Letnik 2. Maribor, sreda 12. marca 1919. Štev. 58. Neodvisen političen list. Naročnina znaša: Z dostavljanjem1 na dom ali po pošti K 4’50 mesečno, četrtletno K 14’—, polletno K 28'—; celoletno K Če si pride naročnik sam po list: Mesečno K Inserati jio ddgovoru. 56'- 4‘- List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne. Posamezna številka stane 20 vin. Uredništvo in uprava: Narodni dom (vhod iz Kojbafiške ulice) Telefon št. 242. Bodimo pripravljeni I Maribor, 11. marca. Ura odločitve usode narodo^ premika svoj kazalec le še po dnevih naprej. Čim dalje bližje naši usodi pri haja dan, ko ura za hip obstane na največjem zgodovinskem kazalcu: Evo Vam Jugoslavijo! To naj bi bil — in upajmo da tudi bode — najlepši, žarke solnčne svetlobe prepojeni dan za vse tri velike brate ujedinjene pod kraljevim žezlom SHS! Ali čim bližje nam prihaja ta veliki dan prve veličastne jugoslovanske vigredi, tem več in tem večje sence se pojavljajo pred naše solnce. Na našem jugu Lah, na našem severu Nemec, to so sence, ki nam zagrinjajo jasnost cilja pred nami. Mi Slovenci tu na skrajni obmejni straži imamo pa tudi sence med nami samimi. Videli, spoznali ste jih dne 27. januarja v razpaljenem podivjanem fanatizmu v odkritem naskoku; videli / in spoznali bi jih 1. marca v brezmejni surovosti zahrbtnih pouličnih pobijalcev, in videli smo jih te dni kot blazne idesparade, ki se zatekajo k najbolj ! smešnim čenčam o VVastianovem odrešenju. Bodimo pripravljeni! Na solnce bodimo pripravljeni, ker ta, kdor brez varnostnega stekla zre preveč v solnce, lahko oslepi. Pustimo nad našim velikim jugoslovanskim dnem vriskati svojo dušo, krotimo pa srce, da ne prekipeva veselja občutkov in da se ne prepustimo kot sužnji poplavi teh občutkov. Zakaj ravno ta naš veliki dan je za nas vse tudi veliki dan začetka resnega vzajemnega dela! Pripravimo se na ta dan že zdaj, pa nikar ne, kako in kje bodemo prirejali hrupne veselice. Ampak pripravimo se, kako in lge bodemo ta dan proslavili z dobrimi deli v prid tistih milijonov naših sobratov, ki lačni in žejni, nagi in bedni, za celo življenje pohabljeni, od tega velikega dne in od nas pričakujejo pomoči in tolažbe! Bodimo še bolj pripravljeni tudi na sence, živeče med nami! Ako sovražnik skrito, potuhnjeno ruje pod nami dan in noč, naj mi čez dan roke Spisal Sjiurius. Veleizdajalska zastava. (Resnična povest). (Dalje). . TUx-, p/i£1Izr!ii< bla9oslavljanja zastave se je določil. (Janina se je izvanredno dovolila na maksimum dvajsetih vinarjev mespčnn častni člani plačajo po kroni, podporni člani’ ob vsaki seji primerno mero piva. Tako se je zgodovinska seja končala. Odslej je naša zastava branila pravice gledaliških statistov. Na rmeni podlagi je režala Sofoklejeva maska, ki smo jo prerisali iz šolske 'knjige. Brez oči, usta odprta, z nerazumljivim izrazom je uplivala smešno, tra-Sično in zagonetno ob enem. Kumica je obesila pri krstu krasen svilen trak v narodnih barvah r na drog, ob slovesni prisegi na 2astavo pa so se vršile še različne druge simbolične ceremonije. Častnih članov je bilo izvanredno veliko. Pri prisegi na zastavo je moral slavljenec napiti zastavi iz štiridesetih čaš. In take prisege srno najraje obhajali. Po predstavah je plapotala v gostilni • in žela neskončno navdušenje. Da ni izbruhnila vojna, bi ona privedla mladino še do ne-slutemh ciljev! križem držimo in namesto da čujemo v treznosti, rajše prepivamo cele noči? Po dosedaj izvršenih dejanjih dobro veste, da od treh velikih, mož, ki čuvajo nad našo usodo, eden nosi glace-rokavice in da z njimi podira, kar ona dva z golo energično roko zidata. Zato je ravno v teh usodepolnih dneh sveta dolžnost slehernega nas, da vsak po svoji zmožnosti pomagamo vršiti težko nalogo onih dveh velikih mož. Bodimo vsi pripravljeni, da če hočemo vživati veliko žarno solnce, razpršimo sence, ki se očito in skrito vrivajo v ospredje med solncem in nami. v Ako hočete, da nas veliki dan ne najde majhne, bodimo že zdaj nanj'pripravljeni na solnce in — sence! Razkropili so se kakor ovce pred volkom. Cna sama ovčica je še ostala, nadvse ponižna in vsakemu pokorna, odkar je zapela vsenemška trobenta. To je bil Miha Kerjavelj. V njegovi sobi je visela zastava in pričala o minulih časih. O tistih časih, kjer so ljudje igrali razbojnike samo na odru, ne pa na zemlji. Kajti sedaj so vodili ljudi po cestah, kričali, ^jih suvali in bili. Metali so jih v tamnice, v vnanjo temo, kjer je bil jok, škripanje z zobmi in — dren, od vseh štirideseterih najnesreč-nejši! Bilje član .srbske obrane, a si je dajal sam sebi častno, besedo, da še ni slišal te besede; sestajal se je s srbskimi politiki, a svojih dvaindvajset let še ni videl živega diplomata; delal je proti vojni sili države, a se ni mogel spomniti, kaj je treba storiti, da se to zgodi; imel je srbske knjige, a ni mogel dokazati policistu, da so to grške; imel je železno kaso, koje ključ je bil izgubil in tako ni mogel pokazati, da notri res ni bomb; bil je Slovenec in spet ni mogel dokazati, da je pri tem on sam.čisto nedolžen. Grdi inšpektor Schleif, ki-je bil po Sre* novem mnenju ravhotako nedolžen, da je imel lepo hčer, ga je -mrcvaril po pisarnah, kjer so ga zasliševali. Iz zaprte kletke osvobojeni — gad. I. Pred 20.—25. leti se je v Ljubljani — v teirfu središču vsega zla za celo Slovenijo — slast in strast do ,,greha“ razpasla v tako epidemijo, da sfe od mraka dalje ni upala nobena poštena ženska niti ne na Mestni trg. Podlaga za. to epidemijo je izhajala iz slubo plačanih delavk tobačne tovarne. Pozneje pa »Mihalu Kerjavlju, težko osumljenemu individiju, srno zaplenili zastavo brezmejnega pomena. Policija ga je nadzorovala in preiskala. Priznajte, da je bila ta zastava simbol zarote proti državi!« Sren je jecljal: »T—t—t—t— (»ah«, si je mislil, »saj danes itak ne spravim nobenega glasu«).: Rekel je še enkrat »T—« in ob* molknil. ? »Aha«, si je mislil Schleif, »zarota je razkrita«. »No, no«, je rekel! »To ni res«, je ušlo Srenu. »Od kedaj pa jecljate ? Kolikor vem, ste v prejšnih časih spremljali mojo hčer in tedaj niste jecljali 1« »M—m—mi dva ssssva se pa sssamo po—po—po—-po—po—. Po!« - »Kaj?« je zagrmel Schleif. . »—znala«, je končal Sren. »Le tajite! Nič vam ne pomaga! Tu stoji Organizacija narodno naprednih Statistovi« Zakaj n^zarota? To je vseeno! Narodno naprednih! Ha -L- ha! To se pravi, da bi radi narodu napredek, to je iz okvirja monarhije! Seveda! In Statistov! Ali menite, da smo mi kdo neumni ? To pomeni anarhistov, nihilistov!« je ta epidemija posta'a moderna tudi po soci-jalni lestvi navzgor. Izprva je imela kakor navadna vsaka bolezen, tudi ta še nekak lahek, „neoporečen“ značaj. Prihajale so in priljajali So na »promenado", seznanili so se v',,pri-jateljstvu“. „2^ynke" in ;,prijateljice" so bile že zadovoljne m srečne, če jih je ..znanec" in ..prijatelj" pogostil z dobro večerjo. ,,Povečerek“ se je smatral kot nekaj čisto naravnega, < človeškega Tičalo je v. teh razmerjih" skoro bi rekel, nekaj idealnega. Ali ta začetna neoporočvna bolezen se je razpasla na blatna pota z denarjem plačanih strasti. Glavna promenada kot zbirališče vsega«, kar je hotelo na lahek, neobvezen način „vživati“,. je postala tako razupita, da se, kakor rečeno, na večer ni upala poštena mlajša ženska skozi trg. Šetalci so si prisvajali pravico, vsako žensko, ta jim je prišla nasproti, nagovoriti s pogledi in besedami, ki je moralo v prsih poštenega ženstva do skrajnosti žaliti čut ženske sramežljivosti. To .pošteno ženstvo je protestiralo čim dalje glasneje. Nravstvena oblast je bi primorana se resno zanimati za očlpravo tega javnega škandala. Uvedla se je nravstvena kontrola na trgu, gotovim ženskam se je prepovedalo večerno šetanje po glavnih ulicah, uvedle so se zanje „rezervatne“ knjižice, predstava pri policiji in zdrazniška preiskava. Opazovalec teh razmer je lahko opax.il, polagoma sistematično, pa radikalno izvedenje „čiščenja“. Že se je v splošno zadovoljstvo sodilo, c*a je >,§reh“ vničen, ker so ga pregnali iz ceste. Kar na enkrat pa poči glas o „nezasli-Šenem škandalu11. V tej in oni ulici, v tej in oni hiši se ^o noči izhajajo moški, vgr.njajo se pravcate orgije najgrje nesramnosti. Čim dalje več takih skritih zavetišč se je imehovalo javno in seveda javno tudi obsojalo. „Greh‘‘ se je torej pregnal iz ulice v zasebne hiše. . Političen pregled. >1 Ententna komisija pride v Ljubljano, da preište takozvane »ljubljanske dogodke". LIJU Ljubljana, 10. marca. Ljubljanski dopisni urad poroča iz dobro poučenega 'V — ...... Sren je izjecljal, kakor ]e bilo po pravici. Da jim merodajni gospodje pri gledališču niso dali plačila in da so se zato združili vsi štatisti. Zastavo so pa imeli zato, ker ima vsako društvo zastavo! »Društvo! Ali ste prosili za potrdilo Statutov?« — »Nel« »Vidite!Takemu društvu se pravi zarota ali punt! — In ta obraz na zastavi! To je simbol tajne, skrite, nepoznane ideje revolucije in veleizdaje in obenem dogovorffeno znamenje za zarotnike!« Sren odjeclja, da je to grška tragična maska. »Grška je blizu Srbije! Seveda, celo zaveznica ji je bila. Tu je vse javno! Odkrijte-vse! Sodili vas bomo milostno! Smrtno kazen spremenimo v dosmrtno ječo —. No, le ven z besedo!« Srenu so se sprehajali mravljinci po hrbtu o čudovito naglico. Gledal je na to usodepolno veleizdajalsko zastavo, svojo smrtno obsodbo in niti jecljati ni mogel več. »Ha! In ta srbski trak! Rdeče, modro, belo, kaki pal To ste dobili od obrane iz Belgrada? Dokumentarično je dognano!« Hudiča! Morda je pa Miha res — ? Ro-časi se je sesedel na stol, glava se je nesrečnežu povesila‘na prsi jn dve veliki solzi Sta se mu potočili po licu./ {Konec prib.) vira: Prevozi živil, ki so bili namenjeni za Čehoslovaško republiko, za Nemško Avstrijo in za kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, via Trst, so bili, kakor je znano, 7 onemogočeni in sicer najprvo iz vojaških ozirov na železniški progi Jesenice—Beljak, pozneje pa iz političnih razlogov, ko je namreč Italija pod pretvezo, da je bila v Ljubljani iztirana italijanska vojaška misija in da je bil na postaji južne železnice v Zalogu pri Ljubljani od jugoslovanskih civilnih in vojaških oseb napaden italijanski begunski transport in da so isli na nasilen način odstranili in zažgali italijanske zastave in znake, zaprla meje proti Jugoslaviji. Ovire ua železniški progi Jesenice—Leljak, so bile takoj odstranjene, potem ko je deželna vlada za Slove ijo ^ in ravnateljstvo državnih žeJeznic v Ljubljani vse ukrenilo, da se omogoči železniška zveza. Vendar pa je postajo na Jesenicah pasi ralo samo šest vlakov, katere so Jugoslovani z vsem pospeševanjem odpravili skozi karavanski predor proti severu, na ostalih postajah tik de narkacjjske črte proti Italiji pa so čakali jugoslovanski vlaki več'dni na prihod transportov živil iz Trsta, ki so pa popolnoma izostali, ko je bila Italija izvršila zaprtev mej. Incident v Zalogu dne 12. februarja je bil dne 14. februarja protestni predmet italijanske v Ljubljani bivajoče vojaške misije, nakar se je uradno takoj počelo z natančno preiskavo tega dogodka. Kakor smo Že poročali, je imela ta preiskava popolnoma negativen, izid. Kljub temu je litalijanska vlada nadaljevala svoje pritožbe. Da se ugotovi dejstvo dogodka, je odredil najvišji vojni svet v Parizu dne 8. marca v sporazumu obeh interesiranih strank preiskave potom mešane ententne komisije. V to komisijo so bili odposlani kot zastopnik Amerike general C. J. Treat, kot zastopnik Velike Britanske general Gordon, kot zastopnik Francije general Savy in kot zastopnik Italije general Segre, kateri prispejo prihodnje dni v Ljubljano. Upamo, da bo s pomočjo te komisije čimprej rešeno vprašanje in odstranjeni vsi zadržki, ki bi nasprotovali nadaljnim transportom živil. Koroška in štajerska meja v ognju? Zdaj, ko je že ljub. „Jugoslavija“ v nede jskem uvodniku očito in izrazito odkrila, o čemer smo večinoma le med seboj govorili, bi z vsakim nadaljnim pritajevanjem' sami sebi prej škodili nego stvari sami koristili. Slika, ki nam jo dopisnik rečenega lista kot očividen predočuje, je na las podobna sliki, ki jo vidimo tu sredi med nami in ki bi jo videli, če bi se enkrat potrudili na izprehod po naših obmejnih čjtah. Sicer pa ste vsaj površne obrise te slike spoznali iz naših poročil, ki smo jih te dni prinašali iz teh okrajev, ki suio že tedaj izrekli svojo sodbo, da vseh teh posameznih dogodkov na teni in onem kraju, zdaj p*i nas, zdaj na koroški strani, nikakor ne smemo smatrati kot vgolj pojave lokalnega pojava, marveč, da je vse, kar Nemci počenjajo na Koroškem ;\li pii nas, delo skupnega načrta. In ta načrt je jasen za vsakega otroka. Nemci skušajo še v zadnjem trenotku pred odločitvijo s silo doseči, kar smatrajo za svojo lpst. Da tega ne bodo dosegli, to — vsaj na naši strani — lahko z mirnim srcem prepustimo vešči, energični roki našega dičnega vojskovodje, generala Maistra. Zato idite z mirnim srcem preko vseh govoric, ki se v tem času na umeten način od nemške strani širijo med' naše'vrste tudi po Mariboru Ne vbijajte svojih moči v brezplodnih ugibanjih, kajti če hočemo ostati zmagovalci tudi v kritičnih Maribor, dne 12. marca 1919 —— ------------- - --- - ■ trenotkih, ki so morda še pred nami, tedai treba resnega sodelovanja od strani slehernega izmed nas. Vojna med Poljaki in Ukrajinci. — Eksplozije. — Požari. Moravska Ostrova, 11. marca. (DKU.) „Qstr. Morg.-Ztg.“ poroča iz Krakovega, da prihajajo iz Ružova (Rosen-* berg) razburljive vesti. Mesto se nahaja neprenehoma pod točo izstrelkov ukrajinske artilerije. Krogle so razdejale mnogo poslopji in usmrtile mnogo ljudi. Topništvo je zadelo v municijsko zalogo, ki je eksplodiralo. Bilo je 5 mrtvih, 16 težko in 2 lahko ranjenih. Eksplozija se je razširila tudi na zaloge ben-: cina v bližini in povzročila strahovit požar. Hitro je dospela požarna bramba. Njej in vojaškim oddelkom se je posrečilo omejiti požar. Vsled te katastrofe soi zaprli vse šole in javne zavode. Škode je več milijonov. Poveljnik posadke je izjavil, da navzlic eksplozij ni pomanjkanja na streljivu, ker so Poljaki v Lvovu založili velikanske zaloge streljiva v obrambo tega mesta. ^Posebne vesti. Kardinal Bourne v Ljubljani. V pon-deljek je preko Zagreba dospel v Ljubljano londonski nadškof, kardinal' Francis Bourne, ki je znan kot velik prijatelj Jugoslovanov! V Ljubljani so kardinalu priredili slovesen sprejem. Nova odredba glede potnih listov. Z ukazom ministerstva za notranje zadeve v Belgradu z dne 3. marca t.’ 1. št. .1195, veljajo odslej , sledeče odredbe: 1. za potovanje v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev potnih listov ni treba, pač pa morajo imeti potniki kakoršnosibodi legitimacijo, s katero dokažejo svojo istovetnost. Take izkaznice izdaja za prebivalce mariborskega policijskega okrožja urad za potne liste pri policijskem komisarijatu v Mariboru. 2. Za potovanje v inozemstvo in iz inozemstva, pa so potrebni potni listi, katere izdaje za mariborsko policijsko okrožje takisto imenovani urad, toda le z dovoljenjem ministra za notranje zadeve. Prosilci morajo zategadelj svoje z dokazi o neodložljivi potrebi za potovanja opremljene prošnje, kolekoVane s kolekonfi 2 K nasloviti na ministerstvo za notranje zadeve v Belgradu,ter jih predložiti policijskemu komisarijatu v Mariboru. Na naslov naše inteligence. Glede dogodkov v nedeljo večer smo od več vplivnih strani prejeli ostre obsodbe o obnašanju neka-ternikov, ki se prištevajo v krog naše iteligence. Ako teh obsodb ne priobčimo, storimo to nikakor ne iz ozirov do prizadetih, ki tudi od naše strani zaslužijo najoštrejo kritiko. Pač pa smo primorani se ozirati na naše »sosede«, katerim bi rayno v teh dneh bila vsaka naša samoob-sodba predobro došla. Toliko pa moramo odkrito povedati : več samozatajevanja zlasti pri vživanju najhujšega narodnega sovražnika: alkohola. Dajmo tudi s prepevanjem po ulicah v poznih nočnih urah vzgled drugim, zlasti naši mladini in vojaštvu. Prepustimo hrupne narodne veselice minolosti pokojne Avstrije! Jugoslavija ima mnogo še nezaorane ledine na ljudski izobrazbi. Dajmo jo pridno orati"! Predvsem pričnimo ljudsko izobrazbo s ''poljudnimi predavanji! Zbirajmo v naše kroge vse one naše brate in sestre, ki brez vsake duševne zyeze i nami sami kolebajo mimo nas in izven nas. Dokažimo jim z dejanji, da smo • res demokrati! Nikar se*ne vdajajmo dofnišliji, da smo postali demokratični že s tem, če se komu na lahno odkrijemo, ali če ga celo po strani pogledamo, če nas vljudno pozdravi. Ne profesorji, hodimo apostoli ne nad-gospodje in^ gospe, bodimo jim bratje in sestre, tudi če soeijalno stoje za dve, tri lestvice nižje pod nami. Zlasti naše narodno ženstvo ima pred seboj veliko in hvaležno nalogo. Ne bodite 1^ privesek društvoni, ve same snujte svoja- društva, svoj delokrog! In tako bodo take kritike same ob sebi izostale Narodno-socijalna zveza v Ljubljani razglaša sledeče vabilo: Vabimo Vas, da se udeležite zbora delegatov in glavne skupščine Narodno-socijaJne Zveze v Ljubljani, ki se vrši v soboto dne 15. in v nedeljo dne 16- marca 1919. Srečen je jugoslovanski pro-letarijat, da je osvobojena sveta zemlja domovine. Iz roda v rod je šla stara pravda in , Pisala žalostna poglavja o brezpravnosti šibkega in nasilju mogočnika. Sedaj je prišel " Cas, da izvojujemo pravico stari pravdi. Svobodna domovina mora omogočiti slehernemu duševnemu i#i manuelnemu delavcu vse eo-Soje za človeka vredno življenje. Kličemo Vas na zborovanje dela! Poglobiti hočemo svoja načela, razširiti svojo organizacijo in zastaviti najodločuejšo zahtevo . za odpravo vseh krivic socijalnega reda. Pridite in pomagajte nam dvigniti zaklad srečnejše bodočnosti za najbednejši del jugoslovanskega naroda — za naš proletarjat J P' ki. Dnevne novice. —— M — Načelstvo »Tiskovne zadruge" v Mariboru’se je .sledeče konstituiralo: predsednik dr. Franjo Lipold, odvetnik v Mariboru podpredsednik > dr. Karl Koderman, odvetnik v Mariboru, tajnik dr. Ivan Jančič, sodnik v Mariboru, blagajnik dr. Vladimir Sernec, od-J7.® .n m, Mariboru. Nadalje so v načelstvu: Vilko weixl, trgovec v Mariboru, Felix Robič, posestnik v Limbušu, dr. Milan Gorišek, odvetnik v St. Lenartu in dr. Franc Šalamun, odvetniški kandidat v, Ptuju. Pregledovalci, računov sta: Fratijo Pišek, tajnik Posojilnice v Mariboru in Ignac Bo^lč, trgovec v Mariboru. Dopise za »Tiskovno zadrugo« v Mariboru je naslavljati: Freihaus ul. 2. Kdo upravlja mestno kopališče in pokopališče? To vprašanje nas zanima že zato, ker ga je svojčas upravljal znani Bernliard star., ki je' upravljal tudi mestno pokopališče na Pobrežju ih sicer s tako vnemo, da 'Slovenci niti svojim rajnkim niso smeli postaviti slovenskih spomenikov. Naše občinstvo se zanima kdo ima zdaj epo in drugo upravo v rokah. Potem še nekaj: Kdo je prevzel za mestno kopališče namenjeni premog v tistem času, ko je kopališče vsled pomanj tanja kuriva moralo biti za-Pkto. lakrat še nismo bili mi gospodarji na magistratu; mogoče ho g. Bcrnhard kaj več vedel o tem. ' - . 'Tihotapci s prešiči. Te dni so zasačili dva tihotapca, ki sta iz Ptuja prignala 9 praši cev v Maribor, kjer sta imela nad našimi vrlimi meščani take zveze, ki vežejo tihotapstvo z Gradcem. Naša policija je pa bila mnenja, da j je bolje, če ptašiČi ostanejo v jugoslovanskem Mariboru. ’ 'j Strašna draginja na Dunaju. Iz Dunaja, Začetkom t. m datiranega poročila posnamemo: Tukaj živimo le še od verižne kupčije in tihotapstva. Goveje meso — kadar re ga sploh dobi stane 3"—35 K, svinjina do 56- K, slanina po 90-100 K, teletina 40 K, hlebček kruha JO K, moka po 20 k, uajslabša po 14 K, »krom-P'r po 4 in celo 5 K, I jajce 2 50 K, petrolej o k, sladkor 20 k, koruza po 10 K'. Apro-•z-acija je še slabša kot je bila pod staro Avstrijo. Ze nekaj tednov dobivamo za osebo po /s klg moke, 2 dkg masti, in 'jg |di srednjih stanov mora stradati) Želimo, da naši Nemci to poročilo pazno prečitajo. Zlasti Ra preporočanio* g. kolegu pri »Marb. Ztng.« kl je v znanem uvodniku »Hand angelegt« se (ako bridko zjokal nad strašno • lakoto, ki goni naše Nemce naravnost v obup. Zato bi ne bilo pi e a pač n o, če bi vsa ta gospoda Vstij za 1 teden napiavila izlet na Dunaj, da se - na licu mesta ama prepričata, kje se ceneje in bolje živi, ali na un.iju pod netn. avstrijsko republiko ali v Mariboru pod kraljevino Jugoslavijo/ , - Dr zavita p.osredovaluica za delo v Pretl kleni tednu (■ d 3. 3. do t. o. 1-919) je iskalo delo 95 možkih in 39 žensk. del. m-či. Delodaj. so iskali 296 mož. in 61 ženskih del« vrnit moči. Posredovanje se je izv šilo 18. Od začetka (22. 2l) do S 3. 1919 je iskal-del-- ,322 delavnih moči, delodajalci so pa iskrili 941 delavcev Posredbv mj se je iz'- šilo v tem času 24. Delo iščejo: zidarji, , peč tri , kamnoseki, ključavničarji, monterji, sedlarji, taperarji, Irtzirji, pck;, mlinarji, konditorji, natalaij', hotelski sluge, tesarj . zidarji, pleskarji, slu tv,, tovarniški demvči, trgovski pomoč Ki Šoteiji, privatni uradniki in uradnige, tovarniške del.rvke. prodajalke, blagajničarke. V delo ,se sprejmejo: kmečki hlapci, zidarji, vrtnarji, krojači, tesaiji, zidarski delavci, kočijaži, dekle za vse, kmečke dekle, delavke za opekarno. C'b pogrebu nemške .gimnazije v Celju. »Nova Doba« piše: Od dne 8. tm. naprej ni več nemške gimnazije v Celju, ker je' — kakor smo že poročali — višji šolski svet v Ljubljani sklenil, da se nemške paralelke na državni gimnaziji v Celju vsled premalega števila učencev razpuste. Graška »Tagespost« z dne 6. tm. javka: »S tem je celjske Nemce zadel trd udarec. Otroci iz Celja bodo odslej mogli študirati le z velikimi gmotnimi žrtvami staršev (kakor doslej in odslej otroci naših ljudi izven Celja!! Op. ur.) Upati pa treba, da se viharno valovje pozneje poleže in da se bo tudi narodnemu nasprotniku (!) dala priložnost za kulturna vzgojna sredstva«. — Torej to strunico ste sedaj napeli? Ko smo pa mi upravično'(ker smo imeli stotine svojih dijakov) prosili' skozi desetletja za lastno gimnazijo, pa ste nas v odgovor zasmehovali in psovali, češ le učite se nemški, če hočete priti v državne službe. In mi pravimo: »Narodnemu nasprotniku« ne damo ničesar, lojalnemu nemškemu sodržavljanu pa tudi v bodoče, kolikor mu po pravici gre. Le učite se slovensko, če hočete v naši državi službe imeti. Ali niste čitali, da bodo morala tudi vsa privatna podjetja slovensko uradovati? če pa hočete vzgojo v nemškem jeziku za službe v Nemški Avstriji, pa imate tam dovolj zavodov v to svrho! Da bomo pa dali vzgajati v nemških zavodih na naših tleh mladino od ljudi, ki imajo pri nas samo še ulogo špijonaže in se še povrh ndrčujejo iz naše dobrosrčnosti, — res, na glavo bi morali pasti! — G. V., slovenski župan največje bbčine severno od Drave na Koroškem, je moral tudi zbežati pred nemškimi tolovaji. Te dni dobi obvestilo, da so njegovega sina s celovške gimnazije kratkomalo vrgli na cesto. Piše svoji ženi, naj pripelje dečka v Ljubljano, da tam nadaljuje'študije. Namesto žene in sina p|a prejme župan pismo, da koroška, nemška oblast ne da potrebnega potnega lista. No, gospodje pri »Deutsche Wacht“, morda pa najdete tu snov- za opevanje nemške pravičnosti. Pripomnimo, da je na celovški gimnaziji bilo število slovenskih koroških dijakov že ,od nekdaj' stalno večje nego število nemških učencev iz naše države na-gimnaziji v Celju. Ali se bo morda „D. W.“ ali „Tagespost“ potegnila za ustanovitev slovenskih paralelk na tej gimnaziji? Potrpimo, morda to doživimo! Petje v cerkev! Prijatelj našega lista nas opozarja: Zahajam rad v frančiškansko cerkev k takozvani garnizijski maši. Ali navadno sem žalosten pri tej »tihi« božji službi. Kaj res ni med tolikim vojaštvom, nekaj pevcev, ki bi mašo spremljali s petjem ? Kaj, ko bi to vprašanje poskusil rešiti g. kapelnik vojaške godbe ? Sploh pa bi bilo želeti, da se med naše vojaštvo vpeljejo pevska društva, potem bi gotovo prepehalo piarsikaj, kar zdaj na ulicah nikakor ne dela časti naši mili slovenski pesmi. Na Legatovem zasebnem učilišču v Mariboru se piicno 1.. aprila 1919 nt>vi tečaji za slovensko in nemške Stenografijo, slovenski in nemški sttojepis, pravopis, slovensko in nemško tigovsko pismo, .računstvo v zvezi z navadnim knjigovodstvom,, lepopis, sloV-tiski in nemški jezik. ■ Prospekti brezplačno. Legatov« Zasebno učilišče v Mdriboru, Vetrinjska ulica štev. 17, 1. [j, K!:tka za zrele piiče. >i Tujih žepov ne more videti, Kaiser Matija iz Pobrežja. Te dni so jo zasačili na Glavnem tigu,-ravno v trenutku, ko je neki Gei trudi- Eberle iz Giadca skušala iz žepa izvabiti kaj okrogi--ga za pod palec. Dali so j. priliko, da bo v hod-»če bolje pošto vala : uje žep-. Tihotapci s slanino. Politim je Grla d.va tiča, ki sla- se pečala s tihotapstvom'slanine, ki jima jo je dovažal nek Horvat iz Ptuja. Podrobneje pojasnilo lahko dasta Jerman E. prodajalec živil v železu, skladišču v Bankalarjevi ul in neki Zali.ško Josip iz Ptuja. Slanina je bila konfisčirana na koroškem kolodvoru. Zadnje vesti. Nemški vpadi na Koroškem.- Ljubljana, 11. marca. (LDU.) poroča: Severovzhodno od Spod. Dravograda je 8. marča prekoračila nemška četa Kroječa '2 častnika, 80 irn^ž z 2 Strojnicema nevtralni pas in vdrla, v Saboto, pa na našem ozemlju. Četa je vjela našo orožniško postajo in patruljo T častnika, 14 mož, ki je na našem . ozemlju razoroževala, ter jih, odvedla v Celovec. Ukrenilo se je od naše strani vse potrebno. V velikovškem okraju se. je približalo kakih 20 -mož našim oddelkom pri Gorici (Goril zeliberg) in vrglo I ročno granato. Patruljo smo odbili. Streli iz pušk in strojnic. Vzhodno Labuda pri cerkvi sv. Trojice so Nemci oddali 10 strelov iz strojnic. Naši niso odgovorili. Nemška propaganda med našimi vojaki. Ljubljana, 11. marca. LDU. Nemški vojaki poiskušajo propagando med našimi vojaki, da odložijo orožje in naj bi šli domov. Ponujajo jim, jabolčnik, prosijo pa kruha. Nemcem smo naznanili, da bomo vsak poiskus odgovorili z ognjem. Oborožitev koroških kmetov. . * Ljubljana, 11. marca. (LDU.) Vzhodno Borovelj so Nemci oborožili nemške kmete. Ogrski minister torinc VVindischgrStz obdolžen udeležbe umora Eisnerja. 'Bern, 40. marca. CTU. V Švici bivajoči bivši ogrski minister princ Ludvik Windisch-grdtz je podal nastopno izjavo: V zadnjem tednu je ogrska vlada smatrala za potrebno, da me po vsem svetu tu- in inozemskem časopisju dolži raznih zločinov, med drugim, da sem s člani kraljevske bavarske rodbine pripravljal umor Kurta Eisnerja. Kakor sem zvedel iz časopisov, zahteva ogrjska vlada moj izgon iz Sv.ce. In] sicer zaradi malverzacij pri budapešt. centrali za krompir. Že pred 2 meseci sem ogrski vladi oficijelno in ne-oficije no ponudil, da ji dam v tej zadevi vsa potrebna pojasnila. Namen vseh teh mahinacij je jasen Pieprečiti hočejo, da bi bilo vplivnim pričam teh dogodkov, ki so spravili sedanje rnoeotc? do vlade, ihogoče v nevtralnih dr-ža^h objaviti vse, kar, hi sedanjo vlado kazalo v pravi luči. Ako ogrska vlada išče morilca, naj izve, da so meni znane vse podrobnosti umora grofa Tisza. V pravem trenotku bom vso zadevo pojasnil javnostji Evrope. Služil sem 3 lela kod vojak na fronti, nikoli pa nisem vporabljal sredstev, oa bi odstranil politične nasprotnike. Italijani zasedejo ŠpHt. Split, 11. marca LDU Italijani so se zarotili, da zasedejo Split. Zato so vkrcali sv°j° četo na vojno ladjo ,.Cortellazza“ v Šibeniku. Zbrala se je na Muču močna kolona, ki naj bi tudi udarila na to toliko za-želieno ,,neodrošetio 1 mesto. Davi so pripluli v Splitsko loko z mal. lorpedo ki in s večjo z motornim čolnom tipa ,,Gril:s * ital. mornarice. ( Živila ttft potu, Split, 11 mana. (IDIL) V. Šplit dospe 16 t, iu. transport živil 30UO ton moke Čez nekaj dni pride tudi amerikaiiska prehranjevalna komisija. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru ^ „ CENTRALA V LJUBLJANI , Deln.ška gJavmca 15,000.000 K poslovalnica avstrijske razredne loterije Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju Rezervni fondi nad 4,000.000 Sprejema vloge na knjižice, tekoči in žiro-racun proti najugodnejšemu obresto-vanju. Rentni davtk plača banka tam«. Kupuje in prodaja devize, valute, vrednostne papirje itd., eskontira menice, devize, vrednostne papirje itd. in blago Izdaja čeke, nakaznice in akreditive. Daje trgovske kre lite pod ugodnimi pogoji in predujme na vrednostne papirje izvršuje borzna naročila najkulantnije. Prirezača (le prvovrstno moč) sprejme Ignac Božič, krojač za gospe in gospode v Mariboru, Tegetthoffova cesta 34. V pismenih ponudah se naj navede zahteva plače. 1 § Kniinarna in ueletrani/ina oaDiria p ! S priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih raz-K glednic, raznega papirja in sploh_vseh pi- A p salnih in šo9skih potrebščin. ^ Stanovanja v Mariboru. Knjigarna in veletrgovina papirja Vilko Weixl Maribor, Glavni trg 22 V zalogi razne šolske ter leposlovne knji- ^ ge, tudi v hrv. jeziku. jg § Glasom naredbe poverjeništva za socijalno skrbstvo z dne 20. decembra 1918 tvori mesto Maribor z selskimi občinami Krčevino, Leiters-berg, Pobrežje, Tezno, Studence, Rožpoh' in Kamnico glede določb o dvojnih stanovanjih enoten stanovalni okoliš. Na podlagi naredbe celokupne. Narodne vlade v Ljubljani z dne 17. prosinca 1919, št. 295, sme mestni magistrat z vtljavo od dne 30. prosinca 1919 naprej posegati po vseh stanovanjih, oziroma stanovanjskih delih, ki jih je na podlagi te naredbe naznaniti. To so: a) dvojna stanovanja, b) vsa stano\tmja, ki so prazna (bodisi opremljena, bodisi neopremljena) ali pa služijo le za shrambo, c) stanovanja, ki se uporabljajo\ resnično le kratek čas v letu', d) vsa stanovanja, če je število sob večje nego število stanovalcev brez služabništva in vsa stanovanja s štirimi in več stanovanjskimi prostori, e) vse prazne in vse nezadostno uporabljene zasebne, obratne , in poslovne prostore. Z razglasom z dne 30. prosinca 1919, št. 1494, • je mestni magistrat odredil prijavo vseh v prejšnjem odstavku omenjenih stanovanj,, oziroma, stanovanski deli se sintjo zopet oddajati -le s privoljenjem mestnega magistrata. Mestni. magistrat skupno s stanovanjskim svetom odloča namreč po' katerih stanovanjih, oziroma stanovanjskih delih se poseže in katere se zopet lahko oddajo v najem. Poseg mestnega magistrata do stanovanjih ima za posledic«?, da izgubita hišni lastnik in najemnik pravico razpolagati z riotičnim stanovanjem (stanovanskim delom), hišni lastnik sme oddati tako stanovanje, le če privoli v to zopet občina. Obstoječe najertine pogodbe se štejejo, s 30. prosincem za razveljavljene. Podaljšati najemne pogodbe se sme po tem roku le s privoljenjem mestnega magistrata. Ker so po razglasu mestnega magistrata z dne 30. prosinca 1919, št. 1494,. predpisana naznanila (pojasnila) deloma pomanjkliva, deloma pa sploh izostala, bode občina v prihodnjih dneh vsa v poštev prihajajoča stanovanja po svojih organih pregledala. Hišni lastniki in najemniki se na to pregledovanje opozarjajo s pristavkom, da omogočijo tem organom brez vsakih ovir dostop k vsem stanovanjem in stanovanjskim delom in prostorom. Kdor bi se temu. branil, bo najstrožje kaznovan. Mostni masistral Marmor, Ust io. marca m ge, tudi v lirv. jeziku Prevzame naročila na štampilije. Še v zalogi se naliajajože drobnarije in igrače se ^ razprodajo. E: % m V kratkem se otvori lastna knjigoveznica. ^ Svinjsko meso prekajeno, I. vrstno po K 32v— kg, II. vrstno po K 30'— kg prodaja Vladimir Pavlšek, Grajska ulica 16 ®®®0(X)(X>(X>(X)®(2>lS>®£ O Slovenci! Slovenke! Govorite povsod samo slovenski! pi zser -qo- Imejitelji hrabrostnih svetinj, ki so odpuščeni iz vojaške službe te stanujejo v Mariboru, se vnovič opozarjajo, da nemudoma, vsaj pa do 20. t. m. .prijavijo svoje zahteve po enkratni odpravnini v mestnem voj. uradu. Pismenim izjavam je priložiti tozadevno legitimacijo hrabrostne svetinje. Mestni magistral Narir, in s. marca 1919. Vladni komisar: dr. Pfeifer 1. r. Prva luioslivaisha miza« v Mariboru Tegetthoff6v trg št. 3 S priporoča vsem >svojo točno in dobro Izdelano pohištvo, zgradje parketnih tla kakor tudi bllard-nih miz. S poštovanjem Rudolf Novak, mizar. 1 rad' Naznanjam cenj. občinstvu, da sem otvoril trgovino z mešanim blagom na drobno in debelo v Grajski ulici št. 16. Vladimir Pavlšek. Agitirajte za „Mariborskega Delavca” in med prijatelji našega tiska za „Tiskovno zadrugo” v Mariboru. rxxxxxxxxxxxxxxxx3 .MariMi delavec* se prodaja v Mariboru v sledečih tr ,, govinah in tobakarnah: stoječe in viseče, ter goreici v veliki izbiri. — ^^0, Glavni trg Karbid v vsaki množini se prodaja po nizkih Olavna trafika, Glavni trg Karbidove svetilka cenah. Za preprodajalce izdaten popust. Zahtevajte cenik! C. Th. Meyer Maribor ob Or., Zg. Gosposka ulica št. 39. Ob sobotah zaprto. Vladni komisar: Dr. Pfeifer, 1. r. Semena vrtnarskega, cvetličnega, gozdnega in vsako vrsto deteljnega, priporoča trgovina z semeni M. Berdajs, Maribor ob Dr. Sofijin trg v I • v • Pri slovanski rodbini išče Raznašala časopisov ^ sobo 3Z SO Sprejmejo V up^avništvu ,,Mari- če mogoče tudi prehrano, naš sourednik. bOrSkega delavca". jnudbe na uredništvo lista. Po- Weixl Ivanka, Gosposka ulica Mahalka J., „ „ Czadnik L., Stolna ulica Specijalna trafika, Grajska ulica Handl Karolina, Tegetthoffova cesta Pristernik Mar., Schifko Terezia Schifko Maria, Melje Pichler Ana, Jurko Maria, Koroška cesta Lackner J., Vitrinjska ulica Kos A., Marijfia ulica (pri sodniji) Scheidbach H., Magdalenski trg Nerath F., fDagdalena, Franc Jož. ul. Kresnik Ana, „ „ » „ Meier J., Pobrežje, Frau-Staud. cesta iarc Jožefa, Glavni kolodvor ,eber F., Koroški kolodvor Izdaja: Tiskovna zadruga. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiskarna: Karl RabJtsch v Maribora.