in$ ič) jedo'J > #4 raf 4 iiiiiHip NSE i| 5 ^^^^^^^ S5 ^ilrtlillillllllilil AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN : IN LANGUAGE ONLY M0VINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER , CLEVELAND, O., WEDNESDAY MORNING, MARCH 25, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. Jugoslovanski četniki so razbili glavne železniške centrale t London. (ONA). — Eden najdrznejših izpadov, ki so jih še i podvzeli četniki generala Mihajloviča, je bil izvršen zadnji teden, ko so z vso silo napadli važno železniško križišče v centralni Srbiji pri Nišu, kot se zagotavlja v jugoslovanskih krogih. Proge, ki vodijo v Grčijo in Bolgarijo so razdrli. Belgrajsko časopisje pri-i znava ta napad, toda dostavlja, da je bila posledica tega napada 1 52 ubitih rebelov. -—- Na desni vidiie razvaline pre] lepega hotelu, ki je stal tam še pred par dnevi. Pa je privozil mimo yruk, na katerem je bilo 30,000 funtov streljiva. Truk je zadel v nek avto in nastala je taka strašna razsirelba, da je bilo vse okrog razdejano, štiri osebe ubite, 100 ranjenih. % 1% aek> ki se Je vrnil FVarjat kamor se -ie šel da i ,Pred kongresni od-Ki . ela 100% dobička na Sdn f0^ je ob svo em ^del i °V izJavil- da bo afii' \ t °dslej samo s 6% Slo' i bo ob koncu leta » tr"a Vl,, ., nar.ia nad tem, bo nnc a vladi |WačevM 36 Jack & Heintz, ki sv°.iemu predsedni-1 vHu,' t na leto in mu daja-.r ^edhiu a ^5,000 bonusa. # S le;:0Va ta-mica je imela p Wo 1Jar dolariev manj !j1 lcevanju pred kongres- ih K Whk'jeT,0dsek v Washingto-X ; V; ob^ju jugoslo- ^ < ol Vli^ Sl0VenskG % 0vitii n°vicami o sta-pkjer; Se J'e preselil v New 7 Znan pod imenom S (7ki informacijski S aLUgT0slav Information lil ^ ** n. ,llgGslav Pre«s Ser- bo ^vu 812 Fifth Ave. novim vod- ^ ' V? ,nje je. da bo zado-g.lL. nski tisk v Ameriki. Si T B ,e ands- Pa- - Dne m !it ^k ] ■ Je srm'tno ponesre i h} fojen1S;ak mlajši,'star 21 j! je iz kaj- četrt milj9 Sj V >ia * ,neznanega vzroka B| VMoti fonski steber in n 2 električnim to- f mestu usmrtil i Au, Se' brate in sestre. Bi H ^alaw ti \ V C?c' Kanada- - pri m \ S (it njem rudniku sta j 89 ,LVi ^ita Jos. Lov- SS \ ^ !!S- š°Star,9tar IS v ila ob času ne ! ni znan°-ka-K ^ k' ^ sta nesreča. Domne- S \Sti p0nesrečenca hote-^J^ko skalo z dina- nim odsekom, je vprašal nek poslanec Williama Jacka, predsednika firme: "Ali se zavedate,koliko obrambnih znamk so morali prodati ali kupiti šolski otroci, da ste imeli vi take sijajne plače in take bonuse!" Jack je tudi izjavil, da bo odslej njegova letna plača $15,000 in nič več $100,000. Enako plačo bo dobival tudi njegov in pa podpredsednik Ralph Heinz, ki so glavni uradniki firme. Jackov drugi sin, Clarence, ki je bil prej zavarovalninski agent s zaslužkom $150 na mesec, je dobival kot direktor firme po $2,000 na mesec. % Yo*2 Raznih krajev po ameriki >ki Jugoslovanski mitom, toda dinamit se je prehitro užgal in ju usmrtil. K letalcem John F. Koss, sin Mr. in Mrs, Frank Koss iz 1152 E. 77. St. odpotuje danes v Santa Ana, Cal., kjer bo prideljen letalskemu ko-ru. John je že tukaj prej napravil natečaj za letalca in je bil dobil dva meseca dopusta. Zdaj so ga poklicali v aktivno službo, želimo mu vso srečo. Uspešna prireditev Card party agilnega društva Martha Washington št. 38 SDZ je bil popolen uspeh. Sinoči so pridna dekleta napravila okrog 100 zavojčkov in jih danes odposlala na naslove naših vojakov v razna taborišča. To se je napravilo iz preostanka od card party. Zadušnica V četrtek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Mary Virant ob priliki 30 dnevnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Prijazen obisk Včeraj sta nas obiskala Mr. in Mrs. John Petrich iz Warren, O., ki sta se nahajala po opravkih v naši metropoli. asesment v petek 24. in ne v soboto 25, ker so na 25. vse dvorane oddane za svatbe. Vljudno se prosi društvene tajnike in tajnice pa članstvo, naj to naznanilo vzame na znanje." Prebivalstvu v Harkovu je naročeno, naj pazi na nemške zaznamovance London. (ONA). — šef ruske tajne policije, Pavlovič, je naročil agentom od Ogpu (ruska tajna policija), naj sestavi listino vseh onih nacijev, ki so odgovorni za nasilstva, ki so jih uganjali nad ruskim prebivalstvom v Harkovu ter v drugih ruskih mestih. Vse te bo doletela zaslužen® kSzen. Ruski avijatičarji s naj mu do ^Hel V katerem b0! StCe ^ delavskih unij privo-1 /dpravi dv°JW ;ev 0 zini* f ' nedelJ'e in Pra'! io fi„ ko v tem času tega ne t^C?61' b0 Sam vprašal kon-< napravi tozadevno po-1: kelson - ' ^VO Žtesu'd , e Preprečiti k on- ^ev4r,a 1 PaPravil že zdaj to- i ji1 %e»83 No. 70 Wed., March 25, 1942 Svarilo zaveznikom Ta vojna se bije za trajen mir, ki naj bo pravičen in sprejemljiv za vse narode! Tako govore danes demokratske države, ki so šle v najstrašnejšo vojno, ki jo je ta naša stara mati zemlja še videla. Miljarde dolarjev bo šlo v vojne namene, milijone človeških žrtev bo darovanih. Res, če je kupna cena trajen in pravičen mir, potem ni nobena žrtev dovolj velika. Vprašanje je samo to: bo-li res po tej strašni vojni'za-vladal mir po vsem svetu za vse večne čase? Če bo človeštvo to hotelo, bomo res imeli mir za vse večne čase, saj končno, kdo pa začenja vojne, kot mi, ljudje. Saj nas k temu ne sili nobena naravna ali nadnaravna sila. Saj smo vendar ljudje, ki imamo prosto voljo, ki vladamo in hlapčujemo po tej zemlji, kakor pač sami hočemo. Mi smo, ki imamo um in prosto voljo, torej smo koncem konca še več kot so nebeški krilatci, ki nimajo telesa. Tekom zadnje svetovne vojne smo tudi govorili: boj za demokracijo, boj za pravični in trajni mir! Pa smo prebili brez vojne komaj par let. Topovska žrela se še niso bila dobro ohladila po zadnjem izstrelku, ko smo že hiteli vlivati nove krogle. Tinta na mirovni pogodbi še ni bila suha, ko so že začeli nekateri delati načrte za novo vojno, še strašhej-šo od prve. Svet si še ni pozidal razdrtih hiš, ki so jih sesule bombe v zadnji vojni, ko je iznova zagrmelo in stavbe sc se začele zopet rušiti. Zakaj to? Zato, ker je bil zidan mir po zadnji vojni na pesku! Zato, ker mir po zadnji svetovni vojni ni bil pravičen za vse. In ker ni bil pravičen, tudi ni mogel biti trajen. Prav tako bo tudi po tej vojni, ako ne bomo napravili miru, ki bo zadovoljeval vse in ne samo nekatere. Če bodo hoteli nekateri zopet mirovati na račun drugih, bomo imeli čez dvajset let ponovno vojno. In ker smo ljudje, ki imamo bister um in močno voljo, si bomo za prihodnjo vojno zgradili še vse bolj grozovit vojni stroj, da res ne bo ostal več kamen na kamenu. To se bo zgodilo, če bo narekovala premirje diplomacija in ne srce, če bo narekovala premirje sebičnost in ne zdrava pamet. Če ne bodo s točkami premirja zadovoljni vsi narodi, bo mir samo odložitev orožja za par let. In vendar bi ne bilo nič težko ustvariti pravičen in trajen mir. Drugega ni treba, kot dati vsakemu svoje, dati mu to, kar je absolutno njegovega, ker je bilo njegovo dolga stoletja, kar lahko dokaže z zgodovinskimi podatki. Poglejmo, na primer, naše primorsko vprašanje. Nad i.400 let je Slovenec obdeloval zemljo, ki jo je po zadnji vojni dala diplomacija Italiji. Torej je ta zemlja absolutno samo slovenska in Slovencem mora biti dana nazaj. Ako ne bo, ne bodo Slovenci nikdar zadovoljni, ne ti, ki bodo zopet hlapci močnejšemu, ne oni, ki bodo živeli na drugi strani meje v svobodni deželi. To je samo en primer, kako se mora delati mir po tej 1 ojni in kako se ne sme, če nočemo imeti v par desetletjih nove vojne. Zato pa vpijemo zdaj, ko je čas za to, da Jugoslavije ne more biti brez Primorja in brez Koroške. To vpijemo, ker ne priznamo diplomaciji zadnje besede, ampak pravici in poštenju. In ker ne priznavamo zadnje besede diplomaciji, tudi ne skrivamo svojih zahtev in skrivati bi jih ne smel noben pošten človek. Mi ne zahtevamo ničesar, kar ni našega, pa tudi dali ne bomo ničesar, kar je naše. To bi morali^ biti in upamo da je, zahteva vseh ameriških Slovencev in zahteva vseh, ki pravijo, da so predstavniki Jugoslavije. Ven z besedo, ven z zahtevo, da vas bomo slišali, da vas bo slišal ves svet, da vas bomo slišali i mi, ki vam hočemo v tem pomagati. To je naš bojni klic in od tega ne bomo odnehali niti za !as. Narod slovenski, naprej za staro pravdo! Naprej za sveto slovensko zemljo! Proč s kravjimi in zahrbtnimi kupčijami! • Da se ne pozabi. . . v 1 1 / h 25., 26. in 27., da je ima tako vsak priliko in da lahko plača svoj asesment. Z bratskim pozdravom, John Mencin, tajnik, 1173 E. 61 St. -o- Slike v Collinwoodu Za v petek 27. marca je določena slikovna predstava slik za severno (Waterloo Rd.) stran slikovna predstava. Predstava bo sestavljena iz jednakih slik, kakor so se vršile predstave zadnje čase v naselbini. Prvi del obstoji iz slik iz vojske in nara-vinh z g o d o v inskih posnetkov. Zadnji.del jf pa slika Pasijona združenaJmžfivim potom. To je vsa prenovljena slika nekdaj igrana kot Pasi j on. Predstava se vrši v Delavskem domu na Waterloo Rd., začetek ob 8. uri. Vstopnina bo 10 centov, za osebo, preostanek gre za Ameriški Rdeči križ. Predstava je pod auspicijo A. Grdina in Sinovi prodajalne, ki se nahaja v isti okolici in je- iz naklonjenosti do odjemalcev. P. S. V predstavi bo več novih slik, med temi tudi slika vojske iz Rusije. A. G. "The New York Times" O govoru predsednika jugoslovanske vlade Članstvo nagega društva tem potom opozarjam, da bi bolj redno plačevalo svoj mesečni asesment, kajti nekateri kar pozabijo na to po dva ali celo tri mesece in prav tako zaostajajo z asesmentom za mladinski oddelek. Zapomnite se, da kdor se ta mesec ne bo zglasil pri tajniku, bo suspendiran, ker zalaga, ti ne morem več in društvo samo pa je že itak dovolj prizadelo, če ne boste poravnali kar mu dolgujete za asesment. Pro-srfm vas vse tiste, ki ste zosta-li, da ta mesec poravnate vse zaostalo, ker to je le v vašo Washington, 2. marca.—Jugoslovanski predsednik vlade, g. Slobodan Jovanovič, je popisal trpljenje Srbov in Slovencev v Jugoslaviji, ki umirajo v "terorju, izganjanju, mu-.čenju in uničevanju" pod na-cijskim nasiljem, v govoru po londonskem radiu, z besedami, ki jih je danes objavilo jugo-slovansko.^ pošlaništvo. Predsednik Jovanovič, ki je vse to sporočil v dnevnem povelju jugoslovanski vojski na Srednjem Vzhodu, je obtožil Nemce, da so pri svojih " 'eks-pedicijah' z ognjem in mečem uničili" mnoge srbske kraje. "Naša mesta, Kragujevac. Kraljevo, Cačak, Užice, Rudnik in druga, je nemška vojska obkolila in vse moško prebivalstvo z duhovniki in petnajstletnimi otroci vred so postavili pred strojnice," je dejal. "Tako so Nemci v Kraljevu, kakor sami priznavajo, ustrelili šest tisoč ljudi in niso pustili ene same moške glave. V Kragujevou, srcu Šumadije, pa so po njihovem lastnem prizna, nju ustrelili štiri tisoč šeststo mož, po ljudski oceni okrog osem tisoč. V tem mestu so Nemci postrelili ves šesti, sedmi in osn^i razred gimnazije s profesorji in ravnateljem na čelu, ki so mu Nemci hoteli prizanesli pa je sam prosil, naj ga ustrele- skupaj z otroci. Ti jugoslovanskih planinah južno od Beograda s svojimi 100,000 junaki in pol, prežet s silnim duhom odpora, odbijal napade sedmih nemških divizij. Pred kratkim pa je po radiu sporočil jugoslovanski vladi v Londonu, naj mu pošlje streliva. Jugoslovanske tovarne orožja niso v njegovih rokah. Dobil je nekaj pomoči iz tajnih virov— morda z letali iz Rusije, Prejšnji teden je vlada zaprosila Združene države za "lend-lease" pomoč. Težko bi bilo poslati tako pomoč — najbližje stalno zavezniško oporišče je v Aleksandriji, 1200 milj od Beograda — a na tem svetu obupne in neobhodne borbe ni nikogar, ki bi bolj zaslužil pomoč. * * * GEN. DRAŽA MIHAJLOVIČ, JUGOSLOVANSKI ROBIN-HOOD, VODI VOJSKO CETNIKOV PROTI ARMADAM OSIŠČA William Humphreys London, 28. februarja. (Wide World) — Nekje v pečinah jugoslovanskih planin, sredi zasneženih gozdov je dom balkanskega orla — generala Dra- že Mihajloviča............ O natančni legi, kje, je mogoče samo ugibati, kajti četni-ški vodja, ki je prisegel, da se bo boril za vrnitev svobode svoji domovini, menja svoje glavno bivališče zelo pogosto in nenadno. In ne sporoča nacijem svojega novega naslova. Neverjetno. Z"a njegovo glavo je razpisana mastna nagrada. Kakor že, njegovo ozemlje je zadnji svobodni otok med angleškim kanalom in ruskim bojiščem, ki se pomalja iznad osiščne poplave v Evropi. Pod Mihajlovičevim povelj-ništvom je okrog 100,000 mož, pripravljenih boriti se do zadnjega; večina njih so gorjanci, ki gospodarijo na ozemlju z obsegom okrog 20,000 kvadratnih milj. Nahajamo jih v Bosni, Hercegovini, Črni gori in v zahodni Srbiji — krajih, kjer so naciji posebej nedobrodošli. Štiri pokrajine, kjer četniki nosijo*svoja življenja naprodaj za uničenje glavne železniške proge med nemškimi vojnimi tovarnami in nacijskimi oporišči v Bolgariji in Grčiji. Po tej progi, kjer so v mirnih časih vozili razkošni Orient-Ekspresi, sedaj drdrajo nacijski tovorni vlaki — skozi Beograd do Niša. Tam se proga razcepi v dve, prva gre skozi Bolgarijo do Carigrada, druga do Soluna in Egejskega morja. Med Beogradom in Nišem se zbirajo Mihajlovičevi razbijal-ci vlakov. Rušenje mostov, rahljanje tračnic, podtikanje ognja v tovorne vlake, ko počasi sopihajo po strmini navzgor s tovori /streliva, je opravilo čotnikov. Tudi stvari v večjem obsegu sc dogajajo — napadi na vojašnice, napadi iz zasede na po. naši otroci so s pesmijo na ustih korakali na morišče in ko so jih strojnice začele kositi, so se slišali vzkliki "Živel kralj —!", "Živela Srbija—!", "Stre. ljajte, otroci Srbije smo!". Za to klanje so morali Nemci svoje vojake za strojnicami upija-j j mikajoče se sovražne oddelke in delovanje izučenih oddelkov, ki poganjajo v zrak smodnišni-ce. * Čctniški način bojevanja — To poglavje bo govorilo o terorju, ki so ga izvajali fašisti nad stepenim slovenskim narodom, ki ni zakrivil nič drugega kot da ga je rodila krepostna slovenska mati in da: je na to tudi vsak čas prisegel, ker je bil ponosen na svoj ju-j naški rod, na pošteno slovensko srce. Ko so zastopniki slovanske manjšine v rimskem parlamentu zahtevali za svoje volivce kulturne, ekonomske in narodne pravice, so dobili navadno od fašističnih zastopnikov odgovor, da si je italijanski narod zagotovil svoje pravice s svojo lastno krvjo, preganjanjem in žrtvami. Če si narod s tem lahko kupi pravico do kulturne in ekonomske svobode, potem bi morala biti jugoslovanska manjšina v Italiji prva,( ko bodo delili te pravice. Kar so morali Slovenci in Hrvati \ Julijski Krajini pretrpeti v teh kratkih letih po prvi svetovni vojni, presega daleč ono, kar so prestali Italijani pod avstrijskim jarmom. V prejšnih poglavjih smo pokazali, da niso zamudili Italijani nobene prilike, da je ne bi imeli za izgovor šikanam proti jugoslovanski manjšini. Nemogoče je navesti vsak posamezen slučaj fašističnega terorja nad slovanskim pre- j ki so ga balkanski narodi izpo polnjevali odkar so Turki 1. 1529. vdrli do dunajskega obzidja — je prisilil Nemce in Italijane k nadzorovanju ozemlja z mnogimi tisoči vojaštva. Največje priznanje so dali lastno korist, kakor tudi v korist našega društva. Neka članica je bila prišla plačat, pa se je izrazila, da šc ne pozna tajnika. Vse take prav prijazno vabim, da pridete na sejo, pa me boste videli in spoznali, da sem "fest fant." Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani. Asesment pa bom pobiral še niti, kajti strašnemu prizoru niso bili kos. Mnoga mesta so podrli V Gor. Milanovcu je od 464 hiš samo 72 ostalo celih. Ljudi so zaprli v cerkev in mesto zažgali. Ko je požar besnel j z vso silo, so ljudi izpustili, naj si iščejo rešitve skozi ruševine in plamen." * >i> * EVROPSKO BOJIŠČE—POTREBNA JE POMOČ Edini, ki se danes na evropskem bojišču bori proti Hitlerju, je močan in postaven človek, ki ljubi gosli in prepevanje domačih pesmi. Dolge mesece je general Draža Mihajlovič v \itkeniu plavolasemu generalu, staremu devet in štfrideset let, Nemci sami, ki so lansko jesen morali poslati pet divizij v Jugoslavijo. * # * Jugoslovanska vlada v Londonu upa, da bo pomlad, ki prihaja na Balkan z novim pre.1 grinjalom listja prinesla po- I moč razredčenim vrstam četni-kov pri njihovem delovanju. | Za hitra sporočila Londonu uporablja Draža Mihajlovič močan premični radio — "zelo premičen," pravi neki jugoslo- ' Vtttlslri nnrn/lovjilfl/i 1 nnrlni,,i Za manj važna in bolj podrobna sporočila uporablja posebne kurirje, ki poznajo vsako gorsko stezico, vsak prelaz in vsako skrivno pot čez mejo. Prvo suho poročilo, ki je prišlo v London, je govorilo, da so se zbrale "gorske straže" in da "delovanje napreduje v skladu z načrti." 29. novembra pa je Mihajlovič, čeprav sam obkoljen, poslal po radiu v svet besede : "Živeli branitelji Tobruka!" V mesecu decembru in januarju so poročila iz Turčije in iz Švice začela dodajati razlage suhoparnim generalovim vestem. Že 22. novembra je nemška vlada v Berlinu sporočila, da so se nemiri v Jugoslaviji razvili do obsega državljanske vojne. "Vladine čete," je Berlin razlagal rastoče sitnosti, "so v hudih bojih s 'komunisti'." Za Mihajlovičeve ljudi pomenijo "vladine čete" Jugoslovane, ki so se prodali Nemcem, peto kolono in hrvatske teroriste. Sami so dobili ime "komunisti," kot vsakdo, ki se upira nacijem. V mesecu novembru je bila Mihajlovičeva utrdba malo mesto v srednji -Srbiji. Potem so ubili 23 nemških vojakov in naciji so zahtevali krvavo plačilo, sto krat večje. Tako so obkolili in pobili 2300 mož, žena, dečkov in deklic tega mesta in okoliških vasi in kmetij. Drugo maščevanje nacijev, pripovedujejo, je bilo divjanje bombnikov, ki so do tal porušili mesti Šabac in Rudnik in druge četniške utrdbe. Po zadnjih uradnih sporočilih, ki so jih izdali v Londonu 6. novembra, je bilo od nacijskega navala lansko spomlad do tedaj ubitih okrog 340,000 Srbov, mož, žena in otrok. Odločnost četnikov, po poročilih iz Londona, ni nikdar po-pustila, navzlic streljanju množic, o katerem poročajo. Njihovo geslo je, da je vsak Jugoslovan'vojak in "kdor ni z nami, je proti nam." Svetel žarek v temotni sliki je dejstvo, da Mihajlovičevi somišljeniki vidijo v njem drugega Robina Hooda. Zelo pogosto, pravijo poročila, se je Mihajlovič z enim ali dvema tovarišema izmuznil skozi osiščne straže in se vtihotapil v mesta : nemškimi posadkami, ter posedal za poličem po znanih go-stilnicah. Pri takih in podobnih pustolovščinah se Mihajlovič boji samo tega, ker se težko ustavlja smehu. Nekoč, ko .je sedel zraven nacijskih častnikov in poslušal njihovo učeno razpravo o načinih in sredstvih, kako bi ga ujeli, je komaj in z veliko težavo zadržal smeh. Generalovo u p a n j e, da bo vzdržal zavisi od pomoči. Jugoslovanski krogi pravijo, da bi jo lahko poslali, če bi jo zavezniki preskrbeli. .Najboljše dokazuje važnost i zalaganja teh mož s puškami, .strojnicami in ročnimi granatami, potrebščinami za današnje četniško bojevanje, dejstvo, da naciji sporočajo, da so pom. nožili svoje posadke v Bolgariji in Grčiji zaradi možnosti napada na Turčijo in Kavkaz. Londonski Jugoslovani vprašujejo, zakaj bi se ne poslalo j nemudoma potrebščin vojski, 100,000 mož, ki stoji ob glavnih nacijskih prometnih zvezah s j temi točkami. Hiše "na koleh" Nekemu pariškemu F niku je prišlo na misel® gradil hiše na koleh, P0" terimi bi se nemoteno $' promet. Ta načrt, ki je videti ^ sli moderen, je prav za PIJ' 1 star kakšnih 450 let. Le°fl Jo da Vinci, veliki univerz^ iz; ni j, je leta 1495 predli ka lanskemu vojvodi LudovK1 lo ru načrt novovrstnega ži\ V tem mestu bi gradili je dve nadstropji. Zgornje' stj stropje bi bilo za pešce""1 sla nje pa za vozni promet Leonardo da Vinci je & Po svoj načrt tudi praktik; Ap izkusiti v nekem w predmestju. Treba bi" , urediti kakih 5000 hiš, v Je rih je stanovalo 30,000«» Je preureditev je imela . 1 "razpršiti množico lj»dl', tll(i sedaj medsebojno stiskaj jed vijo v umazanosti in s vem zraku ter širijo lezni in smrti." V novi mestni četrt' ' ov posebna oev rabila nesnage. Vojvoda Pa 111 jel tega blaznega naC ^ kor vse kaže, se uteg"e u dov načrt uresničiti ka ^ mnogo drugih njeg°v j 400 ali 500 let pozneje * > _ mudi ŠT. Mlada goska cam pravijo nekateri ljudje goske) je vpi-a jo mamico: "Mama, pa si ti k«*/ v svoji mladih letih« jj "O, sem, sem," je Še, mama. J Pog| "Pa si bila za to vana?" bi rada vedel*^ ^^ "Aha, pa še hudo ^ ^ na! Vzela sem tvoje?8 . ^ * j; "len Ko je bila naša Jeil"#, jj. hna, se je po pon^1 y S] da je dobila bratca f j„, (Mr. Zorman, k«J»'^ ^ Prešeren . . ■ "v , nih," ali nekaj Podc7 ,? t), reče naši dečvi, k1. v?? Jih j dom bratca izguttla ^ <.} pravico do cartanJ3' ) iofc, ta: "Kaj ne bo flet j/ Stjp tvoj 'bratec govor" ^ % med seboj priJaZll° Hi la?" _o ob* j Jean se pa i^^f'ijjJ "Kaj mu je pa Pot', J ti! Saj dobi že ^ ^ si le poželi, da *>e „ re-" . i11 ti Hitler je pokl'ica^y ^ ja na telefon i'1 ^ ^ "Musso, zdi se / ustil.daboš-vSuez« dnu!" .Je: tJ. "Prav nobene j^,, ^ razumem, Dolle. Mussolini. "Mor?je slaba zveza. Od ^ ^ i r'g ~ iz ( ' "A s, "Pinching P", Practical fmymm Wi BUY vj&Blfmi UNITED STATES SAVINGS BONDS AN D 91AM P* GET acquaint*'^ J You'll save / know cuts of b economical and s sl,oP" Your butcher „, with such inform«" • . V0a d' * Spend the pennies j ■ . DEFENSE SAVINGS ^ C«1/ % can buy them »of j). / % cents, 50 cents, $1- J^i y i], to your husband it0[/ into any pay roll -jef J/ company may I feme.—War J^J^Mt S H .It s v"1 H s f N« BESEDA IZ NARODA Slovenska kulturna društva v Collinwoodu Slovenska kulturna društva in organizacije v Collinwoodu sprejmite ta apel. Od mesta Clevelanda smo sprejeli vabil-no pismo s podpisom našega župana g. Frank J. Lauscheta, da bi se izmed naših kulturnih skupin organiziralo uniformirano skupino in se udeležili velike patriotične masne seje, ki se bo vršila, dne 31. marca, zvečer v Public Avditoriju. Glavni govornik na tem masnem zborovanju bo Mr. James M. Landis, eksekutivni direktor iz urada "Office of Civilian Defense." K temu zborovanju so obljubila sodelovanje tudi Cleveland Symphony orkestra in The Orpheus Male Choir, pevski zbor Jadran, dramsko društvo Ve-rovšek, Mladinski pevski zbor SDD in Progresivne Slovenke krožek št. 1. Kaj pravite k temu? Vabjleni smo na sodelovanje, ali ste pripravljeni sodelovati in organizirati skupino v" pestrih slovenskih narodnih . nošah. V pismu je pojasnjeno, da se želi, da bi sodelovali in vsem uniformiranim skupinam bodo pripravljeni rezervirani sedeži. Dnevno čitate v naših časopisih o gorozotah nad našimi domačimi v Jugoslaviji in Italiji po Hitlerjevih in Mussolinijevih hlapcih, vsakemu, še tako trdo-srčnemu se mora mera potrpljenja napolniti s studom in sovraštvom do nepopisnih grozot, katere mora' naš pošten narod trpeti. Za vsako ceno hočejo naš pošten narod zatreti po monsterjih, naš up in naša na-da v rešitev je le v zmagi naših demokratskih zaveznikov: Amerike, Rusije in Anglije. Torej ni nič več kot prav, da damo duška sličnim zborovanjem, kakor je to, ki se bo 'vršilo v Public Avditoriju. Iz zgoraj navedenih razlogov vabim in apeliram na vse člane imenovanih organizacij, da bi se udeležili skupne seje, ki je sklicana v ta namen za petek večere, 27. marca. V Slovenskem delavskem domu, posebno pa je važno, da se vsaj odbori imenovanih organizacij udeleže te seje, ker na njih je ; ležeče ali sodeluje collinwood-ska naselbina s to manifestaci- < jo. Za Slovenski delavski dom, . V. Coff, tajnik. --o--, Dr. Kristusa Kralja št. 226 KSKJ -— j bivalstvom od časa okupacije naprej. Nekaj smo jih navedli v prejšnih poglavjih, nekaj jih bomo v naslednjem, ki so se dogajali zlasti od časa, ki je prišel v Italiji na vlado fašistični režim. [eh" u $ isel,4 i, 10 Niso bile samo prazne bese- , ,Mkar >>e Predal, resno je mi- leti na" slil. * L .Rdeči bojevnik je izgubil svo- 1» j° b°jevniŠko čast, rod - ga je eXLsil iZgna1, že se je pregrešil z zani- fl kostjo na straži ali pa še.ce- dov* lo rdeči bojevnik ne more pre- 3ga veh, rajši gre v smrt. Pa jih dm ■ povrh zalQtil na zanikarno. <01 i pri poizvedovanju veliki, ,cea ■■ »lavni Winnetou in jih okregal. Mi K Pobiti in osramočeni so S?11 °či- Zasmilili se 38 |Si:2 milejšim glasom je blb'i ni vaš poglavar, Sli L Vas kre^al kaznoval. OM ^ opozarja vas, da mora ime- r Ji i t JUV1 bojevnik oči odprte ' f U,mirnem času in tudi če in i C k " Pred svojim šoto- > ^U^S je na boj"e™ V bližini sovražnika! ■trti * Sanje?«8 je P°slal na P°izVe" pa^ii1 Vaf^agla Puščica, naš pogla-"Se ip v ;neu x" evrml domov?" tedaj?., ■go** "Siiio&» 3Jliif ;inak,°ga Popeljal?" "'I C! ga belokožca in be-. ši boipJetnika' ki Sa morajo na- 0f ti." 'ki zelo strogo straži- je izročil ladiJ X eT1H\i Iti stoj1;tudi ve§. kdo so tisti, ,r* "Old 5 tamle Za grm0VJ'em a 2e]0 " "^terhand in še neki E ? "CSmni bojevnik-" 1! ,:, h Sdtlll Si 16 Hek" I1J1J'U potuje z menoj v&iPo«lavai b0jevnik- ki ga tvoj .iJ'Si/ se ni videl, ker se V lik lov Pridružil Pozneje. Ve-oi': d°ber !C-!n stezosledec je, naš š( u nože 'Pa pridite z Ha ikstudencu!" V:i4Svub0gali-1e ? "> fi JJ1V° so nas pozdravili letV ^o iuVeS^nir«i očmi čakali, Ji^bil0b0m° spreJ'eli- Sram ■H J b ))HiSem Vsakemu roko in V Povabil: bratje T.nam ,1 i11 Vrl, NaJ Pnsedejo in * 5 kaj j™ je na- pogumni in modri 10 >i t, *eK 51 da] y in Dunker sta \ rolJ0 .v°Jevniki. Le naj pri-'JSjo >,er bi mislili, da nas J ^eti).fU! smeli več braniti. ils>k vodici, pa Nijo-W fta.l korakov oddaljeni ?0vilC?Sa ,smo molčali. Pa .ftV A' ^edo Winnetou: A f' % I m Je uročil Nagla iUP Vai«C--Pat in Prijatelj?" Jj tr„ejSl je odgovarjal v rt) iSZVnam ni dal nika- Is aj i' ,nuvodil- K Beli pe. iiheC mo in če tam ne jI MogolIonov, naj I J4ii0?0 in mu sporočimo, J 1(>ciS ni . 1 I11 naročil, da sc smete J h.Ako . ^ ^ za važne novice, j ^>0čaf12med nas P°^lava-i 'Mloh druKi Pa ostanejo A'i ^ sledi." puščica že.kre- ii/ Zapisnik nil z doma s svojimi bojevniki _V' "Da." "Kje je danes?" "V Temnem dolu čaka." "S kolikimi bojevniki?" "I^e z majhno četo. Drugi so še doma, meso sušijo in medicine pripravlajo. Poglavar je tudi dejal, da nam prideta Old Shatterhand in Winnetou in slavni beli lovec na pomoč in da se bodo borili na naši strani." Vprašaje me je gledal. "Res je, pomagali bomo poglavarju Nijor, kadili smo z njim pipo miru in prijateljstva. Namenjeni smo bili na jug k sinovom Nijor, z važnimi novicami prihajamo. Ker pa smo srečali vas, ne bo treba, da bi sami nesli novice poglavarju, eden od vas lahko gre za sela in sporoči Nagli puščici, kaj smo zvedeli v taboru Mogollonov pri Beli peči, štirje pa ostanejo pri nas. Vrnili se bomo na sever, poiskali Mo-gollone in jih zalezovali. In če zvemo spet kaj važnega, pošljemo naže rdeče brate drugega za drugim z novicami k Nagli puščici. Koliko bojevnikov šteje vaš rod?" "Štirikrat sto." "Mogollonov ni toliko, če sem prav računal. Kos jim bomo." Obrnil sem se k Winnetouu. "Ne poznam. Temnega dola in ne vem, ali je pripraven za zasedo. Pa če si ga je Nagla puščica izjbral za bojišče, bo menda že ustrezal negovih namenom." "Zelo pripraven je za zasedo —," je počasi in preurajajoče dejal Winnetou. "Ampak —." Pomišljal je in vprašal Ni-joro: "Kedaj je odšel poglavar z doma?" "Davi ob prvem svitu." "Torej bo že v Temnem dolu Pa tudi Mogolloni so namenjeni v Temni dol. Poslali bodo oglednike, preiskali bodo dolino zelo natančno —. Utegnili bi najti Ni j ore —. V teh okoliščinah Temni dol ni pripraven za zasedo —. Poiskati bi bilo treba drug kraj, tak, kjer Mogolloni Nijor še ne pričakujejo —." "In tak kraj bi bil —?" "Winnetou ga pozna. Imenuje se Ploščad v canonu. Dve uri pred Temnim dolom leži. Ploščad je raven trikoten prostor v stenah ozke soteske. Osnovnica trikota je rob cano-na, njegove stene so strme in nedostopne, kdor pade v tisto vrtoglavo globočino, je mrtev. Iz canona se pride na Ploščad po ozkem, strmo se vzpenjajočem kolovozu, ki pa seveda iy izvožen, le st^rm klanec je, kaka dva metra širok. Dva jezdeca imata vštric prostora v njem. Če prideš po klancu na Ploščad, se odpira na tvoji desnici vrtoglavi prepad canona, pred teboj se dviga strma stena, ki tvori prv,o stranico trikotne ploščadi. Dober plezalec bi prišel po steni, za konja pa ni dostopen. Za teboj na levici je druga stranica trikota, rob gozda, ki tudi v strmem pobočju pada nazaj v canon. Tam, kjer se strne osnovnica trikota s prvo stranico, torej kjer se nagiba strma skalna stena k robu canona, tam se pride spet po strmem klancu, kolovozu podobnem, v canon nazaj. Črez Ploščad v canonu drži j pot, ki po njem morajo priti, i Mogolloni, če hočejo prispeti v l Temni dol. Moj brat Charli [mora priznati, da je Ploščad zelo pripravna za zasedo, bolje j vsekakor ko Temni dol. In v našem slučaju še posebej zato, ker nas Mogolloni ne pričakujejo na Ploščadi in je torej tudi ne bodo preiskali." seje slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora, ki se je vršila v Morrison Hotelu, Chicago, 21. februarja, 1942 (Nadaljevanje) Blagajnik Leo Jurjevec poroča, da je dobil na dal j ni prispevek od lokalnega odbora št. 11 in sicer vsoto $45.00. Se vzame v naznanje. Predsednik Vincent Cainkar prečita resolucijo ki se glasi v angleščini: President of the United States White House Washington, D. C. We, the representatives of Slovene Fraternal Benefit Societies of America, who assembled in Chicago, Illinois, this 21st day of February, 1942, send you our cordial greeting. Having complete confidence in you and your leadership in these trying times when our beloved country 'of free men and women is at war in a bitter struggle with barbaric enemies and bloodthirsty, brutal aggressors, we pledge you our undivided support. We laud your great efforts for a world of freedom and justice for all nations, great and small, and in these so serious r,nd eventful times when liberties of American people and free institutions are endangered, extend to you and our government on behalf of over 150,-000 members of these societies who are American citizens living thruout the United States, our sincere pledge of unshaken loyalty. We assure you that our members will always be ready to help and sacrifice to their utmost, and stand like one man solidly behind you as our President and Commander-in-chief of our armed forces in prosecution of this war, until a decisive victory for America and her allies is won, the four freedoms so nobly exaulted by you, and true democracy will reign supreme not'only in the United States, but all' over the world. Slovene National Benefit Society Grand Carniolian Slovenian Catholic Union American Fraternal Union Western Slavonic Fraternal Association -' Slovenian Women's Union of America Slovenian Mutual Benefit Association South Slavonic Benevolent Union "Sloga" Vincent Cainkar, Chairman * Stavljen, podpiran in sprejet je predlog, da se prečitano resolucijo pošlje predsedniku Združenih držav. Nato predsednik prečita izjavo, katero se pošlje državnemu tajniku v Washingtonu, ki se glasi: Honorable Cordell Hull Secretary of State-Washington, D. C. Honorable Sir: At a joint meeting held in Chicago, Illinois, on February 21, 1942, the supreme national officers of Slovene fraternal societies, licensed and operating in most of our states, discussed among other problems arising from war, the status of Slovenes and other Jugoslavs who are aliens and who by reason of the circumstance that they have come from parts of their country which are occupied by Germany and Italy, are considered enemy aliens. Although their sympathies and loyalties are for our cause, they are required under present laws to register as alien enemies and to bear such stigma, resulting in undeserved and unfounded suspicion, mental anguish and limitation of employment. For these reasons it was decided that we communicate with you for a possible solution of this unfortunate situation. In order to clarify our position, may we also state that during the last war certain parts of Slovenia were invaded by Italy and by the terms of the peace became parts of Italy. During the instant war, the balance of Slovenia has been ruthlessly overrun by Nazis and Fascists and has come under such hated yoke. The Slovenes hatve always been friends of the United States and desired to live in th'is country under (the blessings of this great Democracy. It is their ardent desire to contribute their utmost to a complete victory for our country and a lasting peace because of the unhappy lot of their countrymen still living in Slovenia. We,'as representatives of one hundred fifty thousand frater. nalists and American citizens, respectfully pray that you give this matter your kind consideration and, if it is feasible and possible, to cause the present law to be so amended as to consider all Slovene aliens regardless of whose subject they may be at the time, to be friendly aliens so that they shall not be compelled to register as enemy aliens and subjects of governments for which they have the utmost contempt and hatred and under whose ruthless domination they have been brought against their will. We are extremely grateful to you for any consideration which you may be able to give to our sincere appeal. Yours respectfully, Slovene National Benefit Society Grand Carniolian Slovenian Catholic Union American Fraternal Union Western Slavonic Fraternal Association South Slavonic Benevolent Union "Sloga" Slovenian Women's Union of America Slovenian Mutual Benefit Association Vincent Cainkar, Chairman. * Stavljen, podpiran in sprejet je predlog, da se prečitano izjavo pošlje državnemu tajniku. Zastopnica Marie Prisland poroča, da pri Slovenski ženski zvezi pridno nabirajo denar, to- Vojna v snegu. — Na sliki vidimo rusko oklopno edinico, ki je na poti na bojišče za r,;: levi očimi se nemškimi četami. Rusi so v silnih napadih že pretrgali utrjeno Hitlerjevo lio pii Kalininu, katero je Hitler naročil obdržati za vsako ceno. Nad 50,000 nemških 'rJakov je bilo pobitih v teh bojih. JeNt Tanker E. H. Blum je bil 16. februarja zadet ocl mine ali od nemškega torpeda. Po-L. vica tega tankerja je bila rešena in posadka jo je zavlekla v pristanišče Norfolk, Vo., kjer jo bodo popravili in pravijo, da bo prav tako dobra kot nova. Na sliki vidimo ohranjeni del tankerja, ki je pripravljen za popravilo. da ga še niso izročile, ker bi rade oddale večjo vsoto naenkrat. V uradnem glasilu "Zarja" piše članke v prid naše pomožne akcije, in prav tako se trudi tajnica Josephine Erjavec, ki bodri in navdušuje njih podružnice, da naj prispevajo v pomožni fond. Zagotavlja navzočim, da bodo članice SŽZ napravile dober uspeh v bodočnosti. Seja z veseljem vzame to naznanilo v naznanje. Vodja atletike KSKJ, Joseph Zore pravi, da je zelo vesel, da se je spoznal z odborniki JPO,SS. Pravi, da so v Wau-keganu zelo aktivni za pomožni odbor, saj so že nabrali okoli $500.00, toda hočejo še več, da bodo poslali večjo vsoto blagajniku Jurjevcu. — Poročilo se vzame z odobravanjem v naznanje. Tajnik Jos. Zalar pravi, da se bo delovanje za pomožni od. bor poživelo v Jolietu, ko bodo priredili shod, na katerem bo govoril 15. marca slovenski minister Franc Snoj. Po tem shodu bodo šli na delo ter poročali javnosti. Zastopnik John Gornik poro. ča o lokalni organizaciji v Cle-velandu. Pravi, da so že sklicali društvene zastopnike ter jim govorili o našem delovanju. V mesecu marcu se bo iste zastopnike zopet poklicalo na skupni sestanek, kjer se bo izvedelo, kaj so opravili pri svojih društvih. Na tem sestanku bomo skušali še bolje organizirati. Imamo še denar v svoji blagajni ter bomo istega kmalu odposlali. Pravi, da je delovanje v Clevelandu malo zastalo radi vojne, Rdečega križa, in Rooseveltovega večera, na katerem se je napravilo $1,000.00 čistega dobička. Zastopnik John Ermenc poroča o delovanju v Milwaukee, Wise. Pravi, da se pripravljajo za velik piknik v mesecu juniju. Prvega marca pride v naselbino slovenški ministr Snoj, ki bo govoril o razmerah v domovini. To bo pripomoglo k agitaciji JPO,SS. Upa, da se bo v bodoče več napravilo. Tudi zastopnica Marie Prisland pravi, da bo v Sheboygan prišel slovenski minister Snoj ter bo s svojo prisotnostjo in govorom poživili zanimanje za naše ljudi v domovini. Zastopnik Anton Krapenc poroča, da bodo v Chicagu priredili dne 24. maja veliko prireditev, kjer bodo zastopana vsa slovnska pevska društva in govoril bo minister Snoj, če bo mogoče za njega, ali pa bodo povabili iz Kanade poslanika Jugoslavije, g. Izidor Cankarja. Posamezno pa so že prispevali v blagajno pomožnega sklada. Zastopnica Josephine Mus-tar poroča, da se tajnica Josephine Erjavec ni mogla udeležiti tega sestanka, ampak vesela je, da akcija tako dobro napreduje. Ona je navdušena za to delo, kar se lahko vidi iz njenega pisanja v "Zarji." Po 15. marcu pa nameravajo, da bodo šli nabirat denarne prispvke od hiše do hiše v Jolietu, 111. Tajnik Jos. Zalar pravi, da je menda na mestu, da naš pomožni odbor častita naši od-bornici in zastopnici Mrs. Josephine Erjavec, ko je dobila novorojenčka, prvega fanta v družini. Soglasno sprejeto. Zaključek dopoldanske seje ob eni uri popoldne. Popoldansko sejo otvori predsednik ob drugi uri popoldne. V kratkem nagovoru pove, da smo organizirali v Clevelandu Jugoslovanski pomožni odbor, ki se je delil na tri sekcije: Slovenska, hrvatska in srbska. Tam smo sklenili, da ohijskim senatorjem William Boyd-om, ki je bil na seji Narodnega bratskega kongresa v Morrison Hotelu. Sledi splošna razprava glede skupnega delovanja, a zaključek iste ostane, da gremo mi Slovenci naprej z našo slovensko sekcijo, a centralni odbor naj ostane pasiven, dokler ne pride potreba, da se ga zopet oživi. Tajnik Jos. Zalar poroča, da je on blagajnik centralnega odbora ter da ima na banki $600 skupnega denarja, ki spada v centralno blagajno JPO. Ker mora poročati mesečno na državni department v Washingtonu, pravi, da bo omenjeni denar poslal blagajniku JPO,SS, da ga naloži v sklad pomožne akcije. Toda blagajnik naj vodi svoje račune tako, da bo kazal na knjigah tistih 600 dolarjev kot lastnino centralne blagajne JPO. Kadar bo potreba oddati omen j epi denar, se ga lahko nakaže na določeno mesto. S tem je bilo zaključeno zborovanje slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora z ozirom na pomožni sklad. Zato predsednik odpre razmotrivanje glede vojne klavzule, ter pojasni zakaj je to potrebno ^sem našim .slovenskim organizacijam v Ameriki za časa vojnega stanja. iDalje prihodnjič) Pomagajte Ameriki, kupujte obrambne bonde in znamke. MALI OGLASI Trgovina naprodaj Radi bolezni se proda trgovina s sadjem, zelenjavo in groce-rijo. Hitremu kupcu se proda po nizki ceni. Na razpolago je tudi 5 stanovanjskih sob. Vprašajte na 6516 St. Clair Ave. >__(72) Farma naprodaj Proda se farma za gotov denar ali se zamenja za. posestvo. Obsega 158 akrov v Brunswick, O. 52 milj od Clevelanda. Samo poslopje in farma $10,000, z vso živino in orodjem je cena $13,-500. Oglasite se pri John Sintič, 1157 Norwood Rd., zvečer po 4. uri. (72) Lepa prilika Naprodaj je poslopje, v katerem sta dve trgovini, ena gro-cerija in ena mesnica ter zraven hiša za dve družini. Nahaja se blizu East Boulevarda. Vprašajte na 13200 Edgewood Ave., blizu Miles Ave., po sedmih zvečer. (71) Posestvo naprodaj Proda se posestvo, ki donaša nad $100 mesečnih dohodkov; proda se radi razdelitve zapuščine. Nahaja se v slovenski naselbini na Addison Rd. Vprašajte pri J. Tisovec 1368 Marquette Rd. blizu St. Clair in 55. St. (73) šivilja dobi delo Delo dobi ženska, ki ima izkušnje v šivanju moške 6bleke. Vprašajte na 6905 Superior Ave. (x) Hiša naprodaj Enostanovanjska hiša z 2 sobama za oddajati, na 1047 E. 67. St. se poceni proda. Resen kupec naj se zglasi pri August Kol-landru, 6419 St. Clair Ave. (70) Ves nov 1942 stenski papir! Cena na debelo za vsakogar VARNIŠI. ENAMEL Vsa barva in stenski papir po znižanih cenah Glepville Wallpaper & Paint 10018 ST. CLAIR AVE. blizu E. 101. St. Zelo lepa prilika Naprodaj je gostilna in restavracija, ki ima licenco D-5. Ima vso najmodernejšo opre-. jmo. Nahaja se na najbolj pro-. imetnem vogalu na St. Chiir -; Ave. v sredini slovenske naselbine. Cena je jako ugodna. Ne i! zamudite te prilike, ki se vam i:nudi. Lastnik mora prodati, i i ker sta sama s ženo. Naslov iz- s! veste v uradu tega lista. (x) I bomo delali vsak pri svojemu | narodu, v sekcijah, a poleg tega bomo imeli še centralni odbor vseh treh narodnosti. Sedaj je vprašanje, kdaj bi sklicali skupno sejo. Pravi, da je o tem pred par dnevi govoril z I SATAN IN ISKARIOT Po nemškem Izvirniki K. Maya R .....m Imenik raznih društev Toda grof mu je s prezirljivim smehom odgovoril: 'Mene bo maščevalo sodišče!' — Toda vam je znano, da sem nedolžen!' — 'Toliko bolje.' — 'Nesramnost bi bila, dopustiti, da me obsodijo!' — 'Jaz bom storil več kot to: da bo obsodba i gotova, bom pričal, da sem vas spoznal.' Ko je izgovoril te besede, je grof stopil naprej, toda tisti hip mu je zmanjkalo moči in zvrnil se je po tleh kakor je bil dolg in širok. Jaz sem se tedaj ustrašil in zbežal." Potepuh je obmolknil in v sobi je za nekaj trenutkov za-vprašal Daubigeon, ki komaj da je za silo prikrival svoje razburjenje: "Zakaj niste takoj prišli k nam in nam tega povedali?" Vagabund je odmajal z glavo, rekoč: "Sprva sem to mislil storiti, a sem se ustrašil. Saj me razumete? Mislim reči, da sem se bal, da bi bil strogo kaznovan za svoj beg iz ječe." "Vaš molk je zakrivil, da je sodišče napravilo obžalovanja vredno pomoto." "Meni se niti sanjalo ni, da bo gospod Jacques spoznan za krivega. Ampak ko sem sinoči slišal, kaj se 'je zgodilo, sem se takoj odpravil semkaj." Galpin je medtem prišel k sebi ter srdito vzkliknil: kih, okovanih moških čevljev." j "Sledovi mojih čevljev!" jej spet vzkliknil Trumence in dvi-1 gnil nogo, da so vsi videl njego.! ve okovane čevlje s podkvami na petah. Ampak to ni bilo potrebno in Daubigeon mu je dejal: "Že dobro. Mi vam verjame- ČE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvu, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metode bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. UČITE SE ANGLEŠČINE h Dr. Kernovega ANGLEšKO-SLOm-SKEGA BERILA •ENUMSH-SLOVENE HEADER" kateremu je znižana cena ^ a A|| in stane samo: Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA H 6113 St. Clair Ave. Cleveland,0' Skazi pet ur je grozila Mrs. Anastasia Taylor iz New York a, da bo skočila skozi okno 10. nadstropja neke hiše. Policija je razpela pod oknom mreže za vsak sfučaj in policist (v. okvirju) William Stexner se je spustil po vrvi do okna in .zgrabil "kandidatinjo smrti." DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Dldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. ŠIBKI PODPLATI jfe (ARCHES) NEBALANCI- W$ RAJO VASE LEGE JS Neprilike nog, šibki ali bo- leči podplati, povzročijo bo- V V lečine ne samo nogam pač pa tudi telesu. Vi si lahko pridobite njih uporabnost If s tem, da nosite par lahkih, ■! upogljivih B| Dr. Scholl's l| BALANCED POSTURE If ARCH SUPPORTS Posamezno umerjeni; se ---- prilagodijo vsakovrstnemu čevlju. Cene so tako nizke kot $1.00 za par. Zglasite se v naši trgovini za "pedograph" odtis vaših nog v nogavicah —brezplačno. MANUEL'S SHOE STORE 6107 St. Clair Ave. OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1126 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730. bi morala biti v vsaki slovenski hiši Gornja slika nam predstavlja zbiralce pločevinastih škatelj. Ti mladi fantje, so ustanovili svoj klub ir na iej sliki so člani kluba št. 1. v vzhodnem Neto Yoi-ku. ROJAKI, podpirajte predvsem trgovce, ki oglašajo v "AMEHJSK.I "DOMO VIJSTI" podpirajo vaš list, so vredni vaše Trgovci, ki podpor^'v ★ ★ ★ ★ Za las je manjkalo ROMAN * * ★ on je spet legel in že je kazalo, da bo spet zadremal, ko so nama udarili na ušesa spet razburjeni glasovi. 'To je res čudno,' je menil grof in jaz šem se ponudila, da grem pogledat, kaj se godi. Toda on mi je osorno zapovedal, naj se ne premaknem. Ko so glasovi v pritličju postajali le še glasnejši, je izjavil: 'Sam pojdem doli. Podajte mi mojo nočno haljo.' Jaz sem ga skušala pre. govoriti, češ da je preveč bolan in bi to lahko postalo usodno zanj, toda zaman. Ogrnila sem ga z njegovim plaščem in mož — Bog daj pokoj njegovi duši—je odšel v pritličje. Ponudila sem se mu, da bi mu pomagala po stopnicah, toda gospod me je divje pogledal, da sem se od strahu stresla ter mi zapovedal, naj se ne premaknem. Potem ni bilo nekaj časa ničesar slišati. Nenadoma pa sem slišala dva ostra krika. Ker si nisem upala zapustiti sobe, sem pritisnila uho na vrata in poslušala; slišala sem, kako se je moj gospod prepiral z nekim drugim gospodom. Nenadoma pa je nekaj zabobnelo, kakor bi zagrmelo po tleh neko telo. Nato še en krik. Meni se je od groze strdila kri v žilah. Zdaj so se zbudili tudi služabniki, ki dotlej niso nič slišali in z njimi vred sem stekla v pritličje. Našli smo grofa na tleh, grofico pa nezavestno v naslonjaču _tf "Ali vam nisem povedal!" se je razčeperil Trumence. I Toda državni pravdnik zapo-j vedal molk ter se spet obrnil j k služkinji. "A obiskovalec?" jo je vpra-j šal. "Ga ni bilo več. Je izginil." i "Kaj pa ste potem storili?" "Najprej smo odnesli grofa v njegovo sobo, nato pa zdramili grofico. Sluga je pa tekel po dr. Seignebosa." "Kaj je rekla grofica, ko je prišla k sebi?" "Nič. Gospa se je obnašala, kot bi bila dobila udarec s kolom po glavi." "Ali veste še kaj drugega?" i "Da, gospod. Starejša hči Marta je dobila strašne krče." I "Kako to?" "Jaz vem samo to, kar mi je^ gospodična sama povedala." "Povejte, kaj vam je povedala." "Da je bila pri oknu, ko sem privedla ' majhna formalna pomota veljavila včerajšnjo sodno ceduro!" (Dalje prihodnjič) Kupujte obrambne bori' NO. "Ta človek je navaden lažnivec ! Denar, ki ga nosi pri -sebi, je del podkupnine, da bi krivo pričal. Kako mu moremo verjeti?" "Stvar je treba preiskati," je pozvonil in ko je vstopil sluga, ga je vprašal : "Ali ste izvršili moje naročilo?" "Da, gospod," je odgovoril ' mož." Gospod de Boiscoran in služkinja grofice Claudieuse sta tu." "Privedite najprej žensko; kadar pozvonim, privedite gospoda de Boiscorana." Služkinja je bila velika kmečka bunka, vsa rdeča od vznemirjenja. Daubigeon jo je vprašal: "Ali se spominjate, da je neke noči tekom minulega tedna prišel k vam neki moški ter hotel videti grofico." "Seveda," je odgovorilo dekle. "In jaz ga sprva nisem hotela spustiti noter, ko pa je dejal, da prihaja s sodnije, sem mu odprla." "Ali bi ga spoznali?" "Seveda." Državni pravdnik je spet pozvonil. Vrata so se spet odprla in vstopil je Jacques, kateremu se je videlo na obrazu, da je zelo presenečen. "To je on!" je vzkliknila služkinja. "Kaj pa vse to pomeni?" je vprašal Jacques. "To boste že zvedeli," je odvrnil Daubigeon. "Za zdaj se vrnite v ječo in — unajte." Toda Jacques se ni premaknil, temveč debelo gledal okrog ' sebe. Ko je videl Trumence j a, se je njegovo presenečenje še | povečalo. Kaj neki je vse to | pomenilo? Kaj dela tu služkinj j pomenilo? Kaj dela tu služkinja i grofice Claudieuse? Zakaj je 1 Galpin tako prepaden, a Daubigeon nasprotno tako zadovoljen? Zakaj naj upa? Kako? Mechinot mu je skušal z zna-1'menji dopovedati, za kaj je šlo, ! toda Jacques ga ni mogel razumeti. Nazadnje ga je orožnik, ki ga je privedel, prijel za ramo ter ga obzirno odvedel ven. Daubigeon se je spet lotil služkinje, rekoč: "Zdaj, dobro dekle, mi pa povejte, ali se je morda zgodi-| lo kaj posebnega v zvezi z obiskom tega gospoda." "On in moj gospodar in gospa so se hudo prepirali." "Ali ste bili navzoč??" "Ne. Ampak jaz vem, kaj govorim." "Kako to?" "Povedala vam bom. Ko sem šla v prvo nadstropje in povedala grofici, da jo čaka v pritličju neki gospod s sodnije, se ji je zelo mudilo doli, dočim je meni naročila, naj ostanem pri grofu. Komaj pa je dobfo odšla, ko začujem iz pritličja glasen krik. Gospod grof, ki je bil videti zelo slaboten, je tudi slišal ter se oprl na komolce in hotel vedeti, kje je njegova žena. Povedala sem mu, kje in AMERIŠKA DOMOVINA DRUŠTVO SV. NEŽE. ŠT. 139 C. K. OF OHIO Predsednica Mary Ivane, 1165 E. 60. St.; podpredsednica Prances Baraga; tajnica in blaga jničarka Jennie M. Yelitz, 1267 E. 169. St.; zapisnikarica Louise Pikš, 1172 E. 71. St.; vratarica Frances Kasunič; nadzornice: Mary Skuly, Anna Godlar, Louise Hrovat; dr. Seliskar, dr. Perme. Seje so vsako tretjo sredjo v mesecu. DRUŠTVO SV. VIDA. ŠT. 25 KSKJ Predsednik Anton Strniša Sr., podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Joseph J. Nemanich, 1145 E. 74. St.; blagajnik Louis Kraje, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spednjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesjnent se začne pobirati ob 1:00 in 25. v mesecu v dvorani zvečer ob šestih. Od 26. pa do konca meseca na demu tajnika cd članstva, ki mu ni mogeče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16. do 60. leta in se jim nudi- pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. Bolniška podpora znaša $7.00 ali $14.00 na teden, v društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jed-note. SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA Predsednik Louis Erste, 6205 Whit-tier Ave.; podpredsednik Andrew Te-kavec, tajnik Joseph Repar, 1101 E. 66. St.; blagajnik Anthony J. Portuna, zapisnikarica Prances Baraga, nadzorniki: Joseph J. Nemanich, Prank Skerl, Prank Stefe.. -^il I Seje se vršijo vsako četrto sre° ^ secu v dvorani stare šole sv. »' štva. ki želijo sodelovati, n« 31 dva ali tri zastopnike in jih sejo, kjer bodo z veseljem SP™^ zastopnike in zastopnice se ^ prosi, da se redno udeležuj«"** sporočajo o njih delovanju na nih sejah. _ DR. PRESV. SRCA Predsednik John Levstik. ; St.; podpredsednik Anton E. 72. St.; tajnik Frank A. Kjj Addison Rd.; blagajnik Anai ^ vec. 1023 E. 72. Pl.; zapisniK^j; Oblak, 1235 E. 60. St., nad^ $ Prime, John Ježek in vratar Matevž Dabevc. ^ zdravniki so vsi slovenska ^ Zastopnika za klub društev ^ Vida: Andrej Tekavc 111 ,g0 Ž' Društvo zboruje vsako d.r JLo^1 v mesecu v SND ob eni P"KVJ dvorani št. 3. staro poslopj'^ j štvo se sprejema člane oo , leta. __ ----- SAMOSTOJNO LOŽKA DOLINA ^ Predsednik Frank Baraga,, j year Ave.; podpredsednik ^ J šovec, tajnik Frank Be vec. i ^ St.; blagajnik John J- . . Darley Ave. Nadzorni oo" p Lokar, John Sterle. Chart®, fi Seje se vršijo vsako tretjo si ^ j secu v S. N. Domu, soba » ^ poslopje. Društvo sprejema ^ ne od 16. do 45. leta nino in zdravniško preisK*» ■ ^ tj i plačuje $200 smrtnine in je | bolniške podpore. Asesm«* ^ cl : mesečno. Zn snreiem ali J> <0-| članov so vsi slovenski zdr°bi# ' naaaljne informacije se ; društvene zastopnike.