Letnik II. Mlažnjivi obleki.	štev. 21.
Izhaja v mesecu dyakrcat, kedar ga je volja.— Velj4 cel0 leto 2 gold. 40 kr.,'pol leta 1 gold. 20 kiv, Četrt leta 60 kraje.
Posamezne številke se dobivajo pp 10 kr. v KI er r-o vi bukvarnici na velikem trgu št. 313.	.; n =
Kranjska dežela,
kakor jo je popisal nek nemškutar za prihodnji zemlj opis v pruskem smislu.
Kranjska dežela je zadnji kos zemlje némsko-prü-skega cesarstva na južni strani, in imenitna zárad tega, ker se tik nje začne nemško-prusko morje z pruskimi ribami. Znajdli so jo bili najprej naši aorodci, kterih Se je nekaj tam vselilo, da so ljudstvo izobraževali.; ležala je takrat še v Avstriji, kjer jo je Bismark, vračaje se iz pruskega mesta Pariza, našel in sabo vzel.
V tej deželi živč tudi ljudjé, in sicer dvojne baže. Prvi so popruseni Nemci in domači renegati, drugi pa se imenujejo „Slovenci“ in se imajo le prvim zahvaliti:, da živč, da jih niso podušili. Ti Slovenci so nekako človeku podobni, nos in usta imajo v sredi obraza, ko mi,’ po dvoje oči in ušes, od kterih né plačujejo nobenega davka, vse drugo pa je zadavkano. Gibljejo se enako nam, le s tem razločkom, da stopajo z desno nogo pred levo, a mi z levo pred desno. Redé se od tistega, kar jim ostane čez davke; sploh pa jih je le toliko domá, kar se jih med vojake ne vtakne.
Kedar hočejo kaj povedati, odpró usta, pa brez ključa, in zažen6 jezik, da odletava od oboka, kakor kembelj od zvona. Vsled tega pridejo iz ust glasovi, podobni človeškim, kterih pa ne razumiš, ker niso še na taki stopnji omike, da bi zamogli razložno in razumljivo govoriti.
Razločijo se dalje med sabo po „mandeljcih“, babcah in prvakih. Prva spola nista nevarna Prusiji, pač pa tretji oddelek, namreč prvaki. Ti se ločijo od druzih po tem, da že znajo govoriti, da so se pod avstrijsko suknjo zbirali v deželnih zborih in največe iz svoje srede pošiljali na Dunaj, kar jim pa ni nič koristilo. Živeli so od milosti in potrpežljivosti nemškutarjev, to je, ljudi, kteri so deželo za Bisinarka pripravljali, in od zaupnic prostega ljudstva. Ce jih je prijela kaka trma , so zdivjali in ušli iz tičnika na Dunaji, kjer jim je ministerstvo ponujalo orehe in lešnike, da bi mu jih trli in za plačo tega
dela imeli lupine. Temu se je reklo konštitucijsko življenje.
Doklet' dežela ni bila pruska, je imela mnogo hribov „liberalizem“ imenovanih, vrh kterih se je prav lepo videlo na Prusko; naši prijatelji so se prav radi zbirali na nj ih , ker jim je bil izgled všeč. Zdaj pa so tudi ti poravnani, ker Bismark ne trpi, da bi bilo razen njega še kaj visocega na svetu.
Glavno mesto te pruske provincije se imenuje Ljubljana, to je Ljubljena, ker je od nekdaj ljubila nem-čursko in prusko, kulturo , zato je bila pa po naših prijateljih tudi ljubljena. Pravijo, da je bila nekdaj posebno zaljubljena v nekega Supppana, kteri je pa ni vzel, kajti prišel je Bismark , in ta jo je vzel brez ozira na ljubezen.,
DasiraVno je dežela jako rodovitna, ni ugodna pruski kulturi,, ktero so naši'prijatelji že dalje časa sejali; le krog mest, kjer je boljši gnoj, raste prav lepa pšenica, ktere pa domači ne jedó.
Vse drugo je puščava, na kteri se le davek pridela in' na kteri zrastejo le krepki vojaki za našega cesarja armado. Saj je že to od nekdaj tako bilo, kakor spriču-jejo bukve zgodovine.
Za domačine pa raste kar v deželi leskovina ,. ktere olje je že od nekdaj se z dobrim vspehom na njih poskušalo. Tudi imajo že v deželi dokaj jetnišnic in temnih lukenj, ktere je dala zidati avstrijska vlada, tedaj vladanje Prusiji ne bo prevelikih stroškov prizadevalo.
Še eno napako ima dežela, ktera se ne dá popraviti, namreč: premajhna je za Bismarkovo lakoto. Za nas bo pa že zadosti velika.
Nekaj bi svetoval nemško-pruski vladi. Naj se drži nekdanjih načelov avstrijskih ministerstev, namreč, naj zatira domači element z vso silo in podpira tujega na vso moč, da nam ne bodo Slovenci zrastli čez glavo. Vse javne ustave naj bodo nemške, še celó meBnice za komarje.
PoŽreŠIlOViČ, pruski poslanec.
Rešpehtarjova kuharca.
„Kder ôlovk nima nič opravt, mu je pa dolg čas“, toko so rekli tista frajla, k’ sem ta prvi bart per njih služila. Tista frajla so bli strašno všajt in so zmeraj rekli : „Spela nikar se nikol ne mož, bo vidla, da te ne bo nikol grevai. Pa so imel prov tista fraila, do zdej me še ni nikol grevai, da se nisem omožila. Kakšen pjanc al špilavc je strašna komedja na glav, toko, da se more človk jokat, če b’ votel al ne, koker zadnjič per „Mlinar in njegova hči“.
Jest prov nič ne držim na te Slobenarje, pa koker so špilalto komedjo, to je od več, toko se še nisem nikol jokala, koker tačas, k’ me je Francelj popustil, — pa sej ni treba, da b’ vsak vedel, da sem imela Fran-celjna. Zdej mi za moške ni nič mar, če mi le kdo govori od hlač, že bežim in kder grem mem kakšenga Žnidarja, me je kar sram.
Morebit mislite, de sem zdej brez dinsta, k’ sem per zadnji geršoft avfkindala. Pa'ni res! Ge je človk frajnd-lih, pa dobi preč dinst, k’ so dobre kršence pa kuharce redke na svet. Precej sem imela še več ket trideset gospodinj , če b’ bla votla iti k vsaki. Pa Spela ne gré h komur bod, zato se pa tud za-me trgajo in mi ponujajo dober Ion. Kaj mislite, jest nisem taka cifra, koker se vlačjo po plač, jest sem ordentlih ženska, nobeden mi ne more nič reči.
Per komu sem zdej? Kaj ne, da Vas ima firbec? No, bom pa povedala > de se ne boste zastonj martral, k’ toko ne vganete.
Zdej sem per tistem gospod al pa fant-, k' je drukan, de je ferantvortlih tak blat. Sej b’ jest ne bla prevzela tiste ferantvortenge, pa k’ vem, dé per takblat ni nobene nevarnost, sem pa rekla: Nej se pes obes! Zdaj sem gvavtna peršona. Kaj ne, de b’ ne bil nobeden mislil, de bom kterkrat jest kuhala za takblat! Veste, ldje dobro plačajo, pa ne tirjajo od mene nič druzga, koker da jim posodim svoj bertah, polej pa že sami kuhajo. To je fletno! Pa še na píatele nisem drukana, de sem jest „ferantvortlih derehtar“. Ne vem, koko je to, de niso nič druzga votli, koker moj bertah. So bli že tud pred navajen, de so se skrival pod druge bertahe.
Jest pa vender-le nisem tiste sorte, de b’ kar Ion jemala, pa nič ne delala, zato sem se pa tud bešverala in nisem bla kentent, de b’ takblat kar brez mene kuhal. Zato so m' pa tud prepustli vso derehcijo takblatnasto, in vse, kar je tam drukan, tuhtam jest in pa drugi pod mojim bertaham. Pa tega ne smete mislit, de je bertah, pod kterem ti delavci delajo,, na men, o ne, jest ga jim le posodim; dokler sem jest opasana z bertaham, se ne bo nobeden moški pod njega skrival.
Kdo b’ bil kdej mislil, de bom jest kdej takblatnasta derehtar ca! Jest b' sama tega ne bla nikol mislila, in ke b’ ne blo tiste obrite svinje iz Brezja, Boh vé, koko b! še blo. Zato pa ne„ sme nobeden človk nikol obupat. Večkrat sem rekla: Spela, kdo vé, kaj bo še s tebe! Pa se nisem zmotila, če glih b’ ne bla dni svojega življenja nikol mislila, da bom kterkrat derehtar od ibljanskega takblata.
Kder bo zdej spet zatožen, bom že sama odgovarjala in pa velik boljš, koker tist dohtar Srajar. Ne vem, zakaj mu pravjo Srajar, saj ni posebno dobro šrajal. Jest bom
velik bolj šrajala, kedar me bo kakšen mežnar perjel za frak, čem reč, za bertah.
Zato pa, kder berete tiste blatnaste cajtenge, vselej mislite na Špelo Šnitlih v Blatni vasi, tam, k’ so ble preh svinje na prodaj.
Stara pesem.
HÜ^edar nemškutar se rodi,
Se to po materi zgodi Slovenski.
Mu oče jé bogat meščšn,
Pa tud’ ošaben Tržičan Gorenski.
Ko dete gibat’ se začne,
Že brž po nemški veka; Dobi od svoje matere
Slovenskega le mleka. Slovenski se zredi Pri svoji materi.
Obuje deček hlačice, '
A nemšk’ ne zna besedice Ko „mamá“!
A vendar „zweite“ ne dobi, čeravno V glavi mu tiči ,;
Le slama.
Tako se ripsa po. klopéh,
Ko osel kje ob steni;
Po ul’cah bodi pa po treh In se le nemški meni. .
Pa tak nemčurski, tič Naučil se ni nič.
Ko je „študiral“ nekaj let — Na Mahrov „universitet“ — Prevzetnost.
Mu oče že mošnjo odpré,
In sinko kazati začne Napetnost.
Qlispan nosi se bahač
Z glavico brez možganov; Se tudi z nemščino, rad pač’, češ, da je sin Germanov. ’Ma čevljice na ,,biks“,
Pa v glavi nima „niks“.
Pri „fajerveri“ je, se vé,
In s turnarji na Janjče gré Zabavljat.
Ker je bogatih staršev sin', Žamore pridno d’nar v kazin’ Zapravljat’.
Za ženstvom šibkih nog nori, In govori neslane;
Tako mladeneč dozori,
In gospodar postane.
Zdaj oče gospodar Prav pridno nemskútár’,
Z inteligenc’jo se zdaj kval’, In še podedva kapital Očeta.
Učen je, da Bogii se smil’,
Še žlahno kri si čuti v žil’
Sin kmeta.
Se baha rad, da umen je, ' Sobrate zaničuje ; Nemškutarjem pridruži se,, Slovence zasmehuje.
Pri tujcih se lovi,
Pri tujcih le slovi.
Prav žalostno za nas, zares, Da ’mamo tud’ sorodce vmes Te baže.
če pridobi si kapital ,
Pa brž odpade, „liberal“
Se kaže.
če slamo, ki j o v glavi ’ma, Kjer ’majo drug’ možgane, Za gotov d’nar komu proda, Bogastvo ne prestane. Inteligentna slama Je kapital že sama.
Stari „Brencelj“.
Pruski Nemci na Francoskem
prav dobro napredujejo. Saj smo pa tudi vedili, da nemške kulture' se ne more ubraniti nihče, bodi si Slovenec ali Francoz. Glejte napredke nemške kulture in znamenja njihove blagodušnosti..
Požgali so in skoro pokončali Strasburg, Mec in še veliko drugih manjših in večih mest, razrušili dokaj „vasi in vrh v bitvah ubitih še mnogo druzih vstrelili. Ce bi to dolgo trpelo ¡¡j bi bilo Francosko do zadnjega poslopja kultivirano. Nemško-pruska kultura tik sebe ne trpi nič druzega, tedaj vse pokonöä, da se more razširjati. Celö nedolžne ljudi so vstrelili razžaljeni kulturi v prid.
Naj mi še kdo pride in reče, da nemška kultura ne osreči narodov! Po izreku starega modrijana je naj sreč-
nejši in najbogatejši oni, kteri nima nič« Kako blizo so že Francozi tej sreči in temu bogastvu!
% Da pa pruski Nemci niso samogoltni, se vidi. iz tega, da, ne gledč na to, da bodo potem, ko bodo Francozom vse pobrali., imeli mnogo bogastva in bodo sami nesrečni, polajšujejo osodo nesrečnih sovražnikov s tem, da jim vse poberč, kar je količkaj denarja vredno, samo iz blagega namena, da bi jih osrečili. Kako bodo Francozi brez skrbi živeli, kedar ne bodo imeli nič!
če tedaj kdo trdi, da je naša dežela po nemški kulturi obožala in reče, da je to nesreča za-njo, se zlo moti. Blaga kultura, ktera sama sebe z bogastvom obloži, da bi druge osrečila in jih oprostita skrbi za bogastvo!
Na ulici.
v
Čevljarski učnik (fant): »Janez, veš kaj, veliki gospodje so se od naju vendar-le nekaj naučili.
Mizarski učnik: Kaj neki?
Čevljarski učnik: Mojster so brali včeraj v tistem listu, ki je znan po svinji iz Brezja, da nekdo napeljuje ljudi, to je, gospddo, da bi nabirala in spravljala „čike“.
Mizarski učnik: Oh joj! Kaj bo ostajalo pa nam?
Čevljarski učnih (moško): Tolaži se s tem, da smo mi „kulturtrogarji", ker so se velikaši nekaj od nas naučili. Mi smo že davno imeli „društvo za pobiranje čikov“.
Čudodelno mazilo.
Priporočilo.
Gospod oskrbnik je bil zgubil vsled hude bolezni brado in lase skoro do malega. Bere v časniku naznanilo nekega mazila, ktero je v stanu, mu priklicati nove lase, novo brado iz kože. Tega si naroči, a svoji ženi ne pové o tem besedice.
Žena njegova je imela pod nosom tisto senco, ktera ženski ne stoji lepo in ni poseben kinč ženskega obraza. Z veseljem bere v časniku naznanilo čudodelnega mazila, ktero v prav kratkem času pokosi ta boršt in vsled kte-rega.se posušč korenine neprijetnih kocin. Brž si 'tega zdravila ženske lepote naroči, a možu nič ne pové od tega. Kako bó mož vesel, ko jo bo videl brez sence pod nosom!
Naročena zdravila prideta po pošti, in da bi drug druzega namena ne spoznal, postavita si vsak skrivaj mazilo za peč. V temoti se brž namažeta in potem gresta spat.
Ko se napoči dan in izlezeta iz postelje, glejte, kako čudo!
Mož je gol po glavi, ko obeljena repa, žena pa lma brado po vsem obrazu, da bi se lahko zajec v njo skril. Osupnjena se ogledujeta, ne vesta, sta li živa ali mrtva; zlasti žena Sramote skoro skoprni.
Kaj se je bilo zgodilo?
V temoti sta bila premenila posodice in tako se je: mož namazal s tistim mazilom, ktero pokončd lase, žena pa z onim, ktero jih goji.
Mož se prej zavé in najde svet. Drugi večer sta se namazala vsak s svojim mazilom in čez ' noč je zrastla možu brada in lasje, kakoršnih še Ezav ni imel, žena pa je bila gladka in čista po obrazu, kakor beli papir.
Oez nekaj časa najde hlapec za pečjo mazilo in misleč, da je mast., namaže si čevlje, ž njim. A kako se prestraši, ko jih hoče zjutraj obuti in so imeli velikansko brado!
Kdor te dogodbe ne verjame, naj si kupi tega mazila in poskusi njegovo čudodelnost.
Našim nemčurjem,
kteri so se tako zelč vneli za veliko-nemško pesem: „Die Wacht am Rhein“, nasvetujemo pesmi s sledečimi naslovi, ktere bi se jim bolj spodobile:
„Pot na Janj če in nazaj“ j predrzni zbor s prevzetnostjo in krikam, spremlja ga turnarski boben.
„Reveži na Gradu“, usmiljenja vreden zbor zapuščenih žen, gospodinj in otrok.
„Drzni zabavljivec slovenskega naroda“ , samospev z liberalnimi orgijami, poje g. Kaltenegger.
„Zakleta svinjaali „svinja, ktera je bila kaznovana s tem, da se je spremenila v „Tagblattovega“ dopisima“, lažnjiv dvospev med vrednikom in dopisunom. „Dvospev dveh bričev, pred Dežmanovo hišo“, nepotrebna Bitnost s konšt. svojeglavnostjo.
Take in enake pesmi naj pojó naši nemškutarji, ktere so deloma sami zložili, deloma pa so krivi, da so so se zložile.
Hic Rhodus hic canta, ne pa „Wacht am Rhein“.
Per moj Dunaj !
Na pošti.
Kmet pride s svojim sinom, kterega hoče poslati v Ljubljano v šolo, na pošto.
„Kaj zahtevate, oče?“ ga vpraša uradnik.. •• " „Poštno marko za deset soldov“. ■
Uradnik mu jo pomoli. Oče jo potem pritisne sinu na čelo, ga postavi pred okniček in reče uradniku:
„Tako! Zdaj pa prosim, gospod, da bi ga štempljali“. Uradnik "vpraša začuden:
„Cernu to, oče?“
,,I, no, v Ljubljano ga bom poslal," in da se mi ne zgubi, ker je še majhen; ga bom rekomandiral. Pa dam še deset soldov, da mi bo o Božiču gotovo nazaj prišel“.
Uradnik se zasmeje na vse grlo in poduči kmeta, da Se to zgodi le s pismi in da naj sinu plača prostor v poštnem vozu, da se bo peljal v Ljubljano.
,;Peljal?“ praša oče začuden. „Jaz sem mislil, da ga boste kar tel e graf ir ali, dabo prej tam. Z vozom ga peljem mar sam v Ljubljano. Tdite se solit s pošto in telegrafom. Na ta način že jaz davno hodim v Ljubljano!“
Pogovori o „Tagblattu“.
Jaka. Kako neki, Jože, da je „Tagblatt“ tako po ceni, kaj ?
Joče. Saj veš, da se prodajajo svinje in prešiči letos sploh po nizki ceni«
H Tine... Danes sem videl gnati veliko prešičev v Ljubljano. Kaj misliš, Tone, komu šo jih gnali ?
1 Tone. Se je pa .že zopet „Tagblatt“ s takošno tvarino preskrbel.
Ustavovercem.
Postavljate se za ustavo,
Ktera je po Vaši glavi;
Da le Vas na čelo stavi,
Jej nosite naprej zastavo.
"Ustavno ste Vi za postavo,
Če se v hrambo Vam postavi j Če mejnike drugim stavi; Ustavi tej pojete slavo.
Ustava pod postavo stavi Narode vse in vsaki stan; Ustava vsacega naj bran’.
A Vi se vstavljate ustavi,
Ki stavi druge preko Vas,
Ki se postavi tud’ za nas.
Dežmanova policaja.
KrakovČan. Hm! Bo pa sobe in dvorane malal. Saj se je jei z barvami pečati. Na Janjčah višnjevo pleče — pomalana svinja— počrneni učitelji— rudečo lica vsled klofute na šentpeterskem predmestji. Mož je že vse „farbe špilal“.
V zadnji nemškutarski razstavi
na strelišči so se pogrešale sledeče stvari, ktere naj bi bil razstavil gospod Malič:
1.	Jabelko, kterega sta snedla Adam in Eva.
2.	Jabelko prepira in nesloge, kterega nemčurji vedno med nas mečejo.
3.	Brana, s ktero nemčurji obdelujejo.polje za Bad nemčurske kulture.
4.	Hrast, kterega želod je jedla brezijska svinja.
5.	Smola, ktero imajo nemškutarji pri vsem svojem
početji.	'	■
6.	Krava, iz ktere mleka se dela Dežmanovo maslo.
7.	Cepec, s kterem se v konšt. društvu mlati prazna slama, in
8.	Žito, ktero se iz te slame izinlati.
Blatnovaščan. General je prišel, kakor se sliši, skoro ob veljavo tudi pri nemškutarjih.
KrakovČan. Ta je lepa! Nama vsaj ne bo treba dalje prežiti pred njegovo hišo in muhe in sence loviti. Da bi mu kterikrat vsaj eno okno kdo pobil, vsaj enkrat „živijo“ zaupil, da bi ga zagrabila in tirala pred župana in tako pokazala svetu, da sva potrebna! Pa vse je tiho krog hiše, nič se ne gane, še celó mačke se tukaj ne gonijo. — Če je pa general ob veljavo, je tudi dobro. Živijo!
Blatnovaščan. Idi z mano pred župana, ti boš prvi, kterega ta mesec vtaknemo v luknjo, ker si zaupil „živijo!“ Hajdiva!
KrakovČan. Beži, beži, ne bodi neumen! Le dotakni se me, pa bom jaz tebe gnal na „rotovž“ zarad razža-ljenja generalove straže.
Blatnovaščan. Ha, ha! Saj je le šala. Pa veš, zakaj se je general zameril? Morda zarad svinje, ktera je po njegovih rokah prišla v „Tagblatt“?	|
Krakovčan. Ne, ne, zarad tega, ker se je potezal za stolnika Tomaža Šraj-a in v pismu do ministerstva prav grdo počrnil druge učitelje.
Blatnovaščan. Čudno, da so začeli krokarji krokarjem oči kljuvati. Kaj bo pa general počel, če ga popusté? |
Čudiš, prijatelj, se mar, da svinja se našla je v „Tag-
blatt’“?
Znano gotovo ti bo, svinjam da blato je všeč.
Zastavica.
Kdo je umrl prej, ko se je rodil?
•0AU;SOd OUABgjp •§ Od AOpOJUU iSOUAVjdoUABJJ
Rešitev uganjkc v štev. 19.
Janez ni snedel polovico klobase, timveč poldrugo
klobaso.
Popravek.
„Novice“ so se posmehovale, češ; da je naš odgovorni vrednik „inasculus pictus“ (namalan možicelj). Ker ni naša navada, barvati ali črniti svoje lastne prijatelje, se že ta misel sama po sebi pokaže kot kriva, in to timveč, ker imamo le pre-šiee pomalane,	Vredništvo „Tagblattovo“.
Listnica vredništva.
Mnogim radovednim: „Brencelj“ bo prihodnje leto izhajal po trikrat na mesec; se ve da si bo tudi nasadil drugo glavo, ker ga po stari že vsak poznš, kakor slab denar. Cena mu bo.v-primeri s številkami, znižana tako, da bo list s 36 številkami celo leto veljal 3 gold., pol leta 1 gold. 50 kr. To povč „Brencelj“ že zdaj, da ne boste „firbca pasli“.
Ker se je jako zanimiva nova podoba iz Dunaja zakasnila, je ne moremo danes vvrstiti, bo pa drugi pot „Brencelj“ v lepši obleki.
Vabilo na naročbo.
Da bomo vstrezali svojim bralcem v vsakem obziru in z mogovrstnim, smo si naročili vrh brezijskih svinj še veliko čedo
hrvaških prešičev,
ktere bomo prodajali svojemu občinstvu, nadjaje se naj-veče podpore, da ne bomo glada gagnili.
„Tagblatt“,
list za svinjsko omiko.