primorski dnevnik j« zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-*>ra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-Si. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» 'pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M. dnevni! Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 600 lir - Lelo XL št. 172 (11.895) Trst, petek, 20. julija 1! V okviru sodelovanja med deželami delovne skupnosti Alpe-, Naša dežela, Slovenija in Koros kandidati za zimske olimpijske igre Sedež zimskih olimpijskih iger 1992 hi morali določiti pred koncem letošnjega leta TRST — Leta 1992 bi lahko prišlo do pomembne novosti v zgodovini zimskih olim-P'jskih iger. Včeraj so Slovenija, avstrijska "■»roška in Furlanija - Julijska krajina ura-n? »spovedale svojo kandidaturo za njihovo Prireditev. Predlog so ali bodo v kratkem u-adn° predstavile vsaka svojemu vscdržavnc-u oziroma zveznemu olimpijskemu odboru, m Po predlog prodrl, bodo organizatorji zim-, p »linipijskih iger 1992 prvič v zgodovini iz rct' različnih držav. Kot je bilo rečeno na tiskovni konferenci, fi? 23 kandidaturo, ki jo omogoča že obstoječe uspešno sodelovanje med sosednjimi deželi oziroma republiko v okviru Delovne sku-P °sti »Alpe - Jadran«. Za sedež olimpijskih fier Prelagajo trikotnik med Kranjsko gost’ ‘ ’n Beljakom, v katerem že ob- ' ,aja vrsta infrastruktur za posamezne zim-■ e olimpijske discipline, zaradi česar ne bi e Potrebne večje naložbe. Zgraditi bi mo- Stadion na Krasu Kakšne perspektive? NA 4. STRANI rali le ledeni stadion ter proge za bob in sankanje, stroške pa bi seveda krile tri države in bi zatorej predstavljali za vsako posebej majhno breme. Trikotnik med Kranjsko goro, Trbižem in Beljakom pa bi bil odličen sedež zimskih o-limpijskih iger še iz vrste razlogov, ki so sicer pri nas dobro znani. Tako je npr. znano, da je v njem v zimskih mesecih vedno obilno snega, in to sorazmerno nizko, med 750 in 2.200 metri nadmorske višine. Poleg tega obstajajo odlične ceste, železniške in letalske zveze, da ne omenjamo velike prenočiščne zmogljivosti, ki obsega 80 tisoč postelj. Med vsemi razlogi, ki govorijo v prid taki kandidaturi, pa izstopa mednarodni značaj predloga, ki bi moral biti že sam po sebi pomemben prispevek k oživitvi danes dokaj zamegljenih olimpijskih idealov. Kot prireditelji se ponujajo države z različno družbeno -politično ureditvijo in z različno zunanjepolitično usmerjenostjo. To pa bi moralo odpraviti nevarnost bojkotov, ki danes spravljajo pod težak vprašaj bodočnost olimpijskih iger. Sedež zimskih olimpijskih iger 1992 bi morali določiti pred koncem letošnjega leta. Naj omenimo, da je med kandidati tudi Cortina d’Ampezzo. Predstavniki Slovenije, avstrijske Koroške in Furlanije - Julijske krajine pa bi morali dokončno izdelati svoj predlog septembra. Mondale uradno kandidat Walter Mondale in Geraldine Ferraro praznujeta po uradnem imenovanju za kandidata za predsednika oziroma podpredsednika ZDA (Telefoto AP) ^anes pogovor tited Craxijem m strankami vfi1 ~ Stranke vladne večine so tpent'1 proučevale programski doku-vladp p ga je izdelal predsednik kopj VraXl pred današnjim sestan-odn,y.aa katerem bi morali preveriti stttor-: med strankami in določiti • ^ za bodoče delovanje. stavni^,-. meo sedaj smo se prevečkrat zadovoljili s tem, da smo samo postavili naše ‘tinteve, pričakovali odgovor in podporo demokratične javnosti, treba pa je smetiti napore v utemeljevanje in prepričevanje o naših upravičenih potreste- To je tudi vprašanje političnih odnosov in priznanja slovenski narodnostni SKupnosti, da je subjekt. , 0 teh problemih, kot tudi o konkretnih predlogih, se je na seji razvila ži-Uhna razprava, ki je temeljila na poglobljenem razmišljanju o strateškem Postopku reševanja odprtih vprašanj in izboljšanju položaja slovenske narod-n°stne skupnosti v Italiji. Turisti polnijo Gradež in Lignano p GRADEŽ, LIGNANO — Turistični delavci obeh letovišč si manejo roke, eprav gradeški bolj od lignanskih. Pesimistične napovedi o klavrni turistični nnn°n* se n*so uresničite: v Lignanu so včeraj našteli 70.000 in v Gradežu ■000 tujih in italijanskih letoviščarjev, novi pa prihajajo. Zaradi gospodarske krize se je pri domačih turistih v Lignanu čas bivate skrajšal, v Gradežu pa nimajo problemov, ker so njegovi obiskovalci n Zl: Po družinski tradiciji. Hoteli so dobro zasedeni, turiste mika tudi teingwayev, park. Kaj se te dni dogaja z morjem? PORTOROŽ — Kaj se dogaja z morjem, se sprašuje marsikateri kopalec, ki se je te dni podajal v morje vzdolž vse istrske obale in v Tržaškem zalivu. V morju lahko že nevajeno in nestrokovno oko vidi veliko drobnih blestečih zrnc, ponekod, kjer se ta rastlinski in živalski plankton zaradi valovanja in toka zgosti, pa je opaziti na morski površini tanek sluzasti in. penasti sloj teh organizmov. Marsikdo je te dni prišel iz morja povsem umazan' in se potem jezil, da je morje onesnaženo do kraja. Pa ni povsem tako. Neda Fanuko z morske biološke postaje v Portorožu in Robert Prekali iz Centra za raziskovanje morja v Rovinju sta nam povedala, da gre za pojav, ki so ga zabeležili v vsem sever-' nem Jadranu, tudi v Kvarnerskem zalivu. Cvetenje morja je letos, tako kot vsa narava, nekoliko zakasnilo. Temperature, vetrovi, vreme na sploh, obilno deževje v Padski nižini... skratka, vrsta različnih vzrokov je vplivalo, da se je ta povsem naravni pojav, ki je za morje značilen vsako leto, začel zdaj, sredi julija, in v takem ob- segu. Lani se je to na primer pripetilo konec avgusta, že čez teden ali pa dva se je odmrli plankton sesedel na morsko dno. V Piranskem zalivu je zaradi prešibkih morskih tokov tedaj, v septembru, povzročilo gnitje tega odmrlega plank- tona in izrabo kisika, zaradi česar so odmirala nekatera živa bitja na določenih globinah. Tudi letos bo ta pojav že čez kakšen dan, največ pa teden ali dva, prenehal. Že vetrovno vreme na primer močno premeša morje. B. Š. Sejemsko sodelovanje med Celovcem in Ljubljano CELOVEC — V prostorih celovškega sejma so na skupni tiskovni konferenci predstavili letošnje sejemsko sodelovanje predstavniki Gospodarskega razstavišča iz Ljubljane — udeležil se je je tudi direktor ing. Florijan Regovec — in celovškega sejma z njegovim direktorjem dr. Kleindienstom, ki je konferenco tudi vodil. Generalni konzulat SFRJ v Celovcu je zastopal konzul Zoran Markovič. Med drugim so govorili tudi o bližnjem vinskem sejmu v Ljubljani, kjer se bo prvikrat kot celota predstavila najbolj vinorodna avstrijska zvezna dežela Gradiščanska s svojo ponudbo sortnih vin. (bg) Pogovor z županom prof. Giuseppom Mariničem V Spetru zaključujejo popotresno obnovo mJ^TER SLOVENOV — V nekaj mesecih, nešJr^ci z ali tri, bodo v tej občini v Be-obnnii ovenW zaključili javna dela, ki sodijo v lo, s ?P0 Potresu. H kraju gre torej veliko de-Postavpterim se. bo te nekdaj nerazvita in za-že n: jena občina krepko postavila, v kolikor q ’ na čelo vseh občin v Benečiji. pr0f gknoui smo se pogovarjali z županom nite um-US^Ppom Mariničem neutrudljivim j aviti Za wteljem, ki smo ga ujeli za razgovor kodom 9 , obnovitvenih del pred njegovim od- Son mdopust- odpeljan ie (končno!) poletno grelo, ko smo se so se v .v Azio, kjer je mogoče ugotoviti, kako in postal občini lotili obnove po potresu dele term 9an?a temeljev za gospodarski napre-kjer ie h i Take smo spoznali, da je Ažla, vedno ? P°rušenih 60 odstotkov vseh hiš, še ki je bila j °ractbišče, in kako se bo ta vas, tesnila v do .Potresa bolj revnega videza, spre-Vrstnih h Jrriieino. naselje enostanovanjskih in te vasi obdanih z vrtovi. Tudi staro jedro Urejujej0 ° l cerkve, ki ga potres ni prizadel, teoči 1 dež^ij6 Po^očtoi župan Marinič, je ob parila p obn 16 °očinska uprava svoj poseg usme-nio indnJiV° ftonovanjskega fonda in v izgrad-Predm-Žke Cone' teoTali ririr! x ^07n stanovanjske izgradnje so Zeteljiško lO il poškodovane hiše, preurediti do hiše n;- stmno in na novo zaokrožiti parcele, r(jzunino 7 ° uf- tQk° stisnjene kot nekdaj. Sporte z nasiJri- *10. 80 zasebniki izvedli tri lotiza-Oront. Zaniennmi tmeni: Zavart, Meja in Emi-tezacij0 (r„ ¥ občina opravila primarno urba-*te.) p višin- in kanalizacijo, vodo, elektriko kadili 5 hi s 60 teilijonov lir. V Zavartu so Raditi dv /,”a Meji 5, Emigrant pa je pričel lahko zarnriii o» Skupno bodo te tri lotizacije Več PMti dn,- ' u Stenti bodo lahko naj- **te je n1L?n/)’'an-,ske hiše gradijo tisti, ki se Ofanti, hi Potvesom hiša porušila, dalje emi-Jti prebivali™ ate domov, nove družine in v Furlnr,;aNad™kih. dolin, ki so se zapo-b°čej0 urni/i /* ,n ?e tja tudi preselili, pa se V yse v sv°3e kraje. bi{- 300 L llniJpeter 80 teorali porušiti 150 ebn° tehnikn s°n*rali. Prve hiše so s po-A^tja: v šne/r'[a a Jugoslovanska gradbena 4i!l- Na 7 hiš od tega 4 v od hiš, ki je s sanacijo ohrani- la značilnosti nekdanje beneške hiše z »gankom«, je tudi bakrena ploščica, ki spominja na jugoslovansko solidarnost. V vasi je tudi nekaj »slovenskih« hiš, dar republike Slovenije. Kolikšen finančni napor predstavlja obnova Špetra, najbolje ilustrira podatek, da so za pri mamo urbanizacijo potrošili 15 milijard (deželnega) denarja. Ker dežela prispeva kakšnih 65 odstotkov sredstev za stanovanjsko izgradnjo, je med izseljenci veliko interesentov, ki čakajo na odprtje novega roka zakona 63 od leta 1977, člen 48, po katerem prejmejo od občine podporo, če se iz tujine nameravajo vrniti domov. Druga prav tako ali pa morda se bolj pomembna odločitev v potresni obnovi se nanaša na izgradnjo industrijske cone v Špetru, edine takšne cone na celotnem območju vzhodne Beneške Slovenije. Ta com obsega 250 tisoč kv. metrov in je namenjena industrijskim in. obrtniškim dejavnostim kakor tudi storitvam in trgovini. V industrijski coni že delujejo 4 tovarne: Danieli SPA, ELMI SPA, VEPLAS SPA in HO BLES SPA. V njih je zaposlenih 160 delavcev. V obrtniški coni, so se nastanili štirje obrtniki, ki zaposlujejo 11 delavcev. V industrijski coni * je prostora še za 5 velikih tovarn in 15 obrtniških delavnic. Za tri doslej izvedene faze pri izgradnji in dustrijske cone so potrošili dve milijardi lir, od tega 500 milijonov lir za sodobno zamišljeno in zgrajeno čistilno napravo in en del kanalizacije. Čistilna naprava je na skritem in odročnem kraju, delovala bo na podlagi izkoriščanja različnih višin terena, kar pomeni, da ne bo uporabljala električne energije. Nanjo bodo priključili odplake iz industrijske cone, Špetra in Ažle. , Na južnem delu industrijske cone, ob glavni cesti Most sv. Kvirina - Špetek, bo trgovinski center. V njem bodo zgradili poslopje za prodajo pridelkov, o katerih sodijo, da so zanje v Benečiji ugodni klimatski pogoji. Na drugi strani ceste, ob Nadiži, pa kanejo urediti objekte za avtomobilske storitve. Ko smo se po ogledu gradišča z županom opoldne odpeljali v gostilno, ki sta si jo zgradila Romeo in Giovanna, smo na kosilu srečali številne gradbene delavce, ki so zaposleni pri obnovitvenih delih. Številni med njimi so Benečani, tudi gospodarja, vsi govorijo »po naše«, tako da smo se tam počutili kot doma. »Veste, tudi kuhajo po domače«, je rekel Marinič, »zato imajo dosti gostov«. Zanimalo nas je, kje se bodo zaposlili delavci, ki so našli delo z obnovo. Le ta se namreč naglo bliža koncu. »Sodimo, da zadeva to vprašanje kakšnih 500 oseb v Benečiji«, je pristavil župan. »Zanje bomo morali poiskati delo v novih obratih, ki jih pričakujemo v industrijski coni. Tudi v kmetijstvu so še lepe možnosti. Nekateri so poskusno pričeli saditi jablane in fižol. Potreb ni bodo še veliki napori, da bomo ljudi, zlasti mladino, prepričali, da bodo z zemljo še enkrat več zaslužili, če bodo namesto koruze gojili sadno drevje, sočivje in grmičevje, ki daje drobne sadeže, če hočemo, da bo šel razvoj v to smer, pa bomo morali zgraditi objekte za odkup in prodajo tržnih viškov. Brez njih se ljudje za specializirano kmetijstvo ne bodo ogreli.« Demokratični upravitelji so torej postorili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi zacelili rane, ki jih je prizadel potres, in da bi špeter kot vodilna občina postal gonilna sila splošnega napredka vzhodne Benečije. Kdo jim pri teh plemenitih namenih ne bi želel največ uspehov. GORAZD VESEL Stadion »Mi zahtevamo samo dvoje. Od navijačev, da bi čimprej podpisali 10 tisoč abonmajskih izkaznic in od politikov, da bi čimprej poskrbeli za dograditev novega stadiona na Krasu.« S temi besedami je predsednik Triestine industrijec Raffaele De Riù, ki je prav včeraj svoj vpliv razširil še na Piccolo, v torek dokončno »formaliziral« v javnosti zahtevo svojega kluba po stadionu daleč od mestnega vrveža. Da načrt vendarle ni iz trte izvit in da ne gre za običajni študijski podvig skupinice navdušenih arhitektov dokazuje že dejstvo, da je prav včeraj zgoniška občina od Triestine prejela pismo z obrazložitvijo načrta in s prošnjo »za pozornost«. Od objave načrta (vsi komentarji v Piccolu in v Meridianu so imeli slavospevni značaj) je preteklo komaj sedem dni, stadion na Krasu pa je medtem že postal »leit motiv« tega tržaškega dolgočasnega poletja. Načrt, kolikor nam je znano, je vzdramil tud' politične sile, ki so ga že vzele v pretres, a svojih stališč iz previdnosti niso še dale v javnost. Bolje bo še počakati, zlasti če so si mnenja deljena, tudi zato ker si v vseh strankah (od PLI do KPI) že močno utira pot »nogometna struja«. Po mnenju načrtovalcev bi moral objekt zrasti na proseški »Rovni« na zemljišču, ki spada pod zgoniško občino, a je formalno last tržaške uprave. Dejansko gre za proseški jus, katerega lastnik, če ga lahko tako imenujemo, je proseška vaška skupnost. Časopisi so to »malenkost« previdno zamolčali, medtem ko so namenoma podčrtali, da je tisto področje spričo gradnje avtoceste izgubilo tudi na ambientalni vrednosti in da bi gradnja stadiona prinesla veliko koristi tudi krajevnemu prebivalstvu. Razlastili bi približno 100 tisoč kvadratnih metrov. Za proseški jus, ki je v teh povojnih letih največ žrtvoval za »kolektivne« koristi, bi nov stadion pomenil najhujši, morda tudi usodni udarec. A ne gre samo za to. Tako imenovani uradni Trst in vsi tisti, v prvi vrsti vodilne politične sile, ki hočeš nočeš krojijo njegovo usodo, se morajo enkrat za vselej izreči glede splošnih odnosov mesto - okolica in kakšne načrte imajo za bodočnost Krasa in njegovega prebivalstva. Ga hočejo podrediti lastnim interesom, kot so delali doslej tudi ob podpori sil, ki se samo v besedah sklicujejo na zaščito o-kolja, ali pa hočejo sporazumno s Kraševci ustvariti ustrezno ravnotežje med naravo in človekom? Načrt za stadion pri Proseku je preizkusni kamen, ki se mu ne more nihče izogniti. »Kot je Primorski dnevnik pravilno že napisal, delajo načrtovalci in vsi tisti, ki stojijo za njimi, račune brez krčmarja,« nam je povedal zgoniški župan Josip Guštin, čigar podpis je odločilnega pomena za morebitno gradnjo novega stadiona. »V vseh teh letih smo prejeli ničkoliko podobnih načrtov. Predlagali so nam celo gradnjo letališča, potem pa se niso več Politične sile se niso še izrekle o tem vprašanju na Krasu med molkom in Triestina včeraj naredila prvi korak pri zgoniški občini Pogled na pruseško gmajno, kjer bi moral po načrtih Triestine zrasti nov nogometni stadion prikazali. Tokrat seveda gre za resnejšo zadevo, o kateri nismo pa doslej govorili še niti v občinskem odboru. Vsekakor lahko že sedaj rečem, da ne odgovarjajo resnici časopisne vesti, da občinski regulacijski načrt namenja tisto področje športnim objektom. Tisti predel spada med zelene površine, kjer po zakonu ni dovoljeno graditi. Tudi v primeru po-voljnega mnenja bi morala naša občina izdelati novo varianto posebno za tisto področje, o čemer se sedaj sploh še ne govori«. O načrtu za gradnjo stadiona na Krasu se uradno ni izrekla niti še tržaška občina, čeprav nekatere sile, ki sedijo v občinskem odboru, močno pritiskajo v to smer. Tudi funkcionarji v pristojnih odbomištvih so tokrat nenavadno molčeči kot da čakajo na razvoj dogodkov. Vsi sicer nekam govorijo o potrebi po stadionu v okolici, nihče pa nam ni znal točno povedati, kakšno usodo je doživel načrt o gradnji stadiona na območju sedanje občinske klavnice in pritiski zakaj se že nekaj let sploh ne govori več o načrtu za stadion v industrijski coni. Nihče noče govoriti, skoraj vsi pa si želijo z nogometom in s Triestino na Kras, tako da v tem trenutku in v teh pogojih ni dvomov, da bo formalni lastnik zemljišča, to je tržaška občina, brez oklevanj privolila h gradnji objekta za približno 40 tisoč ljudi. Vsekakor smo zvedeli, da ni omenjeno področje v celoti občinska ali jusarska last, saj je tam tudi nekaj zasebnih parcel, ki bi jih v tem primeru razlastili. Načrt bo poleg zgoniške občine v kratkem proučil tudi zahodnokraški rajonski svet, ki ga mora tržaška občina pred morebitno prodajo zemljišča obvezno vprašati za mnenje. V krogih rajonskega sveta so vsekakor že sedaj zaskrbljeni zaradi tega načrta in opozarjajo na negativne posledice, ki bi jih imel stadion »na Rovni« za krajevno prebivalstvo. 40 tisoč nedeljskih gostov in 15 tisoč avtomobilov ne gre podcenjevati. Niti na Krasu. SANDOR TENCE Prof. Košuta in prof. Šah o letošnjih maturah Zrelostni izpit z vidika izpraševalcev Medtem ko se za večino višješolskih dijakov že dober mesec vrstijo krasni počitniški dnevi, so letošnji maturantje komaj pred kratkim odložili šolske knjige. Prejšnji teden so se namreč zaključili zrelostni izpiti na slovenskih višjih srednjih šolah. Večina maturitetnih komisij je že opravila svoje ocenjevalno delo, izpraševaine komisije na znanstvenem liceju F. Prešeren in na Trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois pa so zaradi večjega števila kandidatov razglasili izide šele včeraj oziroma jih bodo danes. Da bi suhoparnim številčnim ocenam vlili vsaj pičico človeške topline, smo povprašali za osebno mnenje o letošnjih zrelostnih izpitih prof. Egi-dija Košuto, ki je predsedoval ocenjevalni komisiji na klasičnem liceju F. Prešeren v Trstu in na liceju P. Trubar v Gorici. Profesor, ki že petnajst let prisostvuje maturam na raznih višjih srednjih šolah kot član iz- praševalne komisije, je uvodno podčrtal, da so letošnji zrelostni izpiti na klasičnem liceju glede na zrelost dijakov sestavljali povprečno najboljšo maturo, kateri je kdaj sledil. Dejstvo o dobri pripravljenosti dijakov potrjujejo tudi razmeroma visoke ocene. Komisija je namreč ocenila 20 kandidatov, (od katerih 11 v Gorici in 9 v Trstu), ki so večinoma prejeli ocene med 42/60. To je po predsednikovem mnenju izredno dober rezultat, tudi če med kandidati ni bilo niti enega odličnjaka. Nekateri so bili sicer hvalevredno pripravljeni za ustni izpit, žal pa so pomanjkljivo izpeljali pismene naloge. O prizadevnosti in doslednosti kandidatov pri pripravi na zrelostni izpit se je pohvalno izrazila tudi inšpektorica Ministrstva za šolstvo Maria Pia Socin, ki je prisostvovala ustnim izpitom iz italijanščine; s pomočjo svojega pasivnega obvladanja slovenskega jezika je lah- ko sledila tudi izpraševanjem iz zgodovine. Prof. Košuta je izrecno poudaril, da je levji delež pri končni oceni prispevala pismena naloga iz materinščine. Edino ta pismena naloga namreč lahko izčrpno predstavi zrelost kandidata, ki je komisiji neznan. Doseženo zrelost mora dijak dokazati s sposobnostjo sintetiziranja pojavov, s primerjanjem raznih likov, kajti zrelostni izpit nikakor ne temelji na nocioni-stičnem znanju. Poleg kandidatovega znanja mora komisija oceniti tudi njegovo sposobnost ustreznega izražanja. Kljub vsemu pa zrelostni izpit ne zadovoljuje dijakov in niti profesorjev. Nujno potrebna je reforma, ki' bi posodobila ne samo potek zrelostnega izpita, marveč celoten šolski sistem. Poleg prof. Egidija Košute nam je svoje mnenje o poteku letošnjih matur posredoval tudi prof. Maks Šah, ki je predsedoval maturitetni komisiji na Učiteljišču A. M. Slomšek v Trstu in S. Gregorčič v Gorici. »Goriških kandidatov je bilo 10, tržaških pa 14. Vsi so maturo opravili z več ali manj zadovoljivimi uspehi. Izrednih skrajnosti ni bilo ne v Trstu, ne v Gorici. Lahko rečem, da so bili izpraševalci uvidevni in nikakor ne malenkostni pikolovci. Kandidati pa bi morali biti bolj • pripravljeni zlasti v materinščini. Vsi so morali pisati slovensko nalogo in so imeli na voljo štiri naslove in šest ur časa. Vsako besedo bi lahko preverili s pravopisom v roki. Toda v nalogah so bile neodpustljive na- pake. Kako je mogoče, da bodoči učitelj ne zna pravilno napisati pridevniške oblike »življenjski« ali »nadaljnji«. Pismeno in ustno ne poznajo pravilne rabe povratnega osebnega zaimka »svoj«. Iz slovstvene zgodovi; ne jim je domače okolje tuje. Redki so čitali Rebulo, češ da je pretežak. Res je, da so programi obširni, a bodoči učitelji morajo poznati materinščino. V tem pogledu ne smemo popuščati. No, dovolj. Ne maram biti pridigar; ski. Vsem kandidatom želim, da bi se v življenju dobro znašli in da ne bi nikjer pozabili, da šo Slovenci.« L. G. leča j italijanščine za avstrijske državljane Te dni se mudi v Miljah 24 avstrijskih državljanov, starih od 16 do 20 let, ki v šoli v Cindisu obiskujejo tečaj italijanskega jezika. Miljska občina je dala skupini Avstrijcev n? razpolago šolsko poslopje, tečaj vodijo šolniki združenja »Dante Alighieri'*' te študijske počitnice pa je uredil3 deželna uprava. To je prvi poskus študijskih počitnic, ki trajajo od 8. do 29. julija, v ponedeljek pa je bilo u" radno srečanje na miljski občini, n® katerem so prisotni poudarili važnost takih počitnic, ki imajo med druga11 za cilj delovno preusmeritev in Pa spoznavanje drugih narodov. Na znanstvenem liceju so vsi izdelali Včeraj so na liceju »Prešeren« objavili izide matur na tržaškem znanstvenem liceju. Izdelali so: Martina Armani 52/60, Daria Betocchi 49, Stefano Brecelli 36, Elena Cerqueni 52, Daniela Duic 36, Igor Gombač 44, Erika Košuta 47, Tamara Pahor 45, Katja Palcich 45, Bojana Spacal 37, Mitja Vec-chiet 54, Pietro Furlan 48, Tatjana Gregori 42, Alenka Jerič 44, Maja Milič 42, Rosanna Pertot 36, Elena Počkaj 36, Mirjam Rebula 42, Aleš Roncelli 44, Valentina Škabar 49, Alessandra Skerk 37, Magda Švara 42, Massimo Vec-chiet 42, Roberto Vidali 40, Andrea Vremec 39, Boris Zeri ali 56 in Edoardo Starc - Albi (priv) 40. Noben dijak ni bil odklonjen. Gradivo za Krajevni leksikon Slovencev v Italiji Majenca se ponavlja že stoletja in je znana daleč naokoli Dolina (Trelji del in konec) Največja narodopisna posebnost Doline je praznovanje pomladi »majenca«, ki jo prirejajo domači fantje in od 1. 1966 tudi dekleta vsako leto prvo nedeljo v maju. Majenca se ponavlja že stoletja in je znana daleč naokoli. Fantovsko in dekliško vodi župan, ki ga izvolijo na »uri«. Levji delež priprav nosijo parterji to so fantje, ki morajo v teku leta k vojakom, in parterce, dve leti mlajša dekleta. Sobotno noč dvignejo domačini sredi vasi maj, ki ga sestavljajo ukradeno češnjevo drevo, »krancli«« in smrekovo deblo. Krošnjo okrase s pomarančami, limonami, kolači, raznobarvnimi zastavicami in lučmi. Pod majem je v nedeljo in ponedeljek ples, ki ga otvo-rijo parterji in parterce, v zadnjem desetletju pa se v nedeljo popoldne odvija kultumo-folklomi program. K temu vaškemu običaju spadata tudi dolinski ljudski pesmi Eno drevce mi je zraslo in Na gorici, na placu. V okviru majence je od 1. 1957 v vasi tudi občinska razstava domačih vin, na kateri je naprodaj najboljši pridelek vinogradnikov iz vse občine. Po prvi vojni so se začeli za krajane hudi časi. Potem ko so se fašisti že 1. 1920 vrinili v šolo in 1923 pre- vzeli v svoje roke občino, so 1. 1936 ukinili še zadnjo gospodarsko ustanovo — Hranilnico in posojilnico. V času stopnjevanj fašističnega ustrahovanja so se prebivalci Doline in Krogelj hitro vključili v odpor proti fašizmu. Že v letih 1929 - 1933 so sodelovali pri raznih demonstracijah ; mnogi vaščani so bili zaprti, nekateri konfinirani, vojskoobvezne mladeniče so pošiljali v Afriko, večino mladih moških so odpravili v posebne delovne bataljone, dokončno pa so očistili Dolino 1. 1943, ko so odgnali letnike 1924-26. Že 1. 1942 je v vasi deloval odbor OF in že nekaj dni po razpadu fašizma je bila ustanovljena dolinska četa, ki se je kasneje priključila Istrskemu odredu. še istega leta se je več dolinskih mladincev vključilo v novoustanovljeno Udarno četo Istrskega odreda, katere komandir je bil domačin Ljubomir Sancin - Stojan, ki je skupaj s 6 tovariši padel v zasedi v Jelšanah 18.3.1944. številni vaščani so se priključili Prekomorskim brigadam. Do srede ’44 je Dolina spadala v 5. (dolinski) okraj, ki je bil zatem vključen v preurejeni socerbski okraj. Nacisti so v vasi izvršili dva večja pogroma (oktobra 1943 in aprila 1944). Obakrat so tu ropali, ljudi strahovali, mnoge pa odpeljali v koronejske zapore in nato v Nemčijo. Vaščane je prizadelo tudi zavezniško letalstvo, ki je dvakrat bombardiralo bližnjo rafinerijo nafte Aquila in terjalo deset smrtnih žrtev. ;.Z / ★ C' A SLAVA junaku: I ZA SVOBODO JUGOSLAVIJE JI TOV. CUCEK FRANC (BOGNAR)IZ VCVČ FRI S.PETRU TUKAJ PADEL ZADET OD NEMŠKE KROCLJE. ONE IS.8-, 1344-, post.z.s.M.i?d,ui:ie VS4 Spominska plošča padlemu partizanu Francu Čučku - Bognarju Zaradi vojnih dogodkov je izgubilo življenje 68 vaščanov, od teh jih je padlo 31. Na pokopališču je grob dveh jugoslovanskih borcev, na Suhorjih spominska plošča padlemu partizanu Francu Čučku - Bognarju, na rojstni hiši prvoborca Ivana Sancina - Jova pa njemu posvečena plošča. Zraven spomenika na dolinski tabor, v katerem so med urejanjem njegovega okolja 1. 1978 našli ovitek, v kate- Dolino in Boljuncem, stoji poslopij^ v katerem je županstvo dolinske 0 čine. Razširjeni priimki so Kocjančič, K1! m ec, Lovriha, Ota, Pangerc, Praše A Sancin, Slavec, Štrajn, Žerjal. , tod doma: Josip Pangerc (1869 - 1®"’ dolgoletni pevovodja domačega z°o ’ pred I. vojno dolinski župan in dežc poslanec na Dunaju; Ivan Sancin - vo (1913 - 1942), eden prvih pa^*' nov, padel v bitki na Nanosu Bj- uuv, pauu v UHM no. nomi»» . 1942; Josip Sancin - Šarnek U , za rem sta bila časnika Edinost in Triester Zeitung z vabili in poročili o tem taboru, stoji spomenik padlim v NOB, ki so ga domačini postavili že julija 1946. Oba sta sredi vasi na Taboru. Na Selini pod vasjo so 1. 1975 odprli občinski spomeniški park z vpliko betonsko kompozicijo v spomin na vseh 208 padlih v občini. Zraven njega je občinski športni center s telovadnico in nogometnim igriščem. V bližini, na pol poti med 1975), prvi Slovenec, ki je prejel 50 let petja Gallusovo odličje. V Dolini so živeli: ves čas vanja od 1877 do upokojitve Avisjii Bunc, duševni vodja vseh tukap ^ narodnih, socialnih in gospodar podjetij; od 1847 do 1851 dekan L"^ nuel Kovačič, pesnik in publicist tll je bil kasneje nadzornik šol v 1 . in tamkajšnji kanonik; od 1864 do s* ^ ti 1900 tukajšnji dekan Jurij rji je bil med pobudniki in organi#* tu„ tabora v Dolini, prvi predsednik^,, kajšnjega Bralnega in pevskega jj. štva ter zelo pomemben narodni n telj istrskih Slovencev. Literatura: 100 let poslanstva^, 'etnega društva »Valentin Von ^ "" - 1978, kjer so navedene vse^ o Dolini ali posameznih dog^^g v njej. Naštete so tudi vse organizacije in ustanove z letom novitve. Odprli so jo sinoči v galeriji Tržaške knjigarne »Digital video«: razstava za oko in uho IS a d re višnji seji tržaškega občinskega sveta KAKŠNA JE BODOČNOST CENTRA PRI PADRIČAH? Tržaški občinski svet, ki bo zasedal drevi, bo med drugim ocenil tri resolucije o vlogi in o bodočnosti raziskovalnega centra pri Padričah. Resolucije so predložili komunisti Biava, i!°sta in Calabria, občinski odbor in svetovalec Tržaškega gibanja Paro-vel. Občinski svet bo drevi tudi ime-noval svoje zastopnike v upravne od b°re nekaterih javnih ustanov in gledališča Verdi. Skupščina se bo nato sestala še 27. julija, nakar bo po Poletnem premoru spet pričela z de-,om v prvi polovici septembra. Tržaški pokrajinski svet pa se bo sestal sredi prihodnjega tedna. Na dnevnem redu ima sklep o dodelitvi •Bančnih prispevkov kulturnim ustanovam in društvom za leto 1984. Pokrajina bo dodelila ta denar na pod-•agi deželnega zakona št. 68. ^Včeraj zjutraj pa se je medtem Se?al občinski odbor, ki je nakazal vec kot pol milijarde lir za popravilo nekaterih šol, med katerimi sta tudi Pensici šoli »Kosovel« in »de Tomanu«, za preureditev katerih bo ob-•na v kratkem potrosila 100 milijo-d°V- Odbor je tudi nakazal 725 milijonov lir za asfaltiranje mestnih ulic in cest in 50 milijonov za nekatera gradbena dela v občinskem kopališču »alla Lanterna«. 470 milijonov lir pa je dodelil za razširitev Ul. Bonomea na območju med ulicama Osoppo in Cividale. Na področju kulture je odbor sklenil anticipirati 26 milijonov deželnega prispevka za dejavnost razstavne galerije v muzeju Revoltella. Vse o-menjene sklepe mora sedaj dokončno potrditi občinski svet. Tržaški dnevnik »II Piccolo« so včeraj prodali Tržaški italijanski dnevnik II Piccolo je družba Rizzoli, po dolgih mesecih zapletov in pogajanj, včeraj končno prodala. Novi lastniki so založniška skupina II Resto ded Carlino, lastnik družbe SPE Maestro in tržaški industrijec Raffaele De Riù. Prihodnji teden bodo kupo-prodajno pogodbo morali overoviti še na sodišču. »Digital video« je bil naslov razstavi, če jo lahko tako imenujemo, ki je bila sinoči odprta v galeriji Tržaške knjigarne v sodelovanju s filmskim krožkom iz Trsta Cappella Underground. Šlo je za pregled del oziroma videokaset znanega tržaškega slikarja Edvarda Zajca in njegovih študentov na Art-Media studies de-partement CVPA-Syracuse University, kamor se je tržaški umetnik pred leti preselil iz Trsta. To ni bila razstava slik, kot smo je v tradicionalnem smislu vajeni gledati. Tu smo, občinstvo namreč, stali pred televizijskim ekranom kjer so se slike v tem primeru video-ka-sete odvijale na ekranu v različnih geometrijskih in barvnih kompozicijah, opremljene z razično glasbo ter se v tem spreminjale pred našimi očmi iz sekunde v sekundo. Vse te kompozicije, ki so bile enkrat kvadrati, drugič krogi, je spremljala posebna glasba, včasih zelo modema, potem orientalska, včasih glasba, ki smo jo slišali v raznih ameriških cowboyskih filmih, pa še druga moderna glasba. Po zanimanju, s katerim je občinstvo spremljajo to posebno zvrst umetnosti, bi lahko rekli, da je bila všeč, morda je vsi niso povsem razumeli, imeli pa so pri gledanju občutek nekakšne sproščenosti, relaksa, kot ga danes imenujemo in morda je bil to tudi eden izmed namenov umetnika in njegovih učencev. To je bilo tudi vprašanje, ki smo ga zastavili Franku Vecchietti, ki razstave v Tržaški galeriji že dve leti vodi. V tem času se je namreč zvrstilo že kar 24 raznih razstav, letos kar dvanajst. O tokratni razstavi nam je Franko Vecchiet dejal, da je to posebna zvrst umetnosti, ki se oslanja predvsem' na tehnologijo in se na tej podlagi tudi razvija. Kompjuter, je dejal, ima tukaj glavno vlogo, kot ima važno vlogo tudi glasba, ki včasih spremlja, včasih pa celo izhaja iz samega kompju-terskega sredstva. Največkrat, je dejal Vecchiet, je kompjuter sredstvo, ki se ga umetnik danes poslužuje pri svojem def.u. Tako so se v preteklosti umetniki, je dejal Vecchiet, posluževali drugih sredstev v svoji tehnologiji, kakor so različne barve, materiali, ki so pač bili tedaj na razpolago. če gledamo na občinstvo, je dejal Vecchiet, je pozornost s katero je dogajanje na ekranu spremljalo dovolj zovorno, če hočemo trditi, da gre pri tokratni razstavi za umetnost, ki bo š'a po svoji poti dalje in da so tudi takšni mogoče aa nekatere še nerazumljivi eksperimenti, vendarle bodoči, za bodočo umetnost. N. L. Nesprejemljivi načrti za Tržaški Lloyd Sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL v celoti nasprotuje načrtu Finmare za »preosnovo« pomorske družbe Lloyd Triestino, ki je po mnenju sindikatov v nasprotju z izjavami in zlasti z obvezami predsednika IRI Prodija. Na osnovi tega^ načrta bi Lloyd izgubil skoraj sedemsto delovnih mest (161 uradnikov, 207 častnikov in 330 podčastnikov in navadnih mornarjev), poleg 29 ladij. Ta načrt je po mnenju sindikalnih organizacij popolnoma nesprejemljiv in bi poleg vsega pomenil zelo hud udarec za celotno tržaško gospodarstvo. Odločno proti krčenju delovnih mest in poslovne dejavnosti Tržaškega LIoy-da je seveda tudi tovarniški svet družbe, ki med drugim izraža »začudenje« kako je mogel upravni svet družbe celo soglasno sprejeti predloge F inmare. V dolinskem poletnem središču otroci ne vedo, kaj je dolgčas Pbtekla sta skoraj dva tedna, odkar ^vJ^elo delovati v Dolini poletno rem sc® 23 predšolske in osnovnošol-: e °troke. o tem poletnem središču jL "as <*nevnik že obširno poročal, po skoraj 14-dnevnem bivanju v ha •ure-ienem občinskem vrtcu in njegovem vrtu pa smo se pozani- si^entk r6 VtvSe Y^teljic m a-«..«K, ki se ukvarjajo z malčki. bfii a^°j' A0 smo vstopili na vrt, je ^"zaslišati razposajeno kramljanje n ki_ je pričalo, da se tu nihče uolgočasi. Za poslopjem vrtca pa so ° j ' dolge mize sedeli otroci, ki ^•■zdelovala ročna dela iz štuka, iffrav1’. so se nekateri veselo jitel” t”"*.toboganu in vrtiljaku. Vzgo-t'Oviló Prornot, Costanzijev prehcx Kh ', nadstropje. nost orkoh je zainteresiran ima mož Ur-ih’ s* varianto ogleda v uradni! (ob delavnikih od 12. do 13. ure) rst' dne 20. juUja 1984 GUvtvjj TAJNIK • “cniamimo Rava ŽUPAN dr. Franco RichettL us ukvarja prav veliko kiparjev, mi je začel razlagati, kako zelo ga vselej pritegne struktura in značilnosti, ki jih vsebujejo različni kamni. Vsa ka kamnita gmota r-a s svojimi zna čilnoslmi odpira nove ustvarjalne možnosti. Tudi tiste dni je imel na dvorišču veliko belo kocko, na lesenih podstavkih, ki se mi je zdela ob pogledu nanjo že izdelana likovna forma. V največji sončni pripeki, pa ji je Lenassi s »fleksarico« utiral črte in gladil robove. Ko sem ga tako pri delu opazovala, sem spoznavala, kako je delo kiparja, ki se spopada s kamnom resnično težko. Čeprav bi rad kocko namenjeno za poslovni prostor nekje na obali pred odhodom na Ja ponsko dokončal, ga je čas prehitel. Zanimal me je mednarodni simpozij na Japonskem, kamor je odšel. Povedal je, da rad odhaja na ta simpozij, ki bo nekakšna krona vsem njegovim dosedanjim. Saj je znano, da se je Lenassi v svoji kiparski karieri udeležil mnogih simpozijev, tako je večkrat bil v Avstriji, pa ZDA, v Izraelu, ZRN, Grčiji in v raznih krajih Jugoslavije. Dejal je, da je to najbrž njegov zadnji večji simpozij. Povedal je, da bo simpozij trajal dobra dva meseca, to se pravi do srede septembra in da bo v samem središču Japonske v Tokiu. Na ta simpozij je bil povabljen kot edini kipar tujih dežel. Tam ga čaka tri kubične metre posebnega belega granita, ki ga bo v dobrih dveh mesecih, kolikor bo trajal simpozij spremenil v umetniško skulpturo, ki bo po njegovem odhodu trajno krasila glavno mesto Japonske in kot taka nosila umetniško sporočilnost slovenskega kiparja. Zanimalo me je kaj bo naredil, »To pa nikoli ne vem«, je dejal Lenassi. Odločil se bom potem, ko se bom srečal s tam kajšnjim kamnom, ko ga bom spoznal in ko bom spoznal ambient -j pokrajino te dežele. Tako neobremenjen je odhajal Lenassi vedno na vse simpozije. Povedal mi je še, da bo v času bivanja na Japonskem vodil krajši tečačj kiparstva s šolarji. Kljub temu da je Lenassi odšel na Japonsko neobremenjen z umetniško idejo, sem iz njegove pripovedi razbrala njegov čut odgovornosti, saj je bil povabljen na Japonsko ne le kot navaden kipar, temveč tudi kot izkušen organizator in pobudnik mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva. In kot vodja kiparske šole v Marušičih. Njegove izkušnje bodo gotovo zanimive tudi na Japonskem. Pred odhodom smo odšli v Milje na ogled razstave kiparja in našega skupnega prijatelja Villi ja Bossija. Ko sta se poslavljala mu je Bossi ob stisku roke dejal »naredi takšno skulpturo, ki ne bo v ponos le tebi, temveč vsej Jugoslaviji«, »Potrudil se bom«, je odgovoril Lenassi. Vsi, ki verujemo v njegovo umetnost smo prepričani, da bo Janez Lenassi dobro in častno o-pravil svojo veliko in pomembno na logo in smo hkrati ponosni, da je bil povabljen na tako pomemben in velik simpozij, saj je s tem dano priznanje ne le Lenassija, temveč našemu kiparstvu sploh. a. n. Slike, ki niso le spomin Slika ... Posnet^ io Jk iPred vami. ima 60 let. križniku a namreč leta 1924 v bki pod Qrm„jS zaPuščenem kamnolo-s to vico in med Cerovi jami, Bre KamnrvV MedJ° vasjo, icinik iz -je dal odpreti neki pod s vzorcev p?!t'01rn ko je na osno Marrn,x„ ugotovil kakovrvit Vammi Yi vzorcev fKJ!te1rn ko je na osno-^ianrior so .kakovost kamna, ic Peljai DrekdV^ali po kolovozu, ki «em. fa ifk° Medic vasi, ali po U-Jcjetno je pra^! uProti Povijam. bila kriv, faba cestna Poveza-^Užniku zanrli da ,so kamnolom v °bfatovank P 1X1 komaj treh letih Iz Slike nol°m tud Zaa7ti'dnti: da jc bil kam-za tiste case skromno o- osno- desni : premi jen. V njem so delali Brestovci, ki so bili v glavnem poprej zaposleni v nabrežinskih kamnolomih. Po srečnem naključju poznamo imena vseh, ki so posneti na sliki. Naj jih naštejemo po vrstnem redu z leve proti desni: Jožef Kačič (delovodja), An drej Kačič, Vincenc Antonič, Lovrenc Pangos, Jože Antonič, Anton Blažič, Lojze Kačič in Pepo Kačič. Slednji se je leta 1948 z ženo in sinom izselil v Ameriko, ostali pa so vsi že pokojni, vključno mali Lojze Kačič, ki je padel v partizanih. Bil je Pepov brat, oba pa sta bila sinova delovodje Jožefa. (Podatke posredovala Anastazija A.). radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 13.00 Voglia di musica glasbeni program Na sporedu so Schubertove in Ravelove skladbe 13.30 Dnevnik 13.45 L'infanzia di Ivan - film Igrajo: Nikolaj Burjaev, Valentin Zubkov, Irma Tarkovskaja 15.15 Mister Fantasy glasbeni program 16.15 Avventure, disavventure e amori di Nereo, cane di leva risanka 16.30 Le avventure di Rin Tin Tin TV film 16.50 Danes v parlamentu 17.00 Kojak - TV film 17.50 II fedele Patrash - risanka . 18.15 Programi pristopanja 18.30 90. leto: Loš Angeles ’84 - 5. del 19.40 Almanah in Vremenska slika 20.00 Dnevnik 20.30 II pianeta vivente - 4. del I misteri della giungla - dok. 21.30 Kapò - film, 1. del Igrajo: Susan Strasberg, Laurent Terzieff, Gianni Garko 22.20 Dnevnik 22.25 Kapò - 2. del filma 23.15 Grandi mostre: Biennale di Venezia ’84 23.50 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri Ljubljana 17.55 Teletekst 18.10 Poročila 18.15 Rock portret: Zlatko Pejakovič 18.45 Trnov grad - otroška nadalj. 19.15 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik I 20.00 Modrost telesa - dokumentarec 20.55 Ne prezrite 21.10 Marlowe - TV film 22.00 Dnevnik II 22.15 Zardos - film Igrajo: Sean Connery, Charlotte Rampling, Sara Kestelman Zagreb 16.00 Poletno popoldne: Gore sveta - dok. 16.50 Risanka 17.00 Rob roy - TV film 18.00 Poročila 18.15 Avtogrami - otroška serija 18.45 Večer z orkestrom 19.30 Dnevnik CANALE 5 8.30 Alice - TV film 9.00 Phyllis - TV film 9.20 Una vita da vivere - nadalj. 10.20 Chimera - film 12.00 I Jefferson - TV film 12.25 Lou Grant - TV film 13.25 Sentieri - nadalj. 14.25 General Hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere - nadalj. 16.50 Razzarti - TV film 18.00 Tarzan - TV film 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Baretta - TV film 20.25 Super Help - nagradno tek mo v. 22.25 TV film 24.00 All’Ovest niente di nuovo - film RETEQUATTRO 9.00 Arrivano i Superboys - risanka 9.15 L’invincibile Blue Falcon risanka 9.45 H. Globetrot - risanka 10.00 Magia - TV novela 10.30 Fantasilandia - TV film 11.30 Tre cuori in affitto - TV film 12.00 II magico mondo di Gigi risanka 12.30 Star Blazers - risanka 13.00 Prontovideo 13.30 Fiore selvaggio - TV novela 14.15 Magia - TV novela 15.00 Abisso, storia di una madre e di una figlia - film 17.00 II magico mondo di Gigi risanka 17.30 Blue Noah - risanka 18.00 Truck Driver - TV film 19.00 Tre cuori in affitto - TV film 19.30 Chips - TV film 20.30 I predatori dell’idolo d’oro TV film 21.30 Indagine su un cittadino al di sopra di ogni sospetto - film 23.40 Quincy - TV film 00.40 Estate e fumo film ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 La città è spenta 11.30 Maude - TV film 12.00 Giorno per giorno - TV film 13.15 Due e simpatia: La pietra di luna - 5. del 14.20 Questestate kviz, glasba, filmski posnetki Teletattica - risanka Il segreto dei serpenti - dok. Atlas Ufo Robot - risanka 16.50 Vogliamo i colonnelli - film Igrajo: Ugo Tognazzi, Claude Dauphin, Carla Tato 18.25 Iz parlamenta 18.30 Dnevnik 2 - Športne vesti 18.40 Bronk - TV film Meteo 2 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.30 II trappolone 22.00 Dnevnik 2 - Vesti 22.10 L’asso della Manica - TV film 23.00 I giorni della storia - 1. del 23.50 Dnevnik 2 - Vesti Tretji kanal 18.30 Tour de France 19.00 Dnevnik 3 19.25 Le seduzioni di Narciso - 1. del 20.00 Šola in vzgoja: Stampe e documenti antichi 7. del 20.30 La Biennale di Venezia Arti Visive: Mille quadri sulla Laguna 21.30 Dnevnik 3 21.55 La cinepresa e la memoria 22.05 Gente di Camogli 22.35 Jazz club 23.20 Speciale Orecchiocchio glasbena oddaja 20.00 Derrick - TV nadalj. 21.00 Poletni čas zabavnoglasbena oddaja 22.00 V petek ob dvaindvajsetih. Gledališče narodov - Nantes Koper 14.00 in 17.00 Odprta meja V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti: TRST — Intervju z Edvardom Zajcem PROSEK — Napoved koncerta ob 80-letnici Godbenega društva TRST — Jannaccijcv koncert v okviru Festivala Unità GRADIŠČE — Slikarska razstava 17.30 TV poročila 17.35 Lovec - TV film 18.25 Zaklad Nakurija - dokumentarec 19.00 La Principessa Zaffiro - risanka 19.30 TV D - Stičišče ' 19.50 Aktualna tema 20.20 Železni človek - film 12.30 Lucy Show - TV film 13.00 Bim bum barn La famiglia Mezil - risanka Bun Bun - risanka 14.00 Agenzia Rockford - TV film 15.00 Cannon - TV film 16.00 Bim bum barn Bryger - risanka Peperò - risanka Rocky Joe - risanka Bun Bun - risanka 17.40 Una famiglia americana TV film 18.40 Ralphsupermaxieroe - TV film 19.50 II mio amico Arnold - TV film 20.25 La pietra che scotta - film 22.20 Senza capo d’accusa - film 00.30 Violenza - film TELEPADOVA 14.00 Marna Linda - TV film 15.00 Gli emigranti - TV film 16.00 Peyton Place - TV film 17.00 Star Trek - TV film 18.00 Mechander Robot - risanka 18.30 Yattaman - risanka 19.00 Sam, il ragazzo del West risanka 19.30 Marna Linda TV film 20.20 Anche i ricchi piangono TV film 22.00 La notte delle jene - film 00.30 L’inferno è per gli croi - film TRIVENETA 14.30 La lunga pista dei lupi - film 16.30 Side Street - TV film 18.00 I robot - risanka 18.30 Kronos - TV film 19.30 Vse o motorjih 20.30 Vertigine per un assassino - film 22.00 Dr. Wedmann - TV film 22.30 Operazione poker - film TELEFRIULI 15.45 I diavoli della guerra - film 17.15 Starzinger - risanka 17.50 Angie Girl - risanka 18.15 Cara a cara - TV film 20.00 L’ora di Hitchcock - TV film 21.30 Ciao Èva 23.00 Šport RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 - 10.00 Mozaik. Rekreacije, koristni nasveti ; 8.20 Trim za vsakogar ; 8.45 Domače živali; 9.10 Po poteh Ludwiga IL; 9.40 Slovenska poezija skozi stoletja; 10.10 Koncert Glasbene matice v Kulturnem domu v Trstu;, Edvard Grieg: Sonata v F durp, op 8; 11.10 Glasbeni pot-puri; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Zapiski na robu; 12.00 Roman v nadaljevanjih: Ivan Tavčar: »Izza kongresa« - vmes: Glasbeni potpuri; 13.20 Slovenski zbori in vokalne skupine na ploščah, nato: Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Sprehodi po tržaških predmestjih: (15) Greta; 16.00 Plesna ura sede, vmes: Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Odprti prostor: Klasični album: nabožna glasba; 18.00 Kulturni dogodki, nato: Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW - Koper 89,3 MHz UKW - Nanos 101,0 MHz 6.30, 13.30, 17.30 Poročila: 6.00 0-tvoritev - glasba za dobro jutro, Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - danes na valu Radia Koper; 13.00 - 15.00 Mladinska oddaja, Pesem tedna Radia Koper; 15.00 Človek v človeku; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik, Objave, EP; 17.00 Pogovor o...; 17.33 Piranski glasbeni večeri: Gorjan trio; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Itolllanskl programi 6.15, 8.30, 9.30, .10.30, 13.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijske vesti; 6.00 Jutranji program; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 9.00 Štirje koraki ; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Cucianovi dopisniki ; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Poročila v nemškem jeziku ; 14.45 La Vera Romagna; 15.00 Kultura in umetnost; 18.00 Parole e musica; 18.45 Trio Gorjan; 20.00 Zaključek. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 do 9.00 Zeleni val; 9.00 Radio anch’io; 10.30 Popevke skozi čas; 11.00 II delitto di Lord Savile -5. del; 11.20 I fantastici anni 50; 12.03 Oggi sposi - tutto sul matrimonio; 13.25 Master; 14.30 Šola in vzgoja: o gorah in alpinizmu; 15.00 Era d’estate; 16.00 Aktualnosti ; 17.30 Radiouno Ellington ’84; 17.55 Zeleni vai; 18.00 Europa spettacolo - variete; 19.20 Na naših trgih; 19.27 Audiobox Lucus; 20.00 II cabaliere; " 20.30 Koncertna glasba; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 15.30. 17.30, 19.30 Poročila: 6.00 do 8.00 Dnevi; 8.00 šola in vzgoja: otroštvo kako in zakaj? ; 8.05 Radiodue predstavlja; 8.45 Vzpon; 9.10 Vacanza premio; 10.30 Hočeš luno? ; 15.00 Nemogoči intervjuji; 15.42 Estate attenti; 19.00 Mavrica; 19.50 II paese del sorriso; 21.00 Le stelle del mattino; 22.40 Jazz. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00; 14.00, 19.00 Poročila; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, o-troci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.20 Sprehod po tržnici ; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Za šolarje; 8.35 Od plošče do plošče; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji ; 12.10 Iz glasbene tradicije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Vedri zvoki; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije: 13.50 Človek in zdravje; 14.05 Odmevi z Balkana; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela...; 18.15 Gremo v kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Na krilih petja; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 - 24.00 Iz glasbene skrinje; 23.05 Literarni nokturno; 00.05 - 4.30 Nočni program. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE Dekret objavljen v uradnem listu Na obeh straneh so dani vsi pogoji za sistem za obrambo pred točo Pa smo vendarle učakali. 10. julija letos je bil v uradnem listu republike objavljen predsedniški dekret o izvajanju jugoslovansko - italijanske pogodbe o skupni obrambi proti toči. Kot je znano je bila pogodba podpisana že 6. aprila 1982 v Trstu. Jugoslovanska vlada je to pogodbo ratificirala že lani, italijanska pa jo je sprejela 6. aprila letos, ustrezni vladni dekret, ki ima številko 286, pa je z dne 13. aprila 1984. V tem vladnem dekretu je tudi določeno, da bo za izvajanje sporazuma na italijanski strani skrbela komisija v kateri bo šest ljudi. Štirje bodo zastopali zunanje, notranje, obrambno in kmetijsko ministrstvo, dva pa našo deželo. Prvi bo zastopal deželno OBVESTILO Vse naročnike ki želijo, da jim pošiljamo Primorski dnevnik na kraj počitnic, prosimo, da nam novi naslov posredujejo vsaj pet dni pred odhodom. Uprava Primorskega dnevnika ustanovo za razvoj kmetijstva, drugi pa deželni center za raziskavo in dokumentacijo. Na italijanski strani bo vse delo vodila ERSA. Raziskpvalni center bo imel sedež v Gorici ali v Gradišču ob Soči. Operativni center z radarjem pa bo na jugoslovanski strani na Trste-Iju. Predvidenih je 60 strelišč, polovica na vsaki strani. O skupni obrambi pred točo vzdolž italijansko - jugoslovanske meje so pričeli govoriti že leta 1976 zastopniki ERSA in Hidrometeorološkega zavoda Slovenije. Kasneje so se za stvar pričeli zanimati tudi vladni predstavniki. Priprave pa so bile dolge, predolge in šele sedaj, osem let po tem ko so začeli o stvari razpravljati, pride do začetne faze izgradnje sistema proti toči. Za konkretno izgradnjo bodo potrebovali leto in pol ali dve. Po sedanjih izračunih naj bi za to investicijo porabili skupno od štirih do pet milijard lir. Seveda je vse to odvisno od porasta cen. Kot pri nas se za konkretno izvedbo zanimajo tudi na jugoslovanski strani. Tam so že določili lokacijo objektov v sistemu obrambe pred točo, kot so strelna mesta, radijske zveze in podobno. V Novi Gorici bodo kmalu u-stanovili Interesno skupnost za obrambo proti toči. V njej bodo razne organizacije in zasebniki. Primorska je namreč edino večje območje v Sloveniji, kjer še nimajo urejene zaščite proti toči. Pravijo, da takšna obramba lahko zaščiti vsaj 80 odstotkov pridelkov. Po mnenju strokovnjakov bi z ustrezno obrambo pred točo, nasadom in pridelkom bila pri-zanešena velika škoda od neurju z močno točo in intenzivnim vetrom, 'ki je bilo 29. junija na območju občin Nova Gorica in Ajdovščina. Ta naravna nesreča je po uradnih podatkih izvršnega sveta v Novi Gorici samo v tej občini povzročila škodo na približno šest tisoč hektarjih nasadov in polj, ali na polovici vseh obdelovalnih površin v novogoriški občini. Skupna škoda pa znaša 156 milijard starih dinarjev. No, sedaj z dokončno objavo dekreta v uradnem listu italijanske republike bodo najbrž stvari lahko krenile z mrtve točke. Kmetje na obeh straneh državne meje upajo, da bodo kar se da hitro zavarovani pred točo. »Burkaški misterij«: prijetna poletna kulturna osvežitev El * t ■ 9 f »Burkaški misterij« italijanskega dramaturga Dadia Foja, ki ga je prejšnji večer predstavila gledališka skupina Zveze slovenskih kulturnih društev, je prijetno presenetila tudi goriško občinstvo in prinesla potrebno kulturno osvežitev v teh poletnih mesecih. Tega smo se lahko prepričali že zaradi velike prisotnosti občinstva, ki se je zbralo na dvorišču Dijaškega doma. Za ostalo pa so poskrbeli mladi gledališčniki, ki so pod vodstvom Sergija Verča prepričljivo podali slovito Fojevo delo. Uspeh predstave v Gorici in v drugih krajih, kjer je skupina nastopila, nagradi prizadevanja Z SKD, ki se je odločila za to pobudo v tem poletnem kulturnem počitku. Zato bi kazalo tudi za naslednje poletne sezone poiskati kaj primernega. Za vse tiste, ki so predstavo zamudili, lahko povemo, da bodo gledališčniki ZSKD ponovno med nami prve dni septembra, in sicer v Doberdobu ter po vsej verjetnosti tudi v Štandrežu. Poletni praznik na Peči med športom in družabnostjo Na prireditvenem prostoru na Peči bo od jutri, pa do konca prihodnjega tedna vsak večer živahno. Pričenja se namreč poletni praznik kulturnega in športnega društva Vipava, na katerem bodo ekipe iz raznih krajev na Goriškem tekmovale v odbojki in nogometu. Poleg tega izrazito športnega dela obsega program praznika priložnosti za družabnost in razvedrilo, ki so značilne za vse poletne šagre. Kioske bodo odprli jutri zvečer ob 20. uri, ko bo na sporedu tekmovanje v briškoli z bogatimi nagradami za najboljše pare. Ob 21. uri se bo pričel ples. Ples bo na sporedu tudi v nedeljo, 22. t.m. Turnirja v odbojki in malem nogometu se bosta pričela v ponedeljek ob 20. uri. Tekmovanja se bodo nato vrstila vsak večer do petka, 27. julija, ko bodo na sporedu finalna srečanja. Po zaključku teh tekem bo na vrsti nagrajevanje in seveda ples. Kot rečeno se bo praznik nadaljeval tudi v soboto, 28., in nedeljo, 29. t.m. Oba večera bo na sporedu ples, s pričetkom ob 21. uri, za nedeljo popoldne pa napovedujejo tudi kotalkar-sko revijo. Na kotalkališču bodo svoje bogate točke predstavili domači kotalkarji društva Vipava, kotalkarji iz Ronk in Poleta z Opčin. Revija se bo pričela ob 19. uri. PSDI: kriza da ali ne? Pisali smo že da nameravajo goriški socialdemokrati sprožiti krizo v goriški občinski upravi s tem, da bi zapustili sedanjo petstrankarsko koalicijo. Do tega je prišlo zaradi sporov med odbornikom Gentilejem in županom ter drugimi odborniki. V sredo zvečer je zasedalo pokrajinsko vodstvo PSDI. Razprava o tem je bila zelo vroča. Prevladali so zagovorniki krize in pri glasovanju so ti dobili precej veliko večino. Do krize naj bi torej prišlo. Vendar pa se je v kasnejši razpravi pokazalo, da do tega najbrž spet ne bo prišlo tako zlahka, kajti socialdemokrati bi bili v izstopu iz odbora osamljeni. Na sestanku pokrajinskega vodstva PSDI je prišlo do izraza dejstvo, da socialisti ne nameravajo izstopiti iz občinskega odbora. Zato pa naj bi socialdemokratom ne prijala kriza v tem trenutku, še posebej potem ko so skupno s socialisti vstopili v levičarski odbor, tudi skupno s komunisti, v občini Tržič. Hudo poslabšanje gospodarskega položaja v analizi raziskovalca in sindikalistov V zadnjem času je gospodarstvo na Goriškem šlo rakovo pot, iz katere se je treba nujno izvleči, sicer v drugi polovici osemdesetih in vseh devetdesetih letih ne bo delovnih mest za mlade, ki bodo zahtevali delo v do mačem okolju. To je precej pesimistično povedal raziskovalec univerzitetni profesor Luigi Frey na včerajšnjem posvetu o gospodarskih perspektivah za Goriško, ki ga je priredil sindikat C1SL. Sicer pa je Frey dejal, da je kljub vsemu optimist, kajti meni, da je moč rešiti se iz krize v okviru splošnega deželneva načrtovanja. Uvodoma je spregovoril tajnik CISL Giovanni Padovan. Povedal je nam vse znane resnice o krizi ladjedelnice, nekaterih drugih tovarn, o padcu zaposlitvene ravni in povečanju ur dopolnilne blagajne. Profesor Frey je pred letom dni izdelal študijo o goriškem gospodarstvu po nalogu trgovinske zbornice. Podatke je zbiral nekaj let. »Vendar pa imamo danes precej drugačen položaj, od tistega, v katerem sem zbiral podatke,« je dejal Frey. Nihče ne bi pred dvema letoma mislil, da bo Za-nussi zašel v krizo. Ta se odraža tudi na Goriškem, saj odpadejo ideje o gospodarskem razvoju potom družbe Indusvi, v kateri je Zanussi imel glav- no besedo. Leta 1983 je dežela Furlanija - Julijska krajina imelo v odstotkih večji porast brezposelnosti kot vsa druga Italija. Kar se tiče Zanus-sija je treba tudi vedeti, da vsakršno finansiranje tega koncerna odvzema denar drugim dejavnostim v deželi. Razlog za poslabšanje odnosov je tudi vprašanje ladjedelnic. Italije je v zaostanku z načrti za preosnovo teh tovarn. Treba je vedeti, da bo tudi v to industrijo nujno prišla notranja restrukturacija z uvedbo nove tehnologije, kar bo privedlo do zmanjšanja delovnih mest. Nekaj podobnega se je že zgodilo v italijanski avtomobilski industriji in ta je danes spet konkurenčna na svetovnem trgu. Seveda vpliva na razvoj gospodarstva tudi stalno poslabšanje položaja državnega deficita. Mimo dejstva, da nihče ne ve, kolikšen je ta deficit, je treba vedeti, da je na Goriškem največja »tovarna« zdravstva in da je tudi ta v kroničnem deficitu. Dandanes tudi ugotavljamo, je še dejal Frey, da je terciarna dejavnost ob meji v težavah, kajti ni videti konca gospodarskim težavam v Jugoslaviji, kar se nujno odraža v tukajšnji trgovini in seveda zaposlenosti. Poročevalec se je zaustavil ob novi politiki prevozov, o terciarni dejavnosti, o razvoju male industrije, o go- Dobro počutje na letovanju v Savudriji ^*« riški prosti coni. Izrazil je optimistična gledanja na bodočnost, kar pa ni moč reči za sindikaliste, ki so potem segli v diskusijo. razna obvestila ] Šolsko skrbništvo obvešča, da Je ministrstvo za šolstvo podaljšalo do 15. septembra rok za objavo dokončnih pokrajinskih lestvic za suplento v višjih srednjih šolah za šolski leti 1984/85 in 1985/86. Uprava slovenskega Dijaškega doma v Gorici sporoča, da je dom zapri od danes, 20. julija, do 20. avgusta. izleti Slovensko planinsko društvo priredi 21. in 22. t. m. izlet v Kami jo.1 vzponom na Monte Zermuda in Reis-škofel (na Koroškem). Odhod jutri,on 6. uri izpred bencinske črpalke pri 1°°' niškem mostu. kino 3 Gorica VITTORIA — 17.30-22.00 »La nipote* Prepovedan mladini pod 18. letom-CORSO Zaprto. • VERDI 20.00-22.00 »La finestra sU‘ cortile«. Režija A. Hithchock. Tržič Prejšnji teden smo poročali o odhodu skupine goriških otrok na dvotedensko morsko kolonijo v Savudrijo. Ko nas je te dni pot peljala nedaleč mimo, smo se odločili, da gremo pogledat kako je z letovanjem naših otrok. V počitniški center v Savudriji smo prispeli ob uri večerje. Skupinice o-trok so se igrale na dvorišču, precej pa jih je bilo še v jedilnici. Pozanimali smo se, kje so goriški in tržaški otroci. Povedali so nam, da so komaj povečerjali in da jih lahko dobimo v ločenem poslopju, ki pa je tudi del doma. Nekaj otrok je bilo na dvorišču, drugi so bili po sobah, kjer so se za kratek čas odpočili, pospravljali in se hkrati pripravljali na večerne dejavnosti. V domu smo našli vzgojiteljico A drijano Dornik, ki skupaj s Tanjo Sokol iz Gorice in Vesno Petaros iz Trsta skrbi za naše otroke in njihovo dobro počutje. Takoj nam je povedala, da je počutje imenitno, otroci so zadovoljni in tudi za vzgojiteljice ni večjih problemov. »Srečni smo, ker imamo letos zelo lepo vreme,* nam je povedala. »Nedeljsko neurje nam gotovo ni pokvarilo počitnic, nasprotno, imelo je tudi koristne učinke. Res je, da se je ozračje precej ohladilo, tako da se v ponedeljek raje nismo kopali, toda dež je tudi očistil morje, ker so prej nadlegovale meduze. Sedaj je morje čisto, sonca ne manjka, vseeno pa temperatura ni neznosna.« Na vprašanje, kako preživljajo dneve na letovanju, nam je Adrijana Dornik naštela celo vrsto dejavnosti, ki se odvijajo v glavnem v večernih urah ali pa kadar, zaradi slabega vremena, odpade kopanje. »Prav sedaj, ko smo povečerjali, se pripravljamo na športne dejavnosti in na delovanje po interesnih krožkih. Vsak večer se vrstijo tekmovanja v raznih športnih panogah, od odbojke, košarke, nogometa do namiznega tenisa in igre med dvema ognjema. V krožkih so dejavnosti prav tako pestre in raznolike saj obsegajo likovno in tehnično-likovno ustvarjanje, ritmične plese, petje, pravljični krožek, šah in drugo, še posebno prijetni so letos plesi, saj imamo novo ozvočenje in tudi nove kasete. Poleg vsega tega imamo tudi kviz tekmovanje, starejša dekleta pa rada hodijo na plese v bližnji kamp Borozija.r. Za okrog tristo otrok, med temi je 33 z Goriškega in 18 s Tržaškega, ostali pa so povečini iz Ljubljane in okolice, torej v Savudriji ne manjka priložnosti za razvedrilo. Glavno je seveda kopanje, za kar je bilo doslej vreme zelo naklonjeno. Posamezne skupine odhajajo tudi na krožno vožnjo po morju. Ko smo jih obiskali, je med goriškimi otroci vladalo veliko pričakovanje za ta izlet. Nasploh nam je vzgojiteljica povedala, da so otroci, posebno tisti, ki so že bili v koloniji letos navdušeni. Najmlajši, ki so v začetku potočili kako solzico iz domotožja, so se tudi že privadili na to novo izkušnjo in jim je sedaj prijetno. Prejšnjo nedeljo so jih obiskali starši, na obisk pa je prišlo tudi predstavništvo komisije za dora ščajočo mladino pri SKGZ, ki prireja letovanje. Poleg izleta in ostalih vsakodnevnih prireditev, bodo imeli v nedeljo, 22. t.m., proslavo dneva vstaje. Dva dni kasneje se bodo poslovili od morja, saj je povratek domov pradviden za torek, 24. Avtobus bo pripeljal do mejnega prehoda v Rožni dolini približno ob 11. uri. Hišni pripor za tržisko roparico Antonietta Balin-Férrari por. Mar-zarolli, žena znanega zdravnika iz Tržiča, ki je nenadoma zaslovela zaradi ropa v podružnici Banca del Friuli v Cordovadu, je od včeraj v hišnem priporu. Odlok za izpustitev iz zapora je včeraj izdal pordenonski sodnik Marinino, potem ko se je v sredo proces proti obtoženki zaključil brez razsodbe, z odredbo, da naj se o umski uravnovešenosti obtoženke izrečejo psihiatri. Balinova bo sedaj morala počakati na izide psihiatričnega pregleda v priporu na lastnem domu v Ul. Beiforte v Tržiču. Gledališka amaterska skupina Collettivo Terzo Teatro bo zaključila vrsto nastopov po goriških rajonih s predstavo, ki bo jutri, 21. julija, s pričetkom ob 21.30 v Ljudskem vrtu. Uprizorili bodo dve enodejanki Antona Čehova. V primeru slabega vremena bodo nastop prenesli na naslednji dan ob isti uri. Predstava je brezplačna. Sodna prijava za tolpo 20 tatičev Orožniki v Tržiču so zadali hud udarec tolpi mladih tatičev, ki so, kot kaže, odgovorni za velik del tatvin motornih koles, avtomobilskih radijskih sprejemnikov in drugega blaga v Tržiču in bližnji okolici. Po daljši preiskavi so prijavili sodstvu skupino 20 mladeničev, ki naj bi bili odgovorni za dolgo vrsto tatvin. Iz informacij, ki so nam jih posredovali, naj bi bili prijavljeni v veliki večini mladoletni. Med preiskavo so orožniki tudi odkrili in zaplenili za več milijonov lir ukradenega blaga. • Včeraj zjutraj so v goriško bolnišnico sprejeli 78-letno Doroteo Prodan. V Ul. Gadoma jo je silovito sunil mopedist, priletna ženska je zgubila ravnotežje in pri padcu utrpela pretres možganov. Ozdravela bo v osmih dneh. EXCELSIOR Zaprto. PRINCIPE Zaprto. Nova Gorica in okolico SOČA 18.30-20.30 »Leteča banda«. SVOBODA 20.30 »Po sledeh sokola* 22.00 »Begunke«. ... DESKLE 19.30 »Pozor, nevarnost, ^ no v akciji«. DEŽURNA LEKARNA V GORIČI Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. o*** DEŽURNA LEKARNA V TRŽI&L Rismondo, Ul. E. Toti 52, tel. 7z m 1 V krminski bolnišnici Ì6 1 včeraj preminila Marija Vižintin vd. Cotič - Pogreb bo danes ob 16.30 iz nišnice v cerkev na Vrhu (17.00)- Žalujoči: sinova Maks to hčeri Marica to Sabina, vnuki. P vnuki in drugo sorodstvo. Vrh. 20. julija 1984 Utrinki s področja ljudskega zdravljenja v preteklosti Kako zlesti skozi razpoko v skali in ozdraveti KRISTINA KOVAČIČ V prejšnjem sestavku smo pojasni-“ Pojem ljudske medicine in našteli nekaj načinov zdravljenja z uporabo zagovorov. Tokrat bomo opisali in o-brazložili neko drugo zdravilo in čarobno sredstvo, ki je znano pri nas Slovencih, Hrvatih in Srbih pa tudi Pri drugih narodih. Čeprav so že najstarejše civilizacije spoznale in odkrile izvor bolezni in jih učinkovito zdravile in so se v teku stoletij nova spoznanja vedno bolj uveljavljala in pripeljala do skokovitega napredka, je bilo pri nekaterih ljudeh še vedno živo praznoverje in mistično mišljenje. Ljudje so še ved-n° verjeli v zdravilno in obrambno moč urokov, amuletov in drugih masnih sredstev. Tako so preganjali Nekatere bolezni ali pa ubežali zlem duhovom z zabijanjem ali pretika-nJem skozi odprtine najrazličnejših Predmetov. Bolnika ali uročenega otroka so vle-"U skozi razklana drevesa, ostrožnice (strežnice, robide, kopinje), okno, ro-Kav, verigo nad ognjiščem, volčjo čeljust, Ivanji venec, komat itd. Iz preteklih stoletij nam je znano, da so kilavega človeka potegnili skozi razdan mlad hrast, če je hrast zopet kraste’, je tudi bolnik ozdravel. Če pa Ju bil otrok bolan, uročen ali ubran in mso mogli zaslediti vzroka bolezni, so ,ajudali v sredini hrast, če je bila deklica pa češnjo. Dva sta držala dre-'U vsaksebi, oče in mati pa sta poteg-da otroka trikrat skozi odprtino. Vse n°JPa se je moralo zgoditi pred jutra- Bolnega č oveka so vlekli tudi skozi “dprtino v kamnu. Naš polihistor Vial-azor pripoveduje o nekem votlem kamnu (Voteu kamen) v gozdu Med-®d‘ei ori Turjaku, skozi katerega 6reš ali se plaziš«. V primeru hrbtnih u°!ečin so zlezli skozi ta kamen in oz-^aveli. Kmetje, pravi Valvazor, zelo Ppgosto uporabljajo to hrbtno kuro. m. 1 župnik je zelo trpel za boečina-hrbtu. Svetovali so mu, naj se Kaluži takega kamnitega »zdravnika«, jter ni verjel v take »vraže« tudi ni šel I kamnu. Nazadnje pa so ga kmetje Pregovorili in zlezel je bolj iz rado-ednosti skozi odprtino in se vrnil ^drav domov. . ^dmvilen kamen pa smo imeli in ga '"jamo tudi mi na Krasu. To je ti-^a skala pod Tabrom, med Colom in Pnom, kjer so pred kratkim preure-1 spomenik padlim. Skala se mogoč-: av»8a iz travnate gmajne in gotovo n-tearsikdo opazil v njej špranjo nenadne veUkosti. Sp Pogovoru z Albino Ban od Banov n™ «vedela, da so tudi naši ljudje »f aoljali tak način zdravljenja. J; bila še čisto manjhna, je nje-go j f . bolehala za rahitisom. Do’-zdra 'i ^ežate. zalegla pa niso ne V a ae mar»j zdravnikovi nasveti, dani U se ie mati posvetovala s teki gL01 “Puškim župnikom Zinkom, mju- 8a vsi spominjajo kot izredno o-zaskrhvga in »»Slednega človeka, in je mi h* ,m materi svetoval naj pospre-ca triurko ***1 Tabor in naj gre bolni-tem „rat skozi špranjo ter naj se ob ti v,, *»o priporoči Materi Božji. Mate tedi storila in hčerka je ozdra- vela. Iz njenega pripovedovanja je bilo razumeti, da je tudi sama prepričana v čudežno moč tistega kamna. Narodopisci in poznavalci razlagajo ta način zdravljenja na različne načine. Pri nas Slovencih razlagajo s transplantacijo, kot prenosom bolezni ali stanja (obsedenost po zlih duhovih) na drevo, kamen ali žival (skozi komat zopet na konja, od katerega naj bi boiezen prišla). Drugi pa se opirajo na teorijo, pri kateri ima vlačenje ali lezenje in hoja skozi »votlo« (okroglo) stvar pomen simboličnega ponovnega rojstva ali preporoda. Ta zdravilni obred in, čarovnija je v različnih oblikah znana skoraj pri vseh narodih. Že iz starih virov vemo, da so primitivna ljudstva obešala na vrata votel kamen, ki naj bi zabranil vstop vedomcu, mori in drugim demonom. Pri’etno Banov ko sem nekoč vprašala, če je kdaj slišala o votlem kamnu. Nekaj časa je ugibala nato je bliskovito rekla: »Zdaj razumem, čemu je služil tisti votel kamen pritrjen na hlevska vrata!« Iz tega primera je razvidno, da so verjeli v učinkovitost tega sredstva tako za človeka, kakor za žival. Razširjeno je bi’o mnenje, da »če krave he dajo dovolj mleka, jih nadleguje u-rok ali mora«. • Podoben magičen pomen je imel krog tudi pri plesu, ki je najstarejša človeška umetnost. Pomembni so bili krožni plesi, ki so odvračali zle sile. Eden izmed najstarejših plesov je tudi »mostna igra«, v kateri je bil bistveni dement prehod pod moštom. Plesali so v času svatb ali v začetku pomladi. To je imelo pomen prehoda iz enega stanja v drugo nekakšno ponovno rojstvo. V mitologiji, praznoverju, pa tudi v vsakdanjem življenju je čarobni krog igral izredno pomembno vlogo in še danes zanima etnologe, ki še niso pov sem spoznali simboličnega pomena >»teh starih vraž«. Odprtina v skali med Colom in Repnom. Tu je danes spomenik padlim Iz besede v prostor Saša Vuga in njegov »pravični roparski« vitez JANEZ POVŠE Pri listanju novih knjig nikakor ni mogoče obiti obširnega opusa v treh zajetnih zvezkih, ki jih v ponatisu — prvič je knjiga izšla pred šestimi leti — bralcu ponuja sodobni slovenski pisatelj Saša Vuga. In to toliko bolj, ker si je pisatelj za temo svoje obravnave izbral zanimivo poglavje slovenske zgodovine, vezane na skorajda legendarne in zato tudi ne do kraja pojasnjene in dokazane zgodbe o roparskem vitezu Erazmu Predjamskem. Več kot 900 strani premore ta zanimiva knjiga, ki se potaplja v stare čase na posebno duhovit način: ne zametuje zgodovinskih podatkov, istočasno pa se ne odreka povsem sodobnemu zornemu kotu, ki v slikanici starih dni odbira in razbira tista poglavja, tiste trenutke, tiste dogodke in predvsem tisti način in pogled na te iste dogodke, ki bi utegnili zanimati tudi sodobnega bralca. Radovednemu bralcu ni težko obnoviti nekaj skopih leksikografskih podatkov, ki navajajo kraj Predjamo 9 kilometrov oddaljeno od Postojne; v tem kraju je vrh previdne skale še danes mogoče videti grad — grad pa je iz 16. stoletja in ni listi pravi grad Erazma Predjamskega; za gradom, ki ga vidi avtomobilski popotnik usmerjen proti Ljubljani na svoji desni strani, so namreč ostanki pravega gradu, v katerem »je bil med obleganjem leta 1484 ubit roparski vitez Erazem Predjamski.« In 15. stoletje je tako silno zanimivo poglavje naše zgodovine, da je verjetno naravnost silovito inspiriralo tudi Sašo Vugo: trideset let pred nasilno smrtjo Erazma Predjamskega je v Beogradu ubit poslednji Celjan Ulrik, kar pomeni konec razmeroma samostojnega obdobja Slovencev v soočenju s Habsburžani, ki si po iztrebljenju Celjanov spet pridobijo absoluten primat nad slovenskimi pokrajinami. Toda habsburška vrnitev ni tako preprosta, nenadoma se pojavi še ena legenda tega stoletja, za naše narodno izročilo mnogo pomembnejša od Erazma: to je ogrski kralj Matija Korvin, ki v kar treh krvavih vojnah s cesarjem Friderikom 111. trga avstrijski kroni kos za kosom slovenskega ozemlja. Matija Korvin, up slovenskega človeka in verjetno zgodovinska podlaga za prav- ljico o Kralju Matjažu, ki bo odrešil našega človeka. Po tretji vojni pa Matija Korvin nenadoma umre in slovenskih upov je za dolgo konec. — To je tudi čas prvih intenzivnih turških vpadov, skratka ozemlje je na udaru treh gromozanskih vojaških sil in Erazem Predjamski se jasnovidno ali preračunljivo odloči za Matijo Korvina in prestopi na njegovo stran — odtod verjetno tudi legenda o »pravičnem roparskem« vitezu. In Saša Vuga se potopi v navedeni čas s prav posebno radoživostjo in veseljem: kot za šalo nam naslika nekaj desetin zanimivih likov iz mesa in krvi, postreže nam s celo vrsto plastičnih in presenetljivih podrobnosti, s katerimi se je ponašal ta oddaljeni čas; obogaten s podrobnim študijem mu ni tuje nič, kar je lahko zanimivo: od jezika in cele vrste besed, ki se stapljajo v slovenskem jezikovnem kotlu s pomočjo nemških in italijanskih izrazov in izrazoslovja, pa do rekonstrukcije dobe, navad, predmetov, oblek, prostorov, vseh mogočih podatkov, seže bogata, naravnost leksikografska priprava, ki mora navdušiti še tako zahtevnega bralca in kulturnega poznavalca. Njegova knjiga močno spominja na slike znanega, morda celo prvega naivnega slikarja. Pietra Breughela, kjer je od daleč videti smešno majhne, skupaj nagnetene ljudi kot kakšne palčke, ko pa pogledaš slike nekoliko od bliže, na njih mrgoli krutih prizorov: tam nekomu drobijo glavo, sekajo roko, kmetje popivajo, trdo delajo na polju, gospoda jih sodi, jih vodi v krvave bitke, kjer je več ranjenih in ubitih kot živih. Zdi se, kot da je Vugov »Erazem Predjamski« stalno menjavanje podobnih dveh zornih kotov: nekakšna idiličnost preveva človeka ob pogledu na daljnjo zgodovino, kjer so menda ljudje umirali in trpeli ampak to je že tako strašno daleč, ko pa se približamo tej oddaljeni postaji človeške zgodovine, butne ob nas eno samo nasilje, grobost in presenetljiva krutost življenja, za katero se pač vsak bori, kot ve in zna. Saša Vuga pa gre še dlje: ni mu do tega, da bi s poučnim in zatorej zoprno dvignjenim prstom opominjal sodobnega bralca, češ »zamisli se, neuki sodobnik, ki te preteklost sploh ne briga veča, »zamisli se, ker življenje je prekleto dragocena stvar, ki jo lahko tudi izgubiš, če ne boš pazljiva, ampak izkorišča priložnost in se poigra s svojimi simpatičnimi junaki do skrajne razigranosti ali pa se že kar njegovi junaki poigrajo z njim in seveda tudi z bralcem. Do takšne mere je namreč prisotna nemoralizatorska in osvobojena radovoljnost, da junaki izpred 500 let zaživijo pred nami docela svoje življenje, govorijo svoje stvari in si dajo opravka z vsemi tistimi pomembnostmi, ki jim vedno ne vemo razloga, za katerimi pa čutimo, da so pač važne za njih same. Prav gotovo primer, kako resnični in pravilni užitek nad pisateljsko snovjo to isto snov in like v njej aktivira do neznanske barvitosti in šarma: znotraj tako zasnovanega pisanja pa zgodovina niti ni več učiteljica ampak posoda, v kateri smo zakuhali in zavreli svojo fantazijo do konca. Pisatelju in zatorej likom v zgodbi za zgodovino in dolgočasne resnice več ne gre, nasprotno, v okviru tovrstne stare slike se bomo šli pestro in dinamično igro, da bo še bralec 20. stoletja debelo gledal in morda celo pomislil, da ga je čas za marsikaj prikrajšal, ko ga ni potisnil recimo v čas Erazma Predjamskega. Predvsem pa je enkraten pisateljev jezik, ki s svojo arhaičnostjo in odrezavostjo, izumiteljstvom pa tudi študiozno podkovanostjo, neugnanostjo in razposajenostjo pričara vse tisto, o čemer smo ravnokar govorili: soočenje sedanjega in takratnega časa in posebno povezavo med obema nivojema. Prav gotovo bralcu ne bo žal, če bo vzel knjigo v roke tudi zaradi ravnokar omenjene resnice. In morda predvsem zaradi enkratnega jezikovnega izraza knjiga zasluži poudarjeno omembo tudi ob svojem ponatisu. Naravnost krivično bi bilo, ko ne bi zatorej bralcu že na tem mestu postregli — za zaključek tukajšnje predstavitve — z odlomkom iz knjige, odlomkom, ki uvodoma pojasnjuje vse tri dele tega obsežnega opusa: »Erazem Predjamski ali vsa drzna in predrzna dejanja stotnika cesarjeve telesne straže, kralju Matiji vdanega prijatelja, branilca mej pred grdim Turkom, premetenega borilca in na moč vztrajnega jahača, bistrega, pa nič manj srčnega poveljnika iz prask okoli znamenitega gradu v duplji sredi skale leta 1483 in vse do prvih mesecev naslednjega, po ihti mnogih iz takratnih dob zaznamovanega kot cestni ropar, izdajalec, klativitez in tako naprej — kot jih prijazno pravi gospod Franc, poslednji iz rodu Predjamskih, v kletnih ječah mesta Kamnik«. TONE SVETINA Med nebom in peMom 198. ho nAvln. je vedel, da morata to noč zapustiti nevar-°§rorYi r°^e’ *ter b°do že jutri Italijani poslali sem psi y ?° y°iske, karabinjerji pa bodo prišli s slednimi at0 ie kljub nevarnosti sklenil priti do vode. »K rP^u gozda je odložil brata in rekel: derp? t r*°’ po v°do grem. Kaj boš napravil, če pa-* d ° je najslabša možnost...« -Pasti ne smeš, tudi ranjen ne smeš biti. Če se ti **,»*i. ie z obema konec. Pazi! In še enkrat — koko'sn^ )e za njim, ko je izginil v visoki travi. Glo-lajab Podai' kjer je bilo naselje, je utripalo nekaj luči, Čas vS*' lajajo le na vojake in tujce, bost. v k krata ni bilo, se mu je spremenil v več-Vedei ipe h 50 mu drevenele, spal bi in še spal, toda Ije, ga ’ da ne sme zaspati. Če zapre oči in zadrem-2grahii^ pr»meru, če se bratu kaj zgodi, lahko zjutraj Kak V spaniu... koljv tanka je nitka, na kateri visi življenje, in Kadar s,, lenia )e treba premagati, če hočeš obstati! s° biie v 16 pr®maknil, ga ni zabolela le rama, kjer glavi pa Se vez» pretrgane, temveč tudi vse telo, v zdaj je ° ®a rezale bolečine iz pretrgane brade. Šele pi se uj v°d°. O, če bi bila kje v bližini reka, Zvezri a s^rugi in pil, namakal roke in glavo... , renčani*i° J3*!® visoko in daleč. Noč je bila polna krikov nnr škržatov, skritih v travi, lajanja psov in nih ptic. Življenje, vsepovsod življenje... Kot zeleno valovanje je butalo vanj in mu na robu sivih smrtnih planjav, kjer se odpira praznina, vlilo voljo in upanje, da bo preživel. Uzrl je senco, ki je šla proti njemu. Ni bil privid, kot se je bal. Bil je Edvin. Vrnil se je s škafom vode in z dvema polnima čutaricama. V vasi so bili Italijani, je povedal, od samotne hiše na robu so odšli malo pred njim. Ljudje so prestrašeni. Nihče mu ni odprl. Rekli so mu, naj vzame vodo in gre. Zvedel je, da so Italijani šli v zahodno smer. Tako sta lahko sklepala, kje bodo imeli zasede. Ko se je Karlo napil vode, se mu je v izsušeno telo vrnila moč in se mu je okrepila vera, da se bosta izmuznila preganjalcem še pred zoro. Z ostankom vode mu je Edvin s telesa izmil strjeno kri. Karlo, ki je spet čutil, da lahko odloča, je bil hvaležen bratu, da je toliko tvegal zanj. Hodila sta vso noč. Bila je to prava blodnja v pentljah, skozi gozdni labirint. Na neki javki, že blizu meje, sta našla vse razbegle: družino Kovačevih, Trento in borce. Veseli, da ne manjka nihče razen izdajalca, ki je ušel, so odšli naprej. Ognili so se vsem zasedam na meji. Jutranji svit jih je zatekel v gozdovih osvobojenega ozemlja, sredi dopoldneva pa so se znašli v štabu Smelega. Karla je noč tako zdelala, da ga je Smeli komaj prepoznal. Bil je prsteno bled, na smrt utrujen in zaspan. Smeli ga je napojil z žganjem. Karlo si je toliko opomogel, da mu je poročal vsaj najvažnejše: da se obeta velika italijanska ofenziva. »No, ja,« je dejal Smeli. Potem je dodal: »Če bo res ofenziva, tudi mi ne bomo dolgo v vaseh, temveč kot vi tam na Primorskem samo v gozdu.« Prišel je zdravnik Peter, ki ga je Karlo že poznal, saj je pošiljal svoje težke ranjence čez mejo Petru v oskrbo. »Dobro so te zdelali, Karlo,« je dejal Peter, ko mu je odstranjeval obvezo in razkuževal rano. XVIII. Na Karlov predlog in nalog Smelega je Sulc pripeljal v bataljonski štab štiri Bečanove. Kristino in Marijo so razporedili v »dekliško«, Pavleta in Jožeta pa v štabno četo. Na osvobojenem ozemlju so imeli nekoliko več možnosti, da ostanejo živi kot v Brkinski četi, ki je bila od jutra do noči izpostavljena italijanskemu zasledovanju. Poveljstvo je začasno prevzel Gortan. Potem ko so razbili in požgali italijanski kamion z vojaki, ki so spremljali nakladanje oglja in lesa, in pobili enajst vojakov, se je znova začel pregon. Sulc je predal Bečanove, kakor mu je bilo naročeno, nato je zavil v vaško gostilno. Živčna napetost zadnjih mesecev ga je prizadela bolj, kot si je mislil. Pogosto se je prebujal iz hudih sanj in tlačila ga je mora. V napol budnem stanju so ga mučile prikazni, včasih tudi tistih, ki jim je vzel življenje v boju ali pa potem, ko so bili obsojeni. Sam pri sébi je sklenil, da likvidator ne bo več. Ni natanko vedel, zakaj ne, toda prepričan je bil, da je ta njegova odločitev pravilna. Italijani, ki jih je ubil v boju, so bili v njegovih morečih sanjah pohlevni, pojavljali so se od daleč kot medleče sence, toda od blizu ustreljeni obsojenci so v njegovi duši počeli zmedo, razkol in težave. Pa ne da bi se ujel v nerazrešljivo vprašanje, ali so bili v resnici krivi ali ne, kot so se nekateri drugi spraševali že pri enem samem ubitem človeku. Obiskovali so ga v sanjah, ne da bi jih klical. Osvojil je tudi 20. etapo kolesarske dirke po Franciji Laurent Fignon znova nezadržen Pred olimpijskimi igrami Najboljših dvigalcev ne bo Italijan Tonon je še zmeraj v nezavesti, vendar so upanja večja CRANS MONTANA (Švica) — Še ena izredno naporno gorska etapa in spet veliko zmagoslavje Laurenta Fi-gnona. 24-letni francoski as preseneča iz etape v etapo, je pravi in e-dini »gospodar« dirke, njegov bivši kapetan Hinault pa mu sploh ni dorasel. Marsikdo pravi, da je Hinault v krizi in delno je to tudi res, vendar velja tudi, da je Fignon ta čas praktično nepremagljiv in nekateri ga že primerjajo s slavnim Merck-xom. Po zmernem začetku se je 20. etapa razvnela na zadnji vzpetini, ki je kolesarje pripeljala v švicarski letovi- Italijan Carlo Tonon je še v nezavesti ščarski kraj Crans Montana na višini 1.670 m. Iz glavnine sta zbežala Francoz Jules in Nizozemec Lub-berding, katerima so se pridružili še trije kolesarji. Ko sta bežala še Španca Gorospe in Arroyo je Fignon o-dločil poseči v boj in je v nezadržnem ritmu vse do cilja strl odpor vseh tekmovalce^ katerim je zadal čedalje večje zaostanke. Bernardu Hinaultu, ki je bil na cilju deseti, je vsekakor uspelo odbiti napad svetovnega prvaka Američana Lemonda, ki je naskakoval njegovo drugo mesto. Danes bo na sporedu spet naporna preizkušnja, saj bodo v sicer ravninski etapi kolesarji prevozili kar 320 km in bodo predvidoma na kolesu celih 10 ur. Medtem je zdravstveno stanje Italijana Carla Tonona, ki je bil predvčerajšnjim žrtev padca, nespremenjeno. Nesrečni kolesar je še vedno v globoki nezavesti, vendar kaže, da ni prišlo do možganske poškodbe in zdravniki upajo, da mu bodo rešili življenje, čeprav je prognoza še strogo pridržana. Za sedaj ni predvideno, da bi Tonona operirali. VRSTNI RED 20. ETAPE 1. Fignon (Fr.) 4.09T6” s povprečno hitrostjo 33,819 km no uro; 2. Arroyo (Šp.) po 11”; 3. Wilches (Kol.) po-17”; 4. Jules (Fr.) 34”; 5. Gorospe (Šp.) 49”; 6. Munoz (Šp.) 1’07”; 7. Agudelo (Kol.) 1’00”; 8. Kelly (Ir.) 1T0”; 9. Simon (Fr.) 1T0”; 10. Hinault (Fr.) 1T7”; 11. Grezet (švi.) VIT’; 12. Lemond (ZDA) 1T7”; 13. Prieto (Šp.) 1T7”; 14. Breu (Švi.) 1’33”; 15. Criquelion (Bel.) 1’33”; 16. Millar (Ang.) 1'33"; 17. Jimenez (Kol.) 1’59”; 18. Flores (Kol.) 2'01”; 19. Anderson (Avs.) 2’06”; 20. Vichot (Fr.) 2T9”. SKUPNA LESTVICA 1. Fignon (Fr.) 96.04’36"; 2. Hinault (Fr.) po 9’56”; 3. Lemond (Z DA) 1109”; 4. Millar (VB) 11’49”; 5. Simon (Fr.) 16’55"; 6. Arroyo (šp.) 17’09”; 7. Kelly (Ir.) 17’31"; 8. Mu--noz (Šp.) 22T8”; 9. Criquelion (Bel.) 25T2”; 10. Ruttiman (švi.) 26’28”; 11. Anderson (Avs.) 27’52"; 12. Ace-vedo (Kol.) 29’05”; 13. Grezet (Švi.) 30’35”; 14. Caritoux (Fr.) 30’37"; 15. Jimenez (Kol.) 32’32”; 16. Veldschol-ten (Niz.) 37’41”; 17. Flores (Kol.) 39’52”; 18. Laurent (Fr.) 40'08”; 19. Agudelo (Kol.) 42'58”; 20. Loro (It.) 43’39”. Na predolimpijskem košarkarskem turnirju »Plavi« v finalu s Kanado Kanada — Jugoslavija 90:84 (51:46) JUGOSLAVIJA: D. Petrovič 18, A. Petrovič 2, Zorkic 6, Sunara 24, Hadžič, Knego 10, Vukičevič 12, Dalipa-gic 6, Mutapčič 6. KANADA: Kelsy 2, Bimms 19, Pa: squale 13, Killemann 2, Kazanovski 17, Triano 19, Wenington 4, Wil-tyear 14. Kljub porazu v zadnji tekmi proti Kanadi bo Jugoslavija igrala v finalu tega turnirja, kjer se bo še enkrat pomerila s Kanadčani. Jugoslovani so igrali brez Žižiča, Radovanoviča in Nakiča in trener Novosel je dal priložnost predvsem tistim igralcem, ki običajno večino tekme presedijo na klopi. Tako je tudi Dalipa-gič igral samo prvih pet minut, vendar so rezervni igralci plavih kljub temu zaigrali dobro in bi lahko tudi zmagali. Da se to ni zgodilo imata največ zaslug kanadska sodnika, ki sta sodila zelo pristransko, tako da sta domačinom dosodila v celi tekmi le 14 osebnih napak, Jugoslovanom pa 31, plavi so metali le 8 prostih metov, domačini pa kar 37. Avstralija — Italija 97:89 (42:51) AVSTRALIJA: Campbell 2, Keogh, Smith 22, Sengstock 23, M. Dalton 1, Carroll 12, Dalgliesh, Gaze 16, Davies 12, Morsen 2, B. Balton 7, Bomer. ITALIJA: Caglieris, Premier, Bo-namico, Gilardi 6, Magnifico 18, Bru-namonti 8, Villalta 20, Meneghin 4, Riva 12, Vecchiato 4, Marzorati 5, Sacchetti 12. Italija nadaljuje s svojimi neprepričljivimi nastopi. Premagala jo je tudi Avstralija, ki se je v drugem delu razigrala, potem ko so »azzurri« po prvem polčasu vodili z 9 točkami prednosti. Spet se je izkazal Magnifico, dobro pa sta igrala tokrat tudi Villalta in Riva. Ponoči sta bili na sporedu finalni tekmi za 1. in 3. mesto. V desetih dneh tekmovanj bodo dvigalci uteži v Los Angelesu spravili pod streho svoje res težko priborjene kolajne. Po rekordni udeležbi na svetovnem prvenstvu v Ljubljani l. 1982 (205 dvigalcev) so v Los Angelesu pričakovali kakih 260 do 270 športnikov, sedaj pa se predvideva, da bo na novo zgrajena dvorana »Albert Gersten Pavillon« z zmogljivostjo 4500 gledalcev verjetno samevala, saj bo tekmovanje manj kot poprečno. Kakovost pri dviganju uteži je v celoti pri državah, ki se 01 ne bodo udeležile. Leto 1983 je bilo za dviganje uteži izredno. V desetih kategorijah je bilo zabeleženih kar 66 novih svetovnih rekordov po zaslugi 24 različnih dvigalcev. Objavljene so bile lestvice prvih 10 v vsaki kategoriji tako v absolutnem merilu kot upoštevajoč Po enega dvigalca iz vsake države. Slednje vrednotenje je bližje olimpijski stvarnosti. Pregled teh seznamov daje dokaj žalostno sliko. Od 105 dvigalcev (na repu lestvic je nekaj izenačenih mest) bo v Los Angelesu odsotnih kar 68, samo v dveh primerih pa bi prisotni prišli do kolajne, čeprav samo bronaste. Sicer je tudi stanje odsotnih neizenačeno. SZ in Bolgarija držita sami skoraj vsa prva in druga mesta. Če se upošteva absolutno lestvico je razmerje moči naravnost strahovito v korist predvsem SZ, ki ima na lestvicah od skupnih 119 dvigalcev kar 68 imen pred Bolgarijo, ki je prisotna s 26 dvigalci. V lažjih kategorijah je slika še kar barvita, v težjih pa vse 'bolj rdeča. Pri kategoriji 110 kg je kar prvih 13 na svetu iz SZ! Neolimpijska leta so bila navadno revnejša pri doseganju rekordov, lanska pa je s 66 novimi znamkami tudi sama dosegla višek. Leto svetovnega prvenstva v Ljubljani je dalo 62 novih rekordov, olimpijsko 1980 pa 64. Rekorde vodijo od leta 1924 in od tedaj so jih zabeležili kar 1782. Romunski dvigalec Dragomir Cioro-slan, zaradi mnogih odsotnosti kandi dat za zlato v Los Angelesu, meni da gre napredek pripisati bolj intenzivnemu treningu in bolgarski meto- di priprave na tekmovanja, ki vsebuje dviganje uteži do skrajne meje neposredno pred nastopom. Madžarski trener Orocs pripisuje napredek boljši izbiri športnikov, ki prihajajo v vrste dvigalcev po jasnih znanstvenih pokazateljih o njihovi sposobnosti. Prilepin, trener iz SZ, postavlja rast rekordov v zvezo z velikim številom ljudi, ki se bovi z dviganjem uteži in z veliko tekmovalnostjo, ki je posledica masovne kakovosti. Pri novih rekordih je najbolj nenavadno, da sta v dveh kategorijah rekorda skupnega seštevka enaka. Za-harevič (SZ, kategorija 100 kg) je s 440 kg izenačil 10 kg težjo kategorijo. Rojak Klokov je celo v svoji kategoriji 110 kg rekord Zahareviča izenačil skoraj na koncu sezone. Edini ne evropski rekorder je bil lani Wu Shude (LR Kitajska) v kategoriji do 56 kg in to samo v potegu. Kitajca so Bolgari in Sovjeti kmalu izpodrinili, kitajski predstavnik pa bi moral v Los Angelesu z veliko lahkoto osvojiti zlato kolajno. Naravnost senzacionalna je prisotnost mladincev v samem vrhu svetovnega dviganja uteži. V tem prednjačijo Bolgari. Mladinski dvigalec Nono Terzijski (sedaj 20 let), Naim Sulejmanov (17 let), Štefan Topurov (20 let) in Aleksander Varbanov (20 let), so vsi na prvih mestih v svetovnih absolutnih lestvicah. Edini sovjetski mladinec, ki je bil lani prv* na svetu na absolutnih lestvicah je že omenjeni Aleksander Zaharevič. Bolgari in Sovjeti so na lanski dvi-galski borzi različno investirali svoje sile. Bolgari so se udeležili skoraj vseh mitingov, ki so veljali za svetovni pokal s skoraj popolno postavo. Sovjeti pa so na te turnirje pošiljali le posameznike. Bolgari so tako ? svetovnem pokalu osvojili že tretjo zaporedno zmago, svojo drugo pa ie osvojil Blago jev, Sovjeti pa so odnesli večino prvih mest na svetovnem prvenstvu v Moskvi. Velike razlike, ki obstajajo med vzhodnoevropsko elito in ostalimi državami so prispevale, da se na 01 pripuščajo dvigalci z najboljšimi rezultati, ki bi ob najboljši udeležb1 na 01 veljali kolajne v dveh do štirih (!) razredih lažjih kategorijah-BRUNO KRIŽMAN Po seji izvršnega odbora FISA Še novosti v svetu formule ena Poleg sklepa o izključitvi Tyrrelia in odvzemu licence Ickxu je izvršni odbor mednarodne zveze za avtomobilistični šport FISA v nadaljevanju svojega zasedanja sprejel še vrsto novosti, med katerimi je najpomembnejša ta, da napovedanega zmanjšanja zmogljivosti bencinskih rezervoarjev na bolidih formule ena ne bo. Kot znano bi moral januarja 1985 stopiti v veljavo predpis o omejitvi goriva na 195 litrov, včeraj pa so sklenili, da do decembra 1988 ostaja v veljavi meja 220 litrov, ki so jo u-vedli lani. Na sestanku FISA so tudi odobrili začasni koledar dirk formule ena za prihodnjo sezono. VN San Marina bo 5. maja, VN Avstrije 18. avgusta in VN Italije 8. septembra. Dogovorili so se tudi, da bodo 2. avgusta v Hockenheimu razpravljali o možnosti, da bi še zmanjšali moč motorjev formule ena. Kar zadeva formule dva so pri FISA sklenili, da v evropskem prvenstvu (12 dirk) ne bodo smeli uporabljati turbo motorjev, ki bodo imeli 3000 kubičnih centimetrov. Vincenzi k Ascoliju Ascoli je odkupil od Rome napadal ca Vincenzia (28 let) za okrog 900 milijonov lir. Med obema kluboma pa se nadaljujejo pogajanja za prihod k Ascoliju še branilca Oddija. Žreb za sodnike Na seji predsednikov italijanskih profesionalnih nogometnih klubov ^ so sklenili, da bo vsedržavna sodniška komisija C AN izbirala sodnike za prvenstvene tekme A in B lige na osnovi žreba. Doslej so sodnike izbirali na osnovi pomena tekme in njihovih sposobnosti. Polna mreža žog v Bazovici Na igrišču bazoviške Zarje je Triestina začela s pripravami na novo prvenstvo. Giacominijev recept že predvideva igro na zmanjšanem igrišču, tekme pa si ogleda veliko navijačev. Na sliki (od leve proti desni) Romano, Vailati, vratar Bistazzoni in De Falco pred z žogami polno mrežo Trener tržaškega ženskega košarkarskega prvoligaša o svoji ekipi » Upam, da bo Pollardova še z nami« Turcinovich : Košarkarsko prvenstvo se je že zdavnaj zaključilo in vse ekipe se pripravljajo na novo sezono. Med priprave sodijo tudi razna prijateljska srečanja in turnirji. Tak turnir je pred dnevi potekal v Trstu, nastopala pa je tudi ekipa Ginnastiche Triestine. Ekipa, ki nastopa v Al ligi, se. je lani uvrstila v play off in zasedla končno četrto mesto, kar je bil velik uspeh. Ekipo vodi tržaški trener Turcinovich, ki smo mu postavili nekaj vprašanj. Lanska uvrstitev v play off je bila za vašo ekipo lep uspeh. Kakšen cilj ste si postavili za prihodnjo sezono? -t- »Lanska uvrstitev je res bila velik uspeh, vendar jo bo težko ponoviti, čeprav bomo to skušali doseči z vsemi našimi močmi. Ekipa se v primerjavi z lansko sezono ni bistveno ojačila, saj je z izjemo prihoda nekaj mladih igralk ostala skoraj nespremenjena. Računamo na to, da se bodo naše košarkarice, ki so večinoma mlade, izboljšale in bolj zrelo igrale. Trenutno razpolagamo s tremi igralkami, ki sodijo med najboljše v Italiji in sicer Huezovo, Trampusevo in Colombanovo, ki naj bi spodbudno vplivale na ostale perspektivne mlade košarkašice kot so na primer Biasi, Tracannili, Bontem-pi, Monti, in druge. Zelo pomembna bo tudi vloga ameriške igralke Ta-nye Pollard, seveda če bo še igrala z našo ekipo.« Kakšen pomen pa ima v vaši ekipi prisotnost ameriške igralke? »Prisotnost Američanke je za ekipo izredno pomembna, saj lahko močno vpliva na kakovost ekipe. V začetku lanskega prvenstva je Pollardova dosegala le malo točk, bistveno pa je pripomogla k temu, da so ostala naša dekleta mnogo bolje i-grala. V drugem delu pa so storile napako, da so pustile Američanko naj igra praktično sama. Če bo zo- pet z nami in bo na tekmah bolj sodelovala z ekipo bomo lahko dosegli marsikaj. Pri najemanju ameriških tekmovalk pa je treba biti zelo previdni, saj večkrat sploh niso kvalitetne. Kot primer naj navedem, da so nam lahi ponudili dve ameriški igralki, obe društvi, ki sta ju kasneje najeli, pa sta nazadovali v nižjo ligo. Zato upam, da bo Pollardova tudi prihodnjo sezono odigrala v naši ekipi, saj bi bilo nesmiselno, da bi se odpovedali tako dobri košar-kašici.« Kdaj pa boste o tem dokončno odločali? »Končni sklep bo padel šele po zaključku olimpijskih iger, na katerih bo nastopala tudi Pollardova. Sporočila nam je že, da bi se želela vrniti v Trst. Žal se je na predolimpijskih pripravah poškodovala, njen trener pa nam je že zagotovil, da je operacijo odlično prestala, tako da verjetno ne bo nobenih težav za njen povratek v Trst.« Kakšne so po vašem mnenju razmere in možnosti ženske košarke v Trstu? »Tržaška ženska košarka je dobro razvita. Več igralk se je že udeležilo skupnih treningov na državnem nivoju, pa tudi tržaške ekipe so že dosegle vrsto odličnih rezultatov. Ginnastica Triestina je bila druga v državi, Libertas je med naraščajni-cami zmagal državno prvenstvo, u-spešno pa nastopa tudi ekipa iz Milj v kategoriji propaganda. V nekaj letih bo Trst lahko imel izredno močno ekipo. Moč te ekipe bo tudi v tem, da bodo košarkarice igrale v svojem mestu in v domačem ambiento, kjer bodo lahko največ pokazale. Potruditi se moramo, da ne bi igralke prehitro zapuščale košarke, saj menim, da je v ženski košarki idealna starost nad dvajset let.« Zanimiv košarkarski turnir v Gradežu V okviru košarkarskih prireditev, ki so bile letos v Gradežu, bo g ori' ška košarkarska zveza pod pokroviteljstvom dežele in nekega vsedržavnega športnega dnevnika od 26. d. 23. julija organizirala mednaro®11 mladinski četveroboj, ki se ga bo«0 udeležile državne reprezentance Italije, Jugoslavije, Zahodne NemčiJe in Sovjetske zveze. Ekipe se bodo P°" merile za pokal »Gastone Cenni«- Spored je naslednji: T ČETRTEK, 26. JULUA: 20.15 ZRN ' SZ; 22.00 Jugoslavija - Italija. PETEK, 27. JULUA: 20.15 Jug0' slavij a - SZ; 22.00 Italija - ZRN. SOBOTA, 28. JULUA: 20.15 Jug0-slavija - ZRN; 22.00 Italija - SZ. Na srečanju F-JK — Abruzzo Gregorijeva (Adria) četrta v kopju Prejšnji teden se je v Pordenonu vršil atletski dvoboj naraščajnic mro F—JK in Abruzzom. V reprezentan naše dežele je bila tudi članica 1 njerske Adrie Mirjam Gregori, ki J nastopila v metu kopja. Žal je oim poškodovana, tako da je dosegla njo povprečen met 33,62 m, kar J1 J prineslo četrto mesto. Na zadnjih tr ningih je metala tudi že šest metro dlje, kar je blizu deželnega rekoTO ^ ki ga je prav v Pordenonu posU^ Videmčanka Braida z nekaj več 41 m. f. Končalo se je tudi pokrajinsko P venstvo amaterjev. Adria je nastop z dvema atletoma. Vlasta Ruzzier ^ bila v metu kopja odlična, saj svoji kategoriji zmagala. Med m*,u mi pa je bil Flavio Milano v m diska drugi, na 5.000 m pa peti- _ Uradna tekmovanja bodo sedal ^ kaj časa prekinjena, na sporedu bo le športni teden pri Sv. kjer se bodo dan za dnem vrs športna tekmovanja za vse kaT n stopili tudi nekateri člani lanJe ga društva. Rekord na deski ^ Francoz Stephane Peyron Je. gel nov svetovni rekord v jed ^ na deski. Prepiul je razdaljo 5°° v 70 urah in 3 minutah. Razgovor z vodjem košarkarskega tečaja ZSŠDI Brumnon Premalo domačih trenerjev na tečaju Peter Brumen ,y torek so v Borovem športnem cen-•r1 oklenili košarkarski tečaj, ki ga jL• letos priredila košarkarska ko-g ls,.Ja Pri ZSŠDI. Letošnji tečaj, ki ",. te kot vse prejšnje, vodil sloven-1 košarkarski strokovnjak Peter rumen, je popolnoma uspel. Rekli celo, da je bil letos odziv večji v preteklih letih. Na tečaj se je Prijavilo 71 mladih košarkar-n- ’ k* so zelo redno obiskovali troie rvi^er tak.°- da jih je bilo stalno več I -, “5 prisotnih. Samo v nedeljo je n ? udeležba tečajnikov (predvsem jmlajših) nekoliko okrnjena. Tečaja L s® udeležili mladi košarkarji letni-uf 1969. 70, 71, 72, 73, 74 , 75 in 76, so vadili v treh skupinah. so kljub vročini potekali d ,n° ju prav vsi fantje so bili zelo Sn 1YP1 in prizadevni. Škoda je le, da dion' a razP°Iožljiva igrišča na sta-- »1.. maj« neustrezna za inten- ca Ti. *n učinkovitejšo vadbo take-od;nlCV,la bratcev. To pa je bilo tudi - °' kar je oviralo še boljši potek hih Ja\n'>ornanjkanje igrišč in ustrez-vadbenih prostorov pa nas bo ver-ba a Se ,naPrej pestilo, zato bo tre-00 Prihodnjega tečaja poiskati u- strezno rešitev tega problema. Na tečaju so posvečali največ pozornosti u-čenju individualne tehnike in pravilnemu izvajanju vseh posameznih elementov košarkarskih osnov. Zadnje tri dni pa so uvajali osnove taktike igre v napadu in pri obrambi mož moža. V popoldanskih urah je Brumen predaval prisotnim trenerjem. Vsebina predavanj je obsegala predvsem metodični postopek učenja košarkarskih osnov in organizacijo treningov ter dela z mladinskimi moštvi. Poleg tega pa so si prisotni trenerji ogledali tudi nekaj ameriških didaktičnih filmov. Poleg Brumna so bili na tečaju prisotni še naslednji trenerji : Stojan Hrvatič, Andrej Šik in Leo Koren (Breg), Andrej Pangos (Sokol), Fabrizio Korošec in Igor Canciani (Bor). Ob koncu tečaja smo Brumna vprašali za mnenje o tečaju samem in o prisotnih igralcih. »Zelo sem zadovoljen, da sem lahko spet delal v vaši sredini, ki mi je od vedno zelo pri srcu. Moram reči, da je tečaj potekal v najlepšem redu, da so vsi vaši fantje zelo delavni in da imajo res pravilen odnos do treninga. Edino, kar jim lahko o-čitam je to, da so pri izvajanju precej površni in da ne pazijo na podrobnosti. Zato je potrebno, da so trenerji v klubih zahtevnejši, natančnejši, da stalno opozarjajo na napake, da se ne naveličajo ponavljanja, opozarjanja in popravljanja...« »Kaj meniš o starejših igralcih (letnik 1969), ki si jih vodil na tečaju?« »Opaziti je, da obstajajo še vedno velike razlike med posamezniki, to je med tistimi, ki so več in redneje trenirali in med ostalimi. Pri igralcih, ki so bili vključeni v reprezentanco ZSŠDI je opazno, da so napredovali. Vsekakor pa imajo tudi ostali še velike možnosti napredovanja. Pri tem bi vas rad opozoril, da je generacija igralcev letnika 1970 po mojem mnenju bolj obetajoča glede na telesne sposobnosti in na višino posameznikov. Zato bodite pozorni na razvoj te skupine igralcev,« »Si zadovoljen z delom prisotnih trenerjev?« »Od kar obstaja košarkarski tečaj ZSŠDI, ponavljam, da tu sodeluje premajhno število domačih trenerjev, saj jih je bilo tudi letos samo šest. Vsekakor so bili prisotni zelo marljivi in natančni pri delu, tako da si zaslužijo pohvalo in zahvalo. S tem v zvezi bi še dodal, da je po mojem mnenju v zamejstvu potrebna neka osebnost, ki bi animirala okolje, privabila več ljudi v klube, vzbujala zanimanje do košarke in vzgajala mlade trenerske in igralske sile.« (Cancia) BALINANJE Drevi v Repnu nagrajevanje Drevi ob 20. uri bo v Repnu družabni večer ob priliki zaključka 4. zamejskega balinarskega prvenstva, ki ga prireja balinarska komisija ZSŠDI. Organizacija današnjega družabnega večera je bila zaupana balinarskim delavcem repenskega društva Kraški dom. Danes so v Repen vabljeni predvsem balinarji društev,- ki so sodelovali na letošnji izvedbi zamejskega prvenstva, a dobrodošli bodo tudi o-stali člani njihovih družin in seveda prijatelji. Po predhodnih prijavah vseh društev bo danes prisotno preko sto oseb in organizatorji bodo brez dvoma imeli polne roke dela. Ob tej priliki bodo s pokali nagradili prve tri četverke na komaj zaključenem prvenstvu, vsi ostali udeleženci pa bodo prejeli spominske kolajne. Z. S. drevi v sovodnjah 9beni zbor SD Sovodnje naši Patnembni vlogi telesne kul ku |,'s ,arn°sU ter še posebej o odhna -S . prvenstev v nogona izrodi te-> P0110^ je bil zboru č °° k*la razprava na sedniktku(PŠČi'?i 00 P° Poročili! Va n x’ t^Jruka in blagajnika ter iv„P?rtnem življenju v So\ volitev novega odbora. C obvestilo Jadra'ni klub Cupa žtveiuftpH*a-ne in Prijatelje, da je dru Prt Vs„, j * v Sesljanskem zalivu od in teč a innf11 ^ 9- d° 18- ure. članon ktvene L!ikom 80 ”a razpolago dru Jadrnice in jadralne deske. Domovi odbojkarji spet skupaj V ponedeljek so se spet zbrali Domovi odbojkarji, ki so svoje zadnje prvenstvo odigrali v sezoni 1973/74, tokrat pa so se v prijateljski tekmi pomerili z igralci Našega prapora. Posnetek je nastal pred desetimi leti. iz planinskega sveta Nenaklonjena Marmelada Kraljica Dolomitov Marmolada je prejšnjo nedeljo nadebudnim planincem SPDT pokazala svoje najgrše lice. Zvabila jih je v svoje območje in jih tik pod vrhom sprejela s snežno nevihto, strelo in gromom, da je šlo kar za nohte. Za tiste, ki so se povzpeli na vrh in tudi za ostale, je bil nedeljski vzpon na 3342 metrov visoko Punto Penio, resen trening za plezalne podvige po gorah Aoste prihodnji teden. Udeleženci vzpona na Marmolado so prišli pod njeno vznožje že v soboto popoldne in prespali na skupnem ležišču v koči Castiglioni. Vremenske napovedi sicer niso bile najbolj u-godne, a v nedeljo zjutraj vendarle ni kazalo tako hudo, ko se je skupina začela vzpenjati od jezera Pedala proti Pian dei Fiacconi. Na položno pot je posijalo jutranje sonce in pogled proti vrhu ni povzročal nobenih skrbi. Na Pian dei Fiacconi je skupina počakala na tiste, ki so zjutraj še malo podremuckali in se pripeljali z žičnico, in se nato podala na pot na strmo snežišče. Dva najmlajša: Gombač in Kafol pa sta jo ubrala kar po Palladini - Zeppijevi ledeni direktni smeri na vrh. Strnjena kolona se je počasi vzpenjala do vznožja precej strmega skalnatega pobočja, ki vodi na sedlo Marmolada. Tam je skupino zajela megla in vreme se je naglo pokvarilo. Nekje je treščilo, začelo je deževati in kaj kmalu tudi snežiti. Del skupine se je zato obrnil in sestopil, manjša skupina trinajstih pa je nadaljevala pot, najprej v spolzke skale, potem pa po zasneženem grebenu do koče Punta Penia, kamor se je vsa premočena, premražena in tudi prestrašena zatekla, saj je prav tedaj strela nedaleč stran na plezalni poti, u-bila tri planince iz Vicenze. O nesreči ni še nihče nič vedel in tiščali smo se v notranjosti koče, saj je zunaj besnel snežni vihar. Marsikdo si je potem postavljal vprašanje, ali je bilo preudarno nadaljevati pot. Nevihta nas je zajela malo pod vrhom, kjer si bil v stalni nevarnosti, bodisi da nadaljuješ pot, kot da sestopiš, zato se je vsak samostojno odločil. Po več kot enournem ždenju v koči se je nevihta le unesla in pripravili smo se za sestop. Zunaj je navrglo nekaj centimetrov novega snega, a smo brez težav dosegli sedlo in se spustili po skalah na spodnje snežišče. Tedaj se je zvedrilo, sonce nas je obsijalo in ogrelo, da smo bili takoj boljše volje. Pridružili smo se ostalim, ki so nas olajšano sprejeli na Pian dei Fiacconi. « Za nami so se na Punti Penia spet zbirali nevihtni oblaki in zakrivali masiv Marmolade, ki nam to pot ni pokazala svojih lepot, kot bi nas hotela spet zvabiti v svoje višave, da se nam razkrije v vsej veličini. Lojze Abram Jutri odhod planincev SPDT v Aosto Jutri zjutraj se bo skupina 44 planincev SPDT z avtobusom odpravila na »pustolovščino« v Aosto. Zbirališče je ob 5.30 na Trgu Oberdan, odhod avtobusa pa točno ob 6. uri. V torek pa so se udeleženci tabora »Aosta 84« sestali, da bi se dokončno zmenili vse nadrobnosti o »odpra- vi«. Naveze za Matterhom vodijo Ivo Kafol, Lucijan Milič in Lucijan Cer-gol, naveze za Monte Rosa pa Peter Suhadolc, Angelo Kermec, Jože Žumer iz Kopra in pa Igor Castellani. Pohod za »turiste« vodi Zvezdan Babič, organizatorji in vodje tabora »Aosta 84« pa so izletnikom priporočili, naj vzamejo s seboj čim manj »krame« ter da naj se v Aosti strogo držijo urnikov, ki jih je določil vodja izleta. Plezalski vodniček po Mangrtski dolini Naslovna stran plezalskega vodnička »Mangrtska dolina« Med slovenskimi alpinisti so vedno več v modi »žepni« plezalski vodnič-ki. To so v glavnem drobne knjižice, ki plezalsko obravnavajo določeno, v glavnem zemljepisno še precej omejeno alpinistično področje. Tak vodniček je tudi zadnji, ki je prav pred kratkim izšel v Ljubljani v založbi Planinske zveze Slovenije z naslovom »Mangrtska dolina« - Plezalski vodniček, spodaj pa piše še »V spomin Tamari Likar in Pavlu Podgorniku«. Besedilo je spisal Tine Mihelič, gradivo pa sta zbrala in uredila Peter Podgornik in Franci Savenc v sodelovanju z Romanom Benetom, Ginom Buscainijem, Rokom Kovačem in Igorjem škamperlejem. V vodničku, ki ima 60 strani, so poleg alpinistične zgodovine kraja opisane klasične in najvažnejše smeri te doline, ki se nahaja večinoma v Italiji. Dodali bi še, da je pobuda tiskanja vodničkov posameznih področij zelo hvalevredna, saj bo po le-teh segel marsikateri tuj in ne samo slovenski alpinist. Dva Tržačana na El Capitanu Pred kratkim sta se vrnila domov dva tržaška alpinista, 29 letni Maurizio Ferme glia in 22-letni Paolo Pezzolata, ki sta preplezala nekaj najtežjih smeri v mitični 1000 metrski gladki granitni steni El Capitana v dolini Yosemite v Kaliforniji. V to daljno deželo sta se odpravila tiho (torej brez sponsor jev, propagande ipd.), tam pa srečala trenutno najboljšega italijanskega plezalca, 27-letnega Franca Perioda iz Vicenze, skupaj pa so preplezali izredno težko smer »Dihedral Wall« in klasično »Nose«. Res lep uspeh tržaških alpinistov. Dušan Jelinčič (33.) v TRENING V BRACI dbeh pjU'u6,v Casi del Baron se tudi v naslednjih lajalo n ls:veno spremenilo in je torej močno spo-t0va ekio dogodke izpred štirih let, ko se je Bearzo-®bem j pa v Argentini predstavila brez skupne igre, rikla v Ar tlZičin? dokaj slabo pripravljenimi igralci, bij a in ger|rini je Bearzot imel zamenjave (Cabri- V BiinS1|a) ’ ^i jih v Španiji niti na papirju ni bilo. grala zadnn°S ^iresu ie državna reprezentanca odi-UePortiVo 1? ,tekmo Pred Mundialom z drugoligašem Citatom tall.an° in zmagala s tesnim 1:0. Z istim f^estu Brao-Se rle končala tudi tekma v portugalskem h' Riočneič1" Res je- da )e bila portugalska ekipa do-, bgoligod a °d Deportiva, saj je premočno zmagala avrstil v f° prvenstvo in se obenem nepričakovano Predser/^i P°kalnega tekmovanja. , portue-anl, no§ometne zveze Sordillo je po tekmi , an.e igr - skem izrazil zaskrbljenost zaradi prika-ri° tako ierai pPstaviI, da Italija ne bo šla daleč, če ^arkom ohin,a-rUdi. pr°ti Poljski. Te besede so s pou-aostriio polemikVSÌ ^abja^ki listi, kar je seveda še spanje nrnH™0 v Petih v avtomobilu, je bilo po-Panskega s„f,ugu. Prijetno in tudi zanimivo. Poleg eria je sedel Athos Mosti, na zadnjem sedežu pa sem se stiskal med Luzzijem in Delgadom. Vozili smo po ozki vijugasti cesti sredi borovcev in evkaliptov do reke Ria Minjo, kjer teče meja med Španijo in Portugalsko. Avtomobilski promet je bil na meji zelo gost, še več pa je bilo pešcev, ki so odhajali na nakupe na Portugalsko, kjer je živež dokaj cenejši. Skoraj uro dolgo, komaj premikajoč, smo se vozili preko mostu. Zdaj smo bili že na Portugalskem, kjer je gričev vedno manj, cesta pa teče raVno proti morju. V bližini Porta zavijemo v notranjost med kamenje in nizko grmičevje. Tu ni ne gozdov, ne orne zemlje, pač pa le revni pašniki za drobnico. Tudi vasice mimo katerih vozimo kažejo na- revščino prebivalcev Mesto Braga se nam predstavi kot dolga prašna vas in v marsičem spominja na mesteca ameriškega divjega Zahoda sredi puščav. Ob torkih je sejem, zato ne manjka živžava, po stojnicah in po tleh pa je razstavljeno najrazličnejše blago od kmečkega orodja in lončenega posodja do cenenega tekstila. Izdelava je tako skromna, da bi se naše gospodinje niti ne obrnile. Tudi v restavracijah je izbira bolj skromna, zadovoljiti se bo treba s tradicionalnim portugalskim krožnikom » bacaiao« s krompirjem in redko zakuhano polento. Ker smo zgodnji sta na voljo še dva raroga z majonezo. Tekma, ki so jo odigrali pod žarometi, nikogar ni navdušila, niti domačih navijačev, ki so sicer malo vajeni mednarodnega nogometa. Poskrbeti je seveda treba za intervjuje po tekmi in sestavke za jutranja poročila. Povratek v Vigo je dokaj manj zanimiv, saj je temna noč, iz oblakov pa nenehno prši. LA CORUNA Nekaj dni po obisku Santiaga, sem bil znova na poti v isto smer, vendar nekoliko dlje, to se pravi prav do Cabo Prior, kjer se končuje zaliv, ob katerem je mesto La Coruna. V pravi plohi potovanje ni bilo nič kaj prijetno, pa tudi s sopotnikoma Paolom Carbone-jem in Massimom Carbonijem nismo našli skupnega jezika vse do konca Mundiala. Oba sta bila novinca v radijskem poolu, vendar pa dokaj zaverovana v lastne profesionalne kvalitete, kot da bi že pospravila nelahki poklic posebnega dopisnika z veliko žlico. Precej časa smo se motali po središču mesta, preden smo odkrili hotel, v katerem je bila poljska reprezentanca. Sopotnika sta seveda govorila le italijansko in torej pričakovala, da jima bom za tolmača. Če ne bi imeli skupnega avtomobila in šoferja, bi se verjetno že po nekaj kilometrih razšli. Tako smo vsak po svoje iskali stikov s Poljaki, ki so nas na kratko odslovili, češ da se trener in igralci razgovarjajo s časnikarji izključno na tiskovnih konferencah. Sestanek s predstavniki mednarodnega tiska pa je bil napovedan za naslednji dan. Na vztrajno prošnjo, da bi radi posneli le nekaj izjav, mi je vodja tiskovnega urada reprezentance povedal, da bi se morda le lahko kaj naredilo, vendar bo treba intervju plačati. Za nasvet sem po telefonu vprašal Morettija, ki mi je zabičal, da je plačevanje intervjujev proti ustaljenemu pravilu. Rešil me je televizijski časnikar, ki sem mu pred dnevi napravil uslugo v Pontevedri, in mi pripeljal Bonieka, s katerim je bilo hitro opravljeno. Kolegoma se je seveda zafrknil nos, čeprav sem jima odstopil intervju. Toda užaljenost sta plačala na lastni koži, saj sta se naslednjega dne spet vrnila v La Conino. Okrog hotela se je vrtelo na desetine družin: v restavraciji so namreč imeli kosilo prvoobhajanci, poljski nogometaši so se pomešali med otroke in se z njimi fotografirali v veselje otrok, še bolj pa botrov. Noročnlno Mesečno 10.000 lir - celoletna 120.000 lir. - V SFRJ številka 20.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 180.00. letno 1.800 00 din. za organizacije in podjetja mesečno 250.00, letno 2.500.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101-603-45361 ADIT DZS 61000 Ljubljana Kardelieva 8/11. nad - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. vis 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Moli oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20'-' IVA 18 ; Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julnske krajine se noro čaio pn oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Monlecchi 6 tel 775 275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI primorski M dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja m tiska I zn Trst član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG 20. julija 1984 Strahotna morija v restavraciji McDonald v San Ysidru pri San Diegu v Kaliforniji Neuravnovešenec pobil 21 in ranil 12 ljudi SAN DIEGO (ZDA) — V kraju Sati Vsidro v Kaliforniji nedaleč od mehiške meje je predvčerajšnjim prišlo do najhujše morije, kar jih je v zgodovini Združenih držav zakrivil en sam človek. Pokončanih je bilo 21 ljudi, težje ali lažje ranjenih pa je bilo 12, od katerih se nekateri še borijo s smrtjo. Tragedija sc je pripetila v eni izmed restavracij znane verige McDonald med 16. in 17. uro po krajevnem času. V restavracijo je vstopil 41-letni James Huberty, doma iz bližnjega San Diega. Bil je oborožen z lovsko in avtomatsko puško ter s pištolo. Kakor hitro je vstopil, je sprožil nekaj strelov v ogledalo za blagajno in zavpil: »Ubil sem že tisoč ljudi in jih bom še tisoč!« Nato je začel streljati vsevprek po jedilnici, v kateri je bilo precejšnje število gostov. Med smrtnimi žrtvami je tudi 4-letna deklica, medtem ko je bila druga istih let hudo ranjena. Neka priča je povedala, da je neuravnovešenec hodil med ranjenci ter enega za drugim ubil. Mnogi so se rešili s tem, da so se vrgli na u-lico, potem ko so razbili stekla izložbe. James Huberty pa je streljal tudi za njimi ter tako ubil dva fanta, ki sta se peljala mimo na kolesih. Restavracijo je kmalu obkrožila policija. Poklicali so tudi Hubertyjevo ženo, a zaman. Po približno enournem divjanju je neuravnovešenca smrtno zadela krogla, ki jo je sprožil izbran strelec policije z bližnje strehe. Kot uvodoma rečeno, gre za najhujšo morijo, kar jih je v ameriški zgodovini zakrivil en človek. To tragično prvenstvo je do predvčerajšnjim pripadalo ncuravnovešencu, ki je leta 1966 pobil 16 ljudi na univerzi v Texasu. Morilec James Huberty je bil star 41 let (Telefoto AP) Mrtveca na pločniku pred restavracijo V Italiji premalo športnih naprav RIM — V vsej Italiji je danes komaj 45.494 raznih športnih naprav, od največjih od najmanjših, od nogometnih stadionov in kolesarskih dirkališč do teniških igrišč in stez za balinanje, ki so' v omenjenem številu tue I vštete. To se pravi, da ustvarjajo te naprave le deseti del vsega, s čimer bi že v današnjih razmerah bilo treba razpolagati: če pa računamo naravni prirastek in dejstvo, da se o problemu samo govori, nič pa ne ukrene, potem ugotovimo, da je stanje na športno - rekreacijskem področju zares dramatično. Najhuje pa je, da vpričo splošne gospodarske in finančne krize pristojne oblasti niso pripravljene izpeljati vsedržavnega načrta o izpopolnitvi potrebnih infrastruktur, pa četudi strokovnjaki, šolniki, starši in sociologi za- trjujejo, da bi se strošek izdatno obrestoval tudi v pogledu socialne varnosti in zdravja vSakega posameznika. « Položaj je danes tak, da niti tistihle nekaj ur sicer po zakonu obvezne telovadbe ni mogoče povsod in vselej izpeljati. Temu dodajmo, da ima srednješolec poprečno na voljo le en kvadratni meter za razgibavanje. In še: v Italiji najdemo en plavalni bazen na vsakih 60.000 prebivalcev proti 15.000 prebivalcem v Franciji in Zvezni republiki Nemčiji ter 1340 prebivalcem v Združenih državah Amerike. Te podatke vsebuje knjiga »II finanziamento degli impianti sportivi«, ki so jo napisali Tonino De Juliis, Lello Pagnozzi in Enzo Vittorioso in kateri je uvod sestavil predsednik CONI Franco Carraro. »Sojuz T-12« se je uspešno priključil »Saljutu 7« v- Sest Sovjetov v vesolju MOSKVA — Sovjetska tiskovna a-gencija TASS je včeraj objavila, da se je vesoljska ladjica »Sojuz T-12« uspešno priključila ob 23.17 po ■moskovskem času, t.j. ob 21.17 po našem, vesoljskemu laboratoriju »Saljut 7«, ki kroži okrog Zemlje od 19. aprila 1982. Z vesoljsko ladjico so se na »Saljut 7« pripeljali trije kozmonavti, in sicer Svetlana Savitskaja, Vladimir Dzani-bekov ter Igor Volk, in se pridružili Leonidu Kizimu, Vladimiru Soloviko-vu ter Olegu Atkovu, ki so v vesoljskem laboratoriju od 9. februarja letos. Sovjetska agencija je pristavila, da se vseh šest kozmonavtov dobro P°" čuti in da vse naprave na krovu redno delujejo. Kozmonavti bodo P° istem viru nadaljevali eksperimente »zdravniško-biološkega, astrofizikovega in drugega značaja«. Agencija TASS pa ničesar ne pove o tem, vda] se bodo kozmonavti vrnili na Zemlja- Nov jedrski ledolomilec MOSKVA — Iz leningrajske ladje delnice bo prihodnje leto izplul četrti sovjetski ledolomilec na jedrski po gon. Kakor sporoča tiskovna agencija TASS, bo ledolomilec, poimenovan »Rosija«, imel 25.000 ton, poganjali pa ga bodo motorji od 75.000 KM. Jedrski reaktor so pravkar začeli vgrajevati. Omenjena agencija pripominja, da bo novi ledolomilec zaplul na Arktično morje leto dni prej, kot je bilo v načrtu. Njegove značilnosti v bistvu ustrezajo značilnostim drugih treh jedrskih ledolomilcev, ki so: »Lenin« (Splavljen že leta 1959), »Leonid Brežnjev« in »Sibir«. Hollis: vohun ali ne? LONDON — Znani zasledovalec vohunov Arthur Martin, ki je razkril dejavnost Donalda McLeana, Kima Phil-byja in Anthonyja Blunta v korist Sovjetske zveze, je te dni izjavil, da je preiskava o delu bivšega glavnega direktorja britanske protivohunske službe MI5 bila prezgodaj arhivirana. Sir Rogers Hollis, ki je vodi tajno službo od leta 1956 do leta 1965, je bil, kot znano, osumljen vohunstva za Sovjetsko zvezo, niso pa mogli zbrati zadostnih dokazov. Ne samo, celo predsednica vlade Margaret Thatcher je leta 1981 v parlamentu naglasila, da je Hollis povsem nedolžen. Martin meni, da je prekinitev preiskave okrog Holli-sovih »manevrov« hudo slabo vplivala na dejavnost britanske tajne službe v desetletju 1970-1980 in da so učinki tega še danes vidni. Martin je vselej poudarjal prodiranje sovjetske obveščevalne službe v britanski protivohun-ski apa »1 videti pa je, da ga najvišje oblasti bolj malo poslušajo. Smrt štirih alpinistov AOSTA — Predvčerajšnjim so se ubili v gorah štirje alpinisti. Mario Marone (54 let) iz Turina in Angelo Gaido (37) iz Frossasca v turinski pokrajini sta strmoglavila v globino med vzponom na Mont Blanc, kjer je nanju zgrmela gmota ledu. Bila sta v skupini kar 60 alpinistov, ki so se v nedeljo v dveh skupinah odpravili proti najvišjemu evropskemu vrhu. Prav tako na Mont Blancu, točneje na Aiguillu du Tour na francoski strani se je smrtno ponesrečil zaenkrat neistoveten zahodnonemški alpi nist, medtem ko je 42-letnemu Švicarju Paulu Alatiennu bil usoden spust z vrha Lenz Spitze na Cervinu. Pumi klali drobnico FOGGIA — V okolici krajev Alberona in Roseto Val' fortore ob vznožju Apeninov se že mesec dni vrstijo skrivnostni napadi na ovce, jagnjeta, teleta in prašiče, ki P®" ginejo zaradi ugriza v grlo. Strokovnjak prirodoslovnih ved in vodja Narodnega parka v Abrucih, prof. Giampaolo Pennacchioni, ki ga je občina Alberona pooblastila 23 raziskovanje pojava, je prišel do zaključka, da umorjenih živali niso napadli volkovi ali divji psi, temveč dve pumi. Po mnenju strokovnjaka sla pumi, samica z mladičem, prišli iz okolice mesta Bari, kjer so ju kmeti6 opazili že pred dobrim letom dni. Prof. Pennacchioni je ob svoji raziskavi zbral tudi pričevanja kmetov, ki so videli živali. Med temi je tu®1 družina kmetovalca Carla Falconeja iz kraja Rošem Valfortore. Člani te družine so namreč pred nekaj tedh1 videli, kako sta pumi preskočili dva metra visoko ograj6’ Oblasti skrbijo, da bi nevarni živali čimprej °je*e in zaprle. MIKI MUSTER: (32.) Trije hribolazci Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika Namesto štopanja sc zdaj vozijo z vlakofl1 Kam najrajši potujejo mladi med počitnicami RIM — Poletje je čas počitnic, za mnoge čas prijetnega oddiha za drU0e pa priložnost, da obiščejo nove kraje in spoznajo nove ljudi. Med ternx.gL prav gotovo največ mladih, ki ne ljubijo prevelikega lenarjenja po in se raje odločajo za vandranje po Evropi in po svetu. Seveda je za in}a:e-občuten predvsem ekonomski pfoblem, zato se odločajo za kar najbolj c nene oblike popotovanja. Na podlagi poglobljene raziskave so ugotovili, da se danes mladi ved :e v manjši meri odločajo za potovanje s spalno vrečo in štopanjem. ^ potujejo z vlakom, seveda s posebnimi kartami, ki jih železnice izrecno da ja jo za mladino. Prespijo pa pri prijateljih, ki jim bodo kdaj drugič rg vrnili obisk, ali pa v študentskih domovih. Nekateri celo preuredijo1 st ,a tovornjake v kamperje, potujejo v večjih skupinah in si delijo stroške bencin in hrano. : Potovanje pa ni samo sebi cilj: mladi točno vedo, kam potovati in 26 V glavnem se njihovo zanimanje usmerja na tri področja: spoznavanje gačnih kultur in narodov; spoznavanje narave in okolja; študij in pok" izpopolnjevanje. ^ Mladih turistov bo od polovice julija do septembra približno tri 771 (to število so izračunali induktivno, na podlagi povečanega števila potnikov po železnici v zadnjih petnajstih letih, prenotacij pri raznih j. lovskih organizacijah in števila mladih, ki so potovali za velikonočne V° niče in ob priliki svetega leta). ^„e Tuji mladi turisti, ki bodo prišli v Italijo, bodo najraje izbrali obečja kraje (58 odst.), nekaj jih bo šlo v gore (15 odst.), vsi ostali pa v 6 .^j/i mesta in na podeželje. Največ bo predvidoma Francozov (35 odst.), Zah Nemcev (20 odst.), Britancev (18 odst.) in Američanov (10 odst.). Mladi Italijani pa si najraje izbirajo te cilje: ZDA (kdor pač to j*36 in zmore), Pariz, London, Dunaj, v poletnih mesecih pa seveda tudi Barcelono. Potujejo pa tudi v bolj oddaljene kraje, kot so Indija in P°'c