Poštnina plačana v gotovini 1
izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6 lelelon 72 oaz. - ureja uredniki odbor. — Odgovoru urednik MIlan Flerta. — izhaja vsakega iS. v mesecu. — Zlro računi številka SU1J-3-50. - Cene 0.50 din — Tiska tiskarna »Tonets TomSICa« v LJubljani
Leto IX. — St. 2 Domžale. 15. februarja 1970
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
Resolucija
o gospodarskem in družbenem razvoju ter politiki zbiranja In uporabe sreds ev za splošno potrošnfo občine Pomiale v letu 1970
I. Predvideni razvoj občine Domžale za leto 1970 izhaja iz:
— smernic predvidenega razvoja zveze in republike,
— gibanj gospodarstva in družbenih služb občine v letu 1969.
— predvidevanj delovnih organizacij,
— smernic in priporočil družbcno-poli-ličnih organizacij,
— sklepov in priporočil skupščine ter njenih samoupravnih teles v preteklem obdobju.
1. Gospodarstvo je v letu 1969 doseglo ugodno rast. Družbeni proizvod se je povečal za 22 °/o. Visoka stopnja porasta je značilna za vsa gospodarska področja družbenega sektorja, predvsem za industrijo. Izvoz se je povečal za 26 "/o, zaposlenost pa za 2 "/o. Povečani družbeni proizvod, predvsem pa življenjski stroški, so vplivali, da se je raven osebnih dohodkov dvignila za 21 »/t.
2. Pozitivni premiki so bili doseženi tudi na področju urbanističnega in prostorsUei::i načrtovanja, komunalnih dejavnosti in vodnega gospodarstva (urbanistični program, programska študija čiščenja in odvajanja odpadnih voda, gradnja moravske ceste, združitev vodovodnega in cestnega podjetja, načrt za regulacijo Kamniške Bistrice s pritoki, urcd.tcv križišča za dostop v Domžale).
3. Na področju družbenih služb se jc v letu 1969 nadaljevala pričeta sanacija šolstva po republiških merilih. Občani so izglasovali sprejeli samoprispevek, ki bo zagotovil del sredstev za izgradnjo šolske mreže, po sprejetem programu Zgrajeni sta bili dve novi otroško-varstvenj ustanovi (v MnegšiTln Prescrjah). ki sta omogočili, da se je v kvalitetnejše varstvo vključilo še 80 otrok.
4. Na področju narodne obrambe so bili doseženi vidni uspehi v skladu z novim zakonom o narodni obrambi in nadalj-nem razvijanju vseh oblik ljudskega odpora.
5. Proračunski dohodki so v preteklem letu porasli za 13"/». na kar so vplivali predvsem povečani prispevki od osebnega dohodka iz delovnega razmerja in obrtnih dejavnosti. Skupni dohodki občine so se delili na TIS in občinski proračun v razmerju 41,1 Vs :   58,9 °/o.
II. Ob doslednejšem upoštevanju ciljev reforme in izvajanju reformnih ukrepov, doseženem razvoju v letu 1969 in ostalih že naštetih izhodiščih, se predvideva naslednji razvoj po posameznih področjih:
1. Realni družbeni proizvod celotnega gospodarstva se bo povečal za 8 %>, pri tem
računamo, da bo rast v družbenem sektorju nekoliko hitrejša (!) "/») kot v zasebnem lektorju (6*/t).
Kljub predvidenim poslabšanim pogojem na zunanjih tr/.iščih. poslabšani konkurenčni sposobnosti izvoznikov in v glavnem nespremenjeni sistemski ureditvi na področju zunanje trgovine cenimo, da se bo izvoz na osnovi predvidevanj gospodarskih organizacij povečal za 23 "/«.
V letu 1970 se računa s 3 °/n porastom števila zaposlenih v družbenem sektorju (204 ljudi) in 5 "/o porastom zaposlenih v zasebnem sektorju (50 ljudi).
Produktivnost dela v družbenem sektorju se bo, upoštevajoč porast družbenega proizvoda in zaposlenih, povečala za 6 °/o. Za toliko naj bi se povečali tudi realni osebni dohodki na zaposlenega, realni sklad osebnih dohodkov pa v skladu s porastom družbenega proizvoda za 9 "In.
Predvidevamo, da bo ob zaostrenih pogojih gospodarjenja tudi domžalsko gospodarstvo primorano izvajati previdnejšo politiko delitve dohodka. Zalo predpostavljamo, da se bodo realni osebni dohodki na zaposlenega povečali le za 14 •/#, sklad realnih osebnih dohodkov pa za 7 "/o.
cev
Investicijske naložbe v osnovna sredstva bodo v letu 1970 za 1 "/• manjše kot v letu 1969 in na hitrejšo gospodarsko rast bistveno ne bodo vplivale
V letu 1970 bi moralo gospodarstvo predvsem razvijati medsebojno sodelovanje na vseh ravneh, zlasti pa:
— usklajevati perspektivne razvojne programe.
— na osnovi teh težiti k učinkovitejšemu investiranju v samih delovnih organizacijah in celotnemu gospodarstvu občine,
— razvijati raziskovalne in razvojne službe ter v zvezi s tem skrbeti za izboljšanje kadrovske strukture zaposlenih.
2. Na področju komunalnega in vodnega gospodarstva, urbanizma in stanovanjske izgradnje bo treba že v letu 1970:
— usmerjati gradnjo na urbanizirana področja, ki so obdelana z zazidalnimi načrti,
— zagotoviti urbanistično dokumentacijo za razvitejša področja kot so: Moravče. Dob, Lukovica Trzin in Ihan
— spremljati razvoj urbanizacije in jo usklajevati s sodobnimi urbanističnimi načeli in potrebami.
Obisk Velike planine je |h> svoje zanimiv v vseh letnih časih. Posebno doživetje pa nudi ta prelepi del Kamniških planin pozimi, ko je dolina zavita tedne dolgo v neprijetno, vlažno in mrzlo meglo, smučarski paradiž Velike planine pa se koplje v soncu. Z njenih pobočij in vrhov izgleda megla, ki pokriva dolino, kot morje, iz katerega se kakor otoki dvigajo vrhovi Šmarne gore, Krima in Cemšeniške planine
— vključiti se v širši regionalni program j.sbijanskcga področja in zagotoviti po-.. rbne geodetske podloge za izdelavo urbanistične dokumentacije,
— za dosledno izvajanje smernic urbanističnega programa (čuvanje rezervatov) zaostriti gradbeno in urbanistično inšpekcijo,
— stremeti za čim večjim združevanjem sredstev na področju stanovanjske izgradnje,
— v naseljih mestnega značaja zagotoviti funkcionalno, estetsko in blokovno gradnjo,
— pripraviti in opremiti nova področja za individualno stanovanjsko izgradnjo,
— zgrajene stanovanjske soseske dokončno komunalno opremiti,
— izdelati program modernizacije občinskih cest in rekonstrukcije mostov,
— začeti s postopno rekonstrukcijo občinskih cest,
— realizirati program za regulacijo Kamniške Bistrice in ga vključiti v program Vodnega sklada SRS,
— začeti z urejanjem odvajalnikov zamočvirjenih kompleksov ob Radomlji in Drtijščici,
— izdelati načrte za varianto 5 študije za čiščenje in odvajanje odpadnih voda in preiti na realizacijo projekta,
— skrbeti za nadaljnje izvajanje programa zdrave in pitne vode.
3. Na področ/u družbenih služb bo skupščina nadaljevala s sanacijo šolstva. Skladno z republiškimi merili bo skušala zagotoviti potrebna sredstva za redno dejavnost, ki bodo vplivala predvsem na boljše nagrajevanje prosvetnih delavcev z višjo in visoko izobrazbo ter zagotavljala večja sredstva za m •' ■<■. dne izdatke.
Sole in izobraževalna skupnost bodo prvič razpolagale s sredstvi za amortizacijo šolskih stavb, ki bodo omogočila investicijsko vzdrževanje iz lastnih virov.
Za uresničitev programa za izgradnjo šolske mreže bodo opravljene vse priprave, ki so potrebne za racionalno gradnjo objektov.
Začete bodo prve gradnje.
Ustanovljena bo skupnost otroškega varstva, ki bo kot samoupravno telo samostojno opravljala zadeve s področja vzgoje
in varstva otrok. V skladu z občinskim programom je predvideno povečanje kapacitet otroško-varstvenih ustanov za 100 otrok.
Predvidevajo se večji viri lastnih sredstev skupnosti otroškega varstva na podlagi višjih prispevkov staršev.
Ker bo skupščina v enaki meri odslej zagotavljala sredstva za štipendiranje oziroma posojila za šolanje, si bo s skupnimi razpisi z delovnimi organizacijami prizadevala povečati število štipendij.
Sredstva za zdravstveno preventivno dejavnost, za zdravstvo nezavarovanih oseb ter za družbeno-materialno pomoč starim in za delo nezmožnim občanom brez dohodkov in svojcev, bodo nespremenjena, povečale pa se bodo preživnine kmetom.
Skupščina bo posvetila posebno skrb borcem in invalidom NOV zlasti pri reševanju njihovih stanovanjskih vprašanj. S sredstvi, s katerimi razpolaga poseben sklad, bodo rešeni vsi najnujnejši primeri. Opravljena bo revizija priznavalnin borcem.
Na kulturno prosvetnem področju bod > izvedene priprave za ustanovitev kulturu skupnosti, ki bo združevala vse zainterc sirane organizacije ter z lastnimi viri. potrebnimi kadri in programi financirala in vodila prosvetno-kulturno dejavnost v občini.
Telesni kulturi bo posvečena večja skrb, zlasti tistim oblikam, ki omogočajo množično udejstvovanje ln razvijajo vrhunski šport.
Skupščina bo sodelovala pri materialnem opremljanju LM s sodobnimi sredstvi in izboljševanju njenih delovnih in življenjskih pogojev.
Na področju obrambnih priprav bo dan poseben poudarek izbiri starešinskega kadra, urjenju enot in vzgoji prebivalstva, pospeševanju dejavnosti društev in organizacij, ki krepijo pripravljenost občanov za splošni ljudski odpor.
S prenosom določenih pravic in dolžnosti od občinske skupščine na krajevne skupnosti, se bo povečala njihova samoupravna vloga.
4. Občinski dohodki se bodo oblikovali v okviru zakonskih določil in odlokov občinske skupščine.
Vsi instrumenti, ki oblikujejo dohodke, bodo ostali nespremenjeni, povečala se bo le prispevna stopnja pri prispevku iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja (od 4,50»/« na 4,80 •/*).
V sistemu prispevkov in davkov so bile v letu 19fi9 ustvarjene širše možnosti za doslednejše uveljavljanje obremenjevanja zavezancev po dejansko doseženem dohodku. S tem je bila ustvarjena podlaga, da bo prispevek občanov za kritje potreb splošne potrošnje realnejši in tudi večji.
To pa zahteva, da skupščina posveti posebno skrb kvalitetni kadrovski krepitvi davčne službe, ki bo le tako lahko zagotovila normalen dotok sredstev za splošno potrošnjo.
Predvideva se porast občinskih dohodkov za 11,5 "le, ki pa zahteva umirjeno potrošnjo vseh koristnikov.
Ker vseh nujnih potreb splošne potrošnje ne bo možno financirati iz proračuna, si bi skupščina prizadevala razvijati družbene in samoupravne dogovore z delovn* rni organizacijami in na ta način pridob.'.i potrebna sredstva.
Za boljše reševanje vprašanj s področa '.metijstva in stanovanjske komunalne de-ivnosli, bo skupščina posvetila posebno 'erb formiranju skladov, ki bodo s svoj,-ml  sredstvi  zagotavljali  povečano aktivnost na teh področjih.
Predlog resolucije o gospodarsl.cm in •1,'iižbenem razvoju ter politiki zbiranja in uporabe sredstev za splošno potrošnjo občine Domžale v telu 1070 dajemo v javno razpravo. Predlog resolucije je mišljen kot osnova za koordiniranje akcij in ciljev v interesu skladnega razvoja v letu 1970. Potrebna skladnost razvoja vseh področij gospodarskih in družbenih dejavnosti v občini zahteva dogovarjanje o zajemanju in delitvi sredstev v tem letu. Resolucija naj bi predstavljala izhodišče družbeno politične skupnosti, samoupravnih teles in tu^i delovnih organizacij za oblikovanje lastne politike v letu 1970.
Zato je nujno in potrebno, da o predlogu razpravljajo družbeno-politične organizacije in vsi ostali neposredno zainteresirani faktorji ter dajo k osnutku predloga svoje pripombe in mnenja.
CENE MATICIC, prof.
Misli in predlogi o družbeno ekonomski politiki
naše o Mine v letu 1970
DOHODKI OBČINE IZ GOSPODARSTVA
Dohodki občinske skupščino določajo obseg del, nalog, predvidevanj in želja, ki jih ta najpomembnejša temeljna družbeno ekonomska in politična enota sploh lahko realizira Kot je znano, se njeni dohodki zbirajo iz naslednjih virov:
1. prispevki iz gospodarstva
2. prispevki občanov
3. drugi dohodki
Kar se tiče prispevkov iz gospodarstva je treba ugotoviti, da je skupni družbeni prispevek še vedno nad ravnijo, ki smo jo uvedli ob gospodarski reformi 1965. To samo še ne bi bilo tako nevarno, če se istočasno no bi povedal0 tekoče obveznosti gospodarskih organizacij zaradi investicijskih posojil in drugih obveznosti, ki jih go-
spodarske organizacije niso sposobne kriti iz ostanka dohodka, namenjenega za sklade. Kaj to pomeni?
To vodi k zmanjševanju lastne reprodukcijske sposobnosti in k zaostrovanju problema nelikvidnosti — o čemer sem ie pisal.
Sklep iz takšne ugotovitve Je torej naslednji:
»V letu 1970 ne more biti na mestu nikakršno povečanje skupne prispevne stopnje v breme delovnih organizacij.«
Se celo več!
Treba bo vsekakor računati na to, da bomo že v letu 1970
dokončali oblikovanje takšnega finančnega sistema, ki bo omogočil, da se delež gospodarskih organizacij v družbenem produktu poveča. To zaradi tega, da se poveča njegova samostoj-
nost ter obenem zmanjša odvisnost od bank oziroma drugih dajalcev kreditov. Vsekakor bomo morali računati z usmeritvijo, da morajo postati krediti bolj ln bolj le dopolnilna sredstva k lastnim sredstvom delovnih organizacij. To pomeni dvoje nadaljnjih pomembnih usmeritev:
a) gospodarskim organizacijam kot ustanoviteljem in komitentom poslovnih bank bo treba omogočiti večji vpliv na njih politiko,
b) spopasti se moramo z razvijanjem tistih finančnih in tržnih mehanizmov, ki lahko omogočijo širše oblikovanje tržišča svobodnih sredstev reprodukcije.
Ob vsem tem razmišljanju se sleherni bralec z vso upravičenostjo vpraša: Kako naj v?e
to razumem? Na eni strani govorjenje o razširjeni dejavnosti splošnih služb, na drugi strani pa ugotavljanje, da gospodarstva ni moč še bolj obremenjevati. Kaj naj to pomeni? Preprosto neumnost, ali pa misel, da bo prišlo do večjega obremenjevanja našega občana oziroma, da bodo pritekla sredstva iz drugih  virov  (no domžalskih).
Ta vprašanja so popolnoma na mestu in tako prepričljivo postavljena, da je treba nanje le nedvoumno odgovoriti.
Trdim, da obremenjevanja gospodarstva ne kaže še bolj napenjati. To pa no pomeni, da iz te sfere dejavnosti ne bo priteklo več sredstev kot v preteklem letu. S predvideno rastjo družbenega produkta — o tem sem govoril v prvem delu mojega razmišljanja — bo tudi do-
tok sredstev ustrezno večji- Ne moremo pa zahtevati, da bi njegove obveznosti večali z večjo obremenitvijo, se pravi z večjo odstotno mero kot v preteklem letu. Spričo vse večjih potreb je naša občinska skupščina za prve mesece tega leta sprejela nekoliko večje obremenitve kot v letu 1969. Mislim, da tako postavljena višja obremenitev ne more ostati v veljavi za vse leto 1970. Reševanje potreb po večji obremenitvi te sfere mora potekati po poti, ki je nekoliko drugačna in jo nasplošno imenujemo »pot družbenih dogovorov«.
Ta pot, ki jo je v načelu naša občinska skupščina že sprejela, je v naslednjem:
1. sprejme naj se takšna stopnja obremenitve, kot jo priporoča republiška skupščina. Tako postavljena stopnja je potem zakon, ki ga gospodarske organizacije izvajajo na osnovi državne prisile, ne da bi se ob tem kaj podrobneje spraševale o namembnosti in usmerjenosti sredstev, ki jih po tem principu odvajajo za vzdrževanje in razvoj splošnih in drugih dejavnosti v občini.
2. spričo vse večjih potreb, posebno še hitrejšega napredovanja nekaterih družbenih služb, ki so leta in leta zaostajale za razvojem gospodarske dejavnosti pa sredstva, ki jih dobi občinska skupščina po principu »obvezne stopnje gospodarstva« ne zadostujejo. Čeprav so tu še drugi viri — predvsem obremenitev občana
— o čemer bom govoril v naslednjem poglavju, pa je kazno, da tudi gospodarstvo še vedno lahko prispeva k formiranju tako potrebnih sredstev- Obvezna stopnja obremenitve, o katerih govorim v prejšnjem odstavku, nam ne predstavlja tiste obremenitve, ki bi bila za vse gospodarske organizacije »enako pravična«. To je spodnja meja, ki jo brez posebnih težav in škode lahko realizirajo tudi tlite organizacije, katerih poslovanje in proizvodnja se giblje le na meji enostavne reprodukcije. Ta obvezna stopnja je torej v bistvu nepravična, saj ne upošteva načela, po katerem je za kritje potreb splošne potrošnje treba prispevati po svojih ekonomskih močeh in sposobnostih. Da bi dosegli uvajanje tega »ekonomskega načela« pri kritju potreb splošne potrošnje, uvajamo omenjeno načelo družbenega dogovora.
Tak dogovor naj bi bil sklenjen s sleherno gospodarsko organizacijo na eni strani in občinsko skupščino na drugi strani. S tem se gospodarske organizacije zavestno opredele, da bodo poleg obvezne stopnje (torej zakonsko določene spodnje obremenitve) odvajale za potrebe splošne potrošnje še nek drug, z dogovorom določen in diferenciran delež. Sele na ta način je moč vzpostaviti načelo neke »pravičnejše obremenitve« vseh gospodarskih organizacij v občini. Tako postavil'n družbeni dogovor nima značaja državne prisile, ampak je zavest-
no družbeno-samoupravno sprejeta odločitev- Ker ima značaj samoupravnega akta, daje vse možnosti in tudi obveze, da se gospodarske organizacije zanimajo in sodelujejo pri usmerjanju trošenja teh sredstev. Družbeni dogovor je torej mnogo naprednejši in tudi mnogo pravičnejši način tako obremenjevanja gospodarstva, kot reševanje potreb splošne potrošnje v občini. Je torej tista oblika sodelovanja med ekonomsko bazo in družbeno nadstavbo, h kateri stremimo in za katero smo se načeloma davno opredelili. Je postopno zmanjševanje vpliva države in delovanja oblastnih sankcij ter naraščanja vrednosti in vpliva samoupravnih odločitev in s tem tudi samoupravnih sankcij. Poleg tega naj mi bralec oprosti, da ga opozorim še na naslednje. Prednost družbenega dogovora pred oblastno določeno stopnjo je tudi v tem, da se sredstva iz t>.ga ms.o\ i
republiko in federacijo, kot je to v primeru »obvezne stopnje % pač pa da ostanejo v celoti v občini. Tako zbrana sredstva se torej v popolnosti rabijo samo za potrebe splošne potrošnje v domači teritorialni enoti in ne prispevajo h kritju potreb niti republike niti federacije. Nad tako sklenjenimi dogovori seveda ni nobene oblastne — državne prisile in iz tega izvira-jočih državnih sankcij. Sankcije, ki bi izhajale iz neizvrševa-nja družbenih dogovorov, so torej drugačne — družbene nara-
ve- Kot take so mnogo bolj ob vezujoče in predstavljajo dru^ beni, moralni in samoupravn zakon.
Iz tako postavljene ugotovitve bi mogli izpeljati naslednji po vzetek:
a) občinska skupščina sklen z vsemi delovnimi organizacija mi ločene družbene dogovore o prispevku h kritju potreb splošne potrošnje;
b) če vsaj 60 "/o delovnih organizacij takšen dogovor sprejme, postane načelo družbenih dogovorov obvezno tudi za ostale delovne organizacije, ki takšnega dogovora ne bi hotele skleniti,
c) z nastopom veljavnoti tako sklenjenih ločenih družbenih dogovorov zniža občinska skupščina že sprejeto prispevno stopnjo na raven, ki jo priporoča republiška skupščina;
d) izvrševanje obveznosti, ki izhajajo iz sprejetih diužbenih dogovorov, je za vse delovne organizacije moralna, družbena in samoupravna obveznost, ki se ji ni moč izogniti. Sleherno ne-izvrševanje sproži torej nastop družbenih sankcij, ki so — čeprav ne državne, mnogo bolj obvezujoče in efektne narave.
S tem zapisom končujem s premišljanji in predlogi glede obveznosti delovnih organizacij do kritja družbenih potreb v občini. Kot že omenjeno, pa h kritju teh potreb prispevajo tudi sami občani. O tem bom pa govoril v zapisu, ki ga bo objavil naš list v naslednji številki-
m^Um razmišljanj o XV. amartcSmalis
Do uveljavitve ustavnih amandmajev (Ur. list SFRJ, št. 55 od 26. decembra 1968) je Ustava v 90. členu določala kot organe samoupravljanja v delovni organizaciji: delavski svet, upravni odbor in direktorja. Ustava je dopuščala tudi možnost, da se z zakonom in statutom ustanovijo tudi posebni nadzorni, strokovni in drugi ustrezni organi upravljanja v delovnih organizacijah. Za delovne organizacije, ki so opravljale dejavnosti posebnega družbenega pomena, je Ustava predvidevala, da v skladu z zakonom sodolju.jejo pri opravljanju določenih zadev tudi občani ter predstavniki zainteresiranih organizacij in družbene skupnosti. Nadalje je ustava SFRJ v 92. členu določala način volitev organov upravljanja, čas, za katerega se volijo člani teh organov, prepoved ponovne izvolitve v te organe in načelo, da se vsako leto zamenja polovica članov delavskega sveta. V 93. členu ustave pa je bilo regulirano imenovanje direktorja, čas,' z« katerega se imenuje in način razrešitve.
V praksi se je izoblikovalo mnenje, da so navedene določbe ustave na doseženi stopnji samoupravljanja začele zavirati nadaljnji razvoj in da bi bilo potrebno ustavna določila omejiti le na principe, ki bi omogočali, da delovne organizacije v svojem statutu in drugih splošnih aktih same določajo svoje organe upravljanja. Ob tem načelnem in v praksi izoblikovanem stališču je bil v januarju 1969 sprejet amandma    XV.    Dobesedni    tekst tega
amandmaja je bil objavljen v prejšnji številki občinskega poročevalca.
Uveljavitev tega ustavnega amandmaja bistveno razširja samoupravne oziroma statutarne pristopnosti delovnih organizacij. Amandma nalaga delovnim organizacijam, da v svojih statutih in.drugih splošnih aktih uredijo zlasti naslednja vprašanja:
— da določijo kolegialne in individualne izvršilne organe,
— da določijo organe upravljanja v organizacijah združenega dela v delovnih organizacijah,
— da podrobno opredelijo funkcijo delavskega sveta oziroma glede na naravo dejavnosti delovne organizacije in drugega ustreznega organa upravljanja,
— da določijo, kolegialnim oziroma kolektivnim (ta termin je opredelila slovenska ustava) in individualnim izvršilnim organom na nivoju delovne organizacije, kot tudi na nivoju organizacije združenega dela, njihove izvršilne funkcije,
— da določijo &as, za katerega se člani teh organov volijo,
— da določijo postopek za oblike in odpoklic članov delavskega sveta in kolektivnih Izvršilnih organov. 1
Amandma torej nalaga delovni organizaciji, da s statutom določi vse organizacijske oblike (vse organe — razen DS, ki je obvezna oblika). Skratka gre za to, da se v samoupravni praksi uveljavi večja in smotrnejša delitev upravljavskega dela,
1. Delavski svet:
Vloga delavskega sveta postaja pomembnejša, saj je to organ, kjer se obravnavajo res najvažnejša vprašanja delovne organizacije. Ker pa se z ustavnim amandmajem teži k racionalnemu samoupravljanju in večji delitvi dela. -o bile nekatere določbe spremenjene. (Število članov DS, mandatna doba itd). Vendar ustava zagotavlja tudi v prihodnje enotnost sistema in obvezuje, da vsaka delovna organizacija oblikuje delavski svet, kot najvišji organ, ki naj odloča o najvažnejših vprašanjih poslovne politike, sprejema statut in druge splošne akte ter odloča tudi o drugih vprašanjih, pomembnih za delovno organizacijo.
2. Kolektivni izvršilni organi Kolektivni   izvršilni   organi   so organi
upravljanja delovne organizacije, ki so jim poverjene izvršilne funkcije. Za razliko od delavskega sveta, ki se oblikuje na temeljnih ustavnih določil, se kolektivni izvršilni organi oblikujejo na osnovi samoupravne odločitve. Kolektivni izvršilni organi določajo politiko izvrševanja v upravljanju delovne organizacije-
Izvolitev kolektivnih izvršilnih organov
Ustavni amandma določa, da delovne organizacije avtonomno določajo kandidacijski in volilni postopek, čas, za katerega se volijo člani v te organe in njihov predčasni odpoklic.  Vendar ta samoupravna
samostojnost ne sme nasprotovati načelom samoupravne demokracije.
V njem je določilo, da morajo biti člani kolektivnih in individualnih organov voljeni in da jih voli delavski svet oziroma drug. delavskemu svetu ustrezen organ upravljanja.
Glede mandata je bila doslej večkrat poudarjena zahteva, da se mandat organov upravljanja podaljša za štiri leta. Vendar bi bilo potrebno tudi mandat, prilagoditi obsežnosti in trajnost; delovnih nalog, ki naj jih ti organi opravljajo Zato bo • najbrž treba izbirati med dvoletnim in štiriletnim mandatom Kajti, če bodo mandati posameznih organov zelo različni, bomo v občini stalno imeli volitve.
3. Individualni izvršilni organ Tako zvezna kot republiška ustava v amandmaju bistveno spreminjata status direktorja delovne organizacije Funkcija direktorja oz. direktorjevo delovno mesto je doživelo različne spremembe v preteklosti, saj se je spreminjalo in prilagajalo našemu družbenoekonomskemu razvoju.
Po določilih direktor ni več posebna kategorija na lestvici samoupravnih orga-
nov. To pa je ne le pomemben korak v nadaljnjem razvoju samoupravnih odnosov, temveč pomeni tudi postopno odpravo teoretičnih in praktičnih nasprotij, Ki jih je povzročal njegov v ustavi zapisan status organa upravljanja delovne organizacije
Po uveljavitvi teh ustavnih amandmajev ustava določa !e obliko sestave izvršil -nih organov, ki pa so lahko kolektivni in individualni. Razumljivo je, da danes zaradi velikih pristojnosti, ki jih ima direktor na osnovi zakonskih določil, vidimo funkcijo direktorja kot edino obliko individualnega izvršilnega organa. Toda proces spreminjanja njegove nekdanje funkcije, ki je imela v prvih povojnih letin predvsem »politično oz. državno« politično obeležje, je že dalj časa odprt. Kajti doslej se njegova funkcija individualnega izvršilnega organa ne oblikuje več po volji ustave, temveč po volji samoupravni normativne odločitve delovno organizacije. Začet proces bo najbrž šel v smeri zmanjšanla pristojnosti direktorja po zakonskih določilih, ki bodo nadomeščene s samoupravnimi delitvami dela v delovnih organizacijah. Ustavni amandma omogoča
tudi večjo delitev individualnih pristojnosti na več najodgovornejših posameznikov, kar je bilo v praksi že uveljavljeno,
Ker so individualni izvršilni organi lahko le najodgovornejši posamezniki v delovni organizaciji (to je tudi logična kadrovska re'-iitev), je njihova strokovna (delovna) odgovornost avtomatično združena /. njihovo samoupravno izvršilno odgovornostjo. Gre torej za celovito samoupravno odgovornost, ki jo glede na naravo in vsebino funkciji' določenega izvršilnega organa določa statut delovne organizacije Vsa dosedaj obravnavana ustavna določila, ki razširjajo osnovo samoupravnih normativnih pristojnosti delovn;h organizacij in zadevajo vse nivoje združenega dela, imajo za cilj samoupravljanje čim bolj približati delovnemu človeku, ne pa obratno.
S tem sestavkom sem podal le nekaj misli, ki |ih poraja praksa. Bolj konkretno pa se borno seznanili s spremembami samoupravnih dokumentov, ko bo končano posvetovanie o realizaciji določil XV. amandmaja v občini. To posvetovanje bosta sklicala ObSS in DU Domžale.
M. Deisinger
T<»zka* a pravilna odločitev
Krajevna skupnost Domžale je imela 26. januarja posebno sejo. na kateri je bilo obravnavano samo šolstvo in otroško varstvo. Polec članov sveta K5-Domžale. so seji pri ostvovali tudj občinski odborniki stanujoči na območju skupnosti.
Ker se samoprispevek za iz-granjo šolske mreže, ki je bil izglasovan na referendumu, že vplačuje, je jasno, aa si morajo vsi, ki so za to odgovorni prizadevati, da bo program, ki je bil ob razpisu objavljen tudi do roka izvršen, tako kakor je na tej seji pojasnil tov. Habjan Franc Ce pa hočemo, da bo izvršen pa moramo biti pri določanju prioritetnega reda izgradnje šol, kar velja prav posebno za Krajevno skupnost Domžale enotni, je poudaril tov. Habjan.
V Domžalah sta po programu predvideni dve šoli iri sicer ena severno od zvezne ceste, to je med Kamniško Bistrico in Ro.j-sko cesto, druga pa južno od te ceste, to je na kompleksu od Bistriške ceste proti Kircherju. Zagovornikov je med občani, kakor tudi med raznimi funkcionarji organizacij za eno in drugo prioritetno gradnjo veliko. Eni trdijo, da je treba najprej zgraditi šolo južno od zvezne ceste z ozlrom na število otrok in letni prirastek, drugi pa zopet dajejo prednost šoli na severni strani zvezne ceste z utemeljitvijo, ker bodo v to šolo hodili tudi otroci z Gornjega Vira in Količevega. tako da ima vsaka stran svoje upravičene argumente.
Dejstva Da so sledeča:
1. Nujnost izgradnje dveh novih šol v Domžalah je neizpodbitna saj je stanje zaradi ved--,t večjega števila otrok v obeh 'niskih osemletkah nevzdrž-
■ Prav tako tudi zgradbi sami rlt;ovarjata  več zahtevam
- jnega pouka. Prva osemlet-
ka pa se še v temeljih pogreza, tako da zidovi poka jo in so vsako leto večje razpoke v nosilnih zidovih. Prav zato so se občani t. glasovanjem odločili za samoprispevek za izgradnjo novih šol. Ni pa res bistveno važno katera šola bo zgrajena prej, ali severna ali južna, kajti do leta 1015 morata biti po programu obe šoli gotovi
Z. Ker se gradbeni stroški iz leta v leto povečujejo, bi bilo zavlačevanje pričetka gradnje ene ali druge šole verjetno negospodarsko saj bi z zbranimi sredstvi od samoprispevka in najetja kredita za ureditev šolske mreže v relotni občini Domžale, glede na podražitve mnogo manj napravili, kakor pa če bi začeli program takoj izvajati. Zato kasneje okoli prioritete ne bi smelo zavreti pričetka del.
3. Za šolo severno od zvezne eeste je pripravljena vsa dokumentacija, kakor tudi lokacija in za pričetek gradnje ni drugih zaprek, kakor ureditev odkupa zemljišča, na katerem bo stala šola.
4. Za šolo južno od zvezne ceste še ni izdelan idejni in glavni projekt, kakor tudi še ni programsko obdelano kakšna naj bo šola, kakšno naj ima kapaciteto glede na prirastek otrok na področju, ki bo v bodoče gravitiralo na to šolo (ti elaborati so v delu) in bi se z ozirom na vse to, če bi trmasto vztrajali na prioriteti za šolo južno od zvezne ceste, pričetek gradnje zavlekel. Ker pa sredstva dotekajo postopoma, obeh šol pa naenkrat ne moremo pričeti graditi, (kar hi bilo idealno, če bi bile take finančne možnosti) je prav, da damo prioriteto gradnji šole severno od zvezne ceste.
5. Odločilnega pomena pa je tudi dejstvo, da bo nova osnovna šola severno od zvezne ceste omogočila otrokom s Količeve-
ga in Gornjega Vira, ki seda« hodijo v šolo Dob, krajšo in varnejšo pot do sodobne šole Saj je dobška sola prav tako preobremenjena, otroci pa morajo na poti do šole večkrat prečkati zelo prometne ceste, kar ogroža njihovo varnost, poleg tega pa bo nova šola neprimerno bližje Prav tako bo nova šola zelo razbremenila prvo osnovno šolo v Domžalah, saj bodo v novo šolo v Jaršah hodili tudi otroci iz Rodice in Jarš, ki sedaj hodijo v domžalsko šolo.
To so vsi argumenti, ki narekujejo, naj se najprej prične z gradnjo šole Sever I. seveda pa si moramo prizadevati, da se čimprej pripravi za tako imenovano južno šolo v Domžalah vsa potrebna dokumentacija, in da se tudi ta šola začne čimprej graditi, to se pravi vsaj v letu 1071.
Na podlagi vsega navedenega so se člani sveta Krajevne skupnosti Domžal, kakor tudi prisotni odborniki Sob Domžale s tega področja strinjali naj ima prioriteto šola Sever I. Istočasno pa so poudarili, da naj odbor za izgradnjo šol, ki ga je imenovala skupščina, čimprej pripravi vso dokumentacijo za južno šolo, severna pa naj se prične graditi takoj.
Na tej seji je bilo obravnavano tudi stanje otroškega varstva v Domžalah. Ugotovljeno je bilo, da je otroško varstvo v Domžalah v prav tako kritičnem položaju glede prostorov, kakor šolstvo. Otroški vrtec v Domžalah, sedaj v predvojni stanovanjski zgradbi na Savski cesti, katera še zdaleč ne ustreza, niti v sanitarnem, še manj pa v drugih pogledih, saj ne nudi pogojev za sodobno varstvo in vzgojo otrok, en oddelek pa je v novem stolpiču ob Kamniški cesti. Tudi ta prostor je le začasna rešitev. Za gradnjo novega, sodobnega in po kapaciteti
l)rimernega otroškega vrtca v Domžalah je i>redvidena. oziroma določena lokacija ob Kidričevi cesu. m lokacija ustreza ■;aj je nekako v centru stanujo-ćih družin, katere se vrtca poslužujejo, je pa tudi iz prometno varnostnih razlogov na primernem kraju.
Gradnja otroškega vrtca bo predvidoma v prvj etapi stala 180 milijonov S din. Ta sredstva bi se dobila polovico iz obveznih virov vplačila za otroiko varstvo, za polovico pa bi najeli kredit pri republiški skupnosti otroškega varstva.
Z ozirom na nujnost izgradnje otroškega vrtca, je bila za izgradnjo in pripravo dokumentacije in načrtov imenovana s strani KS Domžale komisija v kateri so:
1. Slavko Matičič kot predsednik,
2. Janez Lcnček. član,
3. Janez Koderman, član,
4. Tone Ravnikar, član,
5. Jože ing. Zevnik, član,
6. En član katerega imenuje vzgojno varstveni zavod Domžale,
7. Alfonz Pire, tajnik KS Domžale.
Prva naloga te komisije je, da skupno s sekcijo za otroško varstvo pri Sob Domžale čimprej, oziroma vsaj do 1. maja 1970 pripravi idejni projekt, kajti če tega do prvega maja ne bomo imeli, ne moremo iti na natečaj za kredit v letu 1970 pač pa šele v letu 1971, kar pa se ne bi smelo zgoditi.
To so kratki povzetki sklepov seje Sveta krajevne skupnosti Domžale, na kateri je bil obravnavan razvoj šolstva in otroškega varstva v Domžalah in s katerim seznanjamo vse občane, ki stanujejo na teritoriju naše krajevne skupnosti.
A. Pire
Kaj bi želel vedeti kot zavezanec prispevka na dohodek
od kmetijske dejavnost«
Zavezanci prispevka na dohodek od kmetijstva prihajajo na davčno upravo Domžale po razna pojasnila, v zvezi Z odmero akontacij za leto 1970, davčnih olajšav zaradi bolezni in smrti zavezanca in njihovih družinskih članov, davčnih potrdil itd.
Kot pomoč dajemo naslednja pojasnila:
1. Občinski odlok o prispevkih in davkih občanov občine Domžale, objavljen v Uradnem vestniku št 2'69, velja v celoti tudi za leto 1970.
2. Davčna uprava Domžale je predpisala prvo akontacijo 1970 na dohodek od kmetijske dejavnosti v višini 25 7o od celokupnega predpisa iz leta 1969. Npr : Skupna odmera prispevkov od kmet dejavnosti v letu 1969 je bila 2000 din.
odmerjena prva akontacija 1070 — 500,0(1
V istem me ku bodo predpi-ane še druga in četrta akontacija, tretja pa bo izravna!:« razliko, tako da bo seštevek vseh štirih akontacij znesek odmerjenih prispevkov za leto 1970.
3. Vse prispevne davčne olajšave, določene v omenjenem odloku, se bodo upoštevale tudi v letošnjem letu. Zavezanci, ki imajo pravico do priznanja U h olajšav, bodo pravočasno obveščeni, da predložijo dokumente podatke in listine, na osnovi katerih bo odmerni organ ugotovil upravičenost do olajšave prispevkov in davkov. Vloge v teh zadevah, ki jih bodo zavezanci vložili pred pozivom, ne bodo rešene predvidoma do 1 8. 1970, ker do takrat tudi Se ne bo izračunana in zaključena odmera za leto 1970.
Zavezanci, ki so imeli po 1. 1 1970 stroške zaradi smrti in bolezni v družini in so oboleli ali umrli člani socialno zavarovani kot kmetijski proizvajalci, bodo imeli na osnovi vlog priznane olajšave po čl. 14 obč. odi, če so taki stroški znašali več ko' 500,00 din letno. V taki prošnji naj navedejo priimek in ime obolele ali umrle osebe, sorodstveno razmerje do zavarovanca, trajanje bolezni, dan smrii in višino stroškov, ki naj bodo dokumentirani. Kot bolezenski stroški se priznajo: ambulantni pregledi, obisk na domu, stroški prevoza v zdravstveno ustanovo in nazaj, klinično zdravljenje, izdatki za zdravila in druge zdravstvene usluge. Prispevek se v primeru stroškov zaradi bolezni v družini zniža za znesek prispevka, ki bi se sorazmerno plačal od izdatkov take vrste.
Primer:
Zavezanec NN je imel stroške za zdravljenje sebe (ali svojega družinskega člana)
skupaj din
860,00 (ki so osnova za izračun olajšave)
Posestvo leži v tretji skupini (6. čl. odloka) in je obračunana proporcionalna 14 %> stopnja za odmero prispevkov od kmetijstva. V danem primeru bi bil zavezancu znižan prispevek od kmet. dejavnosti za 14'Vn od vseh priznanih stroškov zdravljenja, kar znaša din 120,40. Zavezanci, ki so imeli izdatke za pogreb družinskih članov, naj v prošnji navedejo vse stroške pogreba, razen stroškov verskega obreda, sedmine, godbe, pevcev in podobno. Razumljivo, da davčni organ ne bo od zavezan-ca-upravičenca zahteval dokazil — računov za stroške prevoza na pokopališče nosačev. čuvaja, primernega števila sveč in podobno- Ostali stroški pogreba, ki lih opravijo društvene ali privatne delovne organizacije, pa morajo biti dokumentirani s priloženim dokazilom o plačilu takih uslug. Tudi v tem primeru se zniža prispevek za znesek prispevka ki bi se sorazmerno plačal od izdatkov take vrste, vendar največ do višine zneska, ki ga za stroške pogreba prizna komunalni zavod za socialno zavarovanje.
Drugi primer:
Zavezanec NN je imel stroške pogreba za svojega družinskega člana skupaj din 2.000.—. Ima posestvo v prvi skupini in je stopnja za obdavčitev 48 "/o. Po obračunu bi zavezancu bilo odpisano din 960,00, ker pa Kom. zav. za soc. zavarovanje povrne za stroške pogreba samo 920,00 din, bo zavezancu davčni organ priznal znižanje prispevka tudi samo za 920.00 dinarjev-
Zavezanci, ki imajo svoja posestva v IV. skupini in je njihov katastrski dohodek (davčna osnova), v nadaljnjem besedilu KD, nižji kot 2.000.— din. niso obremenjeni na dohodek od kmetijstva (čl. 10 obč. odi). Zato tudi ne morejo uveljaviti pravice do znižanja. Kadar pa imajo taki Zavezanci odmerjen prispevek na dohodek od posekanega lesa, se jim prispevna olajšava prizna od odmerjenega zneska prispevkov.
Občinski odlok o prispevkih in davkih občanov občine Domžale določa tudi olajšave zavezancem prispevka od kmetijstva, ki preživljajo več kot dva mladoletna otroka ali za delo nezmožna družinska člana in katerih osebni dohodek ne presega 1200,00 din letno na družinskega člana. Prispevek se zniža za tretjega otroka in za vsakega nadalje mladoletnega družinskega člana za 10%. otroka ali za delo nezmožnega vendar skupno znižanje prispevka ne sme znašati več kot 50 "/o. Zavezancem, ki nimajo za delo zmožnih družinskih članov in pri katerih osebni dohodek vseh članov gospodinjstva ne presega 4.000— din let-
no, se odmerjeni prispevek zniža za 50°/o.
V osebni dohodek se vštejejo dohodki zavezanca in vseh članov gospodinjstva, od katerih se odmerjajo prispevki oz. davki po letnih osnovah, ter dohodkov iz delovnega razmerja, pokojnin in invalidnin. ■
Za mladoletne otroke se po določilih navedenega občinskega odloka štejejo otroci do 15. leta starosti, ter vajenci in otroci na rednem šolanju, vendar največ do 24. leta starosti.
Za nezmožne za delo se štejejo ženske, stare nad 60 let in moški nad 65 let. ter druge odrasle osebe, glede katerih je nezmožnost za delo ugotovljena z odločbo pristojnega organa ali zdravniškim spričevalom javne zdravniške službe.
Zaradi lažjega in pravilnega razumevanja vseh navedenih olajšav, določenih s 14. čl. tega odloka navajam nekaj primerov:
a) Zavezanec NN ima zemljišče I. skupine s KD 3.000.— Sam je star 65 let, žena stara 60 let, nimata drugih družinskih članov in tudi nobenih dohodkov razen od kmetijstva. Odmerjeni prispevek od kmet. dejavnosti letno znaša din 1.440,00 in se v tem konkretnem primeru zniža za 50%, ter znaša 720,00 din.
b) Zavezanec NN ima posestvo v II. skupini s KD din 5 650,00. Stopnja obremenitve je 24% od KD. Sam je star 50 let, žena 45 let, oba zdrava, preživljata še mater, staro 75 let, tri otroke, od tega je prvi star 23 let, zaposlen kot ključavničar s povprečnim mesečnim dohodkom 880,00 din, hči 21 let redni
študent, tretji star 17 let, vajenec mizarstva. V tem primeru zavezancu ne more biti priznana prispevna olajšava, ker KD din 5.650,00 in dohodki zaposlenih družinskih članov daleč presegajo določeni znesek 1200.— letno na enega družinskega člana.
Toda v tem primeru, da bi zavezancev prvi otrok ne bil zaposlen, temveč bi bil tudi redni študent, pa zavezancu pripada prispevna olajšaya /.a tretjega mladoletnega otroka 10"/« in za mater, ki je za delo nezmožna, tudi 10 %>. Prizna se torej znižanje skupaj 20 % od odmerjenih prispevkov. V primeru, da isti zavezanec ne preživlja matere, temveč samo tri otroke, vse tri na rednem šolanju in učenju, se mu tudi prizna olajšava za enega, to je za tretjega otroka in sicer 10 °/o od letnega odmerjenega prispevka.
Primerov kdaj ima zavezanec pravico do olajšave, bi se navedlo še več. Vse olajšave pa se priznajo praviloma le ob letni odmeri prispevka, lahko pa tudi pozneje, ko se ugotovijo okoliščine oz. ko to zavezanec posebej uveljavlja. Priznanje olajšave lahko zavezanec uveljavlja le do konca koledarskega leta, v katerem se prispevek odmerja. Izjemoma se olajšava prizna tudi zavezancu, ki je imel še zadnje dni v koledarskem letu bolniške ali pogrebne stroške za svoje družinske člane, vendar mora v takem primeru vložiti prošnjo takoj prve dni v naslednjem koledarskem letu.
V naslednjih številkah bomo objavili:
1. Prispevne davčne olajša na dohodke od kmetijstva, ki se priznajo kmetom borcem MOV, po čl. 15 obč. odloka; in neka tera druga pojasnila.
, 4  \ v *
ceste pokazalo pri prekinila zima. za
Veliko vnemo, katero je podjetje Slovenija gradnji ceste od Krtine preti Moravčam, jr katero so mnogi prerokoval, da bo dolga in huda. Tem prerokbam pa izvajalci niso dolgo verjeli. Ko je že v drugi polovici januarja sneg skopnel in živo srebro skoro ni več padlo pod ničlo, so se delavci opogumili in kljub nenavadnemu letnemu času obnovili delo. Pričeli so s pripravami za gradnjo mostu pri Krtini, kar jim bo spomladi pomagalo, da bodo z drugimi deli še bolj pohiteli. Prizadevnost graditeljev in pa sreča z vremenom nam zagotavljata, da bo cesta do roka, tj. do občinskega praznika, zagotovo v celoti zgrajena — v veliko zadovoljstvo vseh občanov, še posebno pa prebivalcev Moravske
doline
Razgovor s kmeti tečajniki
Po končanem 30-urnem tečaju za kmetijske proizvajalce se
je naš sodelavec pogovarjal z nekaterimi tečajniki in sicer z: Mušić Ivanom, Lovrom Jeretino in Francem Cerarjem o kvaliteti in programu seminarja in 0 potrebi nadaljnjega izobraževa-vanja na področju kmetijstva ter o kmetijski politiki v občini.
VPRAŠANJE: Kako ocenjujete program tečaja in pobudo za izobraževanje na tem področju?
ODGOVOR: Program teča;a je bil skrbno pripravljen, predavatelji so nam skušali v razumljivi obliki podat: programirano snov in nakazati nadaljnja prizadevanja za razvoj kmetijstva v naši občini. Vsi se strinjamo s tem, da bo potrebno v prihodnje temu izobraževanju posvetiti več pozornosti in s tem omogočiti, da bo prehod od ekstenzivnega k intenzivnemu delu na naših kmetijah čim hitrejši. Želeli bi, so poudarili tečajniki, da bi nas strokovnjaki med letom večkrat obiskali, da bi se na področnih sestankih pogovorili o praktičnem delu tiste dejavnosti, ki je bila teoretično podana na tem tečaju Nujno pa bi bilo. da bi se ponovno sešli skupaj in izmenjali izkušnje, ki smo jih dobili pri našem delu med letom.
VPRAŠANJE: Kaj mislite o kooperaciji in o tem, da bi ustanovili nove kmetijske zadruge?
ODGOVOR: Smo za vsako obliko sodelovanja — kooperacije in sami čutimo potrebo, da bi morali imeti neko organizacijo, ki bi nas združevala, usmerjala in skušala reševati naše probleme.
Toda pri tem se odpira vrsta vprašanj, ki niso zanimiva samo za nas, ampak tudi za razvoj kmetijstva v občini.
Naj jih navedemo samo nekaj:
1. Odnosi na področju kooperacije morajo biti obojestransko, ne samo formalno, ampak tudi pravno urejeni, ker bi s tem odpadle mnoge zadeve, ki sedaj povzročajo »hudo kri« in negodovanje.
2. »Nove zadruge« nikakor ne bi smele biti samo organizacije, ki bi formalno združevale nas kmete, ampak morajo biti pravno tako urejene, kot gospodarske rrganizacije' zajamčena strokovnost, samouprava in pra-nn- .-nVrinlna odgovornost pred družbo in programom razvoja krneti'stva v občini.
3. Odpira se tudi vprašanje »vzorčnih kmetij«, toda s tem v zvezi je tesno povezana komasacija ali arondacija zemljišč in vprašanje tistih, ki so zaposleni v industriji. Ti še vedno predstavljajo > polkmete« na ti-
ti zemlji, ki je bila nekoč samo
kmečka« danes pa ni več, ker ■o njeni uživalci že zdavnaj po-
n 1 i industrijski deiavci.
I, »Vzorčne kmetije« bi mora-.c pokazati pot za nadaljnji in-
tenzivnejši razvoj kmetijstva v občini in to na osnovi čistih in perspektivnih programov razvoja na tem področju.
5. Nujno je čimprej rešiti vprašanje poklicnega izobraževanja na področju kmetijstva. Ce bi to rešili, bi istočasno rešili tudi vprašanje nezaposlene mlade delovne sile, ki beži s podeželja, ker ne vidi perspektive in misli, da je tovarna edina rešitev, kar pa nikakor ni res. Razprave o uvedbi »kmetijskega pouka« v višjih razredih osnovne šole trajajo že predolgo, drugo vprašanje pa je, če bo ta pouk dosegel tudi svoj namen. Statistike nam kažejo, da mnogo šoloobveznih otrok ne dokonča osemletke in da ravno zaradi tega nastajajo mnogi družbeni problemi okrog zaposlovanja mladih. Ce pa bi z ustreznimi predpisi rešili vprašanje po ustreznih kmetijskih poklicnih šolah, kjer bi mlad fant ali mlado dekle po uspešno končani šoli dobil tudi poklic »kmetovalca«, bi ti problemi lahko v veliki meri odpadli.
VPRAŠANJE: Sodobno kmetijstvo rabi tudi sodobne kmetijske stroje, ki pa marsikomu niso dostopni, ker so težave pri najemanju kreditov. Kaj vi mislite o tem?
ODGOVOR: Izenačiti bi morali pogoje za najemanje kreditov v naših denarnih zavodih. Vsak delavec, zaposlen v industriji, lahko dobi kredit, ker mu delovna organizacija da potrdilo o zaposlitvi. Mi »kmetje« pa čeprav imamo premoženje, ne moremo nastopiti pri denarnih zavodih kot enakopravni partnerji nasproti delavcem in obrtnikom. Mislimo, da je potrebno ta odnos spremeniti in tudi nam omogočiti, da pridemo do sodobnih strojev in s tem do tega, da bodo mladi ljudje videli perspektivo tudi v kmetijstvu.
VPRAŠANJE:_ Mnogokrat se slišijo pripombe' na račun davčne politike, kaj mislite o tem vprašanju?
ODGOVOR: Dobro se zavedamo, da je obdavčitev prispevek k organiziranosti naše družbe in to na vseh področjih od šolstva do zdravstvenega varstva in življenjskega standarda. Pripravljeni smo naše družbene obveznosti izpolnjevati, toda morda sistem ni vedno najboljši.
VPRAŠANJE: Kako to mislite?
ODGOVOR: Govorimo o »suhih in debelih mesecih«. Akontacije so po mesecih določene. Toda pri tem nas moti to, da nas prispevek (davek) pri celotnem proračunu predstavlja zelo majhen procent in še to, da moraš plačati v določenem roku ne glede na to, če si kaj »pridelal«.
VPRAŠANJE: In kaj predlagate?
Del udeležencev na tečaju za kmetijske proizvajalec, ki ga je organiziral Svet za kmetijstvo SOb Domžale in ki je pokazal,
da bi bilo takih potrebnih še več Obrat Kooperacija, Kmetijski inšlitrt in Svet za kmetijstvo pri Sob Domžale so organizirali 30 urni seminar, katerega se je udeležilo 44 zasebnih kmetijskih proizvajalcev iz naše občine. Na seminarju so bile obravnavane teme posvečene: živinoreji, vzreji mlade živine, travništvu, pridelovanju in siliranju krme ter odnosom med Kooperacijo in kooperanti.
ODGOVOR: Da bi ob začetku leta dobili odločbo in da bi poravnali naše družbene obveznosti takrat, ko smo »kaj pridelali«, ker bi s tem odpadli mnogi nepotrebni razgovori in tudi mnogo razburjenja pri tistih, ki
ni^ia.io (jo svoji uradni dolžnosti priti »rub't«.
Ponovno poudarjamo, ju se zavedamo naše obveznosti do družbe, želimo pa načrtno kmetijsko politiko in realno reševanje vprašar.j, ki so s tem v zvezi.
Osemen evanle in prirodna pripust govedi v letu 19»9
Veterinarski zvaod Domžale izvršuje osemenjevalno službo govedi na celotnem območju občine, kot je z občinskim odlokom predvideno. Poleg osemenjevalne službe pa je na območju občine še 13 plemenilnih krogov, kjer plemeni 13 plemenskih bikov. To so predvsem težko dostopna, višje ležeča območja občine-
V letu 1969 je bilo prvič ose-menjeno 2.106 govedi. Ponovnih pa je bilo 555 osemenitev. (Drugič 358, tretjič 103.) Več kot trikrat je bilo osemenjenih 94 govedi, pri katerih so bila ugotovljena manjša obolenja plodil.) Za eno oplojeno kravo je bilo v enem osemenjevalnem krogu porabljeno 1,20 doze semena, pri drugem osemenjevalnem krogu pa 1,28 doze semena. To je zadovoljiv indeks, ki kaže na kvaliteto dela, kakor tudi na kvaliteto semena. Delo oseme-njevalcev od časa do časa kontrolira Veterinarski zavod Dom-laže, pa tudi kmetijski zavod Ljubljana. Povečana poraba semena ne povečuje stroškov obč. semenske službe, vpliva pa na večje stroške Kmetijskega zavoda Ljubljana, in na potne stroške. V interesu celotne osem. službe je vsekakor čimbolj ekonomično osemenjevanje, to pa bomo dosegli le, če bo pri govedih čim manj obolenja plodil. Taka obolenja pa nastajajo največkrat zaradi nestrokovno izvršenih porodov, kjer je nu-
đena nehigienična domača ali pa laična pomoč. Na zdravje vpliva tudi higiena hleva, čistoča ležišč, ter v zadostni meri dobra stelja, predvsem slama. Uporaba žaganja pri kravah ni priporočljiva, ker se žaganje prilepi na spolovila ter tako lahko povzroči razna vnetja plodil, pa tudi vimena. Zato priporočamo vsem rejcem plemenskih goved, da Imajo čiste hleve, svetle hleve, dovolj stelje in primerne odtoke za gnojnico. V takih higiensko urejenih hlevih bo tudi osemenjevanje, aH pa prirodni pripust bolj uspešen.
Osemenjevanje se opravlja neprekinjeno vse leto, razen na dan 1. januarja, 1. maja in 29. novembra. Zato je osemenjevalna služba organizirana tako, da živinorejci javljajo na Veterinarski zavod Domžale, telefon 72-372, potrebo za osemenitev krav. Potreba za osemenjevanje naj se prijavlja vsak dan od 7. do 10. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 9. ure, tako kakor je bilo v navadi tudi doslej- Za osemenjevanje krav — telic je bilo v letu 1969 obiskanih 735 vasi, osemenjevanje pa opravljeno pri 1.879 gospodarjih.
Za to delo prek vsega leta so bila odobrena sredstva iz proračuna občine in ne, kakor nekateri živinorejci pogrešno mislijo, da se osemenjevanje plačuje  na račun iz kmetijstva.
Nekai podatkov is »programa   Skupnost otroškega varstva - nova oblika zdrave pitne vooe« financiranja vzgojno varstvenih ustanov v občim
V preteklem letu se je delno izboljšal finančni položaj za pospešitev komunalne dejavnosti v občini in povečal tudi obseg sredstev. Skupščina občine Domžale je v letu 19G8 sprejela »Program zdrave pitne vode« (v nadalnjem besedilu ga bomo imenovali »program«) in namenila v ta namen 324.800,00 din. v letu 1969 pa 53.595,00 din. Program je upošteval načelo solidarnosti pri izgradnji vodovodnih naprav. Ta solidarnost se nanaša na sodelovanje komunalnega podjetja in občanov z območja, koder se gradi kak komunalni objekt.
Prav tako je sedanja občinska skupščina na svoji oktober-ski seji leta 1969 ob razpravi o preskrbi prebivalstva z zdravo pitno vodo v celoti potrdila načelo solidarnosti in sprejela V program še dodatna območja, ki so: novo nastali stanovanjski okoliši, ki so v bližini komunalno že urejenih centrov in naselje Rova.
Obravnavani »program« predvideva izgradnjo vodovodne mreže in drugih naprav v 22 naseljih. Realizacija programa pa kaže, da je od pričetka aprila leta 1968 do konca leta 1969 bila napeljana pitna voda v sledeča naselja: Prevoje, Imovica. Vrba, Zaboršt pri Domžalah, Prevale. Dragomelj. Pšata, Krtina, Cešenik, Drtija z naselji: Straža, Selce, Vahtenberg. Gorica, Podbrdo, Cešnjice in Bllnk, Gradišče pri Lukovici. Goričica pri Ihanu (del), in Bi-šče. Skupaj torej 13 naselij s sedmimi zaselki.
Na podlagi izvršenih del se je število potrošnikov vode iz vodovodnega omrežja povečalo za 2540. V ta namen je bilo potrebno položiti 24,272 km cevi, zgraditi 4 rezervoarje in dve črpal-nici. Vrednost izvršenih del znaša 21.970,235.09 din.
Iz navedenih podatkov je razvidno, da je načelo solidarnosti v tem času obrodilo lepe sadove. Obogatitev »programa- s strani komunalne organizacije in ob-članov je imelo za posledico, da
Ponovno pripominjamo, da je osemenjevanje in prirodni pripust brezplačno. Poleg umetnega osemenjevanja imamo še 19 plemenilnih krogov, v katerih plemeni 13 plemenskih bikov Prirodno prlpuščeno je bilo v letu 1969 958 krav in plemenic.
Z brezplačnim osemenjevanjem in prirodnim pripustom govedi se Je dvignil interes za rejo govedi. Z uvajanjem sivo rjavih bikov kakor tudi z uporabo najbolje kvalitetnega semena sivorjavih bikov se ugodno razvija proces prctapljan.a pincgavske pasme in uvaja čista sivo rjava pasma, kar je v korist celotnega gospodarstva občine, saj se ob istih stroških pridela več mleka in mesa.
Gašperin dr. Franc
je od 32 km cevovoda, kolikor ga je predvidenega v.-programu- že 24 km izvršenega in da je od 3423 občanov že 2540 preskrbljenih s pitno vodo.
Za uresničitev celotnega »programa« pa bodo potebni še dodatni napori. Urediti bo treba predvsem območja med naseljema Krtina in Moravče, nadalje naselje Gorjuša, Krumperk in Brdo pri Ihanu. Po podatkih iz gradbene dokumentacije bo za izvršitev teh del potrebno .3.327,012,96 din, in sicer za: realizacijo programa med Krtino in Moravčami 2.316.800,00 din, za realizacijo programa Gorju-šo—Krumperk 237,522,96 din, za realizacijo programa Brdo pri Ihanu — 501,400,00 din in za novo nastale stanovanjske okoliše 271,300.00 din. Da bomo kos vsem,tem nalogam je dolžnost vseh partnerjev v sistemu sofinanciranja, da vsak stori vse, kar je dolžan in kar more. Vsi dosedanji dosežkj pri izvajanju -programa- so rezultat dela organov občinske skupščine in same skupščine, nadalje krajevnih skupnosti in nesebičnega dela posameznikov, kar se je prav posebno izkazr.lo pri rea lizaciji programa v naselju Gradišče pri Lukovici in Drtiji pri Moravčah. Uspjhl niso majhni posebno ne. če upoštevamo dejstvo, da je 'bilo 'orniež.je zgrajeno z vsemi objekti.'' rezervoarji in črpnlnieami. Ob 'intenzivnem skupnem delu, ob skupnem iskanju najboljših rešitev, ob kolektivnem seznanjanju s stanjem, problemi in nalogami bo lahko imel vsak občan naše občine v bližnji prihodnosti zagotovljeno preskrbo s pitno vodo iz dobro organiziranih vodovodov.
V kolikor bomo nadaljevali tako, kot smo začeli, potem ta čas resnično ni več daleč. Ze danes smo z vodovodnim omrežjem, v dolžini 1B7 km in drugimi potrebnimi napravami oziroma objekti v stanju oskrbovati 25.044 potrošnikov občanov t zdravo pitno vodo Z dodatno realizacijo »programa« pa se bo število potrošnikov povečalo še za nadaljnih 883. Tako bomo preskrbovali 82 odstotkov vseh občanov v občini. Ostalo pa bo še 76 zaselkov s skupno 5313 prebivalci ki bodo morda prisiljeni počakati do leta 1975. da jim bo iz bližnjih studencev pritekla voda po ceveh v bivališča.
To le, le nekaj bežnih podatkov, ki nam v prvi vrsti prikazujejo, da smo samoupravo delovnih, ljudi v praksi izvedli in dosegli lepe uspehe. Obveznosti, ki so jih občani prevzemali pri izgradnji vseh teb naprav niso bile predpisane ali ukazane od zgoraj temveč je. bil to dogovor njih samih To znvzotnost pri občanih je še Čutiti, posebno na območiih. ki so v -programu« predvidena ,rla dobijo zdravo pitno vodo. Zato smo dolžni, da jim prisluhnemo.       » p
Skupščina občine Domžale je na svoji zadnji seji potrdila predlog TIS (Temeljne izobraževalne skupnosti) Domžaie, da se za področje naše občine ustanovi posebna skupnost otroškega varstva, ki bo imela na skrbi izgradnjo vzgojno varstvenih kapacitet, tj. novih vrtcev in zagotavljanje sredstev za materialne in funkcionalne izdatke. S tem sklepom je bila zaključena več kot eno leto trajajoča akcija, da se otroško, tj- predšolsko varstvo izloči iz sestava temeljne izobraževalne skupnosti in dobi svoj lastni samoupravni organizem z lastnimi samoupravnimi akti in lastnimi viri sredstev. Tako smo dobili v Domžalah dve samoupravni skupnosti na področju družbenih služb in to eno, ki bo skrbela za vzgojo in varstvo predšolskih in drugo, ki bo urejala problematiko osnovnega šolstva in skrbela za vzgojo in izobrazbo šoloobveznih otrok.
Zakon o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva je izšel že leta 1968 in ureja celotno problematiko tega področja za našo republiko. Določa stalne vire sredstev za večanje materialne osnove otroškega varstva, tj. za gradnjo vrtcev, igrišč, varstvenih ustanov in podobno, za funkcionalne izdatke te dejavnosti pa je morala še naprej skrbeti temeljna izobraževalna skupnost. Zagotavljati je morala sredstva za osebne dohodke zaposlenih, za prehrano otrok in za tekoče ma-
Ohčinski odbor Rdečega križa Domžale je zaradi pomanjkanja krvi, v mesecu decembru organiziral enodnevno izredno krvodajalsko akcijo, katere se je udeležilo 31fl krvodajalcev iz gospodarskih organizacij in darovalo 92 litrov krvi.
Tako je bilo v letu 1969 prijavljenih 1550 krvodajalcev, ki so darovali 450 litrov krvi. Količinski plan smo v Domžalah presegli za 150 krvodajalcev.
Ob !ej priložnosti se javno zahvaljujemo vsem krvodajalcem, ki so nam priskočili na pomoč in darovali kri tistim, ki »o jo nujno potrebovali Enako hvala vsem gospodarskim orga-
terialne potrebe. Tako se je v praksi dogajalo in se marsikje tudi še sedaj dogaja, da kapacitete otroških varstvenih usta nov povečuje in organ s sred stvi. ki po sili zakona stalno |s redno dotekajo na skiad za no vogradnje,   sredstva   za vzdi pa daje drug; organ iz virov, k so mnogo manj stalni in mnog-manj vnaprej zagotovljeni, kei so odvisni od proračuna občine in njene proračunske politike.
Z    ustanovitvijo skupnost, otroškega   varstva   bo celotno politiko na področju otroškega varstva  vodil  in   usmerjal en sam organ. Ta bo mnogo lažji, kot   je   bilo   to   doslej, lahko usklajeval možnosti in potreb«, samostojno   usmerjal sredstva zbrana v skladu in nadzorov;--' uporabo sredstev, ki bodo skup nosti zagotovljena v obliki ude ležbe  na   celotno ustvarjenen dohodku občine   Seveda pa ) pri tem v prvi vrsti nujno, d. bo ta del siedstev. ki bo name njen  pokrivanju funkcionalni potreb otroškega varstva, dole čen po nekih obiektivmh krite rijih. ne pa odv.sen od vsak' letne tako spremenljive prora čunske situacije. Da pa bo to izvedljivo, bo potrebno poiskal objektivna     merila, ki bodi. ovrednotila   delo   ustanov, ki spadajo v to skupnost ter občane in  njihove  predstavnike v občinski skupščini dobro 'seznaniti z nalogami te nove skupnosti, na tej osnovi pa tudi s potrebami, ki iz teh nalog izvirajo.
F
nizacijam in aktivistom Rdeče ga križa, ki so nam pri organi zaciji nesebično pomagali.
Poleg tega smo po programi končali s tečajem domače neg' bolnika in 20-urnim tečaiem pr ve pomoči za učence na 0»no* m šoli -Venelja Perka- Domžale ir na Osnovni šoli Radomlje, priprave pa so v teku za tečaj« prve   pomoči   na   osnovni šol Mengeš. Homec Brdo in Morav če V teku «jo 20 in 80-urni teč> prve pomoči  za  člane Civi)n< »aščite. pripravljamo o-,  se * tudi za krvodajalsko akcijo v le tu 1970 ki bo organizirana del no v aprilu in delno v Juliui Občinski odbor RRS
Košarkarski klub Domžale bo priredil na predvečer Dneva žena, 7. marca ob 20. uri v Dvorani komunalnega centra Domžale
VELIKO ZABAVNO PRIREDITEV s plesom in .srečolovom. Vabljeni?
ftlovice iz organizacije Rdečega krila
Delo sklada za gradnjo sol
Od zadnjega poročila o zbiranju samoprispevka in delu upravnega odbora sklada za financiranje izgradnje šolske mreže so bile opravljene naslednje naloge:
Po krajevnih skupnostih je bil napravljen popis zaposlenili izven občine. Ta popis služi pri izterjatvi samoprispevka od tistih, ki ga do sedaj še niso plačevali. Obenem pa je tudi podlaga za evidenco samoprispevka po krajevnih skupnostih.
Ljubljanski urbanistični zavod je po naročilu sklada izdelal programske študije glede lokacij oz. gradenj šol v Blagovici, Domžalah, Jaršah in v Mengšu. Pri tem delu so sodelovali pooblaščeni člani sklada, ki so projektantom posredovali podatke in ostale informacije.
Trem projektivnim organizacijam je bila na podlagi programskih izhodišč, ki jih je sprejel upravni odbor sklada, oddana v izdelavo idejna skica nove šole v Jaršah. Te skice so že napravljene in bo posebna
komisija še v februarju na njihovi podlagi naročila izdelavo idejnega in glavnega projekta za to šolo.
Na upravnem odboru sklada je bil sprejet sklep, da se pri šolah gradijo telovadnice v izmeri 12 X 24 m ter so bili napravljeni prvi koraki, da dobimo enostavne in tipske pro-tekte,
V upravni odbor sklada je bil namesto Ivana Mraka za šolski okoliš Radomlje imenovan Raj-ko Hafner, ravnatelj te šole in ton Kos. ravnatelj šole Brdo za šolski okoliš Brdo, ker se je dosedanji predstavnik Rajko Hafner preselil v Radomlje.
Občinska skupščina bo na svoji prvi naslednji seji obravnavala delo upravnega odbora, vrstni red gradenj ter sprejela politiko na tem področju za leto 1970.
Iz evidence vplačil od 1/5-196!) do 31 1-1970 je razvido da ju stanje sredstev samoprispevka din 1,022.649,00
Prvo pcHIeiie je za nami
Rezultati dela na Osnovni šoli Radomlje v prvem polletju šolskega leta =o zadovoljivi, kar kaže učni uspeh v posameznih razredih in na šoli kot celota. Učni uspeh v oddelkih od 1. do 4. razreda izkazuje, da je izdelalo skoraj 95"/« učencev. V oddelkih od 5. do 8. razreda pa 72 %> učencev. Skupaj je od 473 učencev na šoli bilo v vseh predmetih pozitivno ocenjenih 395 učencev ali več kot 83 %i. Pionirski odred Radomeljska četa, ki je v začetku šolskega leta razpisal tekmovanje med oddelki, je na proslavi slovenskega kulturnega praznika, ki sta jo pripravila Rija Preskar in Rezka Merčun, podelil 2. a razredu plaketo za najboljši uspeh v svoji skupini, 6.a razredu pa predhodno zastavico.
V naporno delo učno-vzgoj nega procesa so vsi člani učiteljskega zbora vložili ogromno truda, če pomislimo, da naša šola, kakor vse ostale v občini, niso sodobno opremljene z učili, niti nimamo specializiranih učilnic, razen zasilne delavnice za tehnični pouk. Omenim naj samo, da so tovarišice, ki poučujejo prve 4 razrede v glavnem morale izdelovat; učne pripomočke same, kar velja zlasti za tiste, ki poučujejo oddelke 1. razreda.
Na našem območju izhaja večina učencev iz družin, kjer sta oba roditelja zaposlena. Zato pade na šolo še večja odgovornost, česar se vsi tudi zavedamo. Potreba po nuđenju dopolnilne moči pri učenju je velika in jo izvajamo v vseh oddelkih. Za učence, ki  težje dojemajo
snov, imamo dopolnilni pouk v oddelkih od 4. razreda po pouku, za učence od 5. do 8. razreda pa popoldne tako. da učenci in učitelji, ki nudijo pomoč pridejo nazaj v šolo. Ta način je boljši, ker je učinek dopolnilnega dela z učenci po 6. učni uri, ko so učenci in učitelji že utrujeni, neprimerno manjši, kakor popoldne. Tako dopolnilno delo z učenci nam je omogočeno zato, ker je naš šolski okoliš strnjen in nimamo vozačev. V prvem polletju je bila dopolnilna pomoč nuđena 167 učencem, opravljenih pa je bilo nad 300 ur dopolnilnega dela.
Razveseljivo je dejstvo, da se starši iz leta v leto bolj zanimajo za napredovanje svojih otrok. K govorilnim uram, ki jih imamo vsak prvi in drugi četrtek v mesecu ob 17. uri, prihaja vedno več staršev in kar je posebej razveseljivo, da je vedno več očetov. Obisk na govorilnih urah je poprečno 150 staršev.
Sola je poskrbela tudi za to, da je oživela tudi šola za starše. Pri tem nam vedno pomaga in organizira predavanja Delavska univerza Domžale, kateri smo šolniki in prav tako starši, ki radi prihajajo na predavanja, hvaležni in prosimo, da bi bilo sodelovanje tudi v naprej tako plodno. Od oktobra do konca prvega polletja smo imeli že 4 predavanja s poprečno udeležbo okrog 160 staršev. Na programu pa imamo še dve predavanji in sicer v februarju in marcu.
V veliko pomoč zaposlenim staršem je tudi podaljšano bivanje učencev v šoli. Zaenkrat imamo dva oddelka, enega za
Za konec prvega polletja šolskega dela so mnogi učenci naših osnovnih šol hoteli preživeti počitnice na smučanju in sankanju pa tudi šole same so imele v načrtu obvezne smučarske tečaje za učence petih razredov. Zal je mila zima vse te načrte prekrižala in na svoj račun so prišli le tisti, ki so sneg poiskali na Gorenjskem ali pa na Veliki planini
učence od 1. do 4. razreda, enega za učence od 5. do 8. razreda. Temeljna izobraževalna skupnost Domžale nam je zagotovila sredstva za vzgojiteljici in najnujnejše funkcionalne izdatke, prispevek staršev znaša 'amo 70 din, to je v glavnem za kosilo. Vendar je delo v oddelkih zelo težko, ker sta prenatrpana, saj je v vsakem po 29 učencev iz štirih oziroma treh razredov. Komentar o težavah, ki jih imata vzgojiteljici pri delu je mislim povsem odveč. Zavedamo se, da smo pred starši, ki so nam zaupali svoje otroke, odgovorni za uspešno delo varovancev v šoli, česar pa ne moremo jamčiti, ker se pri
takem številu in trojni oziroma četvorni kombinaciji ne more ustvariti čudežev. Zato bo morala Temeljna izobraževalna skupno i zagotoviti sredstva še za dva vzgojitelja, da bomo oddelka delili.
Omenim naj še. da šolnik -jenci in itaril pričakujem, skorajšnji pričetek gradnje nove telovadnice in dveh specialnih učilnic, kar bo prispevalo k posodobljenju pouka, kajti učni uspeh, kakršnega dosegamo pri nas, je dosegljiv z neprimerno več truda prosvetnih delavcev, kakor pa v večini ljubljanskih šol. ki so sodobno grajene in opremljene s sodobnimi učili.
Rajko Hafner
Z novimi načrti v leto 1970
Redkokdaj prodre v noše glasilo novica o delu in načrtih prebivalcev in organizacij iz Doba ter okoliških krajev. Vendar temu ni vzrok da se premalo ali nič ne dela, ampak preprosto v tem, da o našem delu sami premalo seznanjamo javnost.
Ne moremo namreč pozabiti, na živi in dela v Dobu skromen nogometni kolektiv, ki kljub pomanjkanju sredstev združuje v svojih vrstah mladino in lepo število članov, ki večina svojega prostega čas preživijo na nogometnem travniku. Tu vadijo, krepijo svoje telo, utrjujejo tovarištvo in se pripravljajo na tekmovanja. Konkurenca, v kateri so se v pretekli tekmovalni sezoni znašli ni lahka ter terja od njih načrtno vadbo, požrtvovalno in kolektivno igro. Tega so se fantje zavedali in uspeh ni izostal. Skoraj da na tekmah ne vidimo več kreganja, brezglavega tekanja in igranja brez sistema, nasprotno, v mejah možnosti izvršujejo pred tekmo do-
govorjene naloge. Nekaj presenetljivo dobrih tekmovalnih rezultatov in solidna uvrstitev ob koncu jesenske sezone, je tem fantom zaslužena nagrada.
Pomembno pri nogometnem klubu se nam zdi tudi to, da so v mladinskih in članskih vrstah odprli vrata tudi igralcem iz okoliških krajev Cemšenika, Turni.šč, Krtine, Zelodnika, Gor-juše in drugod. Tako se na nogometnem travniku podirajo stari vaški plotovi med vasmi, ki so bili včasih jedro spora, -prerekanj, zavisti in nesoglasij.
Letos bo potrebna pri delu še večja načrtnost, ki pa bo izvedljiva le ob dobrem strokovnem vodstvu. V letu, ko Dob praznuje svoj pomemben jubilej, bo tudi NK prispeval svoj delež z organizacijo brzoturnir-ja, z dobrimi tekmovalnimi rezultati, s povečanjem članstva in s krepitvijo tovarištva med svojimi člani.
Čeprav tudi druge krajevne organizacije uspešno delujejo, je
bil predvsem viden napredek pri gasilskem društvu. Gasilci so uspeli v svojem društvu organizirati desetino mlajših in desetino starejših pionirjev, mladincev in desetino članov. S pogostimi vajami so pridobili dovoljenja za uspešno gašenje požarov in za razne nastope in tekmovanja. Najpomebnejši uspeh so prav gotovo dosegli starejši pionirji, ki so postali občinski prvaki, zasedli so drugo mesto na izbirnem tekmovanju v Ljubljani in se solidno uvrstili tudi na republiškem gasilskem tekmovanju v Laškem.
Vendar je bila v preteklem letu skoraj vsa dejavnost društva usmerjena na gradnjo doma, kjer bodo potrebne prostore našli ne samo gasilci, ampak tudi druge krajevne organizacije in društva. Lepo število prostovol-njih delovnih ur, brezplačnih prevozov in materiala je bilo potrebno, da je dom v surovem stanju končan. Veliko je članov, ki so biLi skoraj vsak dan na gradbišču in ti so drugim lahko za zgled, kajtj za dokončno zgraditev bo potrebno še veliko truda in tudi denarja.
Seveda pa gradn/a urez pomoči vaščanov, Gasilskega sklada, Krajevne skupnosti in podjetij ne bi bila mogoča, zato se vsem skupaj na tem mestu iskreno zahvaljujemo ter jih prosimo, da tudi v bodoče ne odrečejo pomoči.
Gasilci se tudi pripravljajo na proslavo 750 letnice Doba, saj bodo v istem letu praznovali tudi 80-letnico svojega obstoja. Ta dva jubiljea nameravajo proslaviti na najbolj svečan način in upajmo, da bo prva slavnostna seja že v prenovljenem domu.
Ko začenjamo novo leto, leto v katerem bo kraj Dob praznoval svojo visoko letnico, leto, v katerem bodo tudi gasilci praznovali svojo 80-letnico, smo polni načrtov.
2elelj bi, da se čimpreje znebimo stalne nadloge — poplav, ki se ponavljajo ob vsakem nekoliko obilnejšem dežju. Tu ne gre samo za škodo, ki jo povzroča voda na njivah in travnikih ter s tem. da vdira v stanovanjske zgradbe in gospodarska poslopja. Gre tudi za to, da z rešitvijo vodnega režima na pod-
ročju Rače in Radomlje usposobimo zemljišče za obdelavo in za gradbene parcele. Zato pozdravljamo razpravo in sklepe občinske skupščine, ki so bili v tej zvezi sprejeti.
Pokopališče, ki služi vsej krajevni skupnosti Vir—Dob, predstavlja prav tako problem, ki ga bo treba čimprej rešiti. In prav tu nam dela voda nenehne težave. Na starem pokopališču ni več prostora in bo nujno treba najti lokacijo ter tudi sredstva za to. Pri krajevni skupnosti obstaja že odbor za pokopališče, ki pa je naletel v lanskem letu na take težave, da jih sam ni mogel rešiti. Zato bo pri tem potrebno sodelovanje in pomoč vaščanov. krajevne skupnosti in občinske skupščine.
Krajevna skupnost je sprejela v svoj proračun tudi dela v zvezi z asfaltiranjem ceste od ocepa na glavni cesti proti Krumperku. To bo vsekakor pomenilo veliko za občane tega področja, saj se bodo znebili nadležnega prahu, neprijetne ter nevarne kotanjaete ceste. Prepričani smo. da bodo vaščani pri teh delih pomagali po svojih najboljših močeh.
Ze na lanskoletnem zboru voli Icev je bil soglasno sprejet predlog, da je treba pričeti s pripravami za gradnjo poslovne stavbe, kjer naj bi našli svoje prostore trgovina, bife, pošta, krajevne organizacije in kjer naj bi bilo tudi nekaj stanovanj za učitelje. Prošnja za dodelitev lokacije je bila vložena vendar so nastalo težave zaradi trase nove hitre ceste. Prav tako smo se že pogovarjali s prizadetimi investitorji, ki so pokazali zanimanje in pripravljenost za tako gradnjo. Kljub težavam upamo, da se bo stvar v tem letu premaknila z mrtve točke in da bomo v eni izmed prihodnjih številk našega glasila lahko o tem napisali kaj več.
Se veliko imamo načrtov, vendar moramo pri reševanju vseh zadev upoštevati, da vsega ni mogoče rešiti naenkrat. Ob prizadevanju vaščanov in ob razumevanju krajevne skupnosti ter občinske skupščine pa bo mogoče postopoma uresničiti večino nalog, ki smo si jih postavili S. R.
njuno večjo produktivnost na delovnem mestu — torej investicijo v gospodarstvo.
Ob tem pa bi se seveda starši morali zavedati vseh teh dobrin in ne bi smeli na ta račun štediti s svojimi prispevki.
Še pred dobrim letom smo se na obiskih pri otrocih tudi v mengeškem vrtcu srečali z žalostnimi pogledi. Nič čudnega, saj jim je za igralnico, jedilnico in spalnico služila le ena skromno opremljena soba. Med tem pa je zrasel nov. sodobno opremljen objekt, ki pomeni za 80 predšolskih otrok drugi dom.
Otroški vrtec v Mengšu poln
Vrtec v Mengšu pomeni nov korak pri izvajanju občinskega programa na področju otroškega varstva, ki je sestavni del splošnih prizadevanj za uspešen razvoj mlade generacije, novih družbenih odnosov in družbenega standarda delovnih ljudi. Pri tem nas mora vodili osnovno načelo, da je otroško varstvo predvsem vzgoja in izobraževanje v najnežnejših letih človekovega razvoja. V teh ustanovah se otrok prvič sreča z dejavnostmi, ki bistveno vplivajo na njegov kasnejši razvoj.
Oblikovanje mladega človeka terja od celotne družbe dolgotrajno, smotrno ter skrbno strokovno delo- Vse te dobrine pa naj bi uživali tudi otroci, ki nimajo možnosti, da bi hodili v vrtec in to v popoldanski dodatni dejavnosti otroško-var-stvene ustanove. Ob tem bi spoznavali lepoto materinega jezika, harmonijo barv in zvokov ter nešteto dejavnosti, pomembnih za njihov čustveni in umski razvoj. Urejeno otroško varstvo pomeni razbremenitev zaposlene žene in očeta in s tem
	din
načrti in zbiranje	
ponudb   za opremo	3.587.50
oprema ....	192.386,78
priključitev elek-	
tričnega toka -   . .	16.226.0r>
odškodnina za	
stavbno zemljišče	26.041,53
prispevek za Skop-	
je ......	8.168,95
stroški    pri pre-	
vzemu ......	3.352.00
SKUPAJ ....	951.940.87
Sredstva so bila zagotovljena z zelo ugodnim posojilom dom-
Jcdilniča v novem vrtcu v Mengšu je že polna zadovoljnih otrok
v katerem so našli vso toplino domačega okolja.
Od teh je 24 dojenčkov, 26 otrok od 2—4 let ter 30 otrok od štirih do sedmih let starosti.
Oddelek za dojenčke je prvi te vrste v domžalski občini-
Vrtec ima tri sodobno urejene sončne igralnice, dve spalnici za dojenčke, eno spalnico za malčke in nekoliko starejše otroke,
žalske podružnice KBH Ljubljana v višini 600 tisoč novih din in sredstvi, ki se zbirajo na posebnem računu po zakonu o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji. Iz teh sredstev se bodo plačevale v prihodnjih letih tudi anuitete za najeto posojilo.
Toda nova ustanova v Mengšu že ni vključila v varstvo
kuhinjo, pralnico in garderobe.
Končni obračun stroškov za to otroško varstveno ustanovo je naslednji:
din
gradbena dela in zunanja ureditev .   . 685.362,06
nadzor ,  ,. , 15.600,00
načrti za zunanjo ureditev   ..... 1.216,00
vseh otrok, ki jih žele slarši na tem območju vpisati v vrt^c, saj je ostalo nerešenih več ket 20 prošenj.
V prihodnje bo potrebno graditi varstvene ustanove predvsem v tistih naseljih, ki primernih vrtcev sploh še nimajo.
J, Cernc
Domžafska gasilska sveta -sredi otočnih zborov
Spomenik na grobišču na Brezovici
*4* " i'  f-±- ČK
ori Blateni polju
V mesecu januarju so bili po vseh gasilskih društvih v občini Domžale redni občni zbori. Teh zborov jo se udeležili tudi delegati občinske gasilske zveze in tako prišli v najtesnejši stik s temi društvi ter se do dobra seznanili z njihovimi problemi.
Na splošno smo lahko zadovoljni z delom v društvih. So pa še nekatera, ki so tako po organizacijski, kot po operativni plati neaktivna. V mnogih društvih ne vodijo v redu administrativnih knjig. Silno pomanjkljive so zlasti matične knjige. Sedaj bodo društva dobila nove matične knjige in bo treba ukreniti vse. da bodo čimprej vneseni vsi potrebni podatki o članstvu. Prav zaradi takih pomanjkljivosti je prišlo že večkrat do neljubih pomot in nepotrebnih zamer ob izdajanju odlikovanj, priznanj itd. Kjer je več članov z istimi priimki, je nujno navesti tudi očetovo ime.
Vodenje blagajniške knjige ni več tako enostavno, kot je bilo nekdaj. Povezano je z raznimi bančnimi predpisi, s katerimi se mora blagajnik seznaniti.
Prav bi bilo. da bi gasilska zveza tudi v tem letu organizirala krajši seminar za pravilno vodenje administrativnih knjig.
V organizaciji Gasilske zveze se prav sedaj vrši strojniški tečaj, katerega obiskuje lepo število tovarišev. Temu bo sledil podčastniški tečaj. Prav bi bilo. da bi bil odziv čimvečji.
Na inciativo gasilske zveze so pisali učenci višjih razredov domžalskih šol šolske naloge s temo o gasilstvu. Dospelo je na zvezo kar 20 takih nalog. Posebna komisija 'e te naloge pregledala in ocenila ter predlagala vse naloge za nagrado. Del teh rrnndsj rpn} ertpruHeu of Sopju
ška gasilska zveza.' Obdarovancf bodo brezplačno dobili knjige Prešernove družbe v letu. 1970/ 71 in revijo Obzornik. Mflcda M. bilo umestno, da bi se ostale nagrade razdelile na rednem plenumu Zveze spomladi!
Kot gost sem sC' udeležil dveh . rednih občnih zborov/' Na"obe-' nem  zboru  PDG  Rova me je presenetilo izredno veliko število navzočih članov. Društvo je pokazalo   izredno   aktivnost v preteklem  letu.  Poleg desetine so organizirali  pionirsko z 11 člani, mladinskp z 9 člani. V delovni plan so vnesli nabavo nove motorke. izgradnjo vodnega bazena v Zičah, ureditev no-' vih hidrantov za vodovod, nove cevi itd.
V finančnem planu pa so prikazali za leto 1970 43.000,00 din izdatkov in 44.000,00 din dohodkov. Želimo, da bi ta plan v celoti uresničili.
Tudi PGD Radomlje vedno čvrsteje stopa v ospredje najboljših društev v domžalski GZ. Iz poročila poveljnika Jožkota Sraja je bilo razvidno obsežno delo. ki ga je opravilo društvo po operativni strani. Koliko milijonov so radomeljski gasilci prihranili Papirnici Količevo zaradi svoje hitre intervencije in koliko pri šestih drugih požarih, o tem je vse premalto napisanega. Ob svoji 40. obletnici obsto-'a je društvo nabavilo nov kofn-bi, novo motorko itd. Da je dobro gospodarilo je razvidno 'iz blagajniškega poročila, ki izkazuje končni saldo 37.006,55 din. Všeč mi je bilo zlasti poročilo nadzornega odbora, ki je zajelo celotno delovanje društva.
Da je duša tega in gonilna sila društva Jožko Sraj vedo ne samo domači člani, temveč tudi rovski gasilci in Zveza Domžale.
N. Vodnik
Peški
gospodarijo
Konec januarja so imeli gasilci v Pečeh občni zbor.
Navada je pač takšna, da ob zaključku starega leta pogledamo, kakšne sadove in uspehe nam je prineslo.
Tovariš Ciril Jesenšek. ki že več let uspešno vodi društvo, Je v svojem poročilu nanizal nekaj uspehov, ki smo jih dosegli gasilci v zadnjem času posebno v minulem letu. Čeprav je društvo majhno, ima prek 50 članov, ki so pripravljeni del svojega prostega časa porabiti za uspešno delo društva. Njim se je v zadnjem času, pridružilo še 11 pionirjev, ki jih je privabil zgled farejših. Marsikatero nedeljo so orabili za vaje, skrbeli, da so
le v redu cevi,  motorke in
ugi pripomočki. Trud nj bil
ian.
f preteklem letu se je poka-rdeči petelin na Tlačnici.
Vžgalo se je gospodarsko poslopje in pretila je nevarnost vsemu zaselku. Gasilci so bili hitro na mestu, omejili požar in obvarovali vaščane najhujšega. Takrat je eden izmed gasilcev dejal: »Sedaj čutim zadoščenje, ker naš trud ni bil zaman.!*1
Društvo neprestano raste, postaja večje in iz leta v leto je bolje opremljeno: nov voz, dve motorki. nove cevi in letds se ie k temu pridužila še nova sirena.
In kaj bodo počeli gasilci v bodoče? PripraviLi so že prvi kapital. Cez štiri leta bodo proslavljali 40-letnico obstoja društva. »Imeli bomo nov gasilni avtomobil«, pravijo, »zavzeli se bomo, pa bo šlo — 40-letnico bomo dostojno proslavili!«
Verjemimo jim in zaželimo pri njihovem delu še mnogo uspeha. T. T.
Brezovica je dala skupaj z drugimi zlatopoljskimi vasmi visok krvni davek v narodnoosvobodilnem boju. 2e avgusta 1941 je lul osnovan odbor OF. v katerem so bili zastopniki vseh šestih zlatopol.jskih vasi. Se bol| pa sc je organizacija OF razmahnila v začetku 1942, ko je okrožni sekretar KPS Kamnik Nace Storlckar-.lo/e organiziral v zlatopol.jskih vaseh kar javne množične sestanke. Zaradi predanosti vaščanov OF je v zlatopol.jskih vaseh našel Kamniški bataljon varno taborišče. Od tu je odhajal na sabotažne akcije in v zasede v Crni graben. 10. julija 1942 so se Kamniškem bataljonu pridružili vsi fantje in možje iz zlatopol.jskih vasi ter odšli na akcijo na cesto od Krašnjc do Lukovice, kjer so požagali vse telefonske drogove, podrli drevesa na cesto, drogove visoke napetosti pa minirali Zaradi velike podpore prebivalstva zlatopoljskih vasi partizanski vojski so ji Nemci namenili usodo Korena. Hrastnika Gradišča. Prvi poskus sredi junija, da bi prebivalstvo izselili, njihove domove pa požgali, je Kamniški bataljon uspešno preprečil. 2 avgusta 1942 pa je Nemcem z velikimi silami uspelo izvršiti peklenski načrt: požgali so Zlato polje. Brezovico. Malo Lasno. Podgoro, Obrše in Trnovče, prebivalstvo pa izselili, medtem ko je okrog 70 vaščanom uspelo oditi v partizane. Na Brezovici so pustili le eno hišo, v kateri ho srcrli avgusta 104?. ustanovili postojanko. Ko pa so jo Nemci konec oktobra za kratek čas zapustili, so partizani tudi to hišo zažgali. Leta 1943 in 1944 je v zlatopol.jskih vaseh večkrat taborila tudi Šlandrova brigada, aktivisti OF pa so zgradili neka! delavnic za partizanske, enote. Pozimi 1944/45, v hudi ofenzivi okupatorja in domačih izdajalcev, pa je bilo v bližini zlatopol.jskih vasi nekaj bunkarjev, v katerih so našli varno zavetje ranjenci. V tej ofenzivi je padla v bojih nad Črnim grabnom skupina neznanih borcev. Tudi nanje nas spominja obeležje na Brezovici. Poudariti moramo, da je skoraj četrtina vseh prebivalcev zlatopol.jskih vasi dala svoje življenje za svobodo.
dr. M. S.
Igra GO v Domžalah
En dan zimskih počitnic so nekateri pionirji in pionirke osnovne šole Venclja Perka namenili še malo znani rniselni igri GO.
Zvezo z ljubljanskim GO društvom je prijazno posredoval ing. Drago Perger, ki je bil med prvimi pobudniki te igre v Sloveniji. Zbranim sta približala GO dva mojstra: dr. Lovro Sturm je zanimivo prikazal zgo-
dovino goja, mojster Pečenko pa jo razložil osnovna pravila. Mladi so sledili izvajanjem z veliko pozornosjo, zlasti še, ko so lahko opazovali prikaz na demonstracijski igralni deski in na koncu še igro med mojstrom Pečenkom in ing. Pergerjem.
GO krožek na šoli bo gotovo vzgojil nove igralce in raziiril igro tudi med nate mladino.
r. p.
Temeljna izobraževalna skupnost Domžale razpisuje delovno mesto računovodje s polnim del. časom. Pogoj: srednja Izobrazba s prakso. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
S seje občinske skupščine meseca februarja
10. t. m. se je skupščina sestala na svoji osmi seji. Na njej so bili odborniki seznanjeni z oceno gospodarskih gibanj v letu 1969 in s predvidevanji gospodarskega razvoja v letu 1970 Predvidevanja za tekoče leto slone med drugim na predvidenih smernicah gospodarskega razvoja republike, na predvidevanjih gospodarskih organizacij ter gibanju gospodarstva v preteklem letu. V zvezi s tem je vodja občinske analitske planske službe, Anka Lah opozorila odbornike na osnovne pokazatelje gibanja gospodarstva v letu 1969. Ugotovljeno je, da je bil družbeni proizvod celotnega gospodarstva v letu 1969 v primerjavi z letom 1968 za 22 •/• višji.
Rast je bila hitra predvsem v družbenem sektorju, in to v industriji, medtem ko je na počasnejšo rast družbenega proizvoda zasebnega sektorja vplivalo predvsem kmetijstvo, ki ustvarja skoraj polovico družbenega proizvoda zasebnega sektorja. Družbeni proizvod v zasebni obrti je po oceni večji za 11%, izvoz se Je povečal v primerjavi z letom 1968 za 26(l/o, število zaposlenih za 2% in nominalni osebni dohodek za 21 %>.
Na podlagi teh gibanj, predvidevanj gospodarskih organizacij ln z upoštevanjem predvidenega gospodarskega razvoja republike za leto 1970 se za občino Domžale predvideva, da bo rast gospodarstva v letu 1970 nekoliko počasnejša kot v preteklem letu, to pa zato, ker je že stopila v veljavo vrsta ukrepov, ki bodo vplivali na počasnejšo oziroma stabilnejšo rast gospodarstva. Tako so za leto 1970 predvideva porast družbenega proizvoda za približno 8 */• in nadaljnja zmerna rast števila zaposlenih kakor tudi osebnih dohodkov; prav tako se bo povečal fizični obseg proizvodnje predvidoma za 9" o medtem ko se v industriji predvideva porast družbenega proizvoda za 4 "/o in sicer v družbenem kot zasebnem sektorju. V prvem predvideva povečanje predvsem Agrokombinat. in sicer na račun povečanja proizvodnje in Kmetijski poskusu; center Jable, ki računa na pove nanje staleža mlečne živine in delno preusmeritev na proizvodnjo plemenskih svinj. V zasebnem kmetijstvu se računa na povečanje živalske proizvodnje, ki naj bi se zagotovila predvsem na račun intenzivnejšega razvoja kooperacije, od česar je predvsem odvisen tudi celoten program pospeševanja kmetijstva za občino Domžale, ki poudarja predvsem potrebo po trdnih ko-operacijskih pogodbah. Tudi novoustanovljeni sklad za pospeševanje kmetijstva bo vspodbu-Jal kmete k moderni ln specializirani proizvodnji. Gospodar-
stvo občine predvideva v letu 1970 tudi nadaljnji hitri porast izvoza, in sicer za 23 °/o. Celotno gospodarstvo bo namenilo več sredstev za razširitev, rekonstrukcijo ter modernizacijo. Predvideva se, da bodo investicijske naložbe v letu 1970 znašale okoli štiri in pol milijarde starih dinarjev. 2al pa bodo te investicije preveč razdrobljene ln ne bodo v tekočem letu in niti v naslednjih pokazale posebnega učinka in ne bodo bistveno vplivale na hitrejši razvoj gospodarstva. Svet za industrijo je v zvezi s tem precej razpravljal o investicijski usmeritvi gospodarstva kot celote ln menil, da bj moralo celotno gospodarstvo težiti k združevanju sredstev in s tem prispevati k hitrejšemu razvoju industrije in gospodarstva kot celote. Tudi resolucija gospodarskega in družbenega razvoja priporoča več sodelovanja, predvsem pa združevanja in nadaljnjega razvijanja raziskovalnih in razvojnih služb. Glede na predvidevanje resolucije v nadaljnjih pozitivnih premikih na področju komunalne dejavnosti je odbornika Janeza Kodcrmana zanimalo, kako bo z uresničevnjem postopne rekonstrukcije občinskih cest.
Albin Pavlin, predsednik sveta za komunalne zadeve je ugo-lovil, da je težko pričakovati bistveno izboljšanje, če bodo za to na razpolago le sredstva, ki naj bi jih zagotovil proračun. Novo komunalno podjetje računa namreč tudi na druge vire dohodkov, ki naj bj jih med drugim zagotovile tudi gospodarske organizacije. Vsekakor bo po mnenju predsedujočega slika jasnejša, ko bo pred skupščino proračun za leto 1970. Odbornika Antona Lebarja je zanimajo, v kakšni obliki se bo širila kooperacija. Predvsem se predvideva razširitev pri reji prašičev in tudi pri goveji živini, na kar pa bo vplivala po mnenju predsednka skupščine sklenitev pogodbe z zahodni,n evropskim trgom. Dejansko je AE posvetil vprašanju kooperacije premalo pozornosti in je v glavnem ostalo le prj obljubah, ki jih je dajal AE ob ukinitvi KZ Lukovica. Tudi odbornik Feliks Grčar zahteva poživitev dela obrata AE kooperacija v Lukovici, nakar je Franc Stošir i ugotovil, da so na tako stanje n« tem področju v glavnem vplivale tržne cene, ki so globoko pod lastno ceno. Te stvari se sedaj popravljajo in organizacija bo v kratkem sprejela program o razširitvi kooperacije, o knterem bo govora tudi na zboru volivcev. Odbornik Albin Pcnlč je ponovno načel vprašanje ugodnejših kreditov za kmti.jske proizvajalce, medlem ko se je Leopold Alel zavzemal za morebitno ponovno
oživitev kmetijskih zadrug. Franc Kocjan je spomnil, da žele kmetje druge oblike kooperacije, tj. sodelovati V samoupravnem si:.temu kot delavci v podjetju. Glede na obširno problematiko s tega področja Je predsednik skupščine predlagal, naj bi bila na prihodnji seji skupščine glavna točka dnevnega reda poročilo sveta za kmetijstvo, medtem ko je Peter Guban opozoril na že sprejete sklepe skupščine v zvezi- s tem. Po mnenju Feliksa Grčarja naj do tedaj tudi AE pripravi poročilo o svojem delu in načrtih za prihodnje. Franc Habjan je predlagal, naj bi njihovo poročilo ob:.egalo podatke o delu organizacije od takrat, ko jo AE prevzel posle kmetijske zadruge, ker je bilo takrat obljubljeno, da bo vse dejavnosti KZ opravljal AE. Štefan Horvat , spomnil na bistveni prispevek obrtne dejavnosti, ki je na tretjem mestu po ustvarjenem družbenem bruto produktu v občini. Zato meni. da naj bi vsaj srednjeročni program razvoja go-spodastva. občine to in tudi ostala področja podrobno obravnaval, potem ko bi jih temeljito obdelali že posamezni sveti. Tudi odbornika Franca Mušiča je zanimalo, kako je z nadaljnjim razvojem te panoge glede na njeno pomembnost v občini. Po mnenju predsednika skupščine se ta panoga s pametno politiko skupščine že zdaj razvija. Predvsem velja to za proizvodno obrt, medtem ko je uslužnostna zaenkrat v slabšem položaju. Tudi v zvezi s tem se predvidevajo določene ugodnosti, ki naj bi zagotovile razvoj tudi te. Odbornik ing. Marjan Košir je kot član sveta za industrijo posvetil veliko pozornost
temu. kako naj bi gospodarsk* organizacije iskale in naile sevc v učinkovitosti celotnega gospodarstva občine. V zvezi s tem je ena od nalog, ki jih je prevzei svet z.a industrijo tudi ta, da bo skušal proučiti stopnjo razvitosti v posameznih podjetjih in da bo s svojim stališčem skušal vplivati na korigiranje njihovih razvojnih programov. Sicer pa bo svet za industrijo z; eno prihodnjih sej skupšćim pripravil obsežnejše poročilo 1 svojega področja dela. Lovn Korenčan je med drugim ugotovil, da je doslej občina Domžale vsa razpoložljiva sredstvo za investicije vlagala v negospodarstvo, dočim investiranja iz proračunskih sredstev v gospodarstvu nj bilo. čeprav bi s( ta investicijska vlaganja hitre povrnila. Na pripombo odbornika Franca Jeretina, da je v materialu vse premalo podatkov o investicijah, je vodja občinske planske službe ugotovila, da jt najmanj enkrat letno na sej; skupščine posebna točka posvečena temu vprašanju. Vendsu ugotavlja ponovno, da je osnovna pomanjkljivost teh investicij da so razdrobljene, medtem k< o zgrešenosti ni mogoče govoriti saj so vse manjšega obsega lr se vlagajo predvsem v enostavno reprodukcijo. Predsednil-skupščine je pozval k razprav, tudi odbornike iz delovnih organizacij, ki v svojih planih R« predvidevajo posebnega napredka oziroma rasti, čeprav bo po drugi strani treba najti rešitev vsaj za povečanje osebnih dohodkov, ki jih bo treba spričo stalnega naraščanja življenjskih stroškov še vedno povečati. 2c za to vprašanje bo treba najti izhod in je zato nerazumljivo, da nekatere gospodarske organizacije niso predvidele nobenega povečanja. Milan Jenčič je spomnil na to. da je svet za blagovni promet prek svojega odbora zbral vse potrebne podatke s področja turizma, za katerega
V Domžalah imamo dve avtobusni postajališči brez postaj. Postajališče v centru Domžal ho, upajmo, nekoč urejeno po načrtih, ki so bili sprejeti že pred časom, postajališči ob zvezni cesti pa sla postali za tisoče potnikov, ki jih vsak dan gledajo, dokaz naše zanikrnosti in slabega gospodarjenja. Poškodovane lope, razbtia stekla, prah ob suhem in luže ob slabem vremenu, zadaj pa nikdar počiščeno smetišče in javno stranišče
pospeševanje bi se morala prav tako najti srodstva. Po mnenju Antona Rcpovža bi bilo tudi to področje treba zajeti V resoluciji, ter ga obravnavati kot gospodarsko panogo. Predsednik skupščine je nakazal nadaljnje možnosti za razvoj turizma V občini in tudi po mnenju odbornika Feliksa Grčarja naj bi se tudi v odročnejših krajih pospeševalo gostinstvo in trgovina, za kar pa je, po mnenju predsedujočega, predvsem potrebna iniciativa določenega kraja. Odbornik Rudolf Osolin je imel nekaj pripomb na sestavo dosedanjih analiz gospodarstva in povedal svoja stališča v zvezi s pripravljanjem takega gradiva v prihodnje. Podpredsednik Jakob Cerne je menil, da je treba dopolniti resolucijo v tem smislu, da se v kratkih smernicah obdelajo vsa področja gospodarstva, kot je to že nakazala sama razprava. Pavel Šimenc je opozoril na pomanjkljivost V zvezi z navajanjem ožjih gradbenih okolišev v besedilu resolucije nakar je predsednik skupščine opozoril na smotrnejšo usmeritev gradnje v že obstoječe centre in na področja, ki so že obdelana v zazidalnih načrtih. Nato je spomnil še na novo investicijsko politiko ljubljanske kreditne banke in opozoril na večje sodelovanje in medsebojno pomoč gospodarskih organizacij tudi na tem področju. V občini sicer obstaja sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij, ki razpolaga s približno 150 milijoni SU, ki pa le bil v preteklem letu predvsem uporabljen za kritje izgube v podjetju »Melodija- in za nabavo dveh kamionov za novoustanovljeno komunalno podje'je. Po zaključni razpravi so odborniki sprejeli predloženo poročilo o gibanju gospodarstva v letu 1969. predvidevanja za leto 1970 ter resolucijo o gospodarskem in družbenem razvoju z upoštevanjem nakazanih pripomb in dopolnitev.
Podatki o predvidenih proračunskih dohodkih in izdatkih za leto 1970 kažejo, da bodo proračunski dohodki v tekočem letu višji za približno 11,5 •/• v primerjavi z realizacijo preteklega leta in naj bi znašali približno dve milijardi 348 milijonov starih dinarjev. Doslej predložene potrebe proračunskih potrošnikov pa znašajo za 650 milijonov SD več. kot se predvideva proračunskih dohodkov. Nad milijardo dinarjev bo potrebovala samo TIS, pri čemer je upoštevano prav tako 11,5 'It povišanje; fiksnih obveznosti je nekaj manj kot 500 mio SD, tako da bo ostalo za razdelitev ostalim nroračunskim potrošnikom nekaj nad 800 milijonov SD. kar je glede na dejanske potrebe dosti premalo. Maks Zaje je kot odbornik, predsednik sveta za vzgojo in izobraževanje ter član skupščine TIS predložil skupščini predlog sporazuma med SOB in TIS. po katerem naj bi se v tekočem letu financirala vzgoja in izobraževanje. Predlog sporazuma navaja 25 točk
oziroma meril, na podlagi katerih naj bi bila določena udeležba TIS v občinskem proračunu za leto 1970, ki bi morala biti za okoli 170 mio SD višja od dosedanjih predvidevanj. Albin Penič je razmišljal o tem, od kod dobiti sredstva za nepokrite potrebe na podlagi predloženih meril, mimo tega, da je bila TIS v lanskem letu prikrajšana na dohodkih za okoli 42 mio SD. Po mnenju predsedujočega na tako visoko povečanje proračunskih dohodkov ne bo mogoče računati. Vsekakor zahteve TIS glede na dejansko stanje niso pretirane, vendar pa bo treba najti skupen jezik in razumevanje tudi za ostale potrebe. Tudi Lovro Korenčan se je zavzemal za to. da je treba prosvetnim delavcem zagotoviti sredstva v okviru maksimalnih možnosti, da bi končno od njih zahtevali tudi maksimalno kvaliteto pouka in razreševanje problematike pravega šolstva. Republiški poslanec Jernej Lenič je v daljši razpravi med drugim spomnil na podobno razpravo okoli sanacije šolstva tudi v republiški skupščini in ugotovil, da pomeni sanacija šolstva, ki naj bi bila izvedena v letu 1970. ekonomsko ovrednotenje vzgojno izobraževalnega dela in še posebej materialne oskrbe šol. za kar doslej nj bilo sredstev, ker so dosedanja komaj zadoščala za tekoče potrebe in funkcionalne izdatke. Sanacija šolstva pomeni tudi stalno izboljševanje kadrovske strukture po šolah, ureditev prostorskih problemov šol, odpravo več izmen in obnovo šolskih prostorov ter novogradnje, kar pa se bo poskušalo urediti s samoprispevkom. Pojasnil je možnosti financiranja TIS v preteklem letu, primerjal ekonomsko vrednotenje dela prosvetnih delavcev v sosednih občinah in se ob zaključku razprave ponovno zavzel za predlagana merila, ki so osnova za predloženi sporazum za financiranje vzgoje in izobraževanja v letu 1970. Vsekakor razprava okrog teh vprašanj še ni zaključena.
Iz poročila o realizaciji proračunskih dohodkov in izdatkov za leto 1969 je razvidno, da je bil proračun realiziran (brez prispevka za mestna zemljišča) 100,32 "It. Izpad dohodkov je nastal predvsem pri prispevkih, medtem ko so dohodki od davkov pritekali zadovoljivo.
Načelnik davčne uprave Andrej Drmal je pristavil in tolmačil poročilo o delu davčne uprave v preteklem letu. V njem je poudareil, da bo potrebno zagotoviti kvalitetno odmero, ugotoviti čimveč utaj in izboljšati izterjavo od sedanjih 78 na najmanj 85 "It. Odbornik Štefan Horvat je opozoril na tisti del poročila, k j govori o finančni osamosvojitvi davčne uprave, kar bi bilo. po njegovem, lz družbeno političnih razlogov zgrešeno, kajti davčna uprava je sestavni del občinske uprave, zato jo je treba financirati enotno s tem, da se pri nagrajevanj«
upošteva težavnost dela. Rudolf Osolin je imel pripombe na postopek v primerih, ko se Rri registraciji računov odtegne predlagatelju denar za pokritji' neporavnanih obveznosti. Janez Kodcrman je opozoril na ugotovitev v poročilu glede zbiranja sredstev iz zasebnega sektorja obrti, od katerih je približno 20°/o namenjenih za zdravstveno in socialno zavarovanje kmetov. Zdi se mu, da v zvezi s tem pri organizaciji socialnega in zdravstvenega zavarovanja niso časti računi, saj socialno zavarovanje doslej še ni imelo nobenih bremen glede pokojninskega zavarovanja obrtnikov, ker je bila šele z letošnjim letom dana možnost za prve upokojitve. Andreja Pan-geršiča so zanimale bodoče naloge davčne uprave, med katerimi bi morala biti tudi stroga kontrola nad šušmarji in neprijavljeno delovno silo. Odbornik Jože Knep se je zanimal, kako je z režimom vodenja poslovnih knjig pri obrtnikih. Po pojasnilu načelnika davčne uprave se bo sistem knjig v letu 1971 popolnoma menjal, do tedaj pa bo ostal v veljav; dosedanji. Načelnik davčne uprave je odgovarjal tudi na ostala vprašanja odbornikov kakor tudi na vprašanje Pavla Peterka, kakšno je stanje v zvezi s svoječasnim pojavom o izseljevanju avtopre-voznikov in prijavljanje obrti v drugih občinah. Te zadeve so v tukajšnji občini razen treh ali štirih izjem razčiščene jn Urejene. Predsednik skupščine je menil, da bo s pametno politiko skupščine mogoče prispevati k nadaljnjem razvoju obrtništva v občini, o katerem bo ponovno tekla razprava na eni prihodnjih sej skupščine. Menil je. da morajo KS odigrati večjo vlogo tudi v zvezi z odpisovanjem davčnih obveznosti, kar naj bi občutila tudi posamezna krajevna skupnost, ki bi ob takem primeru verjetno bolj realno pretresala vloge za davčne olajšave. Razpravo po tem vprašanju je sprožil odbornik France Mušič. Na podlagi pooblastila, ki ga je skupščina dala predsedstvu, da nastopa v imenu občine v postopku za združitev komunalnega podjetja Vodovod Domžale in Cestnega podjetja Domžale, je bil ustrezen postopek izveden in že tudi izdano soglasje skupščine za združitev, kar so odborniki soglasno vzeli na znanje.
Svet za komunalne zadeve in odbor za urbanizem sta predložila skupščini v potrditev svoje zaključke in pritožbe, ki so jih vložili posamezniki na zazidalni načrt Domžale-Sever I. Zaključke sta tolmačila Jože Zev-nlk in Albin Pavlin, predsednik sveta za komunalne zadeve, ki je med drugim predlagal, naj bi v bodoče pritožbe in predloge za nebistvene spremembe zazidalnih načrtov obravnaval in o njih določal svet za komunalne zadeve, po potrebi tudi s sodelovanjem krajevnih skupnosti. Odborniku L.ovru Korenčanu se je zdel precUog«rnesten, medtem
ko se je Jože Knep zanimal za rešitev pritožb s področja KS Jarše ter opozoril na ostale probleme v zvezi s prezidavo na območju Domžale-Sever I. Na to je imel pripombe tudi odbornik Pavel Šimenc in Pavel Peterka, nakar je predsednik skupščine ponovno ugotovil, da bi marsikatera nevšečnost odpadla, če bi se stvari kompleksno urejale in oddajalo zemljišče, ko je stvar v vseh pogledih pravno in finančno dokončno urejena. '
Z odlokom o odstotku sredstev, ki se Izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarine v letu 1970, ki ga je pripravil in pojasnil dipl. pravnik Štefan Pelcar, je za tekoče leto predvidena stopnja 1,25 "/•, ki je nižja od lanske, ker se predvideva, da bodo sredstva, zbrana v okviru tega odstotka, zadoščala za kritje obveznosti.
Poročilo iniciativnega odbora za ustanovitev samostojne skupnosti otroškega varstva je bila nadaljnja točka dnevnega reda. Pojasnil jo je predsednik Sob Jakob Cerne, ki je predsednik tega odbora. Orisal je dosedanje delo in prizadevanja iniciativnega odbora, naloge skupnosti otroškega varstva in pomen, nakar se je skupščina brez razprave odločila za predlog iniciativnega odbora, da se ustanovi samostojna skupnost otroškega varstva in da se sredstva za funkcionalne izdatke otroškega varstva vključijo v novoustanovljeno skupnost otroškega varstva.
Štefan Pelcar je nato seznanil odbornike s sklepom sveta zavoda TSUGS, da se izloči iz omenjenega zavoda tudi Institut za usnjarstvo In priključi podjetju TOKO, s čimer so se odborniki prav tako brez razprave strinjali.
Pri obravnavi spremembe odloka o enotnem znesku in enotnem načinu prodaje svežega mesa se je odbornik Jože Knep zanimal, kako je z izvajanjem tega odloka in koliko sankcij je bdlo že izvedenih za morebitno neupoštevanje. Pavel Peterka, je pogrešil obljubljeno shemo o delih in vrstah mesa, ki naj bi jo imela vsaka mesnica, medtem ko je Albin Penič ugotovil, da vse prodajalne mesa tudi nimajo izobešenega cenika. Nato je odbornik Anton Repov/, direktor podjetja Napredek ugotovil, da bi cenik obvezno morala imeti vsaka mesnica in ga po njegovem tudi imajo, pa čeprav se cene pogosto menjajo. Glede shem mesa ugotavlja, da bodo v kratkem dotiskane. nakar bodo takoj tudi nameščene v vseh prodajalnah.
Predsednik komisije za volitve in imenovanja. Štefan Horvat je nato seznanil odbornike s predlogi komisije v zvezi z razrešitvami in imenovanji. Skupščina jih je brez spremembe sprejela In izvolila za naslednjo dveletno mandatno do-
bo 72 sodnikov porotnikov občinskega sodišča Domžale.
Nadal/ je bil sprejet predlog za imenovanje Bogdana Kemica za načelnika oddelka za finance. Namesto Janeza Zibclnika je bil v skupščino TIS imenovan Julij Toter. Nadalje so bili za člane delavskega sveta podjetja Vodovod Domžale kot prestav-niki družbene skupnosti imenovani : Martin Andrejka, Jože Otolani, Jaka Zanoškar, France Habjan in Jože Skofic. Na lastno željo je bil razrešen dolžnosti člana sveta Muzeja Kamnik dr. Miro Striplovšck in namesto njega imenovan Miro Varšek, namesto umrlega člana pa je imenovan v to komisijo upokojenec Janez Potočnik.
Ciril Jesenšek je bil na lastno željo razrešen članstva v svetu za socialno varstvo in zdravstvo ter namesto njega imenovan Franc Pergar. V upravni odbor sklada za pospeševanje kmetijstva so bili imenovani: Franc Simon za predsednika, za člane pa: Franc Sto,šicki, Franc Cerar, Jakob Ravnikar, Ivan Mušič. Lovro Jeretina in Franc Plahut-nlk. Ivan Mrak je bil razrešen dolžnosti člana upravnega odbora sklada za izgradnjo šolske mreže in namesto njega imenovan Anton Kos. Nadalje je bil Ivan Mrak iz objektivnih razlogov razrešen tudi članstva v komisiji za volitve in imenovanja in namesto njega imenovan Franc Gabrovšek. Za pregled zaključnega računa davčnega knjigovodstva je skupščina imenovala komisijo v sestavi: Bogdan Remic, predsednik, člana: Vera Vodnik in Pepca Klavžar.
V nadaljevanju seje je skup-šjina sprejela prečiščeno besedilo odloka o ustanovitvi sklada za urejanje mestnih zemljišč in statuta omenjenega sklada. Podpredsednik Sob Ivan Vidah in odbornik Stane Lužar sta imela konstruktivne predloge za dopolnitev in uskladitev predloženega odloka in statuta, ki jih je skupščina tudi sprejela. Prečiščeno besedilo je objavljeno v uradni prilogi, prav tako tudi odlok o višini stanarin na območju občine Domžale v letu 1970. ki določa, da se stanarine v letu 1970 ne morejo povečati nad znesek stanarine, ki je veljal za mesec december 1969.
O novi organizaciji in sistematizaciji upravnih organov občine je že tudi razpravljal in jo sprejel samoupravni organ občinske uprave in tudi svet za splošne zadeve občine. Predložila sta jo v potrditev občinski skupščini. V razpravi so mimo Predsednika skupščine in namestnika tajnika Sob sodelovali še Štefan Horvat. Janez Cerar, Maks Jeran, Aleš Leopold, Franc Lipovšek. Franc Kenlir Andrej Pangeršič in Lovro Ko-'enčan, ki so imeli med drugim Pripombe in vprašanja glede nekaterih delovnih mest. strokovne izobrazbe in delovnih izkušenj predvsem pa so želeli, da se čimprej zasedejo delovna mesta po krajevnih pisarnah.
Predsednik skupščine je nato nakazal razloge, zaradi katerih naj bi se skupščina odločila, da se opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja od Projektivnega biroja Kranj prenese na Ljubljanski investicijski zavod, s čimer so se odborniki tudi soglasno strinjali.
Pri »vprašanjih in predlogih-so se odborniki dogovorili glede zborov volivcev, ki naj bi se opravili po razporedu, ki ga objavljamo na drugem mestu. Na predlog krajevne skupnosti Krtina, ki ga je posredoval odbornik Rudolf Osolnik je skupščina nato sklenila, da se poslopje opuščene šole na Trojici prenese v upravljanje KS Krtina. Prav tako je po predhodnem pristanku KS Domžale skupščina sklenila, da se mostna tehtnica prenese na območje in v upravljanje KS Krtina, medtem ko naj bi glede prenosa sejmi šča oziroma organizacije sejma i/. Domžal v Krtino odločil še svet za kmetijstvo, ki naj svoj predlog pripravi do prihodnje seje skupščine.
Pavel Peterka in Jože Lekan sta opozorila na rekonstrukcijo mostu v Biščah. ki je zaradi do-trajnanosli zaprt za ves promet, medtem ko je pred ednik skupščine spon ml tudi na še ostale nujne gradnje mostov, za katero bi morale KS iskati še druge vire sredstev, ker v proračunu za vse ne bo denarja Odbornik Franc Mušič je prosil m ureditev križišča v Trzinu ver naj bi se postavil znak za omejitev hitrosti ter označil prehod za pešc«. Odbornik Janez Hribar je spomnil na sklep skupščine, da naj bo iniciativa občanov in prispevanje lastnih sredstev eno :>d meril, da bo tudi občina pomagala s svojimi sredstvi. Po mnenju predsednika skupščine je pohvalna iniciativa Ihancev. kj jo kažejo za ureditev električne napeljave, za ureditev ceste in mostov zato meni. da bo dolžnost občine, da jim v okviru možnosti pomaga.
Franci Stošicki ni prepričan, da združitev podjetja Vodovod in cestnega podjetja ne bo imela neugodnih posledic za področja, ki žele širiti vodovodno omrežje, nakar predsedujoči pojasni, da se bodo sredstva pri podjetju vodila strogo ločeno za ceste in za vodovod. Predsednik Ivan Vidali je spomnil na svoje-časni sklep skupščine, naj bi odborniki pravočasno dobili dokumentirane odgovore bodisi ob zaključku seje skupščine ali na naslednji seji. Glede na to pričakuje odbornik Albin Pcnič odgovor na svoje vprašanje, kako je z gradnjo vodovoda na Vrhpolju pri Moravčah na prihodnji seji in prav tako Pavel Šimenc na vprašanje kako je z izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj na območju Pristave v Mengšu, na katerem je skupščina gradnjo že odobrila. Na prihodnjem zboru volivcev na Prevojah bodo občani dobili odgovor na 'kl.eoe zadnjega zbora volivcev, medtem ko je pred-
stojnik občinske službe za komunalne zadeve vzel na znanje poročilo odbornika Iva Kralju glede odtočnega jaška v Ihanu. Predsednik skupščine je naito opozoril odbornike na nekatera pomembna vprašanja, ki jih je treba rešiti še pred dokončnim predlogom proračuna. Tako je pomembna odločitev republike, koliko bo prispevala h gradnji moravske ceste in kako bo uspel družbeni dogovor, ki se pripravlja za financiranje nabave določenega materiala za potrebe vseljudske obrambe, za financiranje potreb na področju telesne kulture in za prispevek gospodarskih organizacij za financiranje   moravske   ceste v
skupne znesku vsaj 50 milijonov SD. Jože Pestotnik se je zanima, za gradnjo šole v Blagovici, nakar je Jakob Cerne ugotovil, da bo program izgradnje šolske mreže in predlog za njegovo izvrševanje na dnevnem redu prihodnje seje občinske skupščine in bo tedaj mogoča tudi obširnejša razprava o tem vprašanju. Vsekakor pa je gradnja šole v Blagovici v programu, ki se bo tudi realiziral. Na vsak način bo nastalo veliko vprašanje »redstev za realizacijo programa izgradnje šol, saj bodo zbrana sredstva iz samoprispevka v petih letih zadoščala komaj za izgradnjo ene popolne osnovne šole.
ZROB - samostojna organizacija
V zapletenih mednarodnih razmerah in današnjem negotovem položaju v svetu je postajala Zveza rezervnih oficirjev in podofieirjev vse bolj pomembna. V okviru priprav celotnega prebivalstva na vsesplošno ljudsko obrambo pa so bile in so tudi njene naloge vse zahtevnejše in odgovornejše.
Organizacija ZROP je v svojem dosedani»m delovanju prešla razna obdobja. Prišlo je do premikov v strukturi članstva, vse bolj je naraščal procent po. vojne generacije rezervnih Oficirjev in podoficlriev. katerih je danes že nad 60 % celotnega rezervnega ofeirskega kadra. Nastale pa so tudi b stvene spremembe v gledanjih na narodno obrambo. Na izkušnj.-s1) NOB se poraja nova koncepcija obrambne vojne, koncepci a splošne ljudske obrambe Te spremembe so bile vzrok, da le bila decembra lani na V, kongresu ZROP botrjena odločitev o odcepitvi te organizacije iz Zveze združenj borcev NOVJ in oblikovanju samostojne organizacije Sprejet je bil tudi novi statut, določene naloge in sprejet novi naziv: Zveza rezervnih vojaških starešin.
Občinski iniciativni odbor ZRVS Domžale je imel svojo ustanovno skupščino 17. januarja. Poročilo o delu ZROP v pretečenem obdobju je podal predsednik iniciativnega odbora Milan Likar. Ugotovil je, da so bila teoretična predavanja za rezervni starešinski kader v zadnjem obdobju kvalitetnejša, članstvo je zanje pokazalo veliko zanimanje, skupno z vojaško garnizijo v Kranju je bil lani organiziran taktično tehnični zbor, izvedeno je bilo testiranje članstva, strelska ekipa ZROP je osvojila več prvih mest v tekmovanju gorenjskih občin, člani so se udeležili pohoda po partizanskih poteh, predavali mladini po šolah in opravili še številna druga dela in naloge, 62 članov je bilo napredovanih v višji čin, dva pa sta bila odlikovana.
V razpravi po referatu so se člani zavzemali predvsem za po-
globljeno strokovno izpopolnjevanje in pa za obujanje in utrjevanje tradicij NOB, posebno med mladino.
Ostale pomembne naloge združenja, sprejete na skupščini pa so naslednje:
— Krepiti splošno ljudsko obrambno sposobnost, za kar je potrebno nenehno strokovno izpopolnjevanje rezervnih starešinskih kadrov. Zveza rezervnih vojaških starešin prevzema pri tem na svoje rame splošni del teoretičnega pouka-
Milan Likar, predsednik ZRUS
— Povečati aktivnost članov ZRVS v ZKJ. SZDL in drugih družbeno-političnih organizacijah.
— Tesno sodelovati z Zvezo združenj borcev NOV pri prenašanju tradicij NOB na povojne generacije, posebno šolsko mladino,
— Okrepiti delo na idejno politični vzgoji članstva. Razvijali tradicije NOB. varovati dosežke revolucije ter razvijati in utrjevati družbeno-politično enotnost jugoslovanskih narodov.
Skupščina je potrdila kandidate za člane občinskega odbora ZRVS. izvoljene na krajevnih združenjih, novoizvoljeni odbor se je takoj po skupščini konstituiral, izvoli', predsedstvo, nadzorni odbor in dve komisiji za posamezna področja dela, za prvega predsednika pa je iz svoje srede izvolil tovariša Milana Likarja.
Joie Otoiani
Vest 0 nenadni smitj tehničnega vodje obrata Termit in delovnega družbeno-po-Utičnega delavca Jožeta Otolanija je boleče odjeknila po vsej moravski dolini. Umrl
je človek, ki je posvetil vse site napredku in hitrejšemu razvoju celotne doline.
Pokojni se je rodil v vasi Podstran pri Moravčah, 27. III. 1927 v kmečko-delavski družini, kjer je bilo petero otrok. Osnovno šolo je obiskoval v Moravčah. Po končani šoli se je zaposlil kot delavec pri privatniku Tomcu v Moravčah. Čeprav mlad se je že leta 1943 vključil v partizane. Po končani vojni se je vrnil v domači kraj. Leta 1951 je prišel v obrat Pcskokopi, ki je spadal tedaj pod Keramično—kemično industrijo Kamnik. Opravljal je delo kopača na eksploataciji kremenčevega peska. Želja po znanju in izobrazbi ga je peljala leta 1956 v nadzorniško-rudarsko šolo v Varaždin. Po končanem dveletnem šolanju se je vrnil in prevzel mesto nadzornika obrata Peskokopi. Nenehno je skrbel za razvoj podjetja. Od leta 1961 pa vse do svoje prerane smrti je bil tehnični vodja obrata Termit v Moravčah. V podjetju, zlasti pa med ljudmi v obratu v Moravčah je bil pokojni zelo priljubljen. Dolga leta je sodeloval v organih samoupravljanja, od leta 1968 dalje pa je bil predsednik delavskega sveta podjetja Termit.
Poleg svojega poklicnega dela je bil tudi zelo aktiven družbeno-politični delavec. Vedno je bil voljan in pripravljen sodelovati povsod. Bil je član šolskega odbora in sodeloval pri pripravah in gradnji nove šole. Aktivno je sodeloval pri gradnji Partizanskega doma, predvsem pa je njegova zasluga, da je v Moravčah odprt muzej NOB, prvi v naši občini.
Bil je dolga leta neumorni predsednik ZB NOB v Moravčah. Za vsakega borca
je našel čas in razumevanje in pomagal, kadar je bil kdorkoli pomoči potreben. Njegov lik predsednika bo za vedno ostal v spominu vseh borcev moravske doline.
Predvsem pa bo občutila izgubo pokojnika krajevna skupnost. Kot njen predsednik si je nenehno prizadeval za vsesplošni in hitrejši razvoj tako samih Moravč kot vse moravske doline. Bil je neumoren pri snovanju in izvajanju načrtov. Njegova zasluga je, da so Moravče asfaltirane in da so v vrsti okoliških vasi pričeli gradnjo vodovodnega omrežja. Uresničitve tega načrta, žal ni dočakal. Ostal pa bo spomin nanj v srcu vseh, ki so z njegovo pomočjo in njegovim nesebičnim delom prišli do zdrave pitne vode.
Se posebno je bil delaven kot predsednik Sklada za izgradnjo ceste Moravče— Zelodnik. Bil je gonilna sila, ki je skrbel in delal, da so besede postala dejanja in da se je z gradnjo nove ceste res pričelo. S tem pa še ni bil zadovoljen. Poiskal je stik z našo vojsko in jih pridobil, da so prevzeli izgradnjo obvozne ceste v Moravčah. Poleg vsega tega pa je bil neumoren tudi pri delu v raznih svetih naše občinske skupščine.
Skratka, kot član ZK in SZDL je bil vsestransko aktiven in sodclov ;ft povsod tam, kjer je lahko največ pomagal. Njegove delavnosti in sposobnosti ne bomo pogrešali samo v Moravčah in moravski dolini, temveč v vsej občini.
V moravškj dolini sin ostala praznina In lep spomin na požrtvovalnega in delav-ga družbeno-političnega delavca-človeka.
M. Z.
Iks minus dva...
Homška »osebna osnovna šola in krajevna skupnost na Homcu
Igor je pogledal skozi okno.
Po hladni zimski noči in nekaj centimetrov debeli plasti snega, ki je pokrival ceste, so se začeli delati ledeni kristali. Izza gričev se je prismejalo jutranje sonce.
»No, končno bo danes lep dan," si je" mislil.
Odprl je radijski sprejemnik in ujel še zadnje napovedoval-
čeve  besede .....temperatura
— 3"C, nevarnost poledice!-"
Skoraj preslišal je to opozorilo. Neštetokrat je že vozil po zasneženih cestah, pa še nikdar ni imel nevšečnosti. Sploh pa, kaj bi razmišljal — staremu lisjaku za volanom se pa res ne more ničesar zgoditi. Ob osmih mora biti na sestanku — ura ga je že neusmiljeno priganjala.
Odhitel je v garažo, kjer ga je že čakal MAJOR, ki so se mu že poznala leta na obleki in obuvalih. To Igorja ni motilo, da se nc bi vsedel vanj in odpeljal.
Cez nekaj trenutkov je že veselo brzel cilju nasproti. Na poledico šc pomislil ni. Med potjo je dohitel znanca in ga pohabil s seboj. Tako jc bila vožnja prijetnejša. Pogovarjala sta se o bližnjih praznikih, ki jih bosta preživela v planinah, kjer jc baje dobra smuka.
Pogledal je na uro. — Se pet minut je manjkalo do osmih. Desna noga je postajala vse daljša in daljša.
Pripeljal je do mostu, ki ga je pokrivala ledena skorja. Prednja kolesa so zaplesala, krmilo je odpovedalo poslušnost, avto se je v hipu zasankal v levo, odbil od robnika v mostno ograjo in se še nekajkrat obrnil.
Nasproti je pripeljal tovornjak. Premalo časa je bilo, da bi se ustavil, pa čeprav je vozil počasi in previdno. Zadel je razbitine in jih rinil še nekaj metrov pred seboj. Skrotovičena pločevina je postala grobnica dveh življenj. Se pred nekaj minutami zdrava, krepka fanta sta ostala za vselej negibna.
Je bila težka nesreča potrebna? Je vzrok nesreče res samo poledenela cesta?. Je Igor res vse. storil, da bi preprečil nesrečo ali jo vsaj omilil?
V prometnih predpisih beremo med drugim: "Voznik mora prilagoditi  hitrost vožnje ....«
Se je Igor ravnal po prometnih predpisih? Verjetno ne. Toda. Če bi še enkrat živel, bi bil verjetno previdnejši. Tako pa je sedaj prepozno — vsaj zanj, ki ni prestal težke življenjske izkušnje. Morda se bomo z njo obogatili mi, ki smo danes še zdravi, pa čeprav jo bomo povzeli po pokojnem....
Posebna osnovna šola je pred petimi leti dobila svoje prostore v poslopju nekdanje šole na Homcu, učenci redne šole pa so bili prešolani v Radomlje. Od takrat pa vse do dans pa je imela šola neprestan tih boj z domačini, ki si še vedno lastijo to svojo nekdanjo šolo. Mi smo jo zgradili, naša je in nikogar ne bomo prosili, če smemo imeti v njej sestanke, zbore in razne druge prireditve, take so ves čas njihove pripombe! Toga jim do danes tudi ni nihče branil. Uprava šole je le prosila, naj vsak sestanek ali sejo nekaj dni prej javijo, in da plačajo za snaženje in luč. Sola je bila v letu 1964 znotraj adaptirana, učilnice pa zmanjšane in prilagojene delu v posebni šoli. Zato tudi večji sestanki po učilnicah niso bili več mogoči. Po učilnicah je bil položen polivinil in posledice odvrženih tlečih cigaret so vidne vsepovsod. Po takem sestanku ali seji se učilnice tudi do jutra niso mogle prezračiti. Pa kljub vsemu so se vršile seje in sestanki v šoli vsa ta leta, dokler so imeli porabniki vsaj kolikor toliko pravilen odnos do kolektiva šole. Zadnji mesec lanskega leta pa so nekateri skušali iti prek vseh dopustnih oblik sodelovanja in prišlo je do neljubega spora, ki je vso stvar
še bolj zaostril. Tako vodstvo šole, kot celoten kolektiv je bil deležen nezasluženih obsodb in neprijaznih besed. Ne bi radi naštevali in pogrevali vsega. Kakšna je strokovna izobrazba našega kolektiva, organizacijska sposobnost vodstva šole, rentabilnost šole itd. Smatramo, da niso poklicani člani KS Homec, da o tem razsojajo, temveč so zato drugi. Da je mladina na Homcu prva razumela težave naše šole in si s prostovoljnim delom zgradila dve novi sobi v zadružnem domu je hvalevredno in tudi vzgled vsem starejšim. Ne s prerekanjem, z delom dokumentirajmo našo aktivnost in opravičujmo svoj obstoji
Homška posebna šola je kot ustanova dobila sedaj medobčinski značaj in je last vseh občanov, tako domžalske kot kamniške občine. Da je bila pred toliko leti zgrajena s pomočjo Homčanov je res, vendar so jo gradili za svoje otroke. Le-ti pa sedaj obiskujejo šolo v Radomljah. Kaj če bi se še Rodomlja-ni začeli trkati po prsih, da je šola samo njihova? Kolektiv in vodstvo šole želita, da bi bili s krajevnimi faktorji in domačini v bodoče ustvarjeni lepši In bolj tovariški odnosi ter tako sožitje, ki bo v korist vseh.
N. V.
Avtomobil »Katrca« - nagrada za varčevanje v KBH
Direktor domžalske podružnice Komunalne banke in hranilnice, tovariš Albin Klemene izroča srečnemu varčevalcu Francu Stupici, kl je na zadnjem žrebanju KBH dobil prvi dobitek — avtomobil, pooblastilo, s katerim bo lahko vozilo prevzel v svojo
last
Pred dnevi je bilo spet žrebanje za nagrade Kreditne banke in hranilnice Ljubljana za vse tlite vlagatelje, ki vlagajo denar na hranilne knjižice te denarne ustanove in svoje vloge vežejo vsaj na eno ieto. Ze pri pre'šnjih žrebanjih (eno takih je '5ilo v Domžalah v hali) so nekateri izmed tistih, ki vlagajo svoje prihranke pri domžalski podružnici, prejeli lepe nagrade, nihče pa si ni mogel niti misliti, da bo kdaj tudi kakšna prva nagrada oz. prvi dobitek prišel v Domžale, posebno Je pomislimo, da Ima KBH Ljubljana v vseh svojih poslovalnicah na stotlsoče vlagateljev In na milijarde hranilnih vlog, ki Jih JI vlagatelji zaupajo v varstvo.
In vendar se je zgodilo!
Pri zadnjem žrebanju, ki je bilo v Mestni hranilnici ljubljanski, je enega glavnih dobitkov, avtomobil R-4, ki mu pravimo tuđ) KATRCA. dobil ■trojni ključavničar Franc STUPICA, zaposlen v TOSAMA na Viru.
Kakor mnogi drugi je tudi on že več let vlagal denar na hranilno knjižico in sicer zato, da bi si nekoč zgradil garažo in adaptiral hišo, ker pa jc bil ta cilj še precej odmaknjen, jc svojo vlogo vezal tako kot mnogi drugi, ki sledijo na daljšo dobo. denarja takoj ne rabijo, žele pa dobili čim večje obresti. Niti na misel mu ni prišlo, da mu taka štednja, tj. vezava vlog na najmanj eno leto, omogoča tudi sodelovanje pri vseh žrebanjih, ki so vsake pol leta in pri katerih je vsakokrat preko 1000 lepih nagrad, med njimi vedno tudi nekaj avtomobilov. Zato jc bilo njegovo presenečenje, ko ga je obiskal direktor domžalske podružnice KBH in mu povedal, da je čez noč postal lastnik novega avtomobila, tolikšno, da sprva niti verjeti ni mogel, posebno še, ker je to novico zvedel v šegavem predpustnem času. Sele ko je prevzel pismeno
Vseh hranilnih vlog v domžalski podružnici KBH pa Je 2 milijardi, 658 milijonov 920 tisoč štiristo starih dinarjev.
Ze samo te številke povedo, da imajo občani domžalske občine polno zaupanje v svoj denarni zavod in da se v vedno
pooblastilo, da lahko na svoje ime avtomobil dvigne, se jc zavedel, da to ni šala, ampak vesela novica, dogodek, o kr.te-rem je že dolgo sanjal, vendar tako, da je pri tem zbiral dinarje in jih vlagal, cilj pa .je videl uresničljiv šele čez celi dve leti.
Sedaj pa jc že srečni lastnik avtomobila, darila, ki ga jc prejel zato. ker se jc vse življenje zavedal, da le tisti nekaj ima, ki štedi. Da je bil in je še to njegov življenjski princip, dokazuje tudi to, da ima že hčerkica, stara komaj Ml tudi svojo hranilno knjižico, ki naj jo že v najzgodnejših letih navaja na to, da bo znala ceniti denar in da bo vedela, da je štednja edina pot do uresničenja želja in potreb.
Franc Stupica pa ni edini dobitnik iz Domžal pri zadnjem žrebanju. Izžrebani so bili še štirje drugi dobitki in sicer en plinski vžigalnik in tri stenske ure. Tudi dobitniki teh nagrad so bili ob sporočilu prijetno presenečeni. Vsem sc je štednja pri KBH bogato obrestovala. Mi vsem srečnežem iz srca čestitamo, lastniku avtomobila pa želimo srečnjo vožnjo!
Za ilustracijo, kako občani v naši občini varčujejo pri KBH. podružnici Domžale, pa naj navedemo nekaj podatkov:
Vseh varčevalcev, ki imajo hranilne knjižice v domžalski banki, jc 14.359. Med njimi je 2399 takih, ki so svoje vloge vezali vsaj na enoletni odpovedni rok. Ti pridejo tudi v poštev pri vsakokratnem žrebanju. Naša podružnica je imela zadnjič 6494 žrebnih številk, kar pomeni, da jc bilo tolikokrat po 200.000 S din vlog vezanih za eno leto.
Stanje hranilnih vlog na dan 31. 12. 1969 pa je bilo v domžalski podružnici naslednje:
S din
Vlog na vpogled 1.170,331.500 Vezanih vlog 1167,120.600 Stanov, varčevanje 305,107.900 Mladinsko varčev. 16,360.400
večji meri zavedajo, da je najbolj varno, najbolj ekonomično in najbolj pametno naložen denar tisti, ki Je vložen na hranilno knjižico Kreditne banke in hranilnice Ljubljana, podružnica Domžale.
F.
Albin Pavlin SO-letnik
V letu 1943 je odšel v partizane in bil vseskozi v Slandrovi brigadi. V bojih je bil tudi ranjen. Kot kapetan 1. klase je bil demobiliziran leta 1947.
Ze leta 1948 je postal občinski tajnik v Domžalah. V letih 1949 —1952 je bil najprej poverjenik za trgovino, nato pa tajnik Okrajnega ljudskega odbora v Kamniku. Leta 1953 je zopet prišel za občinskega tajnika v Domžale in v tem svojstvu ostal eno leto, nato je bil pa do leta 1966 načelnik oddelka za gospodarstvo Skupščine občine Domžale. Leta 1966 Je postal direktor podjetja »Vodovod Domžale«, kateremu se je prav pred kratkim priključilo Cestno podjetje Domžale. Združeno podjetje se sedaj imenuje Komunalno podjetje Domžale.
V času, ko je bil tajnik oz. načelnik, so Domžale in tudi drug; kraji v občini neverjetno spremenili svoje lice, kar je nedvomno tudi precejšnja jubilantova zasluga. V tem času je bil izdelan urbanistični program na njegovi osnovi pa je bila zgrajena prva kanalizacija in prvi vodovod v Domžalah, urejene so bile ceste, zgrajeni športni objekti kot kopališče, kegljišče, plošče za kotalkanje| Komunalni center v Domžalah, zgrajen je bil Partizanski dom v Moravčah. Vajeniška šola v Domžalah, šole v Ihanu, Cešnji-cah, preurejena druga osnovna šola v Domžalah in še In še...
Bil je tudi dologoletni odbornik Turističnega društva Domžale in buffet pri bencinski črpalki bi brez njegove pomoči verjetno še danes ne stal. Ob življenjskem jubileju mu vsi Domžalčanl iskreno čestitamo!
T. R.
Komaj si moremo misliti, da je Albin Pavlin izpolnil že 50 let, tako urnih nog je še in tako mladosten. Rodil se je namreč februarja 1920 v Stebu št. 39
znani »Zmajdovi« hiši, ki je .Ailturni spomenik. In prav je, da ta gorenjska hiša ostane še naprej taka kakršna je, saj jo je celo pokojni prof. Jože Kar-lovšek upodobil na naslovni strani svoje knjige »Slovenski domovi«.
Pred vojno se je izučil za krz-narja in končal obrtno šolo, po vojni ja je uspešno končal višjo upravno šolo.
Ze z desetimi leti se je pričel ukvarjati s telovadbo in športom, zato ni čudno, da je športu še sedaj ves predan. Kot mlad fant se je rad tudi smučal in je na prvi šolski smučarski tekmi v Domžalah, ki jo je organiziral učitelj Milan Merhar zasedel 3. mesto, za kar je prejel tudi diplomo. Starejšim Domžalčanom je pa predvsem znan kot nenadomestljiv vratar pri nogometnem klubu »Disk«, saj je branil vrata tega moštva od leta 1934. pa vse do leta 1941.
Za nekatere je pust samo trikrat na leto
Menda ni prijetnejšega opravila v človeškem življenju, kot zganjati norčije. V tem hitrem tempu nam vsem godi, če smo vključeni v akcije, ki z resnostjo nimajo nobene zveze. Vprašanje pa je, kako je kdo sposoben zabavati sebe in druge. Nekateri počno dan za dnem vsemogoče neumnosti v prepričanju, da svet strmi nad njihovo modrostjo in pravičnostjo. Drugi spet čutijo silno duševno zadovoljstvo, če izumijo šale, ki jih drugi bridko občutijo. Ti slednji običajno napredujejo in dobijo pohvale. Skratka: možnosti, da se človek sreča z neumnostjo in jo sam ustvarja, je vsepovsod dovolj.
Pust, kralj norčij in brez-skrbnosti, je minil. Škoda. Osta-
lo je kup smeti, stanšane denarnice in spomini.
No, če omenjam denarnice, ni da bi jemali dobesedno, te so kot peščena ura. Ce se zgoraj prazni, Je spodaj polna. Toda, če Je pust, kdo bo razmišljal o vsebini denarnic.
Rekli so, da Je treba nekaj napisati o seriji maškarad. ki so bile v domžalski dvorani. Za koga le pisati, se vprašam? Saj je skoraj vsak pošten občan osebno sodeloval v tem prijetnem cirkusu, ki bi trajal kdo ve koliko časa, če bi muzikantom ne pošla sapa. katero so z veliko žlico razdajali svojim trobentam.
Vsi navzoči letošnjih domžalskih maškarad se bomo dolgo
Ali jih poznamo?
Enkrat na leto, v tem presnetem pustnem času, se tudi »resni« ljudje pod masko lahko sprostijo in se pokažejo take, kakršni v resnici so. Veseli, tovariški in sproščeni. Tako jc bilo tudi letos v domžalski hali
spominjali imenitnega razpoloženja in lepih maškar- Hopla. vsi se pa vsega res ne moremo spomniti. Pust je le samo trikrat na leto, vinčka pa je bilo dosti in tako dober je bil. Pa nobene zamere nikjer. Vsi enaki. Skuštrani, kravate počez, umetni nosovi in poštene oči. O kako s(m)o drug drugega gledali pošteno, ne da bi slutili, kakšne muke so prestajali organizatorji, da je vse steklo in teklo v zadovoljstvo obiskovalcev, ki naj bi bili vsi obrtniki, kar pa niso bili.
Širša javnost in verjetno tudi vsi obrtniki najbrž še ne vedo, kakšno funkcijo opravlja novo ustanovljena Obrtna nabavno-prodajna zadruga »Zora« v Domžalah, ki se je z vso resnostjo lotila organizacije ome-
Na kamniški gimnaziji je bilo ob zaključku polletja 221 učencev (lani 223). od tega samo dva ponavljalca. Iz kamniške občine jih je dve tretjini učencev, iz domžalske pa ena tretjina. Deklet je na gimnaziji 136 fantov pa 85. Vozačev z avtobusi in kolesi je več kot tretjina. Od ocenjenih dijakov jih je izdelalo 158 ali 71 in pol procenta. Lani je bil rezultat 74 "In, kar gre na račun prvih razredov. Lani sta bila namreč prva razreda najboljša na gimnaziji, letos pa med najslabšimi Poraslo pa je število odličnih in prav dobrih dijakov. Od skupnega števila uspešnih dijakov jih je bilo 15 odličnih (lani 11). 51 prav dobrih (lani 47). 82 dobrih (lani 92) in 10 zadostnih (lani 16). Najboljša sta II. a in II. b razred, ki imata 80uspeh. Med nezadostnimi dijaki jih ima skoraj nolovica samo eno slabo oceno, ki jo bodo ob večjem prizadeva-niu prav lahko popravili. Letos ? manjši odstotek zamujenih ur šolskega pouka, srednja ocena
njenih maškarad. Domžalski obrtniki že nekaj časa razmišljajo o uvedbi tradicionalnega elitnega obrtniškega plesa. Ta tudi bo. pozneje- Za preizkušnjo so izkoristili pust in uspeli so. V zagovor organizatorjev prejšnjih zabav v domžalski dvorani, katere so bile več ali manj skritizirane, moram reči, da so imeli obrtniki boljše pogoje. Ni jim šlo za dobiček, zato so več tvegali in najeli nadvse imeniten in drag plesni orkester, ki veliko doprinese k razpoloženju.
V imenu vseh, ki nam bodo pustni večeri v Domžalah ostali v prijetnem spominu, se zahvaljujem utrujenim organizatorjem z željo, da čimprej spet dobimo vabila za njihove prireditve- „ , A. Zaje
uspeha je enaka lanski in znaša 3.3.
Na gimnaziji se tudi letos težave s pomanjkanjem prostorov niso zmanjšale. Vsi razredi so do skrajnosti izkoriščeni in ves dan zasedeni. V tem je tudi vi-lika ovira, da se ne morejo bolj razmahniti krožki, k; lahko uspešno dopolnjujejo znanje učencev.
Učenci tretjih razredov gimnazije so ob polletnem odmoru opravili en teden dela v proizvodnji. Največ dijakov so sprejele na delo tovarne Svilanit, Stol, Titan, Svit in podjetje Kamnik. Za smučarski tečaj na Veliki planini se je prijavilo 45 učencev žal pa je moral tečaj zaradi pomanjkanja snega od-pasti.
V novembru so bili roditeljski sestanki za vsak razred posebej. Starši so se udeležili sestankov v velikem številu. V drugi polovici februarja pa bo skupen roditeljski sestanek.
Zika
2ivimo v dobi potujočega turizma. Čedalje več ljudi se lahko danes z lastnim vozilom zapelje v vsak predel naše zemlje, če le vaščani in njihove skupnosti skrbijo za dobro stanje cest. Vsak kraj ima svoje zanimivosti in posebnosti, izletniki pa ljubijo spremembo in vedno želijo videti kaj novega. Danes lahko spoznamo vse predele naše domovine in tudi kraji, ki so dozdaj veljali za odročne in živeli nekako ob strani velikega prometa, se pošasi vključujejo v mrežo izletniškega turizma.
Seveda si mora vsak kraj prizadevati, da postane čimbolj privlačen za tuje obiskovalce. Poudariti mora svoje posebnosti in zgodovinske umetnosti, opozoriti izletnike na znamenite ljudi, ki so se tu rodili, delovali in umrli. Izletniki se radi ustavljajo pred spomeniki, spominskimi ploščami ali drugimi obeležji, sprašujejo ljudi o zgodovini in pomembnosti kraja. Zanimajo jih stara poslopja, cerkve pa tudi pokopališča. Ne samo v mestih, ampak tudi na podeželju. Zato mora biti skrb
Pred dobrim letom so v Ravnah odkrili spominsko ploščo pesniku in buditelju koroških Slovencev Antonu Olibanu. Rodil se je 11. aprila 1824 v Moravčah v revni kmečki družini. Ljudsko šolo je obiskoval v Kamniku, gimnazijo v Ljubljani, bogoslovje pa v Celovcu. Tu ga je prevzelo borbeno rodo-ljubje in je bil skupaj s 17 drugimi bogoslovci izključen iz semenišča. Slovenski bogoslovci SO namreč zahtevali večje upoštevanje slovenščine, slovenske časopise in predavatelje. Po enem letu protestov in ugovarjanja proti krivični odločitvi so ga sprejeli nazaj. Služboval je po obmejnih župnijah na koro-
Sedme sindikalne športne igre so že v teku. Po izdelanem programu so bile prve predvidene zimske športne Igre. ki jih pa skoraj ne bo mogoče organizirati zaradi pomanjkanja snega.
Pričelo pa se je že tudi tekmovanj-? v kegljanju 6 x 100 lučajev. Prijavljenih Je 10 ekip, ki tekmujejo po liga sistemu. Tekmovanje je ekipno ln posamezno, ter Je zbudilo veliko zanimanje. Ze po prvem kolu kaže, da bodo srečanja zanimiva ln borbe ostre.
Rezultati po prvem kolu so naslednji:
TOSAMA 2077 keg (Vulkan 367 keg) HELIOS   2158   keg.   (Podmllšek 390 kegljev)
TOKO 2139 keg. (Zupane 411 keg) HELIOS   2109   keg.   (Podmllšek )2!1 kegljev)
PAPIRNICA 2200 keg.  (Vavpetlč 399 kegljev)
Za pokopališča še posebej vključena v turistična in olepševalna prizadevanja, vsakega kraja. Predvsem pa naj nagrobni spomeniki opozorijo obiskovalce, kdo je pokojnik, ki Je tu našel svoje poslednje domovanje.
V Švici so naši izletniki v manjšem kraju na neki hiši opazili spominsko ploščo Z napisom, da Je v njej znani pisatelj napisal svoj znameniti roman. Gotovo je lastnik hiše ponosen na to in njegov dom je zato slaven in znan. Pa tudi turistični vodič opozarja izletnike na to, kaj bodo videli spotoma v malem in neznatnem kraju. Pri nas takih obeležij skoraj nikjer ni najti.
V naši stalni rubriki »Ali jih poznamo?« bomo skušali izkopati iz pozabe nekatere naše občane, ki pač zaslužijo, da jih pozna tudi sedanja doba in jim prizna mesto v vrsti vseh tistih tihih in marljivih delavcev, ki so sodelovali pri gradnji našega kulturnega in gospodarskega napredka.
. Z.
ški in štajerski strani in je še mlad umrl v Jezeru pri Ravnah 8, maja 1860. Ze v gimnaziji j° pesnikoval. V Novicah je 1845 pozival součence, da morajo pred tujimi klasiki predvsem ••domači jezik gladko znati«.
Zanimivo je, da je Oliban pred natiskom slovnično popravljal Prešernove poezije, vendar Prešeren njegovih popravkov ni upošteval. Oliban je svoje pesmi in prevode objavljal v Novicah in Drobtinicah. Kot buditelj narodne zavesti ima brez dvoma velike zasluge. V Moravčah bi skromen napis lahko hranil spomin na vnetega buditelja koroških Slovencev.
Z.
INDUPLATI 2004 keg. (Andramako
413 kegljev) INDUPI.ATI 2023 keg. (Andramako
384 kegljev) TRAK 1539 keg  (Jenko 284 kegljev) AE IHAN 1805 keg  (Dragar 340 keg. AVTOSERVIS   1949   keg.   (Zaje 397
kegljev)
UNIVERZAI.E 2016 keg. (Janežlč 377 kegljev)
MLINOSTROJ   2063   keg. (Krajšek 361 kegljev)
Marca je na programu tekmovanje v streljanju ln nameznem tenisu. Tekmovanje jc ekipno ln posamezno, prijave pa sprejemamo do 28. februarja na ObSS DOMŽALE.
Sindikati, ki še stojite ob strani in premišljujete, če Je res potrebno za člane kolektiva po delu nekaj Sporta In razvedrila, odločite se In prijavite svoje ekipe ln posameznike.
v. w.
Iz kamniške gimnazije
Tokrat: Anton Oliban iz Moravč
Po delu šport in razvedrilo
Srečanje z reoubliškim prvakom 1969 v kategoriji 1100 ccm
V Šentvidu pri Lukovici živita brata Anrirejka, ki sta aktivna člana AMO Lukovica Njuna speclall-teta je rallv
V treh letih nastopanja sc lahko pohvalita z Izrednimi uspehi, v letošnjem pa sta doscdanilm dodala se največjega. Osvojila sta naslov republiškega prvaka v kategoriji vozil 1100 ccm.
Pravzaprav sem se pogovarjal 1 Martinom, ki |e tudi glavni organizator njunih naslopov.
Prvič le nastopil na meddruštve-nem rallv tekmovanju sodobnih avtomobilov leta 1967, kje pa nI uspel zabeležiti kasnega boljšega rezultata, V naslednjem letu pa je na Istem meddruštvenem rallv tekmo-vanjo T.Kl 1968 že zasedel I meslo. ki mu le bilo tudi vzpodbuda za narlalitiiF nastopanje-
Velika osebna zmaga Martina It bila zabeležena na Rallv ftuUJCuttM 1968, kjer je Izmed 250 tekmovalcev zasedel odlično V1IL mesto. Osebn.-i preizkušnja p» zato, ker Je dosege! na tej progi oziroma vožnji tudi I. mesto med  najmlajšimi vozniki
Tstega leta na slovenskem rallvju 1968 Je med nnstnpnjnčimi osvojil z bratom kot sovozačem IV mm tO letos pa je na tem tekmovanju dosegel najvišje priznanje — slomure priznanje — postal je rcptrfmShl prvak.
Letošnja prva preizkušnja je bila na meddruštvenem rallv tekmovanju sodohnih avtomobilov 1969, kjer je zasedel Martin II. meto Ko sein ga vprašal, zakaj tudi letos ni bil prvi in če je mogoče zopet avto kriv, se ml je nasmehnil In dejal: »Veš, včasih moraš Imeti tudi malo sreče. *-
ln katera, tekmovanja so mu prinesla republiško prvenstvo?
Zelo važno tekmovanje Je bilo ially Primorska 1969. kjer je zase del III. mesto. Naslov republiškega prvaka pa je osvojil na rallvju Loka 19(19. kjer je zasedel v izredno dobri vožnii I mesto, to Je tudi n)4gOV0 najvišje priznanje dosedaj.
Martin pa ni miroval Udeležil se tudi mednarodnega nočnega rallvla < Vvstrl.il. kjer je dosegel Izmeri -iS nastopajočih 22 mesto Niegm r.adnli letošnji nastop 1e bil »rtllv Pohorje 1969, kjer je izmed 70 nastopajočih  dosegel  IV. mesto
Ko sem ga vprašal, kaj bo delal pozimi, pa mi Je rekd »Veliko dela bom imel z organizacijo hokeja kjer bom drsal za naš hokejski klub.,v Martin ie namreč tudi predsednik novoustanovljenega hokei-skera   kluba   ln   bo   moral svojo
>: etnosi.   1:1   jo  ima   za volanom,
f^ja^cncstl na ledeno ploskev
' Kitu
M. Delslngcr
Smučarski delavc Kamnika, Mengša In Domžal so se zdruiHI
Na pobudo smučarskih delavcev društev Kamnika, MengŠF in Domžal je bil že pred meseci v Kamniku ustanovljen »Pod ročni zbor učiteljev, trenerjev vaditeljev in sodnikov smučanja« občin Kamnika in Domžal Potreba po ustanovitvi se je kn zala iz sezone v sezono bolj. Kajti v dosedanji razdrobljenosti že itak skromnega strokovnega kadra ter revnih finančnih sredstev ni bilo mogoče organizirati smučarskih tečajev na željeni kvalitetni ravni, še manj pa je bilo mogoče skrbeti za vzgojo tekmovalcev, ki bi društva lahko uspešno zastopali tu di na večjih tekmovanjih, z izjemo SK Kamnik, kateremu finančna sredstva dopuščajo korak tudi v to smer.
Posebna pomembnost področnega zbora je v organizaciji pouka začetniškega smučanja, ki je bilo do sedaj še posebno v osnovnih šolah najmanj kvalitetno opravljeno, saj predavatelji telesne vzgojo nikakor ne zmorejo ob obilici začetnikov Uspešno končati niti obvoznega programa petošolcev. Se bolj kot ti, pa ostajajo prikrajšani za kvalitetni uk učenci drugih Iti nikov. Zato bi morale šole in na novo ustanovljen področni /bor uskladiti učni program začetni Ca in nadaljevalnega smučanja, saj jim bo edinole PZUTS lahko
zagotovil kvalitetno poučevanje s svojimi trenerji, učitelji in vaditelji smučanja.
Poleg tega pa PZUTS skrbi tudi za vzgojo novih kadrov, sestavlja (moten program strokovnega dela. prireja izpopolnjeval-ne seminarje za svoje člane ter skrbi za sodelovanje s planinskimi in turističnimi društvi, hoteli in žičnicami.
Financiranje redne dejavnosti PZUTS je direktno iz proračunov Ob ZTK obeh občin. V Kamniku so ta problem že zadovoljivo rešili. Upamo, da bomo tudi v Domžalah našli vsestransko razumevanje in pomoč.
Težave pri delitvi skromnih sredstev, namenjenih za šport, pa povečuje v Domžalah dejstvo, da iz iste malhe podpiramo tako šport splošno rekreativno-amatorskega značaja, kot tudi kvalitetni tekmovalni šport (v našem primeru košarka in včasih nogomet), ki pa nam odvzame veČino skromno dodeljenih sredstev. Smatram, da bi se športi, katerih kvaliteta v tekmovalni lestvici iz leta v leto narašča in ki za svoj obstoj na doseženem nivoju porabijo veliko sredstev, morali dotirati iz posebnega sklada, kajti v nasprotnem primeru otežujejo položaj vseh drugih športov v občini, katerim odvzamejo že itak pičlo odmerjena sredstva.
Otroci v vrtcu še vedno niso pozabili letošnjega Dedka mraza
Predsednik Skupščine občine Domžale, tovariš Albin Klemen je ob 28. obletnici .ILA priredil sprejem za vse prvoborce i domžalske občine in jim izrazil priznanje in hvaležnost za velik prispevek, ki so ga dali v zgodovinskem obdobju naše revolu cije za osvoboditev domovine in za njeno socialistično pre obrazbo  Prav tako jim je dal priznanje za njihove napore v povojni graditvi in jih pozval, da tudi v sedanjih pogojih po svojih močeh pomagajo pri nadaljnji graditvi naše samoupravne socialistične družbe, Nagovoru je sledil tovariški sestanek, ki sc jc razvil v prijetno srečanje starih borcev in aktivistov iz leta
1941
Občinske družbeno-politične organizacije so konec januarja v intimni slovesnosti v gostišču Kircher v Domžalah dale zasluženo priznanje za vse dosedanje uspešno delo dvema vidnima družbenima in političnima delavcema, bivšemu predsedniku skupščine občine Domžale, tovarišu Jožetu Pogačniku in bivšemu komandirju postaje Ljudske milice v Domžalah, tovarišu Francu Kalanu. V navzočnosti vseh predstavnikov občinskih organizacij jima jc darila, umetniške slike, izračil predsednik konference SZDL, tovariš Ivo Sonc
Naše turistične zanimivosti:
Rova - priljubljena izletniška točka
wart, Jurija in Franca-Jožefa, ki sta bila gospodarja na Kolov-cu in Vranji peči. Tu je tudi
grobnica Staretov, graščakov na Kolovcu in v Mengšu. Na tem pokopališču je pokopan tudi pisec knjige »Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini«, Jernej Andrejka pl. Livnogradski, ga/rdni podpolkovnik iz Dolenj, občan Rovski in pisatelj, ki je bil rojen 1850, umrl pa je leta 1926, svoj grob pa ima tukaj tudi devet zverinsko mučenih in umorjenih Kosmatinovih in Stegnarjevih iz Stegen nad Do-lenjami, ki so zaradi svoje narodne zavednosti postali v času druge svetovne vojne žrtve okupatorja in njegovih pomagačev.
14. XI. 1901 je bila v kraju ustanovljena enorazredna ljudska šola, ki je kasneje postala d vorazred n ica.
Lepa izletna točka v bližini Domžal, oddaljena 2 km od Radomelj, je vasica Rova. Nadmor. ska višina je 335 do 380 m. Skozi vas teče potok Rovščica. Na vzpetini, lepi razgledni točki nad vasjo, stoji cerkev Sv. Katarine. Prvotna cerkev je bila zgrajena že pred letom 1511. Le-ta je bila kasneje večkrat prezida-na. Bila je podružnica kamniške fare, samostojna fara pa je postala leta 1875.
Glavni oltar je Rovškovo delo cerkev pa je leta 1898 poslikal Matej Bradaška Spovednica in lep krstni kamen sta Burnikovo delo. Orgle so stare domžalske in so bile prenšeene leta 1928.
Na pročelju cerkve sta vzidani dve plošči I imeni padlih V prvi svetovni vojni. Okrog cerkve je pokopališče. Na zunanji strani cerkve je vzidanih več nagrobnih plošč. Ena od teh je nagrobna plošča grofov Hohen-
Podoben je primer s sindikalnimi tekmovanji, ki lebdijo nedoločeno nekje med Ob ZTK ter podjetji, katerih barve zastopajo. Tudi tu bi se morale stvari urediti, kajti drugače nimamo samo cepitve dodeljenih sredstev, temveč tudi nedoločenost občinskih tekmovanj, ki nikakor ne morejo dobiti statusa pravega občinskega prvenstva. Te nepravilnosti trenutno najbolj občutimo smučarji, ki svojega plana kljub velikemu navdušenju in odrekanju ob skromno odmerjenih sredstvih zaradi izjemnih pogojev (dragega poučevanja, drage vzgoje kadrov ter ne nazadnje dragih rekvizitov) ne bomo mogli izvesti. Pri tem naj omenim, da vsi naši tekmovalci tekmujejo na vseh tekmovanjih, tudi na republiških prvenstvih z lastno opremo, za katero jim nihče ne daje nobenega nadomestifa.
Tega ne' omenjam zaradi morebitnega nakupa le-te. Ne, naš namen je doseči razumevanje in pomoč pri šolanju ter vzgoji naših kadrov tako, da bi se poleg množičnemu in rekreativnemu lahko posvetili, vsaj v mejah zmožnosti, tudi tekmovalnemu smučanju. Da so se smučarji resno lotili zadanih nalog, priča njihova aktivnost tudi v mrtvi sezoni, saj so se v velikem številu udeležili pohoda ob žici ■kupirane Ljubljane, sprejeli ■^anizacijo   prižiga   žare na
Brezovici, sodelovali na prireditvah v okviru občinskega praznika, obenem pa se konđi-cijsko, teoretično in tehnično pripravljali za tekmovanja v novi sezoni.
Kot novost smučarjev v kamniški  in domžalski   občini ter področnega  zbora   PZUTS naj omenim še uvedbo smučarske značke v različnih izvedbah, glede na pripadnost in različnih barvah glede na kvaliteto, od začetnega pa do tekmovalnega smučanja.   Domžalski smučarji smo si poleg klubske modro bele barve izbrali kot znak — grb Krumperškega   gradu   iz leta 1593, ki naj bi ponazarjal pripadnost naši občini. Prepričani smo, da bo novo ustanovljeni področni zbor veliko pripomogel k napredku smučanja v Kamniku. Mengšu in Domžalah, zato upravičeno   pričakujemo tudi razumevanje in pomoč občinskih   zvez  za   telesno kulturo Kamnika in Domžal. V področnem zboru, ki je v sodelovanju z   zelo   aktivnim smučarskim društvom Domžale dal tej zimski športni panogi spet tisto veljavo, ki jo je nekoč pri nas že imela, sodelujejo kot odborniki: ing. Marjan Štele, Janez Pod-jed in Marjan Snabl iz Kamnika, Frenk Vulkan in Stane Sršen iz Domžal ter Janez Oražem in Branko Snr-"Vnr ,z Mengša.
Kralj
Rova so vas, ki je bila pred 60 leti ena najbolj naprednih v tem predelu Gorenjske. To je bila zasluga takratnega župnika Janka Šiške in Jerneja Andrej-ke pl. Livnogradskega, ki sta že v letu 1906 zgradila prve vodovode za kraje Rova. Žiče in Za-gorico. Denar za gradnjo je priskrbel Andrejka, organizacijo pa Janko Šiška. V tem času so Rova dobile tudi prvo elektriko. (Domžale so dobile elektriko za cerkev in društveni dom leta 1910, ostale Domžale pa šele leta 1920). Tudi kulturno in prosvetno življenje je bilo v tem času zelo živahno, saj so Rov-ljani poleg dramske dejavnosti imeli tudi svoj tamburaški zbor. V letu 1954 so ustanovili prostovoljno gasilsko društvo, ki je z lastnimi sredstvi že leto za tem nabavilo motorno brizgalno in deset delovnih oblek, takoj nato pa pristopilo k gradnji gasilnega doma, ki je bil dograjen leta 1966.
V kraju je znana Pirčeva gostilna. Dobra jedača in pijača je znana domačinom, še bolj pa Domžalčanom in celo Ljubljančanom. Tu je v času, ko so tod okrog hodili še rokovnjači, imela zganjamo Hudmanova Jera.
Kraji Rova, Radomlje, Kolo-vec so znani iz rokovnjaških časov, in sta o njih pisala v romanu »Rokovnjači« pisatelja Josip Jurčič in Janko Kersnik. V bližnjih Radomljah je bil doma čevljar Boječ, v Domžalah že preje omenjena Hudmanova Jera, na Kolovcu Blaž Mozol... Nedaleč od Rov je nekdaj stal grad Kolovec. Tako stari, kakor tudi na novo zgrajeni grad sta danes v razvalinah. O samem gradu nekaj več podatkov. Istrski mejni grof Henrik IV. je sezidal grad pod Kozjakom v začetku 13. stoletja. (Henrik je umrl leta 1228). Pozno je bil sezidan tudi grad na Vranji peča in na Kolovcu. Henrik s Kamna na Koroškem je po vojvodovern naročilu pozidal grad Kamen pri Begunjah na Gorenjskem. Ko seje Ulrik poročil z zadnjo An-deško, sorodnico oglejskega patriarha Bartolda (1218 do 1251),
je nastopila za Henrika s Kamna ugodna prilika, da poskrbi za svojo rodovino. Njegov starejši sin Vorijand je prišel na dvor oglejskega patriarha in postal njegov vicedon. mlajši Gcrlach pa je postal ministerial Agneze in je kot tak dobil iz njegovih rok obširno zemljišče v Kamniški okolici, kjer je sezidal drugi »Stein« (Kamen) na Kranjskem, ter ga nazval po sebi »Gerlach-stein«. Tako zvemo, da je bil stari grad Kolovec pozidan od ministoriala Andcških, oz. Span-hajmovoev sredi 13. stoletja (1248—1250).
Ker je grad v 16. stoletju pogorel, so tedanji lastniki Hohen-warti zgradili okrog 1530 pod njim novc-ga. Ko je tudi tega uničil požar, je ista rodbina sezidala novi grad 1683, ki je bil kasneje last rodbine Franca Starcta. Požgan je bil 30. aprila 1943. Na Kolovcu je bil rojen Fr. E. pl. Hohcnvvart (1615— 1714) genealog in član akademije Operosorum v Ljubljani.
Nadmorska višina Kolovca je 381 m. Kraj in okolica sta tudi dobro znana iz časov NOB, saj spadajo Radomlje k najpomembnejšim    žariščem    vstaje na kamniško-domžalskem področju. Na Rovih je bila že v jeseni leta 1943 zgrajena manjša partizanska bolnica. Ko pa je ta postala premajhna, so poleg nje zgradili še drugo. V kolovških gozdovih so se stalno zadrževali partizani. Spomladi leta 1943 je zato tudi Jože Pirš-Luka organiziral   manjši   zasilni bolnici. Ker sta postali premajhni in bili tudi preveč izpostavljeni, Je bolniško  osebje   pod Lukovim vodstvom zgodaj spomladi leta 1944 zgradilo novo bolnico, ki je bila v tem času ena največjih na domžalsko-kamniškem področju. Dobila je ime Triglav, še bolj je pa znana kot Lukova bolnica. 6. maja 1944 je bila izdana, del ranjencev so Nemci pobili, nekaj so jih odpeljali v kamniške zapore, nekaj pa se jih je rešilo. 28. januarja 1944 so raztrganci zažgali Bunčkovo in Jernejčevo hišo ter pobili obe družini. V bližnji Zagorici je bila zveza za partizansko Lukovo bolnico. V Spodnjem Rudniku je bil prve dni januarja 1945 posvet  političnih  delavcev na Kamniškem. Bili so izdani in v boju z Nemci je padlo 35 partizanov. Tu je bila tudi zveza med   Gorenjsko   in Dolenjsko. Leta 1960 je zveza borcev z Duplice padlim žrtvam postavila lep spomenik.
Radomlje so kraj, kjer so bili doma nekateri najstarejši partizanski borci. V noči vstajo 27. julija 1941 so bile na tem področju organizirane prve akcije proti okupatorju. Sredi decembra 1943 je v radomeljski opekarni pričela dekiti prva partizanska tiskarna za darnžalsko-kamniško področje. Po treh mesecih se je preselila v bunker med Radomljami in Rudnikom.
8. aprila 1944 Je *<" požgan radomeljski sokolski dom.
Otočni sbor šahovskega kluba Domžale
Domžalski šahisti smo konec decembra na občnem zboru pregleda 11 večletno delo, ki jc bilo predvsem v tekmovalnem oziru zelo uspešno ln Je zagotovilo našemu klubu vidno mesto v Sloveniji.
Na občnem zboru smo preimenovali klub v društvo, sprejeli nova pravila in naslednji program za leto 1070:
1. Tekmovanja:
— Odprto prvenstvo društva (vsako 3. nedeljo v mesecu od 9. ure v sejni sobi Sob Domžale)
— Redni mesečni brzoturnir (vsako 1. nedeljo v mesecu ob 9. uri ravno tam).
Sindikalno in šolsko prvenstvo občine
— Največjo   vsakoletno šahovsko manifestacijo v Sloveniji: brzopotezno    prvenstvo slovenskih
mest z udeležbo okoli 40 Šestčlanskih ekip (IS. ali 22. marca v hali komunalnega   centra   v Domžalah).
— IX. spominski turnir Herlng— Zupančič (v septembru).
2 Udeležiti se s posamezniki ln ekipo prvenstvenih tekmovanj SZS ter drugih tekmovanj šahovskih organizacij.
3. Uvesti društveni večer za stro kovna predavanja, pripravo posameznikov ln ekipe za važnejša tekmovanja Itd. (vsak 3 torek v mesecu od 17. do 20. ure v sejni sobi Sob Domžale).
4. Nuditi strokovno pomoč za razširitev šaha v šolah.
6. Okrepiti društvo z ženskami ln mladino.
Na občnem zboru smo Izvolili tudi novo vodstvo, ki mu še nadalje predseduje tov. Ivo Sonc
S. Lažnih
šahov tke novice
Mesečnega brzoturnirja v novembru se je v odsotnosti najboljših domžalskih šuhlstov udeležilo II Hiral-ev lz Ljubljane. Kamnika in Domžal. Zmagal Je Catič (LJ) s U točkami, drugI |e bil Mauhicr (Mb) s 14 točkami, tretji Kranjc (LJ) s 13 točkami itd.
Decembrski brzoturnir se Je ob udeležbi 20. Igralcev končal neuspešno za Domžalčane. saj se je med njimi uvrstil šele na 8. mesto Zmagovalec Jc postal vojak Krmiljeno . i< z 10 točkami, drugo mesto pa so osvojili Percl, Srlbar ln Sorll (vsi LJ) a 7 točkami Itd.
Januarskega brzoturnirja se Je pravtako udeležilo 26 igralcev. Se enkrat Je v finalu zmagal Komlje-nović (JLA) z 11 točkami. 2. je bil Ivačlč (D) s 8 točkami, 3. Margitie (JLA) s 7 točkami , 4. Vavpetič (D) * 6 točkami in pol Itd.
Brzoturnirja v februarju se Je udeležilo 22 Igralcev Prvo mesto sta osvojila Mauhler (Mb) ln preseneti] vo Trebušak (D) s i" ln pol točkami, 3. Je bil Kutin D. (LJ) s 15 točkami. 4. Kamer (D) s 14 točkami itd.
S. Laznlk
Ihamki smučarji redno trenirajo in tekmujejo
Ta kratek zapis o prizadevnosti ihanskih smučarjev je premalo, da bi spoznali resnično dejavnost lhan-skega smučarskega kluba, ki ga že Vrsto let uspešno vodi tov. Rak.
Smučarji tega kluba vse leto pod vodstvom trenerja Popovlča nabirajo kondicijo za tekmovanja, ki jih čakajo v zimskem času. Čeprav že več let nI prave smučarske sezo-he, ln čeprav Jim tudi letos nI zima naklonjena, uspeva klubu vključili v redni trening precejšnje število tekačev ln skakalcev.
Kolovec in bližnja okolica bo v kratkem postala znana sirom Po naši domovini enako, kot je že sedaj poznan prelepi Arbore-tum. 2e lani so pričeli z izgradnjo rekreacijskega centra z umetnim jezerom, ob katerem bodo weekend hišice in motel. Upamo, da bodo dela v letošnjem letu hitro napredovala. S tem bo predel, ki jc bil dosedaj znan po lepi legi in miru postal znan predvsem motoriziranim turistom, ki jih bo, če bo rekreacijski center ustrezal vsem pogojem, vedno več.
T. R.
Redno ln prizadevno so trenirali vse leto naslednji tekmovalci, ki se delijo na skakalce in tekače.
Skakalci:
Dejak, Zor, Belja, Prosenc, Bol-har, Urbanlja, Lotrlč, Aniin, Vrhovnik, Kurent, Skrjanc, Mohar Janez ln Brane, Rape, Ložar, Sustar, Stare, Dime ln Kvas.
Prt tekačih pa tudi pionirke ln mladinke:
Štefka Mežnar. Martina Teme, Marija Rode, Marija Hribar in Mlr-jam KokalJ,
Pri tekačih:
Kepec, Petrka, Gudlin. Hozjan, Ivo ln Roman Doki, Grad, Ciril ln Drago OreSek, Tonček ln Janko Kvas, Marjan ln Janko Gregorlč, Jože in Silvo Kovic, Marklč, Hribar Mežnar ln Gregorin.
Suhi treningi so smučarjem pomagali predvsem pri kondiciji, ne pa tudi pri tehniki, kar se je poznalo na tekmovanjih. Vendar se kljub lemu ih..n i.i smučarji ln smučarke rlosegli nekaj dobrih rezultatov. Ze v mesecu oktobru so imeli dvakrat kros, katerega se Je udeležilo nad osemdeset tekmovalcev (članov, mladink, mladincev, pionirjev ln pionirk).
V novembru se Je udeležilo tekmovanja na Pokljuki naslednje število tekmovalcev: 2 člana ln 6 mladincev v skokih, ter 2 člana, 3 mladinke in 5 mladincev v tekih.
V decembru Je bilo na Pokljuki tudi prvo tekmovanje v tekih, kjer Je Jože Kovlč dosegel 9. mesto, Niko Gregorin pa 13. mesto med 31 nastopajočimi. Na tem tekmovanju so nastopile tudi mladinke in mladinci ter pionirke in pionirji.
V mednarodnem tekmovanju se Je zelo dobru odrezala Marija Rude, ki Je nastopila v ITALIJI ln osvdJIIu 4. mesto med 24 tekmovalkami. Tekmovala Je v teku.
Tudi v skokih mladi ne zaostajajo, saj so na Pokljuki dosegli mla dinci ln pionirji naslednje rezultate.
Izmed 28 mladincev je dosegel 5. mesto Janez Mohar. 7. mesto Bra-
ne Mohar ln 8. mesto Marjan Prosenc.
Izmed 17 pionirjev je dosegel u mesto Rudi Dejak, 4. mesto Rudi Zor ln 7. mesto Brane Šuštar.
Na Pokljuki so tekmovali na pa-trolnem teku (dolžina 15 km) 3 tekmovalci. Ekipo so sestavljali: Kovic, Gudlin ln Gregorčič. Dosegli so 5 mesto, kar je zelo lep uspeh.
Dosedaj našteta tekmovanja so povzeta iz koledarja tekmovanj \ mesecu decembru. V tem kratkem zapisu pa nisem mogel nevesti m.i-ternalnih težav, s katerimi se srečujejo (ihanskl smučarji) ln njihov klub in tudi ne vloženih naporov, da bi mlade smučarje vzgajali v športnem in tovariškem duhu, kar jim vsekakor uspeva tudi na ta način, da nesebično pomagajo drug drugemu tako na treningih kot na tekmovanjih.
M. Delsinger
Ihansk smučarji — teka« v Avstriji
Decembra so dobili smučarji lha na povabilo, da se udeležijo z ekipo pionirjev ln mladincev Koroškega prvenstva v Avstriji Tekmovanje Je bilo v Fcldkirchnu, 30 km severno od Celovca Na pot smo krenili z lastnimi avtomobili, nastopilo pa je 5 pionirjev ln dva mladinca. Od skupno 76 tekmovalcev so naši zasedli nasledja zavidljiva mesta.
Pri mlajših pionirjih je od 21 nastopajočih zasedel Bojan Hribar 5 mesto. Pri starejših kjer je nasto pilo 27 tekmovalcev, Je zasedel Franc Rak na 5 hin dolgi progi odlično tretje mesto, takoj za njim pa je bil Jože Mežnar. Oba sta zaostala le 14 sekund za zmagovalcem. Naši so zasedli še osmo (Ciril Orešek) 12. ln 13. mesto Pri mladincih na 6 km pa je od 34 tekmovalcev
zasedel naš mladinec Ivo Gudlin odlično 4 mesto z zaostankom 27 sekund za zmagovalcem. Po dogovoru bodo tekači iz Feldkirchna vrnili Ihancem srečanje v prihodnjem letu na tekmuvanju v Ihanu, kamor bodo povabili še ostale klube lz zamejstva. Vsi nastopajoči bi se lahko udeležili tudi tekmovanja v bližini Celovca, vendar to nI bilo mogoče, ker so vsi vezani na šolo. Vsekakor pa se bodo udeležili še enega tekmovanja v Veldnu v februarju.
Ihanskl skakalci pa so hoteli organizirati 17 Januarja tekmovanje v smučarskih skokih z mednarodno udeležbo, vendar je pomanjkanje snega na žolost to dobro pripravljeno prireditev onemogočilo.
Smučarsko društvo Domžale se lahko pohvali s lepimi rezultati
Zbor smučarjev tečajnikov na Veliki planini
Ne glede na muhasto zimo, ki je prekrižala račune marsikateremu smučarju ln vsem organizatorjem zimskih tekem In tečajev, Je domžalskemu smučarskemu društvu uspelo uresničiti program, ki so ga sprejeli na občnem zboru. Vzgojili so le lepo število smučarjev, ki do-
segajo lepe rezultate. Ti se kažejo v solidni uvrstitvi smučarjev na nekaterih tekmovanjih izven občinskega merila. V kratkem bo delal izpit za učitelja smučanja Tone Zupan, za vaditelja smučanja pa: Dušan Vidmar, Janez Avbel.i, Tone Bakšlč, Janez Otrln in Vinko Grab-
ner. Kljub materialnim težavam, s katerimi se družtvo srečuje na vsakem koraku, se navdušuje za zimski šport stopnjuje. Pri tem imajo mnogo zaslug tudi mlajši smučarji, ki so s svojim delom pripomogli k afirmaciji smučarskega društva.
Društvo je imelo odprte društvene tekme na Veiikem vrhu 10. januarja. Na tem tekmovanju je nastopilo prek devedeset tekmovalcev lz Domžal in okolice.
Tekmovalci so dosegli naslednje rezultate:
CICIBANI:
1. Roman Hribar, SD Domžale
2. Miha  Kunstelj, SD Mengeš
3. Matjaž Bergant, SD Mengeš MLAJŠI PIONIRJI:
1. Leon Klemenčič, SK Mengeš
2. Branko   Oražem,   SK Mengeš
3. Branku Bergant, SK Mengeš STAREJŠI PIONIRJI:
1. Janko   Flajšman,  SK Mengeš
2. Primož Kovač, 3D Domžale
3. Andrej Glrandon, SD Domžale Med  starejšimi  pionirji  je izven
konkurence   startala   tudi Tatjana Canžek  SD  Mengeš,  ki  je odlično vozila  in je zasedla  v konkurenci starejših pionirjev 2 mesto. MLAJŠI MLADINCI.
1. Matjaž Goltez, SD Domžale
2. Ferl PUberšek, SD Domžale
3. Cveto Canžek. SD Mengeš STAREJŠI MLADINCI
1. Jure  Podgoršek, SD Domžale
2. Miha Sraj, SD Domžale
3. Bojan  Praprotnlk, SD Domžale
4. Tone Horjak, SD Domžale ČLANI
1. Radu Kralj, SD Domžale
2. Miha Kosec, SD Domžale
3. Tone Sitar, SiD Mengeš Tekmovalci so se udeležili tekmovanja v Skofji Loki, na Vrheh nad Trbovljami, na Črnem vrhu ln v Begunjah, tekmovali so za osvojitev točk, ki jih rabijo za kategorizacijo. Dosegli so naslednje rezultate MIlan Vidmar 9 razred v veleslalomu. Matjaž Goltez 10. razred v veleslalomu ln Dušan Vidmar 10 razred v veleslalomu ter 4. razred v slalomu.
Smučarsko društvo Domžale je organiziralo 7 dnevni tečaj na Veliki planini katerega se je udeležilo 17 tečajnikov Vodil ga Je ing. MIha Kosec in Tone Bakšič. Po končanem tečaju so bile izvedene tekme v sla lomu Tečajniki so bili razvrščeni v mlajšo ln starejšo skupino.
V mlajši grupi so bili doseženi naslednji rezultati:
1. Matjaž Varšek,
2. Jelka Habjan,
3. Sašo Svoljšak.
V starejši grupi pa:
1. Bojan Repovš,
2. Franc Avbelj,
3. Sašo Gabrovšek.
Na tem tečaju so si pridobili znanje začetne in nadaljevalne šole smučanja ter prejeli tudi društvene znake — našlvke, (te znake dobijo vsi tečajniki, ki si pridobijo osnovno znanje lz smučanja). Planirani tečaj, ki naj bi bil izveden v okolici Domžal, je bil zaradi odjugc na Veliki planini. Tečaja se Je udeležilo 94 tečajnikov. Vodja tečaja je bil tovariš Tone Zupan, vodniki pa so bili. Rado Kralj, Franci Flis, Dušan Vidmar, Janez Otrln, Miro Zule, Janez Avbelj in Mija Vulkan. Tečajniki so bili razvrščeni po skupinah od začetne pa do nadaljevalne šole smučanja. Na zaključku so bile organizirane tekme v veleslalomu in sicer v petih skupinah Doseženi so bili naslednji rezultati:
I. skupina (fantje):
1. Janez Poljšak,
2. Sašu Goltez,
3. Primož Prešeren. II. skupina (fantje:
1. Marko Zule,
2. Peter Koželj,
3. Bojan Mušič.
III skupina (fantje):
1. Tomaž Kržišnlk,
2. Igor Skrjanc.
3. Brane Avbelj.
IV skupina (dekleta):
1. Nada Kralj,
2. Breda Pelan.
3. Vanja Rojs in Spela Stebe.
V tečaj za odrasle, ki bo na Veliki planini, je prijavljenih 24 tečajnikov. Vodja tečaja je Frenk Vulkan.
Društvo ima namen organizirati ALPSKO SOLO stalnega značaja. V ta namen bo organiziran širši sestanek smučarskih tekmovalcev in bodočih tekmovalcev, na ta sestanek so vabljeni starši otrok, ki obiskujejo smučarske tečaje in vsi slmpa tlzerji smučarskega športa. Nedvomno je domžalsku smučarsko društvo pod vodstvom ing. Mihe Kosca doseglo veliko uspehov, ki kažejo na to, da se da z dobro voljo premostiti tudi najtežje prepreke. Mirno lahko napišem, da dobre volje in navdušenja za delo na tem področju ne manjka, saj so rezultati dela društva dovolj vidni.
M. Desisiger
V januarju 1970 to umrli
l. Jože GROJZDEK, Domžale, Ljubljanska št. 36, invalidski upokojenec, star 63 let
2- Antonija PRASNIKAU-RAVBAR, Domžale, Ljubljanska št. 36, družinska upokojenka, stara 79 let
3. Franc STARE, Dob št. 21, kmetovalec, star 79 let
4. Metod KOROŠEC, Domžale, Vodovodna št. 8, elektrotehnik, star 37 let
5. Jakob MAJDIC, Selo pri Ihanu št. 6, kmetovalec, star 70 let
6- Herman GRČAR, Ihan št. 66, kmetovalec, star 70 let
7. Franc KONČAN, Domžale, Tabor št. 11. osebni upokojenec, star 82 let
8. Marija Ana KERZAN r. PETAVER, Zaboršt št 39, gospodinja, stara 68 let
9. Katarina BERNOT roj BIRK, Količevo št 28, osebna upokoienka, stara 73 let
10. Jakob TRTNIK, Domžale, Simona Jenka št. 6, osebni upokojenec, 83 let
11. Ana HROVAR r GRČAR, Domžale, Ljube Sereerja št. 5, gospodinja, stara 72 let
12. Ivana VVEIT r. HABJAN,
Depela vas št. 5, osebna upokojenka, stara 73 let
13- Marija STEGNAR r. GA-BERSEK, Preterž št. 3, invalidska upokojenka, stara 82 let
14. Terezija PODBEVSEK, Spodnje Praporeče št. 6, osebna upokojenka, stara 78 let
15. Jožei VRESK, Hribi št. 5, kmetovalec, star 70 let
16. Franc ŠTEFAN, Spodnja
.Javoršiea   št.   11, kmetovalec,
star 85 let
17. Marija JERETINA r-CIMBAS, Straža št. 3, kmeto-
valka, stara 73 let
18. Frane BITENC, Rafolče št.
4, vojni invalid, star 77 let
19. Jože CERAR, Kokošnješt.
6, osebni upokojenec, star 69 let 20 Jane/.    LAVRlC, Veliki
Jelnik št. 4, kmetovalec, star 70 let
Opomba: seznam obsega samo •.iste, ki so umrli v kraju svojega stalnega prebivališča, ne pa tudi tistih, ki so preminili v bolnicah in drugih zavodih.
Program naših kinematografov
kino DOMŽALE:
21.—23. II. 25.-26. II. 28.  II.—2. III. 4.-5. III. 7 —9. III. 11.—12. III. 14—   1«. III. 18.—19. III
fr. b. film dom. b. Ca film amer. b. CS film It. b. CS film amer. b. C S film amer. b film fr. šp. b. CS film fr. It. b. CS film
KINO RADOMLJE:
21.—22. U. 24.-26. ii. 28. ii.—1. iii. 3__s. iii.
7.-8. iii. 10.—12. iii. 14.—15. iii. 17.-1» iii.
kino mengeš:
amer. b. CS film
amer. film
amer. b. film
amer. b. CS film
amer. h. film Jap. b. C S film amer. film fr. b. VV film
LEPOTICA dneva
MOST
POČITNICE   V kaliforniji
ČLOVEK,   PONOS, maščevanje
VRAŽJA BRIGADA
JUNAKI ZAPADA
GUSARSKA ljubezen
tri koraku skozi blaznost
KRVAVI POKER
G'OLA OSTRINA
ZA NJENO LJUBEZEN
OBRAČUN   NA   DAN SV.
VALENTINA V NOČNI VROČINI STEKLENICA   KI UBIJA TARZAN ZMAGUJE VRAŽJI POZDRAV
21.-22 II.
25.-26. II. 28.  II.—1. III.
4__5. iii.
7__8. III.
11.—12. III. 14.—15. III. 18.—19. III.
It.   Sp.   b.   CS   film   SKRIVNOST BENGALSKE DŽUNGLE VELIKI PONAREJEVALEC UMOR V BAZENU ZAKON KKEZPKAVJA DAULINU LILI 2GBCKAJ ME NEPREKOSLJIVI KO TEBE VEC NE BO
fr. b. CS film
fr. b. CS film
amer. b. CS film
amer. b. CS film
amer. b. VV film
amer. b. film
šp. b. CS film
Po enem tednu intenzivne vadbe v smučanju so tečajniki dosegli tolikšno znanje, da so se lahko pomerili med seboj v slalomu. Dokazali so, da tehniko smučanja dobro obvladajo
POTUJOČI KINO: jug. nem. b. CS film KOMIS/Ml X
24. II.   v MORAVČAH
25. II.  V IHANU 28.   II    v KRASNJI 1.  III.   v PREVOJAH
amerb. CS film VODIC ZA OŽENJENE MOŠKE
3. III. v MORAVČAH
4. III.   v IHANU
7. III.   v KRASNJI
8. III.   v PREVOJAH
angl. b. cs film živeti
svobodno 10.   iii    v moravčah 11-   tt\    v ihanu 14    i krasnji U.   III    v prevojah amer.   b.  cs   film jesen
cejenov
17, iii.   v moravčah
18. iii. v ihanu
21. iii.  v krasnji
22. iii.   v prevojah