoviti možnost etnološke predstavitve kraja, kar je s "preužitkarsko" hišo v določenem delu že doseženo. V Vrbju morajo dobiti svoj prostor tudi kozolci in kašče, z zasaditvijo zelene zavese na brežini obvoznice pa bi vsaj delno zastrli pogled. Zanimiva bi bila obnovitev struge, izgradnja vodnega praga na Savinji in izgradnja prostora za stalen flos, ki bi se lahko uporabljal tudi za kopanje ali postanek čolnov. V flosarskem društvu, ki ga vodi Franjo Naraločnik, so prepričani, da je upravljanje Vrbja možno urediti na več načinov. S podelitvijo koncesije društvom ali podjetnikom bo potrebno Vrbju poiskati dejavnost, ki se bo odvijala skozi celo leto in ne le enkrat ali dvakrat letno. Da bo športno rekreacijska cona tudi dejansko uspevala, je med drugim potrebno preprečiti, da bi bile površine poplavljene, kar se glede na sedanjo urejenost vodotoka Savinje prevečkrat dogaja. Težava je v tem, dodaja županja Anka Rakun, da se v letih odkar vodi občino, nihče ni resno zanimal za najem in upravljanje osrednjega ljubenskega prireditvenega prostora. Savinjčan KRAJEVNA SKUPNOST RECICA OB SAVINJI Več potreb kot denarja Zaradi omejenih denarnih sredstev je bila rečiška krajevna oblast v preteklem obdobju omejena na usklajevanje in vodenje določenih nalog, za katere sta denar prispevala občinski in državni proračun. Delo krajevne skupnosti je v glavnem omejeno na komunalne aktivnosti, zaradi odplačila kredita za izgradnjo šole, tudi sredstva občine niso sledila naraščajočim stroškom, ugotavlja v poročilu o delu krajevne skupnosti predsednik Peter Kolenc. Kljub temu osemčlanski krajevni svet ni stal prekrižanih rok, saj so njihovo delo in aktivnosti v veliki meri dopolnjevali pomanjkanje denarja. Tako je krajevna skupnost v glavnem s sodelovanjem mozirske občine izvedla nekaj najnujnejših del iz obsežnega letnega plana. "Za investicije krajevna skupnost nima lastnih sredstev, razen sofinanciranja s stra- ni krajanov, sredstev samoprispevka, ki se za sofinanciranje izgradnje šole prenakazuje v občinski proračun. Ostanek dohodka od upravljanja pokopališča zadostuje praktično le za redno vzdrževanje in vsakih nekaj let za kakšen večji obnovitveni poseg," ocenjuje razmere Kolenc. Na Rečici pravijo,daje za neugoden finančni rezultat krivo med drugimtudi nenačrtovano povečanje nekaterih stroškov in izpada nakazil s strani občine. Zadnja dvanajstina za leto 2001 je bila nakazana šele v letošnjem letu, dodatne težave je povzročilo tudi zmanjšanje proračunskih sred-stevobčineza redno delovanje, ki niso v skladu z aktivnoslmi in nalogami, ki jih opravlja krajevna skupnost. Savinjčan POGOVOR Z OLGO KLEMŠE, RAVNATELJICO GLASBENE ŠOLE NAZARJE »Za uspešnim ravnateljem vedno stoji dober računovodja in strokovno usposobljen pedagoški kader« Nič ne bomo zgrešili, če zapišemo, da je Olga Klemše zaščitni znak Glasbene šole Nazarje. Letos mineva 30 let glasbenega šolstva v Zgornji Savinjski dolini, prihodnje leto pa bo okroglih deset let, odkar je nazorska glasbena šola samostojni izobraževalni zavod. Olga Klemše je ves ta čas aktivno sodelovala v razvoju glasbenega šolstva, pred nedavnim pa jo je ministrica za šolstvo in šport Lucija Čok na predlog sveta šole in občinskega sveta ponovno imenovala za ravnateljico GŠ Nazarje. Primeren trenutek, da smo se skupaj z njo ozrli nazaj in razmišljali o prihodnosti. - Čestitke za ponovno imenovanje na funkcijo ravnateljice Glasbene šole Nazarje! Dosedanjim devetim letom v tej vlogi jih boste dodali še pet... Hvala. - Kmalu bodo mimo tri desetletja, odkar se glasba v Zgornji Savinjski dolini poučuje tudi izven osnovnošolskih programov. Vi ste ves ta čas aktivno sodelovali v tem procesu, kakšen je vaš pogled na to obdobje? Trideset let je dolga doba. Sprva je Glasbena šola Velenje organizirala dislociran oddelek v Gornjem Gradu in nato še v Mozirju, v šolskem letu 1976/77 pa je glasbeno dejavnost v dolini začela povezovati in organizirati Delavska univerza Nazarje pod strokovnim vodstvom GŠ Velenje. Zadnje obdobje razvoja glasbenega šolstva pri nas se začenja leta 1993, koje Glasbena šola Nazarje postala samostojni zavod, - Vedno je nekoliko nehvaležno izpostavljati posameznike, toda zagotovo kaže ob tej priložnosti omeniti najzaslužnejše, da se je zgomjesavinjsko glasbeno šolstvo osamosvojilo? Delavska univerza Nazarje pod vodstvom direktorja Mirana Beleta je pred dobrimi petindvajsetimi leti naredila ogromen korak za glasbeno šolstvo, koje prevzela organizacijo te dejavnosti in zagotovila potrebne prostore. Na ta način so se postopoma ustvarjali pogoji za samostojno šolo, do katere smo 12. julija 1993 prišli s pomočjo in podporo direktorice zavoda za šolstvo Majde Urank, takratnega sekretarja za družbene dejavnosti na mozirski občini Darka Repenška, ravnatelja velenjske glasbene šole mag. Ivana Marina in mag. Francija Okorna z ministrstva za šolstvo. - Glavna inciativa za samostojno šolo pa je bila seveda vaša... To je res, vendar brez zaupanja in podpore naštetih ljudi ne bi mogla izpeljati tega projekta. - Kako vam je uspelo v slabih dveh mesecih zagotoviti organizacijske in kadrovske pogoje, da je šola na začetku šolskega leta 1993/94 lahko normalno začela s poukom? Ko sem bila imenovana za vršilko dolžnosti ravnateljice, sem imela samo dva meseca časa, da smo lahko novo šolsko leto začeli kot samostojni zavod. Potrebnoje bilo poiskati in redno zaposliti ustrezen pedagoški kader ter začeti samostojno računovodstvo. Pri tem mi je takoj priskočila na pomoč sedanja računovodkinja Fanika Strašek, ki je znala postaviti stvari na pravo mesto. Imela sem tudi podporo takratne Občine Mozirje, ki nam je takoj zagotovila materialna sredstva za začetni zagon, da smo lahko izpolnili pogoj Ministrstva za šolstvo in šport - nabavo klavirja in opreme. Ker v dolini ni bilo ustreznega pedagoškega kadra, sem se na pomoč obrnila na mag. Ivana Marina, ravnatelja GŠ Frana Koruna Koželjskega v Velenju, ki mije dal soglasje, da so pri nas začeli poučevati njihovi najboljši pedagogi. S to šolo še danes zelo dobro sodelujemo, saj največ naših učencev nadaljuje srednjo stopnjo glasbenega izobraževanja prav v Velenju. - Možnost za še hitrejši razvoj je Glasbena šola Nazarje dobila z novimi prostori v zgradbi nove osnovne šole... S povečevanjem števila učencev in oddelkov so naši prostori v gradu Vrbovec iz leta v leto postajali vse bolj tesni. Pestila nas je tudi najemnina, zato je bila selitev v nove prostore za nas izjemna pridobitev. Zanjo smo dolžni zahvalo svetnikom Občine Nazarje in županu Ivanu Purnatu, pogoji za naše delo pa so se s tem bistveno izboljšali. Na razpolago imamo enajst učilnic, dvorano za interne nastope, zbornico in knjižnico. Veliko vlagamo tudi v nakup različnih instrumentov in strokovne literature. - Proti koncu gre šolsko leto 2001/02. Kako ga ocenjujete? V letošnjem šolskem letu obiskuje glasbeno šolo v Nazarjah 210 učencev. Poučujemo klavir, kitaro, harmoniko, trobila, pihala, tolkala, petje, violino in letos prvič violončelo. Poleg male glasbene šole in pripravnice smo imeli tudi nadstandardni program, in sicer pouk citerter električnih klaviatur. Seveda ob tem ne smemo pozabiti mladinskega pihalnega orkestra, katerega število članov in kakovost rasteta iz leta v leto. - Kako vam uspeva motivirati mlade glasbenike za sodelovanje v orkestru? V pihalnem orkestru poleg učencev igrajo tudi njihovi učitelji, kar na mlade deluje zelo stimulativno. Veseli nas tudi dejstvo, daje bila v tem šolskem letu vzpostavljena tesnejša povezava med orkestrom in zgomjesavinjsko godbo na pihala, ki jo sestavljajo naši sedanji in bivši učenci ter glasbeni pedagogi. Pozitiven vpliv glasbene šole na godbo se šele sedaj kaže v pravi meri in se odraža v vrhunskih rezultatih, kijih godbeniki dosegajo na tekmovanjih. - Z odličnimi nastopi na tekmovanjih pa se lahko pohvalijo tudi vaši učenci? Na glasbeni šoli v Nazarjah načrtno vzpodbujamo sodelovanje naših učencev na tekmovanjih mladih glasbenikov in smo pri tem zelo uspešni. Letošnjega regijskega tekmovanja, ki je potekalo v Celju in Velenju, seje udeležilo sedem naših učencev, izmed katerih so trije prejeli zlato priznanje v svoji kategoriji, kar jih je popeljalo na državno tekmovanje. To so bili Simon Brezovnik in Roman Podlesnik, oba na trobenti, in Joško Podbregar na tubi. Joško je zaradi ukinitve najmlajše starostne kategorije tekmoval s tri do štiri leta starejšimi vrstniki, a je kljub temu osvojil odlično drugo nagrado. Olga Klemše, ravnateljica Glasbene šole Nazarje (foto: Ciril M. Sem) - Takšni rezultati so delno zagotovo tudi sad kvalitetnega dela učiteljev? Mentor omenjenih učencev je bil Stefan Gark-ov, ki si zasluži vse čestitke, za kvalitetno klavirsko spremljavo pa je poskrbel Toni Acman. Trije učenci na državnem tekmovanju so za našo šolo, kije med najmanjšimi in najmlajšimi v Sloveniji, velik uspeh, dosežena priznanja pa dokazujejo strokovnost dela naših pedagogov. Če k temu dodamo še rezultate, ki so jih na državnem tekmovanju dosegli naši bivši učenci - zlata plaketa pevke Kristine Šuster, srebrna plaketa trobentača Tomaža Podlesnika in zlata plaketa kitaristke Suzane Hebar v duetu s Sanjo Plohl - dodatni argumenti najbrž niso potrebni. - Koliko izmed učencev, ki zaključijo osnovno glasbeno šolanje v Nazarjah, se odloči za nadaljevanje na srednji glasbeni šoli? Za nadaljevanje šolanja skušamo motivirati kar največ naših učencev, vendar se jih za takšno pot odloči relativno malo. Dejstvo je, da so srednje glasbene šole zelo zahtevne, še težje pa je potem priti na Akademijo za glasbo v Ljubljani. Nekateri zaradi tega poiščejo možnost za nadaljnji študij v tujini. -Vašimučencem omogočate veliko javnih nastopov. Koliko ste jih imeli v letošnjem šolskem letu? Vsi naši učenci imajo možnost, da se na internih nastopih, ki se odvijajo dva do trikrat mesečno, predstavijo staršem in sošolcem. V letošnjem šolskem letu smo imeli tudi štiri samostojne koncerte, sezono pa zaključujemo s koncertom šestošolcev, nastopom učencev male glasbene šole in pripravnice za starše, samostojnim nastopom oddelka za petje v sklopu krajevnega praznika in zaključnim koncertom glasbene šole 21 .junija, kije hkrati posvečen tudi prazniku državnosti. - Ne glede na to, da tečejo zadnji dnevi šolskega leta 2001/02, ste vi verjetno z mislimi že v prihodnjem šolskem letu? Novo šolsko leto bomo tako kot nekatere osnovne šole tudi v glasbeni šoli začeli z devetletko. V malo glasbeno šolo vpisujemo otroke, ki bodo letos dopolnili pet let, v pripravnico pa šestletne otroke. Po starem sistemu vpisujemo v pripravnico tudi sedemletne otroke, novost v prihodnjem šolskem letu pa bo pouk pozavne, za katerega bomo za začetek zagotovili instrumente na šoli. Pozavna bo zagotovo zelo popestrila mladinski pihalni orkester, čez nekaj let pa še Godbo Zgornje Savinjske doline. - Prihodnje leto boste praznovali deseto obletnico samostojne šole. Kako jo nameravate obeležiti? Pripravili bomo več koncertov, na katerih bodo poleg sedanjih nastopili tudi bivši učenci naše šole, samostojni koncert bodo pripravili tudi učitelji glasbene šole. Skupaj z osnovno šolo bomo skušali ustanoviti mladinski pevski zbor, saj je mladih dobrih pevcev dovolj, treba je najti le še učitelja. Naša želja pa je tudi zgoščenka, na kateri bi se poleg mladinskega pihalnega orkestra predstavili posamezni glasbeniki kot predstavniki oddelkov na glasbeni šoli, - Vsako novo šolsko leto za vas verjetno predstavlja nov izziv. Še vedno hodite v službo z enako vnemo kot pred desetletjem ali dvema? V službo prihajam z veseljem. Rada delam tako z učitelji kot z učenci, zato še vedno poučujem, saj me pedagoško delo navdaja z energijo. Iskreno povedano malce pogrešam vodenje zbora, morda pa se bom znova ojunačila in našla čas tudi za to. Vodenje glasbene šole ni preprosto, saj delo poteka v specifičnem ritmu, razdrobljeno skozi ves dan, ob večerih pa se vrstijo številni nastopi in koncerti. Uspešno lahko dela samo zadovoljen učitelj, zato se trudim, da ustvarjam takšne pogoje, da radi prihajajo vslužbo, se dodatno izobražujejo in so aktivni tudi na drugih področjih glasbenega ustvarjanja. - Glede na to, da ste delno proračunski porabnik, se v praksi srečujete s kakšnimi težavami pri financiranju? Glasbena šola Nazarje je nastajala in se razvijala s podporo vseh občin Zgornje Savinjske doline. Večji del materialnih stroškov pokriva- jo občine iz občinskih proračunov glede na odstotek udeležbe učencev iz posameznih občin. Zato se zahvaljujem vsem županom, da so sprejeli in podpirajo ta sistem financiranja, kajti stem dajejo možnost vsem otrokom v naši dolini, da se vključujejo v sistem osnovnega glasbenega izobraževanja. - Olga Klemše, vam in Glasbeni šoli Nazarje želimo še veliko uspehov! Za uspešnim ravnateljem vedno stoji dober računovodja in strokovno usposobljen pedagoški kader. Naš kolektivje zelo mlad in strokovno usposobljen, z naše šole prihajajo tudi trenutno najuspešnejši zborovodje v dolini. Prepričana sem, da bomo skupaj dosegli še veliko. Pogovarjal se je Franci Kotnik GORNJI GRAD Prospekt rainotere ponudbe in posebnosti V občini Gornji Grad so uresničili napovedi in predstavili nov turistični prospekt v velikosti formata A4 - po zgledu razvitih turističnih držav, kije grafično in oblikovno daleč nad dosedanjimi tozadevnimi publikacijami. Iz vsebine je vredno omeniti predstavitev občine, zdravje iz narave, doživetje z naravo, podobe iz naših krajev in zgodovinsko pripoved Gornjega Gradu. Tekstovni del, ki je za stroge poznavalce razmer mestoma nekoliko nedosleden, vseskozi odlično dopolnjuje izbrana fotografija vsega kar je v občini Gornji Grad vredno videti in občudovati. Nekoliko nedosledna je ponudba turističnih in kulinaričnih posebnosti, saj je prva komaj v fazi projektnega razmišljanja, v prospektu ponujene kulinarične specialitete pa razen izjem sodijo v jedilnik naših starih mam in jih trenutno gornjegrajski gostinci gostom, ki bi želeli v kraju uživati v jedeh na podlagi prospektne ponudbe, ob najboljši volji niso v stanju postaviti na mizo. "S prospektom poskušamo opozoriti na Gornji Grad in okolico. S 5000 slovensko angleških in 1000 italijansko-nemških izvodov pa želimo občino predstaviti širši evropski javnosti,' pravi Urška Rajgel, zadolžena za področje turizma. Ker v Gornjem Gradu ne premorejo turistično informativnega centra, bodo prospekt skupaj z vodičem po gornjegrajskih muzejskih zbirkah, ki naj bi luč sveta ugledal v kratkem, spravili do zainteresiranih preko turističnih agencij. Savinjčan »V službo prihajam z veseljem. Rada delam tako z učitelji kot z učenci, zato še vedno poučujem, saj me pedagoško delo navdaja z energijo. Iskreno povedano malce pogrešam vodenje zbora, morda pa se bom znova ojunačila in našla čas tudi za to.« DRUŠTVO ZA VARSTVO VODA »DRETA« Prihodnost doline je v sonaravnem in uravnoteženem razvoju Zgornja Savinjska dolina je dobila novo društvo, ki bo delovalo na področju okoljevarstva ■ Društvo za varstvo voda »Dreta« s sedežem v Gornjem Gradu. Med osnovnimi nameni društva je ozaveščanje lokalnega prebivalstva o pomenu varstva narave in ohranjanja naravnih virov v lastnem okolju ter vzpodbujanje uravnotežene rabe prostora, vključno s kmetijskimi in gozdnimi površinami. S tem želi prispevati k izboljšanju in ohranjanju zdrave pitne vode. Društvo bo delovalo na območju zgornjega toka Savinje, še posebej pa na porečju Drete. Poleg tega namerava društvo sodelovati pri načrtovanju izboljšanja poplavne varnosti urbanih predelov in uravnoteženi gospodarski rabi vodnih virov, s čimer bi pripomoglo k izboljšanju socialno-ekonomskega položaja lokalnega prebivalstva. Predsednik drušlva in programski vodja Franc Basti izhaja iz prepričanja, da so ekonomske razmere v dolini izredno slabe (to potrjujejo uradna statistika in ekonomski kazalci), zato je za njene prebivalce nujno poiskati alternativne gospodarske dejavnosti, ki bodo omogočile preživetje in po možnosti tudi razvoj v dolini. Sedaj je že postalo povsem jasno, da bo vstop v Evropsko unijo za nekatere gospodarske panoge pomenil izredno obremenitev ali morda celo propad, in mednje nedvomno sodi kmetijslvo, pa tudi lesna in konfekcijska industrija, ki skupaj predstavljajo veliko večino gospodarske dejavnosti v dolini. Basti zatrjuje, da pasivno čakanje na posledice, ki jih bo prineslo novo tržno okolje, lahko vodi zgolj v črni scenarij, zato seje nujno potrebno prilagoditi in preusmeriti razmišljanje ter aktivnosti. Tržno nišo je po njegovem mnenju smiselno iskati na področju trajnostnega sonaravnega in uravnoteže- nega gospodarjenja, saj je to trend v evropskih državah in so zato tovrstne dejavnosti tudi primerno (finančno) podprte, poleg tega prinašajo pozi- tivne rezultate na kakovost bivanja, tudi na dolgi rok. Društvo, ki so ga ustanovili Toni Rifelj, Danilo First in Franc Basti, je še maloštevilno, vendar je zelo pomembno, da so k njemu pristopili člani iz raznolikih področij (gozdarstvo, kmetijstvo, ribištvo, turizem, planinstvo...) povezanih z rabo naravnega prostora, ki bodo ideje društva prenašali v svoja okolja in obratno. "Posameznik zelo težko nastopi sam, potrebno je, da sodeluje cela regija. Ekološkega kmetovanja se ne more iti en sam kmet, če so ostali onesnaževalci. Šele takrat, ko se bomo kot regija ali subregija zavzemali za določeno stvar, za skupne cilje, nas bodo tudi resnojemali in nas pri našem prizadevanju podprli," je prepričan Basti. Ozaveščanje iokalne javnosti in ustvarjanje konsenza na civilnodružbeni ravni sta zato ključnega pomena za društvo, ki si zastavlja nalogo prispevanja k demokratizaciji procesov odločanja na lokalni ravni. Težilo bo k organiziranju javne razprave, povezovanju lokalnega prebivalstva z akterji razvoja, stroko, lokalno oblastjo in državnimi institucijami. Tako naj bi društvo postalo točka srečevanja, kanal za komunikacijo s pristojnimi institucijami na nacionalni ravni in preko teh zmednarodnim okoljem, kakortudi generator uporabnih razvojnih idej. Vesna Petkovšek Franc Basti, predsednik društva Dreta: "Šele takrat, ko se bomo kot regija ali subregija zavzemali za določeno stvar, za skupne cilje, nas bodo tudi resnojemali in nas pri našem prizadevanju podprli." GLASBENIKI V BOJU PROTI SODOBNIM NAPRAVAM Živo glasbo zamenjujejo sintetični nadomestki Nastanek Društva basistov in bobnarjev Bassboom je posledica stanja na tržišču žive glasbe. Živimo v času, ki nam ponuja vrsto sodobnih tehničnih izdelkov za sprostitev, zabavo in ugodje. Sodobne naprave človeku lajšajo delo ali ga pri določenih opravilih celo zamenjujejo. Slednje se na grozo vseh glasbenikov in ljubiteljev glasbe dogaja tudi na glasbenem področju. Za nekaj deset tisočakov lahko kupimo elektronsko glasbeno napravo, iz katere z malo truda in prav nič glasbenega znanja izvabimo nekaj, kar bi lahko imenovali tudi glasba. Klaviatura z avtomatsko spremljavo lahko posnema cel orkester. Klaviaturo je mogoče programirati s preprostim vstavljanjem računalniških disket, na katerih je posnet celoten repertoar. S klavia-turo-robotom, malo pevskega znanja in poslovno žilico ti posnemovalci, ki sami sebe imenujejo glasbeniki, zlahka pridejo do rednih in ponavadi nemajhnih zaslužkov. Takšnih izvajalcevje na glasbenem trgu vedno več. S svojim početjem zavajajo organizatorje prireditev, ki jih zaradi manjših stroškov zelo radi najemajo. S tem izrivajo celotne ansamble. Del tako ustvarjenega dobička investirajo v svetlobne in dimne efekte, tako da s simulacijo igranja ter nemim odpiranjem ust celo v največjih dvoranah uspešno preslepijo naivni del publike. Po drugi strani pa fantje in dekleta kupujejo zelo drage instrumente, vadijo cele dneve, na koncu pa ne dobijo zasluženega dela, da bi si povrnili vsaj del vloženega truda in denarja. Osnovni cilj, ki ga želijo doseči člani novoustanovljenega društva je, da glasbeniki zopet dobijo nazaj mesto, ki jim pripada. To je seveda oder in občinstvo, ki zna ceniti trud, vložen v izvajanje glasbe. Instrumenti, ki igrajo sami, naj služijo zgolj za domačo rabo. Predsednik drušlva, ki je bilo ustanovljeno letos februarja, Boštjan Podlesnik z Rečice ob Savinji pravi: »Namen drušlva je osveščanje in obveščanje vseh uporabnikov,naročnik- ov in poslušalcev glasbe, daje samo glasba, izvedena v živo, vredna naročanja, poslušanja in plačevanja.« Prav tako se bodo zavzemali za to, da bi vsaka skupina izvajala samo tisto glasbeno zvrst ali zvrsti, ki jih lahko izvaja brez pomoči računalniške tehnologije, avtomatskih spremljav in posnetih matric. »Naša želja je, da sevdruštvo vključijo vsi enakomisleči glasbeniki, ne glede na njihovo glasbeno znanje ali izkušnje. Prav tako so med člane društva vabljeni vsi ljubitelji žive glasbe, ki jim sintetični nadomestek glasbenikov ni dovolj, ko se odločajo za obisk večerne zabave ali koncerta. Človeška duša lahko ob daljšem poslušanju umetne glasbe celo ovene. Občutek ugodja je samo kratkotrajen in zelo plitek,« je prepričan Podlesnik Benjamin Kanjir Boštjan Podlesnik, predsednik društva Bassboom: "Namen društva je osveščanje in obveščanje vseh uporabnikov, naročnikov in poslušalcev glasbe, daje samo glasba, izvedena v živo, vredna naročanja, poslušanja in plačevanja." Fotografije: Ciril M. Sem Bral« Savinjskih novi« na izletu v Plitvi« in Apačah Zbrali smo se v gostišču Kozorog, kjer smo se podkrepili da nam želodčki med potjo ne bi krulili V Steyerjevih vinogradih na Plitvičkem vrhu pri Apačah nas je pričakala godba, porcija golaža in seveda žlahtna kapljica Botri, med njimi Savinjske novice, so skrbno posadili in zalili sadike vinske trte v “krščenem vinogradu” Piknik na igrišču ob Steyerjevi domačiji v Plitvici s pokušino 7 vrst Živahni zgornjesavinjčani se niso upirali glasbi, ki je vabila na plesišče KDOR POJE, ZLO NE MISLI Živa pesem Zgornjesavinjčanov Na prvi junijski dan se je v dvorani mozirskega kulturnega doma zbralo devet pevskih zborov iz celotne Zgornje Savinjske doline. Srečali so se na 32. pevski reviji in predvsem drug drugemu pokazali svojo veliko voljo in ljubezen do petja. Ta ima globlje pomene, saj je skrb za ohranjanje slovenske besede in slovenskih pesmi nujna in v vsakodnevnem življenju še kako potrebna. Tradicionalna revija pevskih zborov iz obeh dolin je dogodek, ki je namenjen predvsem pevcem samim. Na tem in podobnih srečanjih dobijo potrditev, da ima vse njihovo odrekanje velik pomen. Daje jim vedeti, da vtej ljubezni do glasbe niso osamljeni ali celo sami. Z njimi je več sto ljudi enakih misli, lušalcem.Karnekako tradicionalno je,da jeteh malo. Kaj je temu vzrok, je težko reči. To ni jasno niti organizatorjem,tokrat Javnemu skladuza kulturne dejavnosti in KD Mozirje, ki poskrbijo za vse potrebne malenkosti, da stvar poteka po načrtovanem redu. Natokratni reviji so se predstavili: mešani pevski zbor Viva la musica iz Luč s pevovodkinjo Jerico Bukovec (foto: Ciril M. Sem) KD Mozirje, ki ga vodi Toni Acman, ženski pevski zbor KD Bočna, ki ga vodi Jože Venišnik, Vokalna skupina Savinjski rožmarin, ki jo vodi Tadeja Cigale, mešani pevski zbor KD Bočna, ki ga vodi Anton Petek, Vokalna skupina Sirene KD Ljubno, ki jo vodi Anita Lakner, mešani pevski zbor KD Bočna, ki ga vodi Milja Venišnik, Kvintet Koledniki KD Jurij Mozirje, ki ga vodi Jelka Repenšek, mešani pevski zbor KD Nazarje, ki ga vodi Toni Acman in Komorni zbor Viva la musica KD Luče, ki ga vodi Jerica Bukovec. Srečanje je spremljal strokovni sodelavec Tomaž Faganel. Ob končuje zborovodjem strokovno predstavil svoje poglede na dvig nivoja poustvarjanja odpetih pesmi. Vse tri male skupine, Savinjski rožmarin, Kolednike in Sirene z Ljubnega je povabil na medobmočno srečanje malih vokalnih skupin, ki bo 7. junija v Rogaški Slatini. Izbor za ostale pevske zbore pa bo opravljen, ko se bodo zvrstile vse občinske revije celjske regije. Benjamin Kanjir jim ni vseeno, kaj in kako pojejo. Poleg veselja je, roko na srce, pomembna tudi kvaliteta. Taje porok, da zapisana pesem, umetna ali narodna, ne zvodeni v kolesju časa, ampak ohranja zastavljeni nivo. To si vsekakor želi in od pevcev pričakuje vsak avtor. V drugi vrsti je vsakoletna pevska revija namenjena zborovodjem in umetniškim vodjem. Njihova skrb za redno prihajanje na vaje, razdajanje svojega znanja in pa njihovo stalno žrtvovanje, ki na majhnem zgornjesavinjskem prostoru ne vključuje slave. Le-to narekuje tudi nizka cena, ki jo ima v današnjih časih kultura. Revija pevskih zborov pa je namenjena tudi pos- Mešani pevski zbor iz Mozirja pod vodstvom Tonija Acmana (foto: Ciril M. Sem) SALONSKI VEČER V SOVINOVI HIŠI V ŽALCU Zazvenela znana dela domačih in tujih skl adateljev Mladi perspektivni glasbeniki so v četrtek, 6. junija, v Savinovi hiši v Žaicu pripravili salonski večer. Občinstvu so se predstavili sopranistki Valerija Šoster in Nataša Krajnc, baritonist Boštjan Korošec ter pianist Gregor Deleja. Talenti mlade generacije, ki so se predstavili poslušalcem, se šolajo na oddelku za glasbeno pedagogiko na mariborski pedagoški fakulteti. Vsi glasbeniki prihajajo s Celjskega, njihove koncertne poti pa jih vodijo na številne odre doma po Sloveniji in tudi vtujini. Pevci so pričeli svojo glasbeno pot v osnovnošolskih zborih, pozneje pa v številnih drugih zasedbah. Valerija Šoster v domačem Frankolovem, Nataša Krajnc v Žalcu ter Boštjan Korošec v Celju. Osnove solo petja so pevci pridobivali na srednjih glasbenih šolah v Mariboru, Celju in Velenju. Danesje Valerija Šoster absolventka oddelka za glasbeno pedagogiko, medtem ko sta Nataša Krajnc in Boštjan Korošec študenta četrtega oziroma tretjega letnika mariborske pedagoške fakultete. Vse mlade soliste je ob klavirju spremljal Mozirjan Gregor Deleja, kije O prav tako študent četrtega letnika na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Tudi Delejaje prepeval v različnih Gregor Deleja na klavirju in solistka Nataša Krajnc (foto: Marija Šukalo) pevskih zborih in vokalnih skupinah ter je dobitnik Perlachove nagrade Univerze v Mariboru. V petem letniku nižje glasbene šole seje začel zanimati za kompozicijo. Sprva je sklada! lažje klavirske skladbe, s petnajstimi leti pa je napisal prvo večje vokalno instrumentalno delo. Njegov opus obsega tudi vrsto priredb za mali orkester, številne miniature in pesnitve ter skice za orkester. Na salonskem večeru so zazvenela znana dela domačih in tujih skladateljev in popestrila večer številnim poslušalcem, ki so salon Savinove hiše v Žaicu zapolnili do zadnjega kotička. Ljubiteljem tovrstne glasbe so se pevci in pianist med drugim predstavili s samospevi in arijami Mozarta, Offenbacha, Brahmsa, Schumanna, Ipavca, Škerjanca, Simonitija in Lajovica. Marija Šukalo TESTIRALI SMO BMW 650 SC Rojen za mestne in podeželske «este Piše: Igor Pečnik Pomlad in prihajajoče poletje vzpodbujata nakupe motociklov. Življenje z vetrom v laseh je doživetje, ki ga znajo ceniti zlasti tisti, ki so to že poskusili. Večina »navadnih smrtnikov« ni tega mnenja invidi v motoristih le veliko nevarnost na cestah. Vendar novi modeli motociklov, predvsem v mestih, preraščajo funkcijo luksuza in so namenjeni predvsem hitrejšemu doseganju ciljevter lažjemu iskanju parkirnega prostora. Kdor pa želi v nedeljo popoldne odpeljati še kakšen oster ovinek, potrebuje temu primeren motocikel, in novi BMW SC je namenjen prav takšnim voznikom. Pri Selmarju v Celju smo za krajši preizkus dobili najnovejši BMW-jev Piše: Nada Mirnik Prehranjevanje nas poleg dihanja ohranja pri življenju. Zato je toliko pomembneje, da se seznanimo z uravnoteženim in kolikor mogoče naravnim načinom prehranjevanja. Kajti bolezen in druge zdravstvene težave so izraz neravnotežja. Eden od dejavnikov, ki povzročajo neravnotežje, je naša prehrana, če jo telesu vsiljujemo, pa naj mu to škoduje ali ne. Mnogi zelo slabo skrbimo za "gradbeni material" za svoje telo. Z enim jabolkom na dan začnimo, z dvema nadaljujmo in s prehrano, bogato s sadjem in zelenjavo, vztrajno vgrajujmo v svoje telo tudi kakovostni "gradbeni material" kot protiutež slabim prehranskim razvadam, ki so del našega vsakdana. motocikel. Model 650 SC izhaja iz modela F 650 GS, katerega so malce preoblikovali in namenili cestni rabi. Motor ostaja enak, kar pomeni 652 cm3 in 50 KM pri 6.500 vrtljajih. Stežo 175 kg je motocikel primeren tudi za začetnike in nežnejši spol, z novim vzmetenjem in cestnimi pnevmatikami pa je primeren tako za mestno vožnjo kot za nedeljske izlete čez gorske prelaze. Zanimiva je rešitev pogona, kije vsekakor inovativna. Zadnje kolo je obešeno na enonihajni roki, pogon pa poteka preko zobatega jermena. Sprednje luči so dvojne in spominjajo na kakšno agresivno muho, vsekakor pa nudijo dovolj svetlobe tudi v nočnih vožnjah. Elegantno je oblikovana tudi posoda za gorivo, ki pa ni le posoda za gorivo, temveč je nanjo pritrjen poseben Ali ste vedeli, da so nekateri vitamini in minerali v sadju in zelenjavi zaščitne snovi antioksidanti, balastne snovi pa vlaknine, ki preprečujejo škodljivim snovem v organizmu, da bi poškodovale celice? Zaradi zaščitnih snovi lahko z rednim uživanjem sadja in zelenjave: - uravnavamo raven holesterola in maščob v krvi, - krepimo imunski sistem, srce in ožilje, - varujemo organizem pred nastankom raka v ustih, žrelu, grlu, želodcu, debelem črevesju, - uravnavamo količino sladkorja v krvi, - čistimo prebavila in izboljšamo prebavo, - uravnavamo telesno težo (npr: melona ima samo 25 kal/100 g), -krepimo dlesni in ščitimo zobovje. Sadje je pisano in hrustljavo, prepro stozauživanje,vsebuje malo maščob, ima malo kalorij, ne vsebuje holesterola, ima veliko vitaminovin mineralovter nahrbtnik, kamor lahko shranimo drobnarije ali celo čelado. Sedežje prijetno visok in primeren tudi za sopotnika. Izpušni sistem je za razliko od modela GS, kjer je pod sedežem dvojna izpušna cev, kar malce dolgočasen, saj ima SC le eno izpušno cev. BMW-jevim oblikovalcem gre zameriti oblikovanje armaturne plošče, kjer merilniki še vedno spominjajo na stara leta. vlaknin. V različnih letnih časih je na razpolago veliko vrst sadja: - Spomladi in zgodaj poleti: češnje, jagode, maline, borovnice, marelice, ribez, kosmulje. - Poleti: breskve in nektarine, slive, ringloji, melone, lubenice, fige in zgodnje hruške. - Jeseni: različne vrste jabolk in hrušk, breskev, sliv in grozdja, mandarin in klementin. - Pozimi: hruške, pomaranče, grenivke, mandarine, klementine, kivi, kaki, grozdje. - Skozi vse leto: banane, ananas, mango in papaja. Zdravoje začeti dan s sadjem, kozarcem 100-odstotnega soka pomaranče ali grenivke. Ne pozabimo, daje sadje "prenosno", v torbico ali žep vtaknemo jabolko, banano, rozine, suhe marelice... Sadje ponudimo za zajtrk, npr. s kosmiči kot jabolčno kašo. Za malico ali poobedek pogosto zadošča samo sadež ali sadna solata, sad- Bolj prepričljivi so vtisi z vožnje. Motor z enim valjem in štirimi ventili odlično vleče že iz najnižjih vrtljajev in se z veseljem zavrti do rdečega polja. Zaradi dobregd navora je dovoljeno lenarjenje s prestavami. Najbolj pa SC preseneti z nevtralno lego v kratkih zavojih. Občutek varnosti in zanesljivosti je popoln. Šele ko stopalka za nogo zagrebe v asfaltno podlago, ugotoviš, da si prenizko, kajti SC se pri takšnih manevrih »počuti kot doma«. Le vzelo hitrih in dolgih ovinkih pride do nihanja sprednjega dela, kar je posledica mehko nastavljenih sprednjih vzmeti. Pohvaliti je treba tudi zavore, ki kljub enemu kolutu spredaj dovoljujejo ostro in nadzirano zaviranje. Vožnja z modelom SC je pravi užitek, le pri hitrosti nad 120 km/h je piš vetra že zelo močan in vsako nadaljnje naprezanje je mučenje voznika. Torej je SC res namenjen v glavnem za mestne in podeželske ceste. ni napitek z mlekom ali jogurtom, ponudimo lahko sadje s sirom (hruške) ali kruhom. Kosilo lahko začnemo z zelenjavno solato (tako kot Francozi in Italijani), lahko zmešamo sadje s stročnicami ali mesom, npr: fižol z jabolki, piščanec z ananasom. Vsi poznamo sadne zavitke, sadne cmoke in druge sadne jedi. Vendar ne pozabimo, da je treba zaužiti čim več surovega sadja. Zelo pomembno je, da imamo sadje "na dosegu roke"; na poti iz šole se sprehodimo mimo tržnice,si kupimo jabolko ali dve, mogoče banano, granatno jabolko, sočno hruško, kos lubenice ali melono. V študentski sobici postavite skledo s sodjem na mizo. Ne skrivajte ga na dnu hladilnika, sadni prigrizki naj bodo "na očeh" - tako boste verjetneje večkrat posegli po njih. Med učenjem se prav gotovo ne boste zredili, pridobili dodatnim mozoljev, v možganih pa se vam bo bliskalo od zamisli. Vpliv uživanja sadja in zelenjave na zdravje Stari pogrebni obredi Piše: Aleksander Videčnik Nekoč so ob žalosti v hiši ravnali drugače, kot morda danes. Držali so se starih navad in imeli številne težave, ki jih danes ni več. Hribovci so morali nositi mrliča vdolino na drogu, če pa je bil visok sneg in niso mogli do pokopališča, so pokojnika enostavno zakopali v sneg in ga potem ob primernem vremenu prenesli k cerkvi in pokopališču. Še pred drugo svetovno vojno so do naših hribovskih naselij vodile slabe ceste, bolj kolovozi kot urejene poti. Če je bilo mogoče, so pokojnika nosili na nosilih, ki so jim rekli "nosle", ponekod tudi "trage". Nekoč je bilo običajno, da so na večjih kmetijah imeli krste v hrambi, te so ponavadi hranili na podstrešju. Prav zanimive so navade v zvezi s smrtjo v hiši. Ponekod so položili božje potne podobice v krsto (bildke). Dodali so še leseni rožni venec, saj ni smelo v krsto nič kovinskega. Tudi v zvezi s sedmino so ravnali različno. V Lučah denimo, so ob tem delili pred cerkvijo kruh siromakom. Stara ženica mije pripovedovala, da so v primeru smrti v hiši določili tistega, ki bo šel v dolino in to sporočil župniku, hkrati pa naročil zvonenje. Nekoč so zvonili za pokojnikom kar trikrat na dan. V hiši žalosti je bilo ob takih priložnostih dosti dela. Koje kdo umiral, so stali okoli njegove postelje in kleče molili za njegovo dušo, še prej pa so prižgali svečo. Koje nastopila smrt, so umrlega pustili ležati, da si od vsega napora spočije. Sledi-loje umivanje telesa, ki so ga pri moškem opravili sosedje, pri ženskah pa sosede. Moškega so tudi obrili in ga potem oblekli v najboljšo obleko. Zanimivo: tisti, ki je pokojnika z njegovo britvijo obril, je dobil tudi britev. Po hiši so ustavili vse ure in zastrli okna, pa tudi ogledala v prostoru, kjer je ležal mrlič, so odstranili. Nato so na posteljo, v kateri je pokojnik umrl, položili deske "podnce", jih pokrili z belo rjuho, te so prej poškropili z blagoslovljeno vodo in tako pripravili "pare". Nanje so namestili mrliča. Pod vznožje so postavili goreče sveče, med te pa razpelo in posodici z blagoslovljeno vodo in blagoslovljeno soljo. V vodo so dali vejico rožmarina, da so z njim škropili umrlega. Pare so okrasili s cvetjem, ki so ga prinesli sosedje. Ko so sporočili po vasi, da je pri hiši mrlič, so začeli prihajati vaščani in sorodniki pokojnika kropit. Navadno je vsaka družina ob mrliškem odru zmolila po en Rožni venec. Zvečer in ponoči so ob parah bedeli, molili in peli božje potne pesmi. Ni se spodobilo priti kropit in hitro oditi, navada je bila, daje vsakdo nekoliko posedel in se vključil v molitev. Nekoč so bili v vsaki vasi ljudje, ki so peli posebne žalne pesmi ob mrliškem odru. Ponavljajoči se del pesmi so peli vsi navzoči. Jože Brglez - Kugovnik s Planine je takole zapel staro žalno pesem: Ena ur'ca bo prišla, mor'bifže nocoj, jaz pa nimam prjatla, da bi rajžal z menoj. Vi, očka, vi mati, bosta ostala doma, jaz pa moram odrajžaf s tega sveta. Ena ur'ca bo prišla, mor'bifže nocoj, jaz pa nimam prjatla, da bi rajžal z menoj. Vi bratje in sestre boste ostali doma, jaz pa moram odrajžaf s tega sveta. Na dan pogreba so najprej v krsto položili lesen rožni venec, ki se ga še prej poškropili z blagoslovljeno vodo. Potem so krsto postavili na stolice V članku, ki govori o zgodovini lova, so med drugim zapisali, da so najstarejše slike o lovu stare približno 15.000 do 20.000 let. Lov na jelene je lepo narisal davni prednik v dolini Valltorti v španski provinci Castellon. Risbe so narisane v rdeči in rjavi barvi, ki sta kljubovali vsem vremenskim neprilikom. Ni mogoče ugotoviti, kateremu narodu je risar pripadal, sploh pa se postavlja vprašanje, če so tedanji narodi sploh imeli imena? Od njihove kulture je ostalo le tisto, kar ni bilo uničeno v zemlji: orodje iz kamna, kosti in roževine, živalskih zob in školjk. Brez dvoma seje tedanji človek preživljal z lovom in nabiranjem užitnih zelišč. Kot kaže, je njihova kultura doživela svoj višek ob koncu ledene dobe. Živeli so v sedanji Franciji in Španiji, pred hišo in ob odprti krsti "vzeli od pokojnika slovo". Nekako je bilo že kar običajno, da so se domači ob odprti krsti slikali. Za tem so krsto zabili. To so opravili nosači, ki so bili vedno iz vrst sosedov. Predno so krenili od hiše je nekdo od domačih spregovoril: "Jaz pa rečem na mesto NN (ime pokojnika) srečno in hvaljen bodi Jezus Kristus." Tako je bilo, da so moške vedno nosili moški, ženske pa, če so bile neporočene, neporočena dekleta, če pa je šlo za poročeno žensko, so bili nosači moški. Na čelu žalnega sprevoda je bil "svettar", kije nosil luč. Po pogrebu je bita v gostilni "pogrebš'na" na katero so vabili sorodnike, sosede, nosače in seveda župnika. Zanimivo, v Lučah so rekli posebnemu vinu za ta primer "krmarijo". Vanj so ženske dale razna zelišča kot lovorjev list, rjav koren in orešček. Ponavadi je mrlič ležal na mrliškem odru doma 24 ur in tedaj ni smel prostor, v katerem je bil oder, biti prazen, vedno so morali biti prisotni ljudje. torej v deželah, ki so že tedaj imele precej ugodno podnebje, kjer jih ni dosegel ledeniški led. Toda tudi srednjo in vzhodno Evropo so poseljevali lovski narodi, pač tam kjer ni bita ledu. Veliko je danes najdišč starih slikarij, toda največjih je v jamah na Francoskem in v Španiji. To so edinstvene stenske slikarije, ki se ne morejo primerjati z drugimi podobnimi najdbami v Evropi. Nepopisno nazorna je slika tava na merjasca v jami Chargo del Agua Amargo všpaniji. Slika ponazarja lovca, ki v teku zasleduje s sulicami in puščicami večkrat ranjenega merjasca in čaka, kdaj se bo zvrnil... Pisec sestavka ugotavlja, da teh slik, ki so na težko dostopnih krajih, niso risali zaradi okraska, pač pa verjetno skladno z njihovimi magičnimi predstavami in običaji. Udeleženci na sokolski maškeradi v Mozirju. Slika je bila posneta leta 1937, poslala pa nam jo je Marija Točaj z Lepe Njive. Zapisano pred sedemdesetimi leti... Piše: Uroš Kotnik NAČRTOVANJE Tako kot pri vseh resnih projektih, se tudi izdelave spletne strani najprej lotite v svoji glavi in na papirju. Najprej se morate vprašati kaj boste na internetu sploh počeli - kakšne cilje si boste postavili in kakšna bo vaša strategija. Internet lahko uporabite za graditev odnosov s potencialnimi kupci, za informiranje o različnih novostih in akcijah, za dobro in natančno predstavitev določenih izdelkov ali za kar neposredno prodajo nekega izdelka, itd. Verjetno lastnik gostilne ne bo skušal prodati golaža kar preko interneta, ampak bo skušal čim bolje predstaviti svojo ponudbo. S potencialnimi gosti bo navezal stik preko elektronskih obvestil in jih obveščal o tem, kaj novega se dogaja v njegovi gostilni. Prodajalec sesalnikov bo preko interneta skušal od obiskovalcev njegove spletne strani dobiti dovoljenje, da jih obišče na domu in sesalnik demonstrira, prodajalec zgoščenk pa bo poskušal pridobiti naročilo preko interneta in željeno zgoščenko poslal naročniku po povzetju. Cilji so torej različni, kakor so različne tudi dejavnosti podjetij. Ko ste enkrat izbrali strategijo, se morate lotiti problema celotne postavilve strani. Pazite predvsem na enostavnost, preglednost in uporabnost vaših spletnih strani. Vprašati se morate tudi, kako boste gradili vaš odnos s strankami. Lahko izdajate mesečno elektronsko publikacijo, kjer jih boste obveščali o novostih ali jim posredovali kakšne nasvete. Zadnji problem, ki vas čaka pri načrtovanju, je, kako boste merili učinkovitost vaše spletne strani, da boste vedeli ali je vaša stran sploh uspešna ali ne. GRAFIČNA PODOBA Grafični izgled strani je zelo pomemben, saj se ljudje večinoma POSLOVATI NA INTERNETU Kakšna naj bo prodajna spletna stran Spletna stran je odlično orodje, ki pomaga podjetju povečati prodajo. Od vsakega podjetja pa je odvisno ali bo znalo to orodje izkoristiti ali ne. V svetu interneta ne velja pravilo, da bodo spletne strani, za katere boste odšteli veliko denarja, tudi dobre. Dobre prodajne strani so lahko povsem poceni. Naredite si jih lahko sami. ustavljamo na straneh, ki so na prvi pogled privlačne. Vendar pa lepa grafična podoba še ne pomeni, da bo stran tudi prodajno ali promocijsko uspešna. Večina pri oblikovanju ogromno časa posveča grafičnemu izgledu strani, ob tem pa povsem pozabi na njihovo uporabnost in učinkovitost. Toje logično, saj nismo vsi strokovnjaki s področja psihologije in marketinga, zato morate biti na te sivari še posebej pozorni. Takšne napake največkrat pripeljejo podjetje v položaj, da ni njihova spletna stran nič drugega, kot drag spomenik na spletu. Vaša stran naj bo torej grafično privlačna, vendar z ne preveč grafičnih elementov, saj leti upočas- njujejo njeno nalaganje. Vaša stran naj tudi ne bo povsem brez njih. Sicer bi se hitro naložila, vendar bi delovala precej neprofesionalno, to pa zopet odbija kupce. Ne uporabljajte nepotrebnih animacij. Le-te upočasnjujejo nalaganje in odvračajo pozornost od drugih, morda pomembnejših stvari na strani. Izogibajte se začetni strani, na kateri se pojavi slika ali animacija in gumb »vstopi«. Takšna uvodna Stranje sicer ob prvem obisku zanimiva, a ob vnovičnem obisku vaše strani postane še kako odvečna, ker obiskovalcem samo krade čas. Prva stran naj ne bo preveč nasičena z informacijami. Na njej se osredotočite samo na tiste stvari, ki so za obiskovalca najpomembnejše. Obiskovalca ne zanima, koliko časa že vaše podjetje posluje ali koliko poslovnih partnerjev ste si z leti pridobili. Te informacije povejte na pod-strani, kjer predstavljate svoje podjetje. Obiskovalce zanima le to, kaj bodo našli koristnega zase na vaši spletni strani. Poskrbite za to, da bo navigacija možna po vseh pod-straneh, ali da se bo vsaj dalo z vsake podstrani priti z enim klikom nazaj na začetno stran. STRATEGIJA Naj vam ne bo žal časa, ki ga boste porabili za sestavljanje tekstovnega dela vaše spletne strani. Toje najvažnejši del, saj boste v par kratkih stavkih morali prepričati obiskovalca, daje na vaši strani našel zase prav tisto, kar je iskal in potrebuje. Pri tem se postavite v vlogo obiskovalca-kupca. Obiskovalca skušajte v minimalno treh korakih pripeljati doželjenega cilja. Če prodajate neko storitev ali izdelek, najprej na kratko predstavite zakaj bo le-ta obiskovalcu koristil. S klikom na sliko izdelka ali na gumb, naj obiskovalec dobi vse podrobnejše informacije o izdelku ali storitvi: detajlno sliko, ceno, pogoje... Sedaj prihaja najvažnejši del. Na tem mestu morate vedeti, kaj želite od obiskovalca. Ali mu boste ponudil možnost, da vam pusti svoj elektronski naslov, da mu boste lahko posredovali še več informacij o izdelku ali storitvi ali pa bo s klikom na gumb izpolnil naročilnico za vaš izdelek. Prodajalec sesalnikov bo verjetno od obiskovalca želel elektronski naslov ali telefonsko številko, prodajalec zgoščenk neposredno naročilo, gostilničar pa elektronsko rezervacijo večerje. GRADITEV ODNOSA S STRANKAMI Resen odnos s kupci boste gradili s tem, da boste na vsako naročilo ali elektronsko pošto čim hitreje odgovorili. Veliko ljudi se najprej samo pozanima pri različnih ponudnikih, potem pa se za nakup ponavadi odloči pri tistih, ki so njihovo povpraševanje vzeli resno in odgovorili v čim krajšem času. Ne podcenjujte elektronske pošte. Ta način komuniciranja je danes povsem enakovreden telefonskemu klicu ali običajni pošti. Kupčevo zaupanje si boste okrepili tudi s tem, če boste sebe, svoje podjetje in zaposlene predstavili s slikami in tekstom na eni izmed podstrani, kiji boste dali ime »Kdo smo?«, »O podjetju« ali podobno. Stranke in obiskovalce vaših internetnih strani redno obveščajte o novostih, jim posredujte nasvete ali ponudite kakšno brezplačno informacijo ali uslugo. Vta namen obiskovalcem omogočite, da se bodo preko obrazca na vaši spletni strani lahko naročili na tovrstne informacije. Ti obiskovalci so vaš največji kapital, ki ga na internetu lahko dobite. To so ljudje, kijih vaša ponudba, za razliko od ostalih obiskovalcev, resnično zanima in bodo nekoč v prihodnosti postali vaši kupci. Tovrstno brezplačno storitev lahko med drugim dobite na strani www.bravenet.com. Poskrbite, da boste vedno dobili povratni odziv od kupcev in obiskovalcev, saj boste le tako lahko preverili učinkovitost vaših spletnih strani. Kupce lahko preko elektronskega naslova poprosite, da vam opišejo, kako so zadovoljni z vašim izdelkom ali pa organizirajte nagradno anketo, v kateri boste zbirali za vas potrebne informacije in mnenja obiskovalcev. In še zadnji nasvet: poprosite prijatelje in znance, naj pogledajo vaše spletne strani in vam povedo, kaj jih na njih moti. Vem, da se vam bo paralo srce, ko boste poslušali, kaj na strani ni vredu, ampak kar moti vaše prijatelje, bo motilo tudi kupce. Zato ne obžalujte, temveč strani popravite in dopolnite. Primer spletne strani, katere cilj je pridobiti kupčevo dovoljenje za posredovanje še več informacij o izdelku na njegov e-mail RAMŠAKOVI IZ FLORJANA PRI GORNJEM GRADU Najboljša reklama je zadovoljen gost Domačija Ugovškovih v Florjanu pri Gornjem Gradu je hribovska kmetija z oteženimi pogoji obdelave, ki je danes že v večji meri strojna, delno pa tudi ročna. Ukvarjajo se z živinorejo in prirejo mleka, delno pa jim zaslužek daje tudi gozd. Na kmetiji gospodari sin Ivan z ženo Minko, ki je prepričan, da se od kmetijske dejavnosti da preživeti le v primeru intenzivnega kmetovanja, kar pa pri Ramšakovih, kot se reče pri Ugovškovih, tudi je. Že dolga leta, kar izhajajo Savinjske novice, radi rečemo, da je to časopis Savinjčanov. Razlog, da so med bralci tako priljubljene in razširjene, je gotovo tudi v tem, da v njih najdete sami sebe, kar za druge časopise ne bi mogli reči. In prav na tem področju smo se odločbi narediti še korak dlje. Sedaj vas ne bomo obiskovali le v papirni obliki, ampak tudi čisto zares - kot novinarji reporterji. Ne bojte se, stroškov z nami ne bo, saj bomo kavo prinesli s sabo. In to ne samo žličko ali dve, pač pa tri debele kilograme. Pokrivitelj akcije je namreč podjetje Caffe Tropic iz Žalca. Tokrat je bil med prispelimi prijavnicami z žrebom izbran Emil Kopitar, Dobletina 2, Nazarje, ki ga bomo obiskali na domu. Pogovor z njim in domačimi bomo objavili v naslednji številki Savinjskih novic. Pošljite izpolnjeno prijavnico do ponedeljka, 24. jnnija, in z malce sreče se prav kmalu vidimo tudi pri vas doma! : Prijavnica ; Savinjske SKondfce ; pri vas na kavi : ime in priimek:_______________ Naslov: ______________________ : Telefon: ...... VI op / . ■ rrv Vsak dan oddajo mleko mozirski zadrugi, vendar so prepričani, da so sedaj na tisti meji oddaje, ko se stroški neprestano višajo, prihodek vstopa v Evropsko unijo. "Vem, daje to neizbežno, vendar smo premajhni, da bi lahko živeli pod takimi pogoji, kot jih narekuje Unija," je kritičen Ivan in Milka (levo) z Ivanovimi starši (foto: Marija Šukalo) pa je zanemarljiv. Da bi se to neka- Ivan ter nadaljuje: »Kmetija potrebu-ko izboljšalo, imajo v načrtu pov- je pridne roke, zato bo doma ostal ečanje črede, a so skeptični zaradi tudi sin, ko bo zaključil šolanje na Savinjske novice pri vas na kavi srednji kmetijski šoli. Upam, da bo prihodek tolikšen, da bo za zavarovanje in dostojno življenje.« Da kmetija gre v korak s časom, je vsekakor zasluga Ivanovih staršev, ki sta skrbela za napredek Ramšakove domačije. Njima gre tudi zasluga, da se pri Ugovškovih ukvarjajo tudi s turizmom. Za Ivanovimi starši je pol stoletja skupnega življenja, v katerem sta spoznala temne in svetle plati kmetovanja. »Ko sva kmetijo prevzela od staršev, sva bila vesela, da sva lahko delala. Tedaj ni bilo do hiše ne ceste ne elektrike. Polja smo obdelovali z voli, seno pa smo nosili na hrbtu. Ob konicah so na pomoč priskočili sosedi, s katerimi sva se vedno dobro razumela,« se spominjata tistih časov mati Štefka in oče Ivan. »Tedanja oblast kmetom ni bila naklonjena. Že v začetku sedemdesetih pa seje odnos države do kmet-ijstva bistveno izboljšal. Na razpolago so bili ugodni krediti. Tedaj smo pristopili k obnovi hleva in nabavi mehanizacije,« je o svojem delu spregovoril oče Ivan. Ivanova starša sta na prigovarjanje kmetijske svetovalke Marije Bez-ovšek v začetku osemdesetih pristopila kturizmu na kmetiji ter obnovila domačijo. »Bili smo med prvimi v dolini, ki smo vse sobe, namenjene turistom, opremili s kopalnico in sanitarijami. Danes je to skoraj pogoj, tedaj pa je to bila atrakcija,« se spominja obnove oče Ivan, ki je tudi o klanju živine kritičen: »Predpisi so malce prestrogi za kmečki turizem, saj ne smeš klati doma. V Sloveniji se pokolje na tisoče svinj, pa do danes zaradi tega še nihče ni zbolel.« Mati Štefka dodaja: »Kmetice smo hodile na kuharske tečaje, ki so bili bolj obsežni kot so tovrstni tečaji po aktivih kmečkih žena danes in so obsegali tudi higienske predpise.« Zaradi strogih sanitarnih predpisov bodo morali Ugovškovi preurediti tudi kuhinjo, čeprav sta Ivanova starša prepričana, da so tudi do sedaj skrbeli za čistočo in higieno tako v kuhinji kot v drugih prostorih na kmetiji. »Vsak kmetje na mizo že do sedaj dal čist krožnik in neoporečno doma pridelano hrano, pa za to ni potreboval posebnih predpisov,« malo za šalo malo za res dodaja oče Ivan. Štefka in Ivan sta se »umaknila ta mladim« in skrb za domačijo prepustila sinu Ivanu in njegovi ženi Minki. Danes le še občasno, seveda kolikor leta dopuščajo, pomagata pri kmečkih opravilih. V poletnih mesecih, ko je na kmetiji največ dela, pa pomagajo tudi domači otroci. Dekleta so v pomoč mami pri strežbi in kuhinji, medtem ko fant pomaga očetu na polju in pri živini. »Ta glavna« pri turizmu na kmetiji pa je vsekakor gospodinja Minka, ki tudi poskrbi, da na mizo pridejo le domače kulinarične dobrote. »Gostje lahko na kmetiji pomagajo pri kmečkih opravilih in opazujejo izdelavo košev ali se kratko malo podajo na izlet v okoliške hribe ter obiščejo zgo-dovinske znamenitosti Gornjega Grada, Možnosti je veliko, za vsakega se nekaj najde,« je prepričan gospodar Ivan, gospodinja Minka pa dodaja: »Zadnjih nekaj let se gostje ponovno vračajo, medtem ko po osamosvojitveni vojni to ni bilo tako. Pri nas se ustavijo mlajše družine z otroki in upokojenci iz različnih krajev. Gostov nam ne manjka, saj imamo najboljšo reklamo - zadovoljnega gosta, ki o svojih doživetjih pripoveduje prijateljem in znancem. Ti se seveda o vsem želijo prepričati in nas obiščejo. Nekateri se v Florjan vračajo že več kot dvajset let.« Marija Šukalo Kriterij normalnosti ni nič drugega kot lice-''' mersko bežanje od morebitne Bogu bolj dopodljive normalnosti, ki je v manjšini in zato podrejena večinskemu pojmovanju normalnosti. V. Savinjčan/ OSNOVNA ŠOLA SE PREDSTAVI Telovadna akademija mozirskih šolarjev Učenci in učitelji Osnovne šole Mozirje se ob koncu vsakega leta z določenim množičnim projektom predstavijo staršem. Letos so organizirali telovadno manifestacijo, na kateri so sodelovali skoraj vsi učenci, ki so obiskovalcem prikazali obilo različnih telovadnih elementov. Z mimohodom in svečano parado so udeleženci akademije nakazali slovesnost dogodka. V njem so kotmentorji sodelovali skoraj vsi pedagoški delavci, ki čez leto skrbijo za otroke in njihovo nabiranje znanja. Vanj pa sodi tudi krepitev zdravega duha v zdravem telesu. Zdravo telo, ki sprošča energijo na primerne načine, je namreč dojemljivejše za osvajanje predpisanih znanj. Ritmično plesne telovadne točke so bile izvedene po razre- Fotografije: Ciril M. Sem dih. Starosti primerne koreografije posameznih izvedb so bile polne veselja, mladostne živahnosti in prekipevanja energije. Enotna oblačila so še poudarjala razredno pripadnost in nakazala mavričnost otroških misli. Starši in ostali obiskovalci, ki so se 6. junija na igrišču pred mozirsko osnovno šolo udeležili telovadne akademije, so lahko spoznali, da ima šolsko delo več plati. Prav gotovo je osnovna tista resnejša, ki jo predpisujejo učni načrti. Druge so bolj sproščene in razgibane. Mednje spada tudi športna vzgoja, ki jo imajo običajno učenci najraje, saj ob urah športne vzgoje na zdrav način sproščajo napetosti, ki nastajajo tekom šolskih ur in učenja. Benjamin Kanjir SAVINJA GOSTILA RIBIČE IZ VSE SLOVENIJE Mozirjani na svetovno prvenstvo? Člani Ribiške družine Mozirje, ki jo vodi Alojz Hanžekovič, so 9. junija organizirali državno tekmovanje v lovu na suho muho, muharjenju. Udeležilo se je je kar 69 tekmovalcev iz cele Slovenije, ki so se potegovali za čimboljše prijeme. Državno prvenstvo je sestavljeno iz sedmih tekem, najboljša ekipa, ki jo sestavljajo trije člani, pa bo zastopala Slovenijo na svetovnem prvenstvu. Kljub predhodnim obilnim deževnim padavinam seje reka Savinja do nedeljske tekme dodobra umirila in zbistrila. Tako očiščena je pričakala tekmovalce, ki so se s svo-jim znanjem, spretnostjo in tudi srečo, pomerili v lovu na treh odsekih. Na vsakem so lovili po eno uro in pridno nabirali centimetre, ki jih je beležilo kar 24 sodnikov. Mozirska trojka, ki sojo sestavljali Dušan Žunter, Bojan Lukše in Simon z ujetimi ribami v skupni izmeri dobrih 611 centimetrov dodobra utrdili na ekipnem prvem mestu, ki vodi na svetovno prvenstvo. Tudi najboljši posameznikje izšel iz mozirske ekipe. Najboljše prijeme je zabeležil Simon Volavšek z izmerjenimi 233 centimetri rib. Največjo ribo, 51 centimetrov, je ujel član Ribiške družine Zagorje Aleš Marinc, ki je prejel poseben pokal, za fair play pa je bil z najvišjim priznanjem RD Mozir- Državno tekmovanje v lovu na suho muho se je odvijalo na 3 odsekih Savinje (foto: Benjamin Kanjir) Volavšek,je dodobra izkoristila pred- je nagrajen Danilo Bižan iz Kranja, nost domačega terena. Seveda to ni Tekmovalni pravilniki predpisujejo bil edini adut, ki so ga skrivali v najmanjše mere rib, ki se smejo loviti rokavih, saj to zanje ni bila prva in nato upoštevati pri skupni oceni. Vse letošnja zmaga. Kljub temu pa so se ulovljene ribe se morajo nepoško- Medobmočno srečanje malih pevskih skupin V razstavnem salonu Pivnica v Rogaški slatini je sedmega junija potekalo medobmočno srečanje malih pevskih skupin. Na njem so nastopile tudi skupine iz Zgornje Savinjske doline, ki so bile izbrane na medobčinski reviji pevskih zborov, kije bila prvega junija v Mozirju. Srečanja v Rogaški slatini so se udeležili mozirski Koledniki KD Jurij, ki jih vodi Jelka Repenšek, Sirene KD Ljubno ob Savinji, pod vodstvom Anite Lakner in nazorski Savinjski rožmarin, ki ga vodi Tadeja Cigale. Poleg omenjenih se je predstavilo še šest pevskih skupin iz celjske regije. Srečanje je manifestacija druženja enako mislečih ljudi, ki veliko svojega prostega časa vložijo v izvajanje narodnih in umetnih pesmi. Da pa je dobilo tudi pridih strokovnosti, ga je spremljal Mitja Gobec. Slednji je imel po srečanju pogovor z umetniškimi vodji, na katerem jim je orisal svoje videnje njihovih izvedb. Prav gotovo je s svojim znanjem podelil tudi marsikateri dobronamerni nasvet, ki bo pripomogel k še višjemu nivoju pesmi, kijih z veseljem, spoštovanjem in ubranostjo prepevajo Zgornjesavinjčani. Benjamin Kanji dovane vrniti v vodo, kar je porok, da da se bodo ribiči od drugod vračali Savinje množično tekmovanje v in s svojimi prispevki, poleg vsega Simon Volavšek, Dušan Žunter in Bojan Lukše - zmagovita mozirska ribiška trojka (foto: Benjamin Kanjir) nobenem primeru ni osiromašilo. vloženega truda domačinov, skrbeli, Mozirjani so se poleg tega, da so da bo reka Savinja ostala biser, dobri športni ribiči, pokazali tudi kot kakršen je sedaj, odlični organizatorji. Toje zagotovilo, Benjamin Kanjir ERINA VESELA KARAVANA V VAŠEM KRAJU! V blagovnici Savinja v Mozirju v soboto, 15. 6., od9.00 do 11.00 Degustacije, zabavni program, nagradna igra, ugodni nakupi. O ■H SEZONA LUČKIH SMUČARJEV Za malo denarja dobra muzika O odličnih rezultatih lučkih smučarjev smo že poročali, tokrat pa na kratko predstavljamo tri reprezentante (marsikateri večji klub si jih želi toliko), ki so dobili priznanja Smučarske zveze Slovenije ob zaključku sezone. Mateja Robnik: prva lastovka lučkih smučarskih uspehov Datum rojstva: 6. april 1987 Smučati je začela z devetimi leti, koje šla na smučarski tečaj. Navdušili sojo starši. Danes je Mateja članica medregijske reprezentance, v kateri sozbraneperspeklivne mladesmučarke. V navidez krhkem dekletu seskriva velika energia in neverjeten občutek za smučanje. Prav njeni uspehi so bili velika motivacija za druge mlade smučarje v Lučah. Vzornik: Nima določenega vzornika, za slovenske smučarje pa meni, da ji niso ravno vzorniki. Najljubši predmet v šoli: Športna vzgoja in zemljepis Najljubša jed: Testenine in ribe Poleg smučanja ima rada tenis, kolesarjenje, ri-bolovinjahanje. Mateja sl želi, da bi vsi ljudje na svetu govorili en jezik. Tako se ne bi bilo treba učiti tujih jezikov, vsi ljudje na svetu bi se med sabo lahko bolj normalno pogovarjali. Jure Lekič Podbrežnik: več snega, manj nasilja Datum rojstva: 7. september 1989 Smučarski začetki: Družinsko smučanje v Italiji, navdušil ga je oče. Največji uspeh: Osvojitev naslova državnega prvaka 2002 vslalomu in veleslalomu, 4. mesto na pokalu Pinocchio v veleslalomu, 6. mesto na pokalu Topolino v veleslalomu. Vzornik: Alberto Tomba in Bode Miller Najljubši šolski predmet: Športna vzgoja Najljubše jedi: Puranji zrezki v omaki, pizza, hot dog Poleg smučanja ima rad nogomet, ukvarja se s psom, zanima ga avtomoto šport. Najraje se spominja tekme Topolino 2002 (svetovno otroško smučarsko prvenstvo), Super G v Mežici pa bi najraje pozabil. Če bi lahko, bi na svetu spremenil to, da bi bilo več snega in manj nasilja. Matija Selišnik z bratom Bležem: spremenil bi šolo Datum rojstva: 2. september 1989 Prvič na smučkah: Pri treh letih Največji uspeh do sedaj: Uvrstitev v državno reprezentanco Vzornik: Mitja Kunc Najljubši šolski predmet: Športna vzgoja Najljubša jed: Polnjena paprika Poleg smučanja uživa v vožnji z gorskim kolesom po zadnjem kolesu. Tekma, ki seje najraje spominja je državna tekma v Kranjski gori zaradi odlične vožnje in drugega mesta. Za čimprejšnjo pozabo pa je tekma na Kobli dan prej. Rad bi spremenil šolo, da bi bila drugačna. VELENJE Vidra - simbol očiščenega okolja Sredi Velenja so postavili mali bronast kipec vidre, simbol čistih voda in okolja, delo Bernarda Sešla. Ob Svetovnem dnevu okolja, 5. juniju, se je Inštitutu za ekološke raziskave ERICO Velenje, ki je skulpturo naročil in podaril mestu Velenje, ob odkritju tega simbola pridružilo veliko ljubiteljev čistega okolja. ERICO Velenje v letošnjem letu zaokrožuje desetletnico uspešnih raziskav in dela na področju varovanja in proučevanja okolja, s poudarkom na problemih v Šaleški dolini. Da so ob tem dosegli zares vidne rezultate, govori dejstvo, da je ozračje čistejše (ukrepi šoštanjske termoelektrarne), da ni več kislih padavin ter da so jezera in reka Paka s pritoki spet oživeli. Jože Miklavc Vidra na Cankarjevi cesti v Velenju vzbuja radovednost mimoidočih (foto: Jože Miklavc) POPRAVEK V prejšnji številki Savinjskih novic smo v novici o tekmovanju v streljanju v Gornjem Gradu, na strani 19, zapisali, da je prvo mesto zasedel Borut Kobal, pravilno pa se priimek glasi Kolar. Za napako se opravičujemo. ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA i za mesta tik pod vrhom Poleg zmagovalne ekipe Dolma-na in zadnje uvrščenega Šentjanža, ki ligo zapušča sta krog pred koncem prvenstva znani tudi ekipi, ki si bosta nastop in sodelovanje v prihodnji sezoni poskušali izboriti v Rezultati 17. kroga, 7. junija: Solčava : Dolman Pizzerija 902 : Razborje Davidov Hram : Šentjanž-KG Cigale ŠD Dreta-Štorman : Poldas Prosta ekipa - Ranč Burger Lestvica po 17. krogih: kvalifikacijah. To sta Poldas iz Mozirja in Ranč Burger iz Kokarij. Prav v zadnjem kolu pa bo razrešena še zadnja uganka in sicer, kdo bo osvojil drugo in kdo tretje mesto. Franjo Pukart 2 : 2 4 : 3 5 : O 4 : 3 l. Dolman 15 n 3 I 59:29(30) 36 2. Davidov Hram 15 IO I 4 49:27 ( 22 ) 31 3. ŠD Dreta-Štorman 15 IO I 4 47:33(14) 31 4. Pizzerija 902 15 IO 0 5 64:44(20 ) 30 5. Razborje 15 7 I 7 49:37(12) 22 6. Solčava 16 6 2 8 41:52 (-11 ) 20 7. Poldas 15 5 I 9 35:56 (-21 ) 16 8, Ranč Burger 15 4 0 n 31:43 (-12 ) 10-2 9. Šentjanž-KG Cigale 15 0 I 14 12:70 (-58 ) 1 ALPINIZEM Seminar in izpiti inštruktorje Pri Planinski zvezi Slovenije je registriranih več kot 100 aktivnih alpinističnih inštruktorjev, ki delujejo kot vodje navez ali kot predavatelji, oziroma vodje alpinističnih šol, kot vodje tečajev, ki jih organizira Planinska zveza in podobno. Kandidati, ki so predhodno uspešno opravili teoretični del izpita iz orientacije, zgodovine alpinizma, prehrane, vre-menoslovja, izrazoslovja in poznavanja gorstev, nevarnosti v gorah in prve pomoči, so se 9. maja zbrali na Okrešlju. Uvodni pozdrav in prvo predavanje o delu alpinističnih inštruktorjev v šoli Aleša Kunaverja, v nepalskem Manangu, je pripadlo vodji tečaja Janiju Beletu. Sledila sta dva dneva tematskih predavanj s praktičnim izvajanjem. Vsak kandidat je določeno temo predstavil ostalim slušateljem in seveda tudi vodstvu seminarja. Eden od ciljevtokratnega seminarja je bilo tudi poenotenje slovenske alpinistične šole (njeni bistveni elementi so povzeti iz nemške šole). Zadnji, četrti danje bil rezerviran za izpite. Izpit je vseboval vprašanja iz organizacije in vodenja alpinističnih šol in tečajev, simulacijo zapletov, oziroma nepredvidenih situacij pri plezalnem vzponu in gibanju v ledeniškem svetu in njihovo reševanje, improvizacije pri nujnih reševalnih postopkih, vsak kandidat je moral še pravilno izvesti manever spuščanja po vrvi z omagancem na hrbtu. IzZgornje Savinjske doline so novi inštruktorji alpinizma postali: Aleš Kovač iz Ljubije in Metod Sem iz Mozirja, sicer oba člana alpinističnega odseka Kozjak iz Maribora, ter Avgust Robnik iz Nazarij in Miha Marovt z Ljubnega, oba člana AK Planika. Gusti Robnik Ostale lige malega nogometa Krajevna liga Rečica ob Savinji Rezultati 16. kroga: Veseljaki : Grušovlje 1:2, Predkrižnik : ŠD Gmajna 3:7, Veterani Rečice : Zvir d.o.o. 4:2, Šentjanž-KG Cigale : Pobrežje 5:4, Plavi : Bar Mars 3:5. Rezultati 17. kroga: Predkrižnik : Pobrežje 3:5, Plavi : ŠD Gmajna 0:3-bb, Šentjanž-KG Cigale : Zvir d.o.o. 6:2, Veseljaki : Bar Mars 4:1, Veterani Rečice : Grušovlje 1:3. Lestvica po 17. krogih: L Veseljaki-44,2. Bar Mars-36,3. ŠD Gmajna-34, 4. Šentjanž-KG Cigale-32,5. Zvir d.o.o.-30,6. Grušovlje-28,7. Plavi-17, 8. Pobrežje-9,9. Veterani Rečice-8,10. Predkrižnik-6. Veteranska liga Rezultati 16. kroga: Gostišče pri Jošku : Glin IPP 0:0, Odpisani : Zadruga Mozirje 6:3, Mladost: Mizarstvo Potočnik0:5, Transport Miklavc: Ljubno 2:7, Trnava : MVM Trg 1:2. Lestvica po 16. krogih: 1. Glin IPP-44,2. Gostišče pri Jošku-36,3. Odpisa-ni-29,4. Ljubno-23,5. MVM Trg-22,6. Trnava-21,7. Transport Miklavc-21,8. Mizarstvo Potočnik-14,9. Zadruga Mozirje-11,10. Mladost-8. LOKOSTRELSTVO ih mest v Žalcu V soboto, 8. junija, je bil lokostrelski klub Žalec organizator turnirja v disciplini 2x70 metrov. Na turnirju je nastopilo 69 tekmovalcev, mozirski lokostrelci pa so ponovno osvojili pet prvih mest in sicer: Primož Perhač (s 675 krogi), Janja Perhač (s 525 krogi in novim državnim rekordom), Tjaša Satler (s 403 krogi in novim državnim rekordom), Bernarda P. Zemljak (s 640 krogi), Dušan Perhač (s 655 krogi). Tretje mesto je zasedel Miran Borštner s 604 krogi, na petem pa sta bila Marko Satler s 645 in Janez Pelko s 545 krogi. Lokostrelski klub Mozirje je v konkurenci klubskih uvrstitev za FITA pokal trenutno na 1. mestu med 31 klubi. V konkurenci slovenskega pokala v drugih disciplinah pa je trenutno na 3. mestu. Pri uvrstitvah posameznikov v različnih starostnih kategorijah mozirski lokostrelci v tem trenutku zasedajo kar sedem prvih mest. Dušan Perhač Zato stopite v KRIM, kjer boste našli veliko izbiro: ► kratkih, capri in tričetrt hlač ► majčke za otroke in odrasle ► kopalke in še mnogo drugih stvari... Vsi izdelki so slovenskih proizvajalvcev. TRGOVINA i KRIM GEMER ft Mariia Križnik s.d. Na trgu 28, Mozirje k Tel. št.: 58-33-323 PE OKONiNA 1 Tel. št.: 58-41-441 I B r--\ 51 ifll www.2BiT.si 2BÌT d.o.o. Rečica ob Savinji 143 041/732-911, 031/302-282 mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmasmBmm KolESARski ÌZDÌT VsAkdo si žeU ìmetì kolESARski izpiT. TAko SMO Tudi Mi, UČENCi TRETjECjA RAZREdA, TEŽko pRiČAkovAli (JAN, ko boMO ìmeIì V rraag, i RokAh kolESARski izpiT. Na TA