Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman volja: Za celo loto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt lota
4 gld., za on mosoo 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali veljil: Za celo loto 12 gld., za pel leta (i gld., za čotrt lota 3 gld., za on meseo 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezno štovilko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Somoniško ulico št. 2.
Naznanila (insorati) so sprejemajo in volja tristopna petit-vrsta: 8 kr., čo so tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., čo so,tiska trikrat. Pri vočkratnoin tiskanji se cena primerno zmanjša.
ltokopisi so no vračajo, nofrankovana pisma so no sprejemajo. Tredništvo jo v Seinoniškili ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzomši nedeljo in praznike, ob 1/aG. uri popoludne.
Štev. 40.
V Ljubljani, v soboto 19. februvarija 1887.
Leti lili: XV
državni zbor.
Z Dunaju, 18. februvarija.
Gospodska zbornica
imela je včeraj sejo, v kteri se je prečitalo vladno naznanilo, da se delegaciji 1. marca snidete k iz-vanredni seji v Budapeštu. »Slovencu" sera to že v torek telegrafoval, pa ne vem, kako je v dotični telegram prišla pomota, da se delegaciji pričnete 5. marca ? Ali se je vrinila pri telegraiičuem uradu, ali je prišla stavcu petinka v roke namesto edinke. ')
Jako važen predlog včerajšnje seje bil je predlog barona Re ver ter a, da naj se spremeni hranilnični regulativ. Vtemeljevajo svoj predlog, je Revertera opominjal na nepriličnosti in nevarnosti, ki jih dosedanji regulativ za vlagatelje in za hra-uilnično premoženje ima. Kazal je, kako so se nekdanja človekoljubna hraniluična društva v teku časa sprevrgla v zgolj društva sorodnikov, botrčkov, znancev in prijateljev, ker drug druzega sprejemajo v društvo, pa dostavljal bi bil tudi lahko to, kako so hranilnice postale zavodi političnih strank, ki njihovo premoženje obračajo za svojo strankarske namene.
Znano je, da se z enakim predlogom peča tudi zbornica poslancev, zato je upati, da bode reč dobro rešena. Za pretresauje tega predloga izvolila je gospodska zbornica posebno komisijo deveterih udov.
Razun tega predmeta bil je na dnevnem redu še zakon o zavarovanji delavcev proti nezgodam, ki je bil včeraj dovršen. Ker jo gospodska zbornica spremenila nektere sklepe zbornice poslancev, se bodo ta zakon v poslauiški zbornici še enkrat obravnaval.
Poslaniška zbornica
imela je danes sejo, v kteri je predsednik naznanil, da sta se poslanca Foregger in Bareuther poslanstvu odpovedala. Liberalni listi so šo danes poročali, da Foregger no odstopi; ali ako jo res, kar sem zadnjič posnel iz „Wr. Allg. Ztg.", Foregger pač ni mogel drugače ravnati, kakor mandat odlo-') Bila jo ros potinka v tolegramu.	Vrodn.
žiti. Tudi bo zanj jako težko poslanstvo sprejeti, ako bi ga mislili volilci vnovič voliti.
Nepovoljna odgovora.
Ministerski predsednik je po razdelitvi došlih vlog odgovarjal na interpelacijo grofa Boos-\Valdocka, ki jo vlado grajal in na odgovor klical, kako more trpeti, da je na nekem kolodvoru na česko-bavarski meji državna meja zazuaraovana z bavarskim in češkim grbom, ne pa z državnim orlom? Minister je odgovarjal, da jo bilo omenjeno znamenje že v prejšnjih stoletjih vsled državnih pogodb ob mejah med češko iu bavarsko deželo vpeljano, iu da ga zarad tega ne bode odpravil, kakor tirja Boos-Waldeck. Na drugo interpelacijo, v kteri se omenjeni poslanec huduje nad ministrom, ker ni toliko časa odgovoril na njegovo prvo interpolacijo, minister noče odgovarjati, pač pa odločno zavrača sumničenje, kakor da bi ravnal protipostavno, ker trpi omenjene mejnike med bavarsko in češko deželo. Med odgovorom, zlasti pa na koncu jo ministru donela glasna pohvala z desnico, Boos-Waldecku in tovarišem njegovim pa se jo tako pokadilo pod nos, da je stavil predlog, naj se v prihodnji seji prično razgovor o ministrovem odgovoru. Večina pa je mislila, da bi ne bilo prav, drazega časa tratiti z nepotrebnimi kvantami, ter je Boos-Waldeckov predlog zavrgla.
Za tem je finančni minister odgovarjal na Pol ako v o interpelacijo zastran davka na sladkor, ki je bil pa vprašatelju tako malo po volji, da je še on predlagal razgovor o ministrovem odgovoru. So ve, da je imel tudi ta predlog enako osodo, kakor proj predlog Boos-Waldeckov.
Potrjene volitve.
Prva točka dnevnega reda so bile nektere volitve in so bili brez ugovora potrjeni poslanci Pscheideu, grof Alberti in dr. Ferjaučič.
Dalmatinske volitve.
Liberalna stranka se pri vsaki priliki spodtika nad dalmatinskimi volitvami; levičarji se no morejo potolažiti, da po zadnjih volitvah nobeden privrženec njihovo stranke ni več prišel v državni zbor. Zato pri vsaki priliki svojo nevoljo razodevajo nad dalma-
tinskimi poslanci samimi, ki bi jih kaj radi v žlici vodo vtopili. Danes je prišla v razgovor prošnja Špljetske sodnije, da bi smela pričeti sodnijsko preiskavo proti poslancu S u p u k u, ker je kot županov namestnik ob času zadnjih volitev nekemu Součku žugal, da ga bode zaprl, ako ne podpiše potrdila, da drugi dan odrine iz mesta. Souček je od državnega pravdništva zahteval, da naj Šupuka vsled tega za-toži, češ, da je zlorabil svojo oblast kot županov namestnik in silo delal Součku. Ali državni pravdnik ni našel nobene krivde in Šupuka ni hotel zatožiti; vsled tega je Souček sam vložil tožbo iu sodnija zdaj prosi, da bi se smela vršiti sodnijska razprava.
Ko se je reč obravnavala v kazenskem odseku, manjkalo je več desniškili poslancev; vsled tega je zmagal predlog levičarjev, da naj se privoli v sodnijsko preiskavo proti Šupuku. Državna zbornica se drži navade, da v take tožbe privoljuje, kadar gre za žaljen je časti, ali osebne napade, ker poslanec ne sme imeti pravice drugih žaliti in strahovati, ker ga poslanstvo varuje pred sodnijsko preiskavo. Vsled tega je državni zbor dozdaj še vselej vstregel do-tičnim sodnijskim zahtevam. In ako je nedavno to v dveh slučajih odbil, tega ni storil, kakor je stalo v nekem listu vsled premembe dosedanjih svojih načel, ampak ker sto bili dotični tožbi že zastarani. V tem slučaji pa ne gro za žaljenje časti; iz do-tičuih obravnav jo marveč razvidno, da se Šupuk ni pregrešil, da zarad tega tudi drž. pravdnik nobeno zatožbe ni vložil in da je začel Souček na svojo roko samo zavoljo tega Šupuka tožiti, da bi se nad njim nekako maščeval iu mu delal sitnosti. Vsled tega je manjšina odsekova predlagala, da naj so v sodnijsko preiskavo proti Supuku ne privoli. Večino odsekovo je zagovarjal levičar W e b e r, manjšino pa slovenski poslanec II r e n. Pred glasovan jem se je umaknilo mnogo poslancev iz dvorane, in ker predsednik ni zvončkal, da bi jih bil poklical k glasovanju, bil je s 112 glasovi proti 94 sprejet predlog večine, da se Šupuk prepušča sodni ji. Izmed deveterih dalmatinskih poslancev sta sedaj samo dva tukaj, iu izmed teh bil je pri glasovanji en sam navzoč. Zopet nov dokaz, kako malo se dalmatinski poslanci, ki so nekomu »Narodovemu" dopisniku vzor pravih poslancev, brigajo za svojo lastne zadeve! Ni mi treba ome-
Predpusten prizor.
(Kmečka hiša. Očo loži pri poči in puši tobak. Mati in hči prodoto. Na mizi gori luč. Ura kažo dosot.)
Oče: „No, ustavite že vondar kolovrate, ves ljubi dau ga ni miru in še na noč no odnehate! Ura gre že na ednajst. In ti Jelica, jutri pojdeš k pogrebu. Ranjki Potovec bil jo pameton fant. Škoda zanj! No pozabi povedati staremu, naj prido še ta teden k meni. Do Gabrija imaš dvo uri. Ob petih moraš že od doma. Zato le hitro k počitku! Mati, fi pa počakaj še malo, da so nekaj pomeniva!"
Hči: „Ne skrbite oče! Vse bom opravila. Lahko noč." (Odido.)
Mati: „Kaj pa imaš danes tako važnega povedati?"
Oče: „Somkaj sedi k peči iu poslušaj! Jaz mislim, da som so dovolj mučil na svetu. Ostarel som, moči me zapuščajo. Nič več nisem za delo, pa čemu bi se tudi trudil? Poštono som Vas pre-
živel, lepo premoženje spravil sera skupaj, in zdaj si želim počitka. Z gruntom ukvarja naj so kdo drugi; mi dva pojdeva tje v bajto, Jolico pa 01110-
•6 živa.
Mati (zdihovaje): „Kaj, Jolico oraožiti? Tako mlada je še in tako pridna! In to edino podporo v moji starosti hočeš mi vzeti?"
Oče: „Le nikar no tarnaj! Kdo ti jo neki hočo vzeti? Ravno zato, ker je pridna, jo bom omožil. In premlada praviš da jo. O malem Šmarnu jih bo 23 let imela; ali niso to najlepša leta? Iu si bila ti morda starejša, ko sem te vzel? Še dvajset jih nisi dopolnila; kaj si že vso pozabila? Da, šo letos, še ta predpust jo hočem omožiti".
Mati: „Šo ta predpust! — Kje imaš vondar ženina za njo? Potivčev Jurij, ki si ji ga bil žo zdavuej odmonil, jo umrl. On jo bil res moder fant, lepega zadržanja, hiša brez dolga in še dnarce jo iraol shranjene. Res, škoda zanj I Ali kjo si pa zdaj kakoga druzega staknil?"
Oče: „Painetna bodi I Saj ravno o tem hočom danes s teboj govoriti. Ve žensko imate povsod svoj
nos. Vse hiše na devet vasi okoli preobrnete s svojim jezikom, vsacega poznate od zunaj in znotraj in zato ravno to vprašani, če veš naši Jelici za kakega pripravnega ženina".
Mati: „A toraj jej nisi še nobenega odbral! Ali si pa žo Jolico samo kaj vprašal zato?"
Oče: „Kaj bom vprašal otroka?"
Mati: „Bilo bi vendar lo modro, nekoliko po-prašati dekleta. Prisiljeni zakoni, pravijo, da niso nikdar kaj prida. Prav nespametno je bilo, da si odgnal Jelico ravno zdaj spat, ko se o tem razgovar-java. Dekle ima pri tem vendar le prvo besedo."
Oče: „Prvo besodo imam jaz. Rad bi vedel, kdo jo tebe in mene kaj vprašal, ko sva se midva jemala? Moj oče in moj stric sta to šla snubit, sta naredila pisma, potem smo prišli po te in smo to pripeljali z balo vred na dom. Tako jo bilo. In se ti jo bilo treba zarad tega že kedaj pritoževati?"
Mati: »Toga ne rečem, pa povsod ni tako. Le poglej pri Streharju, kjer--"
Oče: „Bejži, bejži in pusti te čenče! Ojtegtfftts^,,, mi rajši na to, kar sem te vprašal, čo kaj ^cšl"
njati, da so levičarji z „dobro" - klici slavili svojo zmago.
Ko je bila ia razprava dovršena, nadaljevala se je obravnava o bolniških blagajnicah, ki bode potrebovala še nekoliko sej, preden bode dovršena. Prihodnja seja bo pustni ponedeljek, 21. t. m., potem boste pred delegacijami še dve seji, namreč 24. in 26. t. m. Zadnjega februvarija se poslanci odpeljejo v Budapešt k delegacijam, 10. marca pa bode zopet prva seja državnega zbora po dovršenih delegacijah.
liescria o Ciril-Metodovi dry/Jii.
m.
Beseda mila matere nase bodi nam ravno tako blaga in draga, kakor zemlja materna, na kteri jo naša zibol tekla.	Slomšek.
Državnih postav § 19 obeta vsem narodom avstrijskim povsod in v vsem enake pravice, v kolikor se to more doseči pri tako različnih narodih. S tem je tudi država obljubila, da vsakemu narodu preskrbi šole z domačim učnim jezikom. Toda obljubiti jo dosti, dati pa preveč, zato se je kratila do daues posameznim narodom ta pravica in manj številnim narodom, posebno slovanskim, vsiljeval se je tuj učni jezik, nam Slovencem edino zveličavna nemščina ali laščina.
Ker se toraj krati nekterim narodom narodna šola, zato zastopniki teh ljudstev vedno v naših zborih deželnih in državnih zahtevajo, da naj se jim spolni, kar jim je zagotovljeno po državnih zakonih. Pa kaj; poslanci obračajo, država obrne, in narodom se še naprej krati narodna šola. Ker toraj narodi pri državi ne dobijo svojih pravic, zato si skušajo sami ustanoviti narodne šole, zato ustauavljajo šolske družbe, kakor n. pr. Cehi svojo šolsko „Mutico". Tega iie storijo iz narodnega fanatizma, ampak iz žive potrebe, ker dobro vedo, da šola najbolje vspeva, ako učencem v izobraževanji uma in srca rabi materni jezik.
Ker smo tudi Slovenci izmed tistih narodov avstrijskih, pri kterih se le z vprašaji rešuje § 19 tudi v šoli in ker naši poslanci večidel zastonj govore in se poganjajo za narodno šolo v postavodajalnih zborih — zato je jasno ko beli dan, da treba tudi Slovencem šolske družbe, ki bo skrbela zato, da se slovenski mladini podajajo šolski nauki v slovenskem jeziku. In tak namen ima naša Ciril - Metodova družba, kakor veli § 2 družbinih pravil. Družbe namen je, vsestransko podpirati in pospeševati slovensko šolstvo na katoliško - narodni podlagi. Ker sem o katoliškem značaji naše družbe pisal v zadnjem članku, zato pojasnim toraj drugi del omenjenega pravila: Družbe namen je, vsestransko podpirati in pospeševati slovensko šolstvo na narodni podlagi.
Da Slovenci nimamo še narodnih šol, kakoršne nam zagotavlja državna postava, to je vsakemu znano. Mi nimamo nobenega vseučilišča, nobenih srednjih šol, v kterih bi bil v vseh razredih slovenski jezik učencem učni jezik. Pri ljudskih šolah se ve da država skoro ni mogla drugače, da jih vodi v narodovem jeziku, toda kjer le količkaj kaže, da bi bilo mogoče prodreti s tujim učnim jezikom, povsod ga takoj nvede v šole. To veljil posebno o Slovencih,
Mati: „1, naši Jelici ženina iskati ni lahka reč. Včasih sem že ugibala sama pri sebi — — Jekarjev Tine zdi se mi še najbolj pripraven. Res, da nima kaj prida premoženja, pa je pošten in ' varčen in kako mu gre delo spod rok!"
Oče: „To je vse res; pa s praznimi rokami ga ne maram k hiši, ne Jekarjevega Tiueta, ne nobenega takega. Saj vendar veš, koliko ima naša dote izgovorjene. In če pride kak berač kar čez noč do bogastva, postane ti prevzeten, da naju niti ne pogleda ne. S tem že ni nič."
Mati: „Kaj pa Vrbetov Lovrenc? Ta ima denar."
Oče: „Vrbetov Lovrenc! — Oče njegov, ko se je ženil, ni imel toliko, kolikor je za nohtom črnega. Zdaj si je pa res že lepega mačka skupaj spravil. Kako, ne vem. Kupčije nima nobene, podedoval tudi ni nič; pravijo, da mu je Prelesnik bankovce delal. To mu ne bo sreče prineslo. Iu sin Lovrenc je menda tako skop, da še samemu sebi ne privošči. Ta ni za našo Jelico, še stradala bi pri njem."
Mati: ^Mlakarjev Tone bi tudi rad oženil svo-ega Matevža".
ki so naseljeni na mejah slovenske zemlje in se neposredno družijo s tujci, kakor na Štajarskem, Koroškem, Primorskem, in po teh krajih deluje razna-rodovalni apparat prav po mašinsko in tako se vedno v tesneje prostore potiska slovenski jezik. In to se godi, odkar živi narod slovenski; res čuditi se nam je, da vendar še živimo.
„Kaj nam hočete dati — piše knezoškof Slomšek leta 1862 — in vam hočemo prodati svoj narod, svoj materni jezik in vso narodno blago? tako govorijo naši nemškutarji, svojega naroda zatajevalci, po nemški strani Nemcem, po ogerski strani ma-djaroni Madjarom, lahoni po laški strani pa Italijanom ... Ni se potem čuditi, da ubogo slovenščino od vseh krajev zaliva pokončevalna povodeuj ter našo slavo podvaluje in blati . . . Kdo je po-nemčil Gorotana visoke planine in doline zelene častite koroške dežele, v koji so svoje dni mogočni Gorotauski knezi gospodovali, kakor nam priča jezer let stari kamniti prestol na starodavni ravnini poleg Gospe svete ? Na grobu stare slave knezov prestol v zemljo leze na meji nemščine in na bližnjem homu častita stolica Gospil sveta že v Nemčiji medli; ali visoke gore Grebenca in Kačji vrh, Golovica in Svinja so v nebo kipeče priče, da so svoje dni Slovenci po njih košatih livadah svoje čede pasli in z njih višin v sosedno Tirolsko, Solnograško in A vstrijsko gledali in popevali gorske popevke, kjer sedaj ni slovenskega glasu več čuti. Bistrice po vseh krajih nemščine po slovensko rožljajo, se v Dravo, Muro in Murico odmevajo, pa po njih bregovih ni več Slovencev, ki bi razumeli, kaj jim velijo potoki in reke v starodavnih časih po slovensko krščene . . ." Zares otožna elegija na grobu umirajočega naroda slovenskega, ktero je v letu svoje smrti napisal iu jo sedaj nam ponavlja iz groba največi slovenski domoljub!
In kako je do tega prišlo? Med drugim so bile temu posebno v zadnjem stoletji krive nemške šole. „Le nemško! le nemško! — piše zato Slomšek dalje — naši nemškutarji na ves glas vpijejo, pa ne pomislijo, da je slovensko mladino po nemški šolati ravno toliko, kakor prazno slamo mlatiti; veliko ropotanje, malo pa čvrstega zrnja. Otroci se naučijo po nemško kleti; svoje rojaae za zijake imeti, se domačega blaga sramovati in se le s tujim bahati . . . Tako se šolajo pogosto naši otroci v narodnih šolah! Nemščina se na častitem mestu košati, slovenščina pa zanemarjena tako dolgo za vratmi čepi, da jo v kratkih letih čez prag sunejo in v smeti vržejo." Tako je bilo ob Slomšekovem času.
Morda pa mi nasprotuik poreče: takrat še ni bilo novih šolskih postav, ktere vsem zagotavljajo tudi v šolah enake pravice; zdaj imate Slovenci, kjer sami bivate, domače ljudske šole. Takemu odgovor: Postave so res nove, a razmere so ostale tudi po šolah stare. Mi Slovenci smo razkosani v več dežel, a mi se čutimo solidarne, otroke ene matere in nismo zadovoljni, če imamo Slovenci na Kranjskem domače ljudske šole, na Koroškem in Štajarskem in Primorskem pa se nam odtujujejo slovenska deca.
Da, vse je še pri starem, to nam potrjujejo tudi najnovejši dogodki. Najbolj značivno nam spri-čuje to dogodek, ki se je vršil v jezikovnem odseku državnega zbora 7. februvarija 1887. Poslanec Klun
Oče: „Ali onega dolgopetega Matevža misliš, ki tolikokrat pijan okoli hodi! Včeraj sem ga srečal v mlin grede, pijanega kot čep. Kaj meniš, da sem se jaz zato trudil, da bi mi ta potepin premoženje zapil? Stari bi se ga seveda rad znebil, saj mu je že precej po grlu pognal. Pa pri nas se ne bo ženil, naj le drugej srečo poskusi!"
Mati: „Morda bi ti bil Lukežov po volji."
Oče: „Lukežov France! — No, tega še nekaj obrajtajo. Toda, da ti naravnost povem — meni ni prav nič všeč, tako nekako potuhnjen in skrit je ta fant. Iu pa, si li že pozabila, kaj je imel s sosedovo Maro? Revše je sicer umrlo, ali kaj bodo ljudje rekli, če tega pripeljem v hišo."
Mati: „Kako pa Ovnovega Janeza sodiš:"
Oče (jezen): „Kaj? Ovnov Janez, ta oderuh, ki kmete odira in jim grunte prodaja. Ta, ki je lansko leto Stenarju zarad borih 50 gold. kobilo za-rubil. Ta naj bi bil moj zet? Dokler bo še moj mazinec gibal, ne!"
Mati: „Strašuo si izbirčen, tebi ni moč vstreči. Vsakega zavržoš. Zdaj pa že prav nobenega več ne vem, razun županovega Dolfeta.
namreč je izročil odboru celo kopo prošenj koroških Slovencev, ki zahtevajo katoliško, narodno in šestletno ljudsko šolo. Da vlada ne bo prijazna tem prošnjam, to smo vedeli, da bodo pa tudi naši zavezniki, konservativni Nemci in Poljaki, iz malo važnih vzrokov sami od sebe v koš vrgli te opravičene peticije, tega nismo pričakovali, to nas je iz-nenadilo in britko zadelo. Uboga ti slovenska zemlja! tudi zanaprej ti bodo še tujili mladino po tvojem obrobji.
Britko, pravim, nas je zadela ta novica, a po-trla nas ni. Sedaj vsaj vemo, da nimamo od nikogar pričakovati nobene pomoči, da je podpisana Slovencem narodna smrt, ako si sami ne pomagamo. In da hočemo sami si pomagati in mladino reševati odtujevanja, to priča naša družba Ciril-Metoda.
S tem je pa tudi sam po sebi spodbit ugovor: Družba Ciril-Metodova je agresivna, obrnjena proti vladi, miru v slovenskih deželah nevarna! Smeh me sili, če pomislim: Ciril-Metodova družba išče boja, je agresivna. Proti komu? Sloveuec bo napadal Nemca, ga bo skušal posloveniti? Bože moj, ta ugovor pač ne more biti resen! Biti mora le britka ironija mogočnih sosedov za nas uboge Slovence ! Slovenec agresiven, to je proti njegovemu značaju; Slovenec je plemenit iu mehak, kakor vosek, zato ne dela sosedu krivice, zato se tako hitro topi v tuji povodnji. Kje imajo najmanjši dokaz naši sosedje, da jim Slovenci v škodo hodimo? Ali morda v Ljubljani, kjer imajo Slovenci v rokah mestno oblast? Ali no pestujejo ravno Slovenci nemščino nekako skrupulozno - vestno po mestnih šolah? . . . Toraj agresivne namene družbi podtikati, kako smešno in prazno pa tudi hudobno, če mislijo tujci s tem od družbe odvrniti duhovščino, kaj naj, kakor pravijo, ohrani mir med narodnostmi? „Dajte nam, kar nam je Bog dal, pa ste nam vi vzeli in mirni bomo." Bodite pa sicer brez skrbi. Jagnje še nikdar ni volka v jagnje spremenilo pa tudi ne raztrgalo! Vendar vedite: Ako červičku stopate na glavo, natorno je, da se brani in če zlobni ptičar zgrabi ptiča-pevca, da bi ga oslepil in naučil tujih glasov, kdo naj zameri ptiču, da se izvija kruti pesti in skuša poleteti v domači log, kjer mu bratje po-pevajo pesmi, ktere so čuli od svojih očetov?
In tak namen ima naša Ciril-Metodova družba. Braniti hoče narod pred narodno smrtjo s tem, da skrbi, da se slovenska deca podučujejo v šolah na narodni podlagi!
Politični pregled.
V Ljubljani, 19. februvarija. MotraiMje dež®3e.
Nemško-narodni klub ali avstrijski prus-jani so šli tje, kjer poper raste! Kratko je bilo njihove politično življenje iu še to je bilo predolgo, kajti zanesli so surovost v Dunajsko zbornico, ktere poprej ondi niti po imenu niso poznali. Nad razvalinami tega kluba si pa njegov popolubrat, uemško-avstrijski klub, same radosti roke mane, češ: Ali si videl, kako daleč si prišel, ker si se v svoji preširnosti od nas ločil — bedak nespametni! Plener in tovariši bi najraje kar nemški valček pričeli iz same radosti,
Oče: „Ce druzega ne veš, rajši molči! Ta go-spodski Dolfe, ki je 8 let po šolah hlače trgal in denar zapravljal, naj bo, kjer hoče. Naša hiša je kmečka iu kmečka bo ostala! To ti povem, zarad njega ne dajaj dekletu potuhe! Ce se bo pa ta škric še kedaj okrog naših voglov plazil, — kakor sem star — s polenom ga bom nagnal."
Mati: „Ce je taka, pa Jelici sam izbiraj ženina! Ali naj pa tako ostane!"
Oče: „Ej, z ženskami res ni nič resnega govoriti! Boljše, da tako ostane."
Hči (ki je med tem pred vratmi poslušala, stopi urno v hišo in se oklene materi okoli vratu): „Naj le tako ostane, saj se mi nič ne mudi, kaj ne, oče, dragi oče?"
Oče: „Spat se mi spravite, spat!"
Mati in hči (odhajajo): „Le tako naj ostane! Lahko noč!"
Oče (mrmraje): »Otročarije, same otročarije!"
—ič.
da se bodo razvaline prusjanskega kluba hote ali ne hote morale podati pod vrhovno vodstvo avstrijskega j nemškega kluba, če že drugače ne, vsaj kot podružnica. Kaj pa da te radosti očitno ne kažejo, pre-modri so Plener in tovariši. Saj se človek tudi v srcu lahko raduje, kakor lahko v žepu figo tišči, ker tega nihče ne vidi, kar je poglavitna reč! Weitlof ostal je menda dejanski voditelj podrtije, ki se je nekdaj nemško-narodni klub imenovala in se je ob židovskem klečetu razbil, in dr. Plener se menda po pravici nadja, da bo nekega dne Weitlof pritekel in prosil za nekaj podstrešja sebi in svojim zvestim, ki na razvalinah nekdanje slave premišljujejo minljivost vsega časnega. Plener ga bo sprejel, toda le s pogojem, da se mu popolnoma podvrže in njegove postave sprejme. Naj se le vpirajo, kakor in kolikor jim je drago, v Avstriji ne sedaj in ne v bodočnosti niti toliko ne bodo dosegli, kakor kak Robinzon na pustem neobljudenem otoku. Nemški narod je svoje liberalne polbogove že spoznal, ob enem pa tudi njihovo ničevuost ter se s studom od njih obrača. Naj se veter zasuče, kakor se hoče, novega ta brez-verna liberalna stranka v Avstriji ne bo nič več stvorila. Pač pa utegne še nekaj časa životariti, dokler popolnoma ne razpade. Kljubu temu se je bo pa treba varovati, kajti škode še vedno lahko prav veliko napravi.
V Dunajski gospodski zbornici sklenila je menda sreduja stranka, da se mora Pražakov odlok glede ravnopravnosti češčine z nemščino pri c. kr. sodnijah takoj odpraviti, ker je preveč nevaren za druge pokrajine v Avstriji. Srednja stranka si je gotovo že v duhu naslikala nas, mirne Slovence, kako se bomo nekega lepega dne, kedar se bo že sneg stopil ter uekoliko ogrelo, da nas ne bo zeblo, tudi mi razkoračili pred tem iu onem ter zahtevali, da se našim pretepavcem iu drugim obsojencem, ki prav nič nemški ne znajo, pa so se vkljubu temu na deželno nadsodnijo v nemški Gradec pritožili, da so dobili preveč kazni, dotični odlok daje v slovenščini na znanje. Osrednja stranka bi se zuabiti ne zmenila kdo vč kako za Cehe po češkem in Moravi, če bi se ne bala, da se bo s časoma zarad njih tudi Nemcem po Koroškem, Štajarskem in Kranjskem huda krivica godila s tem, ker bo slovenski Janez v slovenski potrjeni in morda še nekoliko poojstreui obsodbi c. kr. deželne nadsodnije v Gradcu zvedel, da bo toliko in toliko let iz Ljubljanskegu grada opazoval »domovino, mili kraj, kjer visoke so gore" in kjer je potolkel do smrti prijatelja in tovariša svojih mladostnih let, ker je bil šnopsa sit, da je skoraj iz njega gorel. Kakor rečeno, novica je jako čudna, če tudi ne verjetna; kajti prečudui patroni v gospodski zbornici imajo za Slovane in naše potrebe jako malo srca! Treba bo na vsak način počakati, da se uradno potrdi in pa, kaj bo presvitli cesar na to rekel.
Carinska pogodba z Ogri bliža se svoji konečni rešitvi. Jo pač že tudi čas, ker vleče se že, kakor morska kača skozi celo leto. Carina na petrolej je bila že dolgo časa vzrok, da se niso mogli sporazumeti, kako da naj bi se iz iuostraustva v avstro-ogersko monarhijo vpeljan petrolej obdačil in kako naj se potem tisti dac razdeli. Sedaj so se dotični gospodje vendar toliko sporazumeli, da se mislijo s pomočjo kompromisa konečno vendar-le poravnati. Vsaka polovica bo menda nekaj prijenjala in carinski tarifi med Avstrijo in Ogersko bodo kmalo sklenjeni. Da gre zdaj zdatuo hitreje, je vzrok to, ker dotičnim gospodom, ki imajo to reč v rokah, zarad bližajočega se časa. v kterem se bo sklenila državna pogodba med Avstrijo in Ogersko, že voda v grlo leti. Carinski tarifi so jako važen del omenjene državne pogodbe in bi se brez poprejšnje natančne določitve tarifov niti skleniti ne mogla, temveč bi se moral vpeljati kak provizorij, ki bi toliko časa državno pogodbo zastopal, dokler bi se carina med obema državama ne vredila. Carinski tarifi pridejo sedaj v roke carinski komisiji gospodske zbornice, kjer se bo nasvet poslanske zbornice, kolikor bo treba, predelal in se bodo tarifi sprejeji.
Že povsod dobro znani švigašvagovec baron Lienbaeher se je nedavno v jezikovnem odseku že zopet neumrljivo osmešil s svojim potezanjem za vpeljavo nemščine kot edino pravi državni jezik v Avstriji. Mož se je na vse kriplje trudil dokazati, da ima izmed vseh avstrijskih jezikov le nemščina pravico za državni jezik odmenjena biti, kar je že v obstoječem postavodajalstvu vtemeljeno. Prav iz tega postavodajalstva pa po Lienbacherjevih nazorih sledi, da je vsakdo izdajalec Avstrije, kdor si upa nad to opravičenostjo nemščine le količkaj dvomiti. Da, še več! Tak človek po Lienbacherjevih nazorih še celo cesarja razžali, ker je cesar vrhovni gospodar v državi, kteri tak kratkovidnež taji pravico, da ima nemščina v njej predpravico državnega jezika. Koliko je ta trditev pravoslovsko osnovana, ne moremo dokazati, ker nismo juristi, ali navadni človeški razum nam pravi, da prav nič, temveč da je bedarija brez primere. Lienbaeher je z njo le dokazal, da, če tudi se človek po nazorih nekterih plemoni-tažev še le pri baronu začenja, vendar ob enem bedaštvu ondi še ni meja! Kolikokrat se je že od nemške konservativne, kakor tudi od slovanske strani povdarjalo, da v Avstriji ni mogoče jednega jezika nad drugimi toliko povzdigniti, da bi ga postavno i za državni jezik proglasili, ker so v Avstriji vso ; narodnosti in njihovi jeziki popolnoma ravnopravni,
že vsaj na papirji na podlagi člana XIX. državnih temeljnih postav, če ue drugje. Vsak poštenjak to verjame, le baronu Lienbacherju in njegovim najnovejšim prijateljem, nemško-liberalcem to ne gre v glavo. Zakaj ne, zato, ker so se razvadili, da ne morejo nič več brez predpravic živeti. Nemščini v Avstriji že zdavnej po tihem vse priznava velike predpravice, ki jih memo druzih jezikov vživa po uradih, pri c. kr. armadi in po šolah. Naj bodo njeni svetniki s tem zadovoljni in naj ne pospešujejo narodnostnega prepira še na tak neumen način.
Tnanj« države.
Na Srbskem imajo že zopet krizo v kabinetu. Sedaj jo je vojni minister general Horvatovič provzročil, ker se je dostojanstvu vojnega ministra odpovedal. Povod tej odpovedi je ta, ker kralj ni hotel sprejeti načrta za preosnovo vojske, kakor ga je bil Horvatovič izdelal in kralju predložil. Namesto njega prevzel je vojno ministerstvo dosedanji komunikacijski minister, polkovnik T o p a 1 o v i č; Belo-grajski župan Bogočevič postal je pa mesto To-paloviča komunikacijski minister. Da kralj Horvato-vicevega nasveta ni sprejel, so menda največ vzrok divizijonarji, ki so ga kralju odsvetovali. Tudi v tem odsvetovanji vidijo nekteri spletke radikalne in liberalne stranke, kteriina je bil Horvatovič, kot rojen Avstrijec že zdavnej trn v peti, in ni vedela boljšega in bolj lahkega pota, da ga iz tako važnega mesta, kakor je vojno ministerstvo, brez posebnega truda spravi, kakor je bil ta. Med ministri je namreč navada, da če vladar temu ali onemu naroči o tej ali uni zadevi načrt izdelati in mu ga predložiti, ter minister to stori, vladar pa potem dotičnega načrta ne sprejme, minister v tem vgleda vladarjevo nezaupanje v njegovo bodoče poslovanje in to je vsauemu zadosti velik migljej, da vloži svojo prošnjo za odstop. Tako prošnjo potem vladar ali vsliši ali pa zavrže. Če se zgodi poslednje, je znamenje, da ima vladar še zaupanje v svojega ministra in da je bilo kaj druzega vzrok, da se je načrt zavrgel, n. pr. spletke itd. Srbski kralj je pa Horvatovičevo prošnjo vslišal, če prav so jo gole spletke provzročile. Skoraj da je to uekoliko znamnja, da se tudi kralj od Avstrije obrača, da bi spletek ne poznal in jih ne spregledal, je komaj misliti.
Ako bi hotel človek položaj na Balkanu po Črnogorskem političnem barometru soditi, prišel bi do jako nepovoljnih zaključkov, da se mora boj na omenjenem poluotoku poslednji čas tedaj pričeti, kedar bo začela gora zeleneti in med zelenjem pa kukavica peti. Izv Kotora došle novice že zopet potrjujejo, da se črna gora v eno mer oborožuje. čemu? Morda, da si ohrani mir? Smešno! Črnogorca ne bode nikdo napadal in naj bi tudi vsa Evropa v ognji stala. Tu mora pačv drug vzrok, nego varstvo miru, merodajen biti. črna gora je prej ko ne od kake strani dobila migljej, da se spomladi na Balkanu utegne kaj prigoditi, vsled česar bi se dal tudi za njo kak košček slovanskega sveta pridobiti, ki bi ji jako dobro došel. črna gora je naša soseda in ne svetovali bi ji ob vgodnem trenutku puške proti nam obračati, če tudi ima jako mogočnega strica na daljnem severu, na kterega se morda ediuo tudi zanaša. Utegne se ji tako prigoditi, kakor tistim bolgarskim častnikom, ki so se, po tujem vplivu uahujskani, svojemu pravoveljav-nemu knezu in gospodarju uprli, ga pregnali in pozneje sami bežali na Rusko, kjer se jim sedaj prav slabo godi in kruha stradajo. Ruski rubelj zapeljal jih je k nezvestobi in prav sedaj se jim tisti ruski rubelj take vtepa, da ga niti za vsakdanji živež nimajo. Kolikor je takih častnikov v Carigrad bežalo, oglasili so se že vsi pri ruskem poslaništvu za podporo, oziroma nagrado svoje vdanosti do Rusije. A ta jih sedaj noče nič več poznati, prav po pregovoru: »Zamorec je svojo dolžnost storil, zamorec zn;i odlaziti". Angležka, vidoč, da se Rusija izgnanim Bolgarom odteguje, jela jih je k sebi vabiti. Celo sijajen ples jim je v Carigradu napravila. Kaj bi bila bolje storila, ko bi jim bila namesto tega dala denar, da bi si bili ubogi zapeljanci kupili obleke in živeža. Ponosni so pa ti bolgarski častniki še vendar-le in pravijo, da bodo Salis-buryja tožili zarad razžaljenja časti, ker jih je obdolžil, da so zarad ruskega rublja kneza Aleksandra izdali.
Izvirni dopisi.
Iz Bistriškega okraja na Notranjskem. Redki so, gosp. vrednik, dopisi iz našega okraja v Vašem cenjenem listu, zatoraj se nadjam, da bote blagovoljno sprejeli moje današnje poročilo. Marsikaj Vam hočem poročati ter začeti s Pivko. Pivčan je tudi v dobrih letih siromak; in ker je Pivka letos sploh le malo živeža pridelala, ni čuda, da je začela že sedaj potreba in pomanjkanje na vrata trkati. Siro-maščina je tem veča, ker nimajo ljudje nobenega zaslužka. Včasih so marsikaj zaslužili z gojzda-renjem. Deloma iz svojih, deloma iz Snežniških gojzdov so posebno Knežani vozarili jelov, večidel pa bukov les na Bistriške žage; odkar je pa lesna
kupčija popolnoma propadla, so Pivčani tudi ob ta zaslužek. Šlo je tudi letos dokaj možkih v daljne gojzde tujih dežel, pa tudi tam bo zavoljo nenavadno hude zime zaslužek pičel.
Prebivalci Premske župnije so letos skupili lepe denarje za jabelka, ktere so Nemci še precej dobro plačevali ter jih polne vagone na Nemško odpeljali. Tudi vina se je po Crkinskih goricah dokaj pridelalo. Pa naša vina nič kaj ne slovijo ter se večidel po domačem okraju po jako nizki ceni — 4 do 5 gld. veder — prodajajo, dasiravno je »vremščina" muogo bolj zdrava in bolj okusna pijača, kakor ponarejena židovska tekočina, ktera se po notranjskih krčmah večidel toči. Naj bi izgled vrlih Premskih sadjerejcev posnemale druge vasi našega okraja, kjer je sadjereja še zelo zanemarjena; v lepo pomoč bi jim bili groši, ktere bi v jeseni za prodano sadje skupili. Pri vsem tem se pa tudi Premskim žup-ljanom trda godi; živež jim je skoraj popolnoma pošel, ker je bil letos poglaviten pridelek, krompir, po požrešnem črvu skoraj popolnoma vničen. Žalostno je, da morajo naši Premci že sedaj po pro-dajalnicah turšico kupovati. Že več let zaporedoma so bile tukaj slabe letine; vsled tega so se mnogi zelo zadolžili, ter se bodo težko iz dolgov izkopali, ako nam Bog vsaj letos dobre letine ne da. O dobrih sadnih letih pridelujejo Premci mnogo češpelj, ktere na razne načine v denar spravljajo ter si s tem stare rane celijo.
Ne morem zamolčati, kako hud vdarec je Bistričane in sploh Žagarje in lesne trgovce po celi Bistriški dolini zadel. Kupčija namreč z žagancami in posebno s tankimi bukovimi dilcami je popolnoma propadla — Bog ve, za koliko časa. Na Bistrici je menda 35, na Reki 15, skupaj kakih 50 žag, ktere se pri nas le »pile" imenujejo, in vse so sedaj zaprte. Noč in dan se je na teh »pilah" večidel bukov les pilil; brezštevila tanjkih, furnirjem podobnih deščic se je izvozilo v Reko in v Trst. Tu so se vkrcale na brodove ter v južno Italijo odpeljale. Tam so nareiali iz njih zabojčeke za limone in pomaranče, ktere so v tih kišticah po vsem svetu razprodajah. Sedaj je kupčija z diljcami vničena, in mnogo delavcev, najemnikov in več družin je brez kruha. Ti siromaki mnogo bolj občutijo propad lesne kupčije, kakor posestniki žag, kteri so večidel tudi mlinarji in kmetovalci. Škodo imajo tudi gojzdarji, vozniki in sploh siromaki, kteri so se na žagah z žaganjem in z odpadki pomagali. Med Žagarji je revščina velika; mnogo jih je šlo »s trebuhom za kruhom" v Reko, pa žalostni so se vrnili, ker tudi tam dela in zaslužka primanjkuje. Kaj je vzrok temu, da Lahi nočejo po nobeni ceni »tavolet" ?	(Konec prih.)
Iz Peč pri Moravčah, 15. februvarija. Danes je umrl v vasi Hudeje po dolgem bolehanji Peške občine župan, J a n ez B a rl i č (domače Hudobilnik), 68 let star. Mož ni hodil v nobeno šolo, pa si je kot samouk pridobil toliko izobraženosti, da je s pridom bral slovenske časnike in knjige, in da je v vsestransko zadovoljnost 26 let opravljal težaven in nehvaležen posel županstva. Bil je starosta med župani Kamniškega okraja. Kar je pa še več vredno, je to, da je bil dober in zvest kristijan, pošten in pravičen skozi in skozi in vselej zanesljiv narodnjak. Peški občani mu hočemo ohraniti hvaležen spomin. Naj v miru počiva!
Iz Trebnja, 18. februvarija. Morda bodo zani-mivale bralce »Slovenčeve" sledeče vrstice: Naša okolica je vsa v debelo sueženo odejo zavita. Mrzla burja je zrak tako ohladila, da je nastopil tak mraz, kakoršnega ljudje že deset let ne pomnijo. Naša mala reka Temenica je čez iu čez z debelo ledeno skorjo pokrita. Danes zjutraj (t. j. 18. febr.) ob 7. uri je gorkomer na iztočni strani kazal — 20° R. (Po Reaumirju je bilo dobrih dvajset gradov mraza, kar se že dolgo tutfaj ne pomni.)
Domače novice.
(Slovenski narodni poslanci) sklenili so predvčeranjem, da vlože pri budgetnem odseku resolucijo glede vpeljave slovenščine v ljudskih Šolah na Koroškem.
(Č. g. Seb. Elbert), mestni kaplan v Škofji Loki, dostal je 16. februvarija na Graškem vseučilišči rigoroz iz cerkvene zgodovine in cerkvenega prava.
(Vojaški kaplani) II. reda v rezervi so postali ČČ. gg. kaplani: Ivan Ambrož, Anton Mali, Ivan P a v 1 i č in Franc Šustaršič.
(Giedališčno pogorišče) ogledala si je včeraj komisija sostavljena iz zastopnikov deželne vlade, deželnega odbora in mestnega magistrata. Inženirji, ki so bili v komisiji, so se soglasno izrekli, da so gledišče ni vžgalo zarad tega, ker je železna kurtina doli padla in peč ali zid pretresla. Zid je še sedaj jako trden. Najbolj je po mestu razširjena misel, da je bil ogenj nalašč podtaknjen, ker se je v ložah najprvo pokazal. Vodja nemškega gledališča, gosp. Schulz, ima več nego 2000 gld. škode.
(300 goldinarjev) podaril je tukajšnji trgovec g. Miha Kastner Ljubljanskim gasilcem za neumorno delovanje pri obrambi njegove hiše pred požarom. Kaj pa ubogi vojaki? Ali za te od mraza premirajoče reveže nima nihče srca?
(Vstopnina) k „Slavčevi" maskeradi na pustno nedeljo zvečer v Ljubljanske čitalnice restavraciji znaša za ude „Slavčeveu po 30 kr. Za družine do treh oseb po SO kr. Nečlani plačajo vsak po 50 kr., če si vstopnice poprej preskrbe; po 60 kr. pa, ako si kupijo vstopnico še le zvečer pri bla-gajuici. Prodajale se bodo vstopnice v nedeljo od 10. do 12. ure dopoludne in od 3. do 5. ure popoludne v čitalniški restavraciji.
(Zadušil se je) nocoj v tukajšnji litograliji gg. Ivleina in Kovača hlapec, Joželvoderman iz Nad-gorice doma. Zapustil je mlado vdovo in troje otrok brez premoženja. Niti lastne hiše nimajo. Sinoči je ualožil preveč premoga v peč, kar ga je potem zadušilo.
Telegrami.
Dunaj, 19. febr. Budgetni odsek sprejel je včeraj v zaupni seji soglasno zahtevano kredite za črnovojsko in brambovce.
Budapešt, 19. febr. V poslaniški zbornici sprejel se je soglasno kredit v svoti polosmega milijona za črno vojsko, ko ga je bil bram-bovski minister sklicevaje se na utemeljevalno sporočilo prav toplo za sprejem priporočil. Zastopniki opozicije so rekli, da če ni drugače so za vsako žrtev pripravljeni. Minister Tisza je rekel, da je zbornica s tem činom pokazala ljubezen do domovine in političen takt. Vlada si bo kljubu temu prizadevala mir ohraniti, kredit so no zahteva no za mobilizacijo in no za vojne priprave, temuč ker previdnost tako veleva, da bomo vstani svojo lastno domovje braniti, če nam boj v deželo vržejo.
Sofija, 18. fobr. Oankov odide na Rusko. Tukajšnja okrožna sodnija obsodila je včeraj zopet tri vojaško gojence.
London, 19. febr. Dolenja zbornica je odobrila sporočilo o adresi. Mod debato jo rekel Fergusson, da če tudi se morajo Rusom velikansko žrtve za Bolgarsko priznavati, so vendar no smemo ozirati na ruske koristi, dokler bo Rusija bolgarske želje zanemarjala. Položaj je vedno še jako kritičen. S mi t h je povdarjal, da Angleška ni nikdar nameravala Avstrije v boj zaplesti. Zvečer se je komaj komaj šo preprečil napad z di-namitom na stanovanje sodnika Henna pri Hildysortu, kjer so bili trije višje uradniki povabljeni.
Washington, 19. febr. Kongres je sprejel postavo, po kteri sc bo Mormoncem mnogo-ženstvo prepovedalo.
Tuj« i.
17. februvarija.
Pri Mullču: Friderik Lottor, trgovec, iz Nemčije. — M. Horzfeld, trgovec, iz Laškega. — Kesslor, NVassinig, Sturm, Scliild, Fuchs, Fritz, Ehmann in Duldner, trgovci, i Dunaja. — Lodnor, trgovec, iz Prage. — Janez Miiller, trgovcc, iz Štajarskega. — Kopstein, trgovec, iz Siscka.
Vremensko sporočilo.
g čas S t a n j o	c g --Voter Vreme J2r^ s
nnn70vn.nin "»komo™ toplomera	o
opazovanja T mm p0 Co|liju	g g
[7. u. zjut.l 73!) 13 —1!) 4	si. ssvzli. jasno
18.2. u. pop. 7H7 01 — 7 8	si. svzli. jasno 0 00
9. u. zvec. 736 79 —13 4	gl. svzh.
DunajNka borza.
(Teiogralično poročilo.) 19. februvarija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 10$ davka)	77 (d 85
Sreberna ., 5 % „ 100,, (8 16% davka)	79 „ 85
avstr. zlata renta, davka prosti	109 „ 20
Papirna renta, davka prosta	96 „ 10
Akcije avstr.-ogerske banke	<50 „ —
Kreditne akeije	273 „ 10
London .'......128 „ 50
Srobro.......— „ —
Francoski napoleond......10 „ 13'/,
Ces. cekini.......6 „ 03
N-imške marke . .	62 „ 85
kr.
' K-'-.:-
Naznanilo.
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice,
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom v Ljubljani
znižala je obresti posojilom in dovoljuje od današnjega dne naprej nova posojila s sledečimi pogoji:
1.	posojila proti intabuliranemu dolžnemu ali zastavnemu pismu po Prvikrat računajo so tudi uradni stroški.
2.	posojila proti monjici po 51/9 "b, li ktorim so šo prištevajo uradni stroški kakor do sedaj.
Hranilne vloge sprojema po 4obrestujejo se polmesečno; koncem leta pa obresti kapitalizirajo.
Obrestovanje hranilnih vlog s 5% proti polletni odpovedi se z današnjim dnom ustavi in strankam, katero so imele to na ta način vloženo s tem do 1. marca t. 1. odpovedo.
Uradni dan je vsaki torek od i». do 12. ure. Prošnjo za posojila so pa sprejemajo vsaki dan v tednu v navadnih uradnih urah
Pisarna društva je na Marije Terezijo cesti hiš. št. 3 v Ljubljani.
Ljubljana dno 15. februvarija 1SS7.
(2)
Ravnateljstvo.
•j^EL^ekarja Picc oli-ja
v.Ljubljani.
no ozdravlja samo odraslo, marveč jo najboljšo sredstvo za glistavo otroke, in marsiktora mati, ki jo rabila to lečilo za svojo otroke in družino, nam spri"cje s hvaležnim sr-om, da ji jo to zdravilo obvarovalo otroke najnevarnejših bolezni, ki tolikokrat izhajajo edino iz glistavosti.
Izdelovatolj pošilja jo v zabojčkih po 12 sto-klonic za 1 gld. 3(5 kr. po poštnem povzetji. Poštnino trpč p. t. naročniki.
V steklenicah po 10 kr. samo v Plccoli-jcvi lekarni „pri angelju" na Dunajski cesti v Ljubljani. — V steklenicah po 15 kr. v Rizzioli-jevi lekarni v Novem mestu in v mnogih lekarnah na Štajarskem. Koroškem, v Primorji, Tirolih, Trstu, Istriji in Dalmaciji.	(o)
^■■■■■■H^SEgBIgSZfflmSSmSamDra
200000000000000cxxxx>c
Izvožno marčno pivo
■v Htelcleiiica.li	(9)
dobiva so v pivovarni Janeza Pcrlcsn. v Ljubljani v zabojih po 50 steklenic, steklenico z °/10 L.
„ 50 „	„ ., '/10 L.
occoooooocx>ococxxx5oooocxxx>ococ2
Umetne
h
ustavlja pO najnovejšem amerikanskem načinu brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije
zobozdravnik A. Paichel,
poleg llradeckega mostu, I. nadstropje.
Ravnokar na novo natisnjena:
„Dušna paša"
za kristjane, ki žele v duhu in resnici lloga moliti.
Spisal Fridorik Baraga, nekdanji kaplan v Metliki,
pozneje škof v severni Ameriki. (Z dovoljenjem visokočast. ljublj. knezoškofijstva.)
| je izšla v devetem natisu z jako raz-| ločljivimi črkami na ličnem papirju natisnjena, obseza 515 strani in veljil v usnje vezana 1 gld. 30 kr., v usnje vezana z zlato obrezo 1 gld. 70 kr.
Kako potrebna in koristna je ta molitvena knjiga, uam pričajo mnoge izdaje ; o dobroti pa nam jamči slavnoznanega pisatelja ime.
Ravno v tej zalogi jo izšla mnogostransko jako željena knjižica
Masne Itafarifiej,
to jo: Molitve pri sveti maši in druge vsakemu krlstijanu potrebno molitve.
(Z dovoljenjem visokočast. ljublj. knezoŠkofijstva.) Trinajsti natis. — Knjiga obsega 310 strani.
Veljtl v usnje vezana 50 kr., v usnje vezana z zlato obrezo 70 kr.
0bo;<3 knjige so naprodaj pri (i3)
Janezu Klemenzu,
) bnkvovezu,florijanske ulice nI. :iS, in £3, " Katoliški bukvami" v Ljubljani.,
Kuhinjsko in hišno orodje

Z* T
% O
es s
s ft*
o
O *»
N« u
C.
(t
prodaja po un.jnižjili ceiin.li
trgovec z železjem na Valvazorjovem trgu v hiši o. k. okrajnoga glavarstva.	(2)'
pod normalom

Posest Wertheimove blagajnice,
v kteri jo vsaka reč varna pred ognjem in tatovi, je dandanes vsaki premožni osebi neogibno potrebna. Nikdo naj so toraj iie boji malih neznatnih stroškov, za ktere si jo lahko omisli, in ki niso v nobeni primeri z nevarnostjo, v kteri jo premoženje, čo tisto ni v Wertlieimarici shranjeno. Zarad tega prav vljudno vsakega povabim, da naj si tako blagajnico omisli, kdor jo namreč potrebuje. Imam jih vedno v zalogi.
Zastop ees. kr. priviligirane tovarne za Wertkelmove klagajniee za Kranjsko ima
ii
v Ljubljani, na Starem trgu nasproti železnemu mostu. (3)