R azgovori z nasimi narocmki B. M., Sobota. Pojasnila, ki jih iščete, dobite v knjigi »Zakon o uradnikiii«, veljaven od dne 31. marca 1931. Knjigo dobite za 18 din v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila. Zaostanki na nedržavnih davkih. D. K. Podgora. Glasom uredbe, katero omenjate, se davčnim obvezancem odpuščajo le zaostanki na državnih davkih in odpust ne velja za avtonomne doklade. — Davčna uprava Vam je dolžna dati kakršno koli potrdilo, ako plaCate za izdajo potrdila predpisane takse. Izplačilo dote po valuti. V. J. Pri zapuščinski razpravi januarja 1936 je bilo dogovorjeno, da se bo dota dedi.em iaplačala >po valuti«. Ker doslej dote še niste dobili izplačane in cene zelo naraščajo, vprašate, koliko smete sedaj tirjati mmesto takrat dogovorjenih 8600 din. — Dogovor ni dovolj jasen. Ako ste govorili o valuti, je verjetno, da ste najbrž imeli v mislih tečaj dinarja napram švicarskemu franku. V tem primeru bi sedaj Vaša terjatev znašaia celo nianj, ker je namreč dana&iji tečaj dinarja boljši, nego je bil januarja 1936 napram švicarskemu franku. Ako ste imeli v mislth cene življenjskim potrebščinam (indeks) in ste to molče ali izrecno dogovorili, bi se v tem primeru upoštevala današnja draginja. Kuluk na potu, ki ga obvezanec ne uporablja. J. C. Pritožujete se, da Vas je občina pozvala na kuluk za dva dni in bi morali delati na občinskem potu, katerega Vi sploh nikdar ne uporabljate. Radi slednje okolnosti se niste odzvali pozivu, sedaj pa Vam je občina poslala plačilni nalog. — Občinske ceste 1. reda se po zakonu grade in vzdržujejo z občinskimi sredstvi in prispevki višjih samoupravnih teles. Občinske ceste drugega reda pa se grade in vzdržujejo s prispevki davčnih zavezancev v onih krajih, ki so jim te ceste poglavitno namenjene. Porazdelitev teh prispevkov določa občinski odbor po neposrednem davku zavezancev. Okolnost, dali posamezni zavezanec uporablja tisto občinsko pot, katero je treba popraviti, ni merodajna iri se zavezanec ne more rešiti te zaveze z izgovorom, da dotične poti sam ne uporablja. Kuluk se mora uporabljati za gradnjo in vdrževanje samoupravnih cest, v kolikor ne bi mogla teh poslov izvršiti samoupravna telesa iz svojih denarnih sredstev. Osebnemu delu so zavezani vsi za delo sposobni moški prebivalci v območju dotičnega samoupravnega telesa od polnih 18 do polnih 55 let. Ta obveznost se da odkupiti s plačilom ustrezne delavske dnine. Davčni zavezanci, ki ne spadajo pod obveznos. osebnega dela ter plačujejo nad 100 din neposrednega davka, morajo ne glede na spol, starost in delavno spoeobnost plačati odkupnino. Zaradi odrejanja delovne obveznosti, odn. odkupnine, se jemlje za enoto: pri osebah, ki plačujejo do 200 din neposrednega davka, en dan dela; pri osebah, ki plačujejo do 500 din davka, dva dnl dela; pri osebah, ki plačujejo do 900 din davka, 3 dnl dela itd. V enem letu se sme odrediti uporaba ljudskega dela, odn. plačevanje ustreznih dnln, največ za tri enote pri banovinskih in tri enote pri občinskih cestah. Loatev od moža-pijanoa, prcpirljtvca. K. T. Ako je Va3 mož sporazumen s tem, da se zakon sporazumno Io6i od mize in poatelje ter da se razdruži Vajlna eventualna dosedanja skupnost premoženja, tedaj zadoSfta, da dasta oba zadevno izjavo pred sodiščem na zapisnik; sodišCe bo opravilo le tri spravne poskuse, nato pa lzdalo odločbo v nepravdnem poistopku. — Ako s« z možem ne boste mogli sporazumeti o ločitvi in ureditvi premoženjskih prilik, bi morali tožiti na ločitev zakona iz krivde moža in na ukinitev ženitnih paktov. — Ako Vaša premoženjska skupnost z možem ni bila ustanovljena z ženitovanjskim paktom, tedaj zahtevate njeno razdružitev lahko tudi bre_ loči.ve zakona in nepravdnira potom. — Ako je lastnik posestva le mož sam ln nimate dogovorjene skupnosti premoženja, Vam ne pritiče polovica vsega, marvec le primerna alimentacija, katero bi moralo določiti sodiš.e, ako je mož ne bi prostovoljno plačeval. — Ako je mož vdan pijan.evanju tako, da s tem sebe ali svojo rodbino izpostavlja nevarnosti stiske, ali da potrebuje pomočnika za pcavilno opravljanje svojih poslov, ali da ogroža varnost drugih, tedaj lahko predlagate, naj se ga prekli.e. Potem mu bo najbrž zmanjkalo sredstev za pijančevanje, odnosno mu bo kredit otežkočen in se He bo mogel vmešavati v gospodarstvo. Za njegovega skrbnika predlagate lahko sebe. Spor glede obračuna, znižanja in zaščite dolgu. H. A. in Ot. Za 50% se radi kmetske zaščite zniža ona vsota, ki se poda, ako se ugotovi glavnica na 20. aprila 1932 ter se ji prišteje vse dotlej natekle dogovorjene obresti. Vsi dogovori dolžnikov in upnikov, ki so za kmeta-dolžnika slabši nego določa to uredba o likvidaciji kmetskih dolgov, ao neveljavni. A v Vašem primeru je že tekla, odnosno se je že odločilo v pravdi o vprašanju, koliko znaša še terjatev na glavnici in koliko ste dotlej že odplačali ter da ste izgubili pravico do 12 letnega obročnega odpiačevanja. ¦— Slednje bi pač bili morali sami vedeti in je zelo dvomljivo, da bi uspeli s tožbenim osporavanjem višine terjatve in obračuna le iz razloga, ker niste imeli obračuna z upnico in niste vedeli, koliko da ste že odpla.ali. — Odgovore dajemo brezplačno. Tožb »naš doktor« ne sestavlja in je Vam tudi ne svetujemo. Pravica tretjega sina do skrajšanega roka. O. A. Ako sta Vaša dva najstarejša sina služila polni rok, tedaj pritiče tretjemu sinu pravica do skrajšanega roka. Okolnost, da je bil najstarejši sin, potem ko je že odslužil polni rok, spoznan za nesposobnega, je brez pomena. Prošnjo za skrajšan rok je vložiti pri poveljstvu pristojnega vojaškega okrožja ter ji treba priložiti pojasnilo župnijskega urada in vojaški izkaznic. obeh starejših sinov. Nakup posestva na javni dražbi — pravomočnost sklepa. R. H. S. Potem, ko se je opravila javna dražba, mora sodišče najprej izdati sklep o domiku. Zoper ta sklep je mogoč oporek, kl ga mora rešiti nadrejeno okrožno sodišče. O prenosu lastnine na izdražitelja odloča zemljiškoprometna komisija. Ta sme prenos izdraženega posestva na izdražitelja odreči v sledečih primerih: ako smatra, da je izdražitelj posestvo izdražil v špekulativne namene; ako smatra, da gre za pove_anje veleposestva ali za ustanovttev veleposestva; ako nasprotujejo temu interesi državne obrambe. Iz razloga, ki ga navajate pod tooko 4., se dražba ne more razveljaviti. — Oporek zoper domik priglasi lahko tudi dosedanji lastnik iz razlogov, navedenih v izvršilnem postopku; ker so preobširni, jih ne bomo navajalL Svak dal dolg zapisati kot dedi_.ino. J. O. Ako ate si od svaka izposodili denar že pred letom 1932., tedaj je vseeno, ali je Vaš svak ta denar namenil komu za dediščino, ali pa dal dolg kratkomalo »zapisati kot dediščino«. VI — ako izpolnjujete pogoje po uredbi o likvidaciji kmet- »kih dolgov — uživate olajšave po tej uredbi. Ako hoče upnik od Vaa terjati povračilo dolga, mora predvsem staro zadolžnico zamenjati z novo dolžno listino. Ako je zadevni poatopek pokrenil pred 2. marcem 1939, tedaj ste dolžni pla«ati obroke, zapadle od 16. novembra 1936 naprej, ako pa je pokrenil postopek šele po 2. marcu 1939, ste dolžni plačati obroke, ki zapadejo šele prihodnjega 15. novembra. V primeru, ako bi Vas svak tožil, ugovarjajte, da ste zaščiten kmet in da še ni izvršena zamenjava stare zadolžnice z novo. Oddaljenost stavb od meje. živali dclajo Skodo. A- P. Pritožujete se, da sosed na svoji njivi, ki leži poleg Vaše, vsako leto postavi kako poslopje, ne da bl prej koga vf>rašal in brez ogleda od strani stavbne komlsije; zagradil je mejo tako, kakor on hoče; njegove živali Vam delajo škodo. — Ne obstoja nikak poseben predpis, ki bi določal, kako daleč od sosednje meje se sme postaviti kako poslopje. Vi bi se proti postavitvi takega poslopja zamogli braniti le, ako bi sosed posegal v kake Vaše pravic«. Proti temu, da morda poslopje njivi dela senco, se ne bi mogii braniti. V Vašem primeru bi morda prišlo v poštev to, da radi postavljenega poslopja ne bi mogli obračati pluga, kakor ste ga morda doslej. Ako ste si s 30 letnim javnim obračanjem po tuji njivi, brez sile in prošnje pridobili zadevno služnostno pravico, bi eventualno zamogli zahtevati od soseda, da Vam omogoči še nadaljnje potrebno obračanje. — V kolikor Vam delajo sosedove živali škodo, Vam je sosed dolžan to škodo povrniti, morate pa seve Lmeti dokaze za to, da Vam je ftkodo res povzročila njegova živina, pa bodisi da sosed ni vedel, da njegova živina uhaja na Vaš svet. Po zakonu imate pravico, ako zalotite tujo živlno na svojem svetu, toliko živine zapleniti, da je VaSa škoda krita, morate pa v osmih dneh vložiti zadevno tožbo, ako se s sosedom ne poravnate. — Ako smatrate, da je sosed posegel v Vaš svet, ga lahko z lastninsko tožbo prisilite, da se z ograjo umakne. Ako so meje sporne, je pa treba, da prej predlagate sodno ureditev meje. Zvišanje plačila za opravljanje voženj. L. W. Z lesnim trgovcem ste se lanske jeseni dogovorili, da mu boste proti določenemu plačilu prevažali les. Vprašate, all lahko priailite trgovca, da Vam nagrado za vožnje zviša, ker je medtem nastala draginja. — Ako ste fiksno določili nagrado za opravljanje voženj skozi gotovo dobo, odn. določene količine lesa, ne boste mogli prisiliti trgovca, da Vam plača večjo nagrado, marveč ste odvisni le od njegove dobre volje. Prihodnjič se dogovorite za dnevno, odn. ob Casu opravljanja voženj običajno nagrado. Prevzem dolga lz leta 1931 — zagčita odreCena. R. S. 45. Leta 1931. je neka posestnica naJela posojilo pri Posojilnici. Leta 1934. ste Vi prevzeli njeno posestvo ter tudi dolg. Plačali ste že 3 anuitete znižanega dolga Prlv. agrarni banki, sedaj pa Vam je banka vrnila vse listine in denar, češ da Vam zašfiita ne pritiče, ker da gre za nov dolg. — Res razlagajo sodišfia uredbo o zaščiti kmetov tako, da ne pritiče zašCita onim kmetom, ki so po 20. aprilu 1932 prevzeli od kakega drugega dolžnika, 8 katerim si niso v rodu, odn. ne gre za nekako predhodno dedovanje, kakor je to pri prevzemnih pogodbah. Radi tega boste pač morali plačati ves neznižan dolg po prvotnem dogovoru m ni sredstva, a katerim bi mogli pridobiti zaščito. Vištna obresti v iznosu 934 % je sicer res zelo visoka, vendar je po zakonu še dopustna. V slučaju, da ste morda ob prevzemu dolga od prejšnje dolžnice upoštevali prevzeti dolg le v znižani višini,. se domenite s prejšnjo dolžnico in eventuelno razruSite pogodbo, ako ste jo sklenili pod pogojem, da boste morali plačati le polovico znižanega dolga. Odpis davčnega zaoetanha 70 dln. L.. M. Po službeni dolžnosti se davčni zaostanki do konca leta 1939 odpišejo le onim davčnim zavezancem, pri katerih »kupna vsota katastralnega Cistega donosa (ne davka) njih celokupnega zemljišča, ki je v območju ene davčne uprave, ne znaša več kot 1000 din letno. Drugim davčnim zavezancem se — in sicer na prošnjo, ki jo je vložiti do 23. marca — odpišejo le davčni zaostanki, ki ao se pokazali ob koncu leta 1937, v kolikor bi plačilo teh zaostankov pomenilo gospodarski polom dolžnika. Do katerega leta se mora služitl v kadru. F. J. Vaš sin je služil lansko leto pri vojakih 2 meseca, nakar je zbolel ter so ga začasno poslali domov. Vprašate, do katerega leta ima vojaška oblast pravico pozvati ga zopet v vojaško službo. — Redi rok v kadru je treba služiti do dopolnjenega 27. leta starosti. Po tem letu sicer ni treba več služiti v kadru, lahko pa vojaška oblast kliče dotičnega obveznika na orožne vaje in to lahko tudi več let zaporedoma. Podčastniška avto Sola. M. E. Imate sina, ki bi ga radi spravili v kako podčastnlško šolo, najraje v avtošolo, In vpražate za zadevne pogoje. — PodCastniška avtošola se bo šele ustanovila, in sicer v Zemunu, najbrž letos spomladi. Pogoji za sprejem v to šolo doslej še niso blli objavljeni. V splošnem se zahteva za sprejem v jpodčastniške Sole rojstni in krstni list, domovinski list, dokaz o dobrem vladanju, da prosilec ni v sodni preiskavi, da ni bll sodno kaznovan, dovoljenje staršev ali varuha za vstop v šolo in da bo gojenec smel po dovršltvl Sole služiti še dvainpolkrat toliko časa pri vojakih, kolikor je trajalo učenje; zadnje šolsko spričevalo. Sprejem se vrši po predhodnlh razpisih, ki se objavljajo tudi v časopisju in Vam priporoCamo, da pazlte na zadevne objave.