Mplt mmm ŠTEV. (NO.) 57. CHICAGO, ILL., PETEK, 22. MARCA — FRIDAY, MARCH 2.2, 1940 LETNIK. (VOL.) XLIX. Opazovalci trdijo, da se Nemčija resno pripravlja za »udarec na zapadu. — Ne^aj tednov se utegne vršiti "živčna vojna". — Maginotova linija ni nepremagljiva, pravijo. — Na vstop Amerike v vojno naziji računajo. Berlin, Nemčija. — Meti tem, ko nekateri' krogi še vedno vztrajajo pri mnenju, da se je zadnji razgovor med Hitlerjem in Mussolinijem na Brennerju sukal bolj okrog možnosti miru kakor pa poostritve vojne, namreč, da se je zasnoval nekak mirovni načrt, ki se naj bi predložil svetu po posredovanju Italije, Amerike in morebiti tudi Vatikana, pa prihaja večina opazovalcev do nasprotnega pi-e-pričanja, namreč, da se je omenjena konferenca bavila v prvi vrsti z razširjenjem vojnih aktivnosti. Tri tem pa obenem omenjajo, da je utegnil biti ta sestanek bolj dramatičnega kakor pa praktičnega značaja, češ, kar sta tamkaj oba voditelja govorila, bi se lahko opravilo tudi potom rednih diplomatskih načinov; njun osebni stik je pritisnil na celo sliko le pečat večje važnosti, kar je bilo namenjeno predvsem za Anglijo in Francijo. Vtis, ki ga opazovalec dobi pri tem je sledeči: Hitler je pripravljen, da udari na za-padno fronto. Tega načrta pa nikakor ne skriva,marveč ravno nasprotno: Želi, da o njem izveste zapadni državi, a obenem, da tudi izveste, da ima Nemčija za seboj tako silo, da bo udarec brez vsakega dvoma uspešen; ako bi bilo potrebno, bi pri tem tudi Italija pomagala. Zato votli vse priprave p i tier kolikor toliko javno. Pri tem očividno pričakuje, da bo to tako moreče delovalo na živce Angležev in Francozov, da bodo ti raje pristali na mir, kakor pa čakali, da bi do udarca prišlo. Možno je zato, da bo Hitler čakal z napadom vsaj ne kaj tednov in dal živcem za-padnih držav priliko,da vsled napetosti' do skrajnosti oslabe Ako pa se ta živčna vojna ne bo obnesla in boste zaveznici vzdržali pritisk, potem je ver jetno, da bo res prišlo do napada. Razni krogi domnevajo, da bo napravila Nemčija direkten samoumor, ako napade dobro utrjeno Maginotovo linijo, na kar hite drugi dopovedovati, da se utegne napadi izvršiti ne naravnost na Francijo, marveč na Nizozemsko, ali pa Belgijo. Toda tudi uspeh direktnega udarca nft Maginotovo lini jo samo ni izključen. Prvič se trdi, da ta črta ni tako stra h ovito močna, kakor se po vdarja, in drugič pa tudi najmočnejša utrdba ni dovolj močna za moderno orožje, kar so jasno dokazali Rusi na Fin skem. Ako se Hitler odloči za u-darec, se pri tem brez dvoma zaveda, da bo ta stal Nemčijo velikanske žrtve; najmanj po milijona mož je sigurno, da bo izgubljenih. Toda naziji so mnenj a,da tudi najhujše žrtve niso prevelike za slavo, ki ča ANGLIJA IZ-VEDLANAPAD Prvi večji napad angleških aeroplanov. London, Anglija. — Angleška zračna armada je izvršila prvi svoj napad na Nemčijo in povdarja se o njem tudi, da je dosegel velik uspeh. Napad je podvzelo večje število aeroplanov, ki so, val za valom, obmetavali z bombami nemško aeroplansko bazo v zalivu Helgoland, ter se je to ponavljalo celo noč med torkom in sredo. Kakor se omenja, se je ta napad podvzel, cla se nekoliko potolaži angleško javno mnenje, ki je izražalo očitno nezadovoljnost nad tem, da izvršujejo napadie le nemški aeroplani, dočim angleški nasprotno mečejo samo razne papirnate letake na nemška mesta. -o- LASTOVKE SE DRŽE KOLEDARJA San Juan Capistrano, Cal. FRANCIJA IŠČE N0V0VLAB0 Daladierjeva vlada podala re- signacijo. Pariz, Francija. — Dogodki zadnjih dni so dokazali, da Daladierjeva vlada ni sedela tako trdno na čelu Francije, da bi ne bila mogoča nobena izprememba tekom vojne. V presenečenje francoskega prebivalstva. ki mu cenzorji ne dovolijo vpogleda v to, kaj se godi za kulisami, se je namreč to sredo objavilo, da je min. precis. Daladier podal s celo svojo vlado resignacijo. Povod za to je bil, ker ni v parlamentu prejel take zaupnice glede vojne politike, kakor jo je pričakoval. Še isti dan je predsednik Le brun po veril sestavo nove vlade Paulu Reynaudu, ki se je tudi takoj spravil na to delo.. -o- WELLES ZANIKA POROČILA O MIRU Rim, Italija. — Ameriški odposlan!'C VvVtlcs jc podal Zadnji torek uradno izjavo, da govorice, da je on prejel od kake države v vojni kak mirovni predlog, ne odgovarjajo resničnim dejstvom. Po POKAZAL BO SVOJO IZNAJDBO Washington, I). C. — L. P. Barlow, ki trdi, skozi več kot eno stoletje,' nikakega takega predloga od leto so se lastovke natančno držale določenega dneva za po-vratek z juga v svoja gnezda, ki jih; imajo zgrajena pod streho tukajšnjega frančiškanskega samostana. Praznik sv. Jožefa, "19. marca, je njih dan in tega se točno drže. Ob.po-vratku so se morale bojevati z drugimi ptiči,ki so med njih odsotnostjo zasedli gnezda, toda, kakor vedno, so tudi letos one zmagale. Zanimivo je tudi, da se za svoj odhod na jug v jeseni enako točno drže enega in istega dneva, namreč 23. oktobra, dan po prazniku patrona tega samostana, sv. Janeza Kapistrana; edino lani so to tradicijo prelomile in so se izselile že v avgustu. Samostan je bil ustanovljen v letu 1776. -o- RAZSTAVA LILIJ Chicago, 111. — Ljubitelji cvetlic bodo imeli priliko, da si ogledajo veliko razstavo li-ij v konservatorijih v Lincoln parku in v Garfield parku. Razstava, na kateri bo seveda tudi velika množina drugih cvetlic, se otvori to soboto m se bo nadaljevala do vključno 7. aprila. Vstop je jrezplačen. -o-- Agitirajte za dnevnik "Am. Slovenec," razširjajte ga v tej kampanji! nobene vlade, niti ji ga pred ložil. Njegovo poslanstvo je bilo samo, je dejal, da ugotovi dejstva, in tega se je držal. To svojo izjavo je podal malo pred odhodom iz Rima, v Genovo, od koder je odplul nazaj v Ameriko v sredo. SIN BO MORAL PODPIRATI STARŠE Chicago, 111. — Pred okrajno sodišče 'je bil pozvan zadnji torek neki 51 letni Alfred Miller pod obdolžbo, da ne podpira svojih staršev. Obtoženec je navajal, da ne čuti nobene dolžnosti k temu, češ, da so ga starši še kot otroka zapustili v Nemčiji. Kljub temu pa je sodnik odredil, da bo moral prispevati k njih preživljanju, dasi z dokaj ma lim zneskom, namreč po $1.50 na teden. — Berlin, Nemčija. — Cer kvam širom cele JMemčije se bodo kmalu pobrali bronasti zvonovi, da se bodo predelali v orožje. Ta proglas je izdal zadnji torek zračni minister Goering. — Budapesta, ^);nska. — Iz zunanjega ministerstva je izšla zadnji torek izjava, da namerava zun. minister Ciano v kratkem odpotovati na Ogrsko, pri čemer se je povdari-|lo, da je to znamenje ozkih stikov med obema državama. — London, Anglija. — Tz turške prestolice Ankare je prišlo v torek poročilo, da se se tamkaj zVišale delovne ure od 9 na 12 na dan, da se pospešijo vojne priprave. Ta novi zakon se nanaša tudi na ženske in celo tudi na otroke. -o- VELIKONOČNI PROGRAM NA RADIO Chicago, 111.— Palandechev jugoslovansko-ameriški radio program, ki se bo oddajal to soboto popoldne od 3. do 4. ure preko postaje WHIP, bo vseboval več velikonočnih pes mi. Na njem bo nastopila znana jugoslovanska soprani-stinja Mrs. Louise Kelemenic. ki bo zapela tudi skupino slo venskih narodnih pesmi. Na programu bo .tudi tamburica orkester "Lira." -o- OPOZORILO FJN S KI Zvezo severnih držav bo smatrala Rusija kot naperjeno proti sebi. — Opozarja na finski sporazum. Moskva, Rusija. — Takoj po končani finski vojni se je po severnih državah, namreč na Švedskem, Norveškem in tudi v Finski sami, podvzelo gibanje za ustvaritev skupnega obrambnega'bloka teh držav, s katerim bi se mogle varovati pred morebitnimi bodočimi napadi. Takoj tedaj pa se je izrazil dvom, da bi Rusija mirno gledala na to, da bi taka zveza ustanavljala njeni meji, kajti nevarnost obstojala, da pride zveza pozneje pod vpliv kake druge velesile ter bi se utegni la iž rabiti proti Rusiji. Ta dvom je bil potrjen od Rusije same to sredo,ko je njena uradna časopisna agencija objavila, da bo sovjetska vlada smatrala tako zvezo naperjeno proV Rusiji in ;>h«rvt*T tudi kot direktno kršitev fin-sko-ruskega sporazuma. V tem sporazumu ste se obe stranki obvezali, da ne boste sklepali nikakih zvez ali stopali v kako koalicijo, ki bi bila naperjena proti drugi stranki. -o.-' Iz ^Jugoslavije Na letnem zborovanju Kmečke zveze v Celju so bile sprejete resolucije, v katerih so bile zahteve po takojšnji ustanovitvi banovine Slovenije. — Še druge vesti iz stare domovine. Slovenski kmet za svobodo in enakopravnost Celje, 25. febr. — Iz vseh krajev Slovenije so prišli včeraj in danes v slovensko Celje zastopniki slovenskega kmečkega ljudstva, dia na svojem letnem zborovanj u spregovore odločilno besedo za svoje pravice. Veliko navdušenje je prevzelo zborovalce, ko je predsednik zborovanja prebral brzojavni pozdrav narodnega voditelja Dr. Korošca in val navdušenja je zajel vse, ko je bila predlagana vda-nostna brzojavka Nj. Vel kralju Petru II. Zborovalci so navdušeno vzklikali kralju in kraljevskemu domu. Brzojavni pozdravi so bili poslani tu di knezu namestniku Pavlu, Dr, Korošcu, kmetijskemu mi jXHxii. k.. h;iai< Ux. JNattptentt. Načelnik Brodar je nato v svojem govoru omenil težke posledice gospodarskega pre- kmečka. Na ta način se bo doraščajoči rod seznanjal z vrednotami, ki jih ohranja kmečki stan in spoznaval pomen tega stanu v narodnem občestvu. V vseh šolah naj se goji več socialne in zadružne zavesti. Prehranjevalne in zdravstvene razmere med slovenskim kmečkim ljudstvom so potrebne znatnega zboljšanja. Zato smatramo za nujno, da se pospeši gradnja vodovodov in sploh preskrbi podeželje s pitno vodo, ker je to za mnoge predele slovenskega podeželja življenjske važnosti, V tej zvezi je tudi podpreti asa-nacijo kmečke vasi in hiše in gradnjo zdravstvenih domov na podeželju. Posebej naj oblast po načrtu p-.jijHra in pospešuje pro- b'iagiU n*j ništvo, ki bo skrbelo za ceneno dobavo kmetijskih potrebščin in ugodno vnovčevanje * ........... ° * v ii • J »cm in uijuunu vuv vrata v nevtralnih državah, ki I kmetijskih pridelkov. jih občuti tudi slovenski krneč- Predlagaj0g ,te resolucije ki stan. Slovenski kmet upra- merodajnim ^niteljem izjav- KITAJSKE ČETE ZADAJ ZA JAPONSKO LINIJO Peking, Kitajska- — Kakor se povzema iz poročila japonskega armadnega poveljstva samega, je v krajih, ki jih imajo Japonci zasedene v severni Kitajski, še vedno skoraj en milijon kitajskega vojaštva, ki nadaljuje z guerilla vojevanjem. To poročilo je izredne zanimivosti zato, ker so japonska poročila skozi celi čas, kar vojna traja, po-vdarjala ob vsaki večji bitki, da so bili Kitajci ali pognani v beg, ali pobiti, ali pa celo popolnoma uničeni. Zdaj, po dveh letih in pol, pa Japonci končno sami priznavajo, da je bilo to pretiravanje ter, da so kitajske čete še prav aktivne, in sicer celo zadaj za nji- JU^l V/V4.MJ AJJ.ll* V IIUWVIJVMI '"J " ' vičeno toži o propadanju svo- j.^ mnQ V()]jf) kmečkega jih gospodarstev, kmečka mla- gt dft od naSjh zahtev ne dina pa beži od doma, kjer 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'1 hovimi linijami samimi. WELLES MED ANGLEŠKIMI VELJAKI k a Nemčijo po končni zmagi. Pri vsem tem naziji računajo z možnostjo, da bo končno tudi Amerika stopila v vojno na strani zaveznic, kakor je zadnjikrat. Pravijo pa, da to ne bo imelo odločujočega vpliva na končni izid, kajti Nemčija ima zdaj za seboj Rusijo, ki je zadnjič ni imela. Ameriški državni podtajnik Welles, poslan v Evropo od predsednika, da "ugotovi dejstva", ko se je v Londonu razgovarjal z angleškimi voditelji. Od leve na desno: Zun. minister Halifax, Welles, Chamberlain in ameriški poslanik Kennedy. vjidi le delo brez zaslužka. Medtem so pa ogromne površine zemlje v naši deželi ne-izkoriščane, ker jih slovenski kmet ne sme obdelati, kajti last tujcev so. Nadv 50,000 novih kmetij bi bilo potrebno ustvariti za slovensko kmečko mladino, spremeniti vse zakone, ki so kmečkemu stanu v propast; i.t.d. — Med drugimi so bile na shodu spre je te tudi sledeče resolucije: Takojšnjo ustanovitev bano vine Slovenije. Država mora biti tako urejena, da poslovanje ne trpi zaradi pretiranega, z ničemer utemeljenega centralizma in da se Slovenci, Hrvatje in Srbi čutijo v tej državi popolnoma enakopravni, na svoji zemlji svoji gospodarji. Državna in samoupravna oblastva morajo posvečati življenjskim koristim kmečkega stanu vso pozornost in v sodelovanju z njim storiti vse, da kmečki stan na slovenski, tisoč tristo let z njegovim znojem in žulji ohranjevani zemlji, ne bo ogrožan v svojem obstanku, ampak da se bo mogel kulturno, socialno in gospodarsko razvijati in napredovati. Zemlja mora biti last tistega, ki jo obdelava. Zato naj se takoj onemogoči prehajanje kmečke zemlje v nekmečke roke. Zahtevamo, da oblastva začno, po načrtu in temeljito pospeševati splošno in strokovno izobrazbo kmečkega ljudstva: V vseh šolah (ljudskih, srednjih in visokih) naj temelji izobrazba na pristni slovenski narodni kulturi, ki je bomo odstopili. Prebrisan gost Iz Maribora poročajo, J6 v nekem tamkajšnjem hotelu stanoval dolgo časa trgovec s sadjem Živko Ilič iz Smederevca, ki pa ni ničesar plačal. Ko je znašala ceha za sobo nad 3500 dinarjev, je možak na tihem izginil iz mesta, ne da bi poravnal svoj dolg. -o- Smrt uglednega pravnika Dne 26. februarja popoldne je kap zadela na Polževem upokojenega predsednika ape-lacijskega sodišča Dr. Vranči-ča. Ko se. je nahajal s sinom in večjo druščino na sprehodu, mu je naenkrat postalo slabo in čez kratek čas je izdihnil. Zimske nevšečnosti Ko je v Sloveniji pritiskala prav huda zima, je bila za mnoge prav neprijetna. Tako poročajo s Krškega, da so bili zaradi nizkega stanja vode vodnjaki brez Vode in so morale gospodinje v hudem mrazu daleč hoditi da so prišle do vode, pa še ta je bila kalna. -o-- Pod avtom Na kirurški oddelek ljubljanske bolnice je bila pripeljana 45 letna poljska dnina-rica Alojzija Jančarjeva, katero je na cesti pri Fužinah podrl neki tovorni avto in jo hudo poškodoval po glavi. --o—— OBNOVITE avojo naročnino tekom te kampanje, da tako glasujete za enega ali drugega kandidata! NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH- MARC 16 S Marija, spok. * 17 N Cvetna ned. 18 P Ciril Jeruz. 19 T Jožef 20 S Patricij SS 21 Č V. č. -Benedikt 22 P V. p. - Nikolaj 23 S Vel. sobota © 24 N Velikanoč 25 P O znan. M. D. 26 T Ludger PRVI SLOVENSKI LIST 1 AMERIKI pesi*: Ps vero in narod — I* franco in resnico — od boja do tmag$1 GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASU« DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA 9 CH1CAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizationit), TARZAN IN OGENJ V THORU (Metropolitan Newspaper Service") Napisal: Edgar Rice Burroughs wfl&f mmFamMr1^ Cvelbarjeva mama iz Laknice. Na Brezovem pri Raki pa je odšla v večnost Ana Cerov-šek. V Št. Ruprtu je pogorela posestniku Karlu Ramovšu na Dol. Jesenicah na bivšem Bavdkovem posestvu hiša z vso opremo, živežem in obleko. Škoda znaša 24.000 din, zavarovan pa je bil samo za 4000 din. Ogenj je nastal najbrž iz dimnika. Tatovi so se oglasili pri Leopoldu Košaku v Kostanjevici, krojaču, in mu odnesli blaga v vrednosti za 3000 din. Iz Bučke poročajo, da imajo toliko snega, da je ostal v njem 80 letni Blatnik Janez, ki so ga našli šele drugi dan. V zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani je umrla 18. febr. Ančka Brlogar, ki je dopolnila 77 let in je bila doma iz Mirne peči. 15. jan. pa je umrla v Jur-jevici .pri Ribnici Frančiška Kaplan po dolgi in mučni bolezni v 82 letu svoje starosti, ki je bila globoko verna žena, ki je imela 8 otrok, od katerih žive še štirje. V Boštanju ob Savi so imeli od 4. dec. gospodinjski te-čaj, ki se bliža zdaj k koncu. V nedeljo 25. febr. pa bodo priredili v šoli razstavo, da pokažejo, kaj so se naučile dekleta v tem času. Sredi februarja sta dva gospoda Belokranjca zasedla visoke in častne službe. G. Peter Flajnik, župnik v St. Ruprtu na Dolenjskem, rodom iz Hrasta pri Vinici, je postal dekan v Kočevju. Pred nekaj leti je bil tam za kaplana, odkodar je bil prestavljen v Trebnje in od tam v Št. Ruprt, kjer je postal župnik. In zdaj se je vrnil zopet v Kočevje za mestnega župnika in dekana. Drugi Belokranjec, g. profe-Marko Bajuk, po rodu iz Drašič pri Metliki, dozdaj nadzornik srednjih šol, pa je postal ravnatelj klasične gimnazije v Ljubljani. V Dobrepoljah imajo zdaj pozimi, ko imajo ljudje bolj razne tečaje: gospodinjski tečaj za dekleta, kmetijsko — nadaljeval j ni tečaj za može in fante in tečaj za obrtne vajence. Zopet sem dobil iz Amerike in sicer iz Jolieta pismo, v katerem mi piše neki Belokranjec, kako je vesel in mi' hvaležen, da dopisujem v "Am. Slov.", iz katerega izve domače novice. Veseli tudi mene, da naši Dolenjci in Be-lokranjci tako radi bero moje dopise v "Am. Slov." Tudi za naprej bom skušal, da našim rojakom kar je mogoče ustreženi s priobčevanjem domačih novic. Že v zadnjem dopisu sem omenil, kako hudo zimo imamo v mesecu februarju. Ta je trajala do 24. febr., ko je ta dan odnehala, ko je nastopilo južno vreme. Najhujšo zimo smo imeli 15. febr., ko je kazal toplomer — 29 C, potem pa do 24. febr., ko smo imeli nekatere dlni po 20 do 22 C zime. Še hujšo zimo pa so imeli po južnih krajih .naše države, ko so ponekod vsled vi- Dogodki Sfarcnd pe Ameriško-jugoslovanska zveza bo zborovala Ely, Minn. — Letno zborovanje Ameriško-jugoslovanske zveze se bo vršilo letos na Elyu. Zveza ima svoje podružnice po vseh naselbinah na ranču. Dan in čas zborovanja še ni natanko določen, le toliko poročajo, da se bo vršilo v Narodnem domu na Elyu. .Cas in vse druge podrobnosti bodo pravočasno naznanjene. Clevelandski bolniki Cleveland, O. — V Glen-ville bolnišnici je prestala operacijo Mrs. Anna Novak. — V St. Alexis bolnišnico je bil odpeljan slovenski pionir Jakob Lovšin iz St. Clair in Norwood Rd. Smrtna kosa v Duluthu Duluth, Minn. — Tu je preminula rojakinja Mrs. Helena Anzich v starosti 67 let. Tukaj v Duluthu je bivala kakih 27 let. Tukaj tudi zapušča brata Antona Moharja, v Cicero, Illinois pa sestro Mrs. Ano Koz. V starem kraju zapušča dva brata. Bila je fa-ranka župnije sv. Elizabete. 1— Vsem sorodnikom sožalje, ; pokojnici pa R. I. P. Popravek Napačen datum je bil objavljen v listu Amer. Slovenec in v tej koloni o smrti Mrs. Terezije Skubic, ki je stanovala na Spruce Location pri Evelethu, v Minnesoti. Pokojna je umrla 25. februarja in ne 18. februarja, kot je bilo objavljeno v listu z dne 5. marca. — Toliko resnici na ljubo. Pozdravi iz,Hot Springsa Chicago, 111. — Mr. Leo Jurjovec, naš tukaj ugleden rojak in glavni predsednik Zapadne Slovanske Zveze, ki se nahaja v toplicah v Hot Springs, Arkansas, je poslal mnogo, pozdravov na rojake in prijatelje. Piše, da je tam prav lepo in prijetno — Hvala za pozdrave! sokega snega in prav hude zime vlaki obtičali V snegu, ravnotako auti in ^ autobusi, ko so bile nekatere* vasi vse zasnežene, da niso mogli ljudje nikamor, a zmanjkalo jim je hrane in drv. Drugodi je zopet poginila živina po hlevih vsled strašne zime in pomanjkanja hrane. Po gozdih in poljih so našli srne, srnjake, divje in domače mačke, fazane in golobe mrtve, ki so poginili vsled strašne zime. Našli so tudi več ljudi zmrznjenih, nekatere so pa snežni plazovi zagrnili in pokončali. Ivan Šašelj -o- ALI STE VI že kaj storili za svoj li3t tekom letošnje kampanje? Stran 2 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Amerilci. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto Za pol lfeta „ Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto_________________$6.00 Za pol leta________________3.00 Za četrt leta ___________________________1.75 Posamezna številka .............-.......- 3.c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891 Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by? EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ____________________ For half a year______ For three months _________ Chicago, Canada and Europe: For one year_______________$6.00 For half a year______________3.00 For three months____________1.75 Single copy______________________________________ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo »saj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-niitvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. AMERIKANSKI SLOVENEC _ _Petek, 22. marca 1940 Veliki petek Čudovit je v trpljenju Gospodovem njegov molk. To je molk tistega, ki vse ve, ki odpušča in ki je Bog. Kristus je molčal, ko so ga rablji bili in pozivali, naj jim prorokuje, kdo ga je udaril. Ko ga je Pilat vse mogoče spraševal, ker je bil v zadregi, kaj naj stori in je skušal svojo odločitev zavlačevati, je Kristus molčal. Molčal je, ko je skušal začeti z njim razgovor Herod, ki mu je bilo življenje gola zanimiva igra. S svojim molkom jim je Kristus vse povedal. Komur ni nič sveto, kdor ničesar ne jemlje resno in v komur ni nobenega poštenja, temu Kristus nima nič odgovoriti. Kdor odkrito in pošteno ne misli, temu Bog ne odgovori tudi ne na njegove molitve. In kaj naj Bog odgovori na podlost? Molk Jezusa v tem slučaju je bil molk modreca. Druge krati Gospod molči, ker je usmiljen. Tako je Je.zus molčal k grdemu izdajstvu Petra in ga je samo pogledal. To je bil molk plemenitosti, molk, ki noče uničiti, molk najvišje dobrote. Ta molk je pomenil več in je učinkoval bolj, kakor če bi bil Kristus izrekel besedo odpuščanja. Peter je bil v globini svoje duše tudi ob tem padcu Bogu tako blizu, da mu ni bilo treba karajoče ali odpuščajoče besede. Na Juda, ki se je bil Bogu že davno zaprl, pa tudi beseda ni vplivala: "Juda, k poljubom ""!daja8 Sina človekovega?" Molk Kristusov pa ni samo molk modreca in odpušča-joČega, ampak molk Boga. To je čisto poseben molk, ki je sam v središču vesoljstva, vse trpljenje, vsa zasmehovanja in vse grdobije pa se godijo daleč tamkaj na robu sveta in se ga ne dotikajo. Bog je molčal, čeprav so ga strahotno izzivali. Ta njegov molk je tako veličasten, da se vse, kar je ustvarjeno, pred njim pogreza v nič. Vsi viharji, vse divjanje in ves ropot ne prodre do notranjega življenja božjega. Če svet nastaja ali propade, notranje morje božjega življenja se ne vzburka. Tako bogat in velik je Bog, da mu nobena stvar, nobeno trpljenje, nobena krivda, noben greh, nobena tema ničesar ne prizadene, če se sam noče ozreti nanjo. Da se nanjo ozre, to je Čudež. Molk božji ni tako zelo nerazumljiv, kakor je to, da svojo stvar nagovori, da ji pove dobro besedo, da našo malenkost pritisne na svoje srce On, ki je neskončen in nedosežen — to je pravi čudež neskončnega brezdna nepojmljive Ljubezni. Jezus molči v svojem trpljenju, ker je tudi njegov molk ustvarjajoč in ne rabi nobenih besed. Ljudje delajo veliko besed in vsa šuma njihovih besed še ne pomeni dejanja; mi se z mnogimi besedami skušamo dejanju izogniti. Kristus pa deluje in odrešuje tudi, ko molči, po svojem bitju samem, po ogromni moči svoje ljubezni, ki odrešuje ves svet, četudi ne reče nobene besede. On doseže svoj namen, ustvarja, oživlja in premaga zlo ter trpljenje, četudi ne rabi nobene besede, samo po polnosti in lepoti svojega bitja in po moči svoje volje. On molči in vsa tema in vse gorje ter grehi izginejo kakor oblaček, ki se raztopi na svetlem nebu. Eno samo besedo govori Bog, toda ta beseda je notranja beseda, večna in radostna, ki je bila od začetka pri Bogu in je vse ustvarila in po kateri vse je in živi. Ta beseda bo govorila tudi po smrti v večnosti. Toda te besede ne moremo slišati, ker smo premajhni, da bi to kipenje in šumenje ter moč božje besede mogli vase sprejeti. Kakor glušec, ki stoji na obali bučečega morja, ničesar ne sliši, tako stojima pred bučečimi morji božjimi in ne slišimo nič. Toda v resnici je tam notri beseda, zvok in veselje ter radost in zvonjenje na vse veke. Vse to zaslutimo, kadar se zamislimo v veličastvo Kristusovega molka na ta dan. Zaslutimo, da se za tem molkom razprostira bogastvo, veličina in večnost ter neskončna blaženost božja, in zato Gospoda molče molimq. Zdaj, ko gori na oltarju odkrivajo sveto razpelo in gledamo ta nema usta in te zaprte oči ter skrivnostno molčanje našega mrtvega Izveličarja, se zavemo, kaj to pomeni. To, da v tem trenutku morajo vsa kolena kloniti pred njim na nebesih, na zemlji in pod zemljo, in da morajo vsa usta klikniti: "Venite adoremus" — "Pridite, molimo!" Da,.— če to skrivnostno molčeče razpelo gledamo, potem se zavemo, kaj je naša vera, naše bogoslužje, naša izpoved: vsak dan ponavljajoča se žrtev velikega petka, v kateri se odigrava nevidno in neslišno največja skrivnost. Ko zdaj to skrivnostno razpelo vidimo, spoznamo, da' mora naše krščansko življenje biti križev pot, skrivnosten, nepojmljiv in boleč, in da mora vsak padec na tem križe-vem potu biti češčenje: "Venite adoremus!" Če danes v to podobo križa zremo, utopljeni v njen skrivnostni molk, zaslutimo, kdo je naš Bog: neskončni, trikrat sveti, nepojmljivi Bog, ki je postal obenem trpeč človek. Neskončno je daleč in obenem čisto blizu, tih je in molči in nam je vendar tako ljub, v nedostopni luči prebiva in je vendar tako dober in usmiljen, kakor tihi obraz njegovega križanega Sinu. Tak je naš Bog in Njega zdaj molimo, ko pred tem razpelom klonimo: "Venite adoremus!" Velik je naš Bog in vladar nad vsemi vladarji, zato pridimo in padimo pre-denj ter ga molimo. Pridimo in zjokajmo se pred njim, ki nas je ustvaril, zakaj On je naš Bog in mi smo njegovo ljudstvo. Tako bodi! O TEM IN ONEM IZ SOUTH CHICAGE So. Chicago, 111. Ne bilo bi prav, če bi se za velikonočne praznike Novinar prav nič ne oglasil. Tako vsaj mislim jaz in najbrže tudi vi cenjeni čitatelji Amer. Slovenca, zlasti v South Chicagi. Rad bi vam kaj lepega povedal,pa kar ne vem kje bi začel. Če bi pričel naštevati razne spomine, ki jih prav gotovo ima vsak izmed vas o tem prelepem prazniku katoliške cerkve še iz starega kraja, bi ne prišel do konca, toliko jih je. Zares, vsak večji praznik katoliške cerkve je pustil v nas svoje spomine, mimo katerih ne moremo kar tako. Zagrabijo nas nehote in v duhu še enkrat preživljamo one vesele in žalostne dogodke, katerim smo bili priča v diomovini. Ko se sestanejo prijatelji ob takih praznikih skupaj, ve vsak kaj zanimivega povedati, kako je bilo pri njih, kako slovesno so praznovali Gospodovo vstajenje. Nikoli nam tako ne beže spomini nazaj, kot ravno ob takih praznikih. Vsak praznik ima svojo privlačnost. O božiču pravimo, da je najlepši praznik Božič, ki je praznik miru, ki ga svet tako malo pozna. Toda, ob nobenem prazniku ni tako veselo, kot ravno o Veliki noči. Ob nobenemu prazniku zvonovi tako zmagoslavno ne poj o, kot ravno o'b Veliki noči. Njihov zmagoslavni klic nas prebudi iz vsakdanjosti in ta klic nas privede v božji hram,kjer prisostvujemo zmagoslavnemu vstajenju Gospodovemu. Kako veličastno se razlega Aleluja. Vsa cerkev jo je polna in še dalje odmeva in vriska v prosto prebujajočo se naravo in kliče Aleluja vsemu stvarstvu. Da, Gospod je zares vstal! Tudi v naših dušah odmeva veseli spev Aleluja in tisoč spominov se nam poraja, ki nas popeljejo v daljno prijetno preteklost, v kateri bi najraje ostali za vedno. Toda vsakdanjost beži in tako minejo tudi zmagoslavni velikonočni spevi, ostanejo nam pa še samo spomini. . . Menim, da bo dobro, če v letošnjem dopisu omenim tudi red velikonočnih Cerkvenih obredov, ki bodo pri nas letos malo drugačni, kot smo jih bili vajeni vsa pretekla leta. Nekaterim bo morda malo neprijetno, pa bo navsezadnje morda le vsem v zadovoljstvo. Tako nam je bilo zadnjo ne- _______ ,.______, „ deljo oznanjeno, da se na Ve-iso £a »a mestu zaklali in od liki petek prično cerkvena o-|nesli- Krvava sled je kazala pravila šele opoldne. To je 'proti Gmajni. Zopet tretjemu vpeljano že zadnjih par let posestniku, ki je bil na orož- in se je že skoro udomačilo.]nih vajah in so bile doma samo ženske, so hoteli tatovi tu- haja že en teden doma in se ji stanje dobro izboljšuje. — Mr Frank Sašek, o katerem je tudi bilo poročano, da je bil operiran na očeh, je tudi prestal operacijo in se nahaja doma Tudi njemu, kakor slišim, se obrača na bolje — Mr Anton Jakše, naš slovenski grocerist, ki je prišel iz toplic v Hot Springs,Arkansas, se že tudi bolje počuti. — Mrs. Martin Matjašič, ki že nekaj let boleha, še tudi ni zdrava in je še vedno pod zdravniško oskrbo. — Vsem želimo skorajšnjega okrevanja. — Vsem tudi prav vesele velikonočne praznike, zlasti pa našim bolnikom! Novinar DOLENJSKE NOVICE Iz Temeniške doline V občini Raka so vlomi in tatvine na dnevnem redu. Kakor vse kaže, je na delu tolpa domačinov, katerim so znane vse razmere sosedov. V vasi Dobrovi pri Raki so napadli roparji pred kratkim posestnika Radežiča, o katerem so vedeli, da je dobil pred par dnevi na račun prodanih hrastov 7000 din. Drugemu posestniku so ukradli prašiča, ki Opažati je, da je vsako leto več ljudi pri teh lepih in pretresljivih opravilih. Vsekako pa več, kakor jih je bilo poprej, ko so se ta opravila vršila zjutraj. V petek zvečer se vrše cerkvene pobožnosti kot ponavadi. Farani, napolnite cerkev. Veliki petek je samo enkrat na leto. — Na Veliko soboto se začno cerkvena o-pravila že ob sedmih zjutraj, kot je bilo vedno. Raznim molitvam, blagoslovu ognja in vode sledi sv. maša. Popoldne ob/pol štirih (3:30) je prvi blagoslov *Velikonočnih jedil, nato spovedovanje. Drugič bo zvečer po slovesnem Vstajenju. — Da, Gospodovo vstajenje bomo letos imeli zvečer. Menda je to prvič, odkar obstoja naša fara. Večina cerkev obhaja slovesnost Gospodovega vstajenja že Veliko soboto zvečer in g. župnik je rekel, da bi letos, tudi pri nas to poskusili. Vzemite dlragi farani to naznanje in pridite vsi v cerkev k vstajenju ob pol osmih (7:30). — Na Veliko noč je prva peta sv. maša ob 8 uri, kot vsako nedeljo, druga sv. maša je ob 10. ki je tiha, tretja ob pol dvanajstih (11:30) tudi peta. — Popoldne ob pol treh (2:30) so slovesne pete litanije Matere božje z lepimi velikonočnimi odpevi. Tudi pri litanijah napolnite cerkev, saj so pete litanije pri nas tako redke kot bele vrane. Pokažite zanima nje za to. Ne bilo bi prav, če bi se za praznike ne spomnil naših bolnikov, vsaj teh, za katere vem. Mrs. Juvančič z Ewing Ave., kot je bilo že poročano, je bila na operaciji, katero je di odpeljati prašiča. Ustrelili so ga že v glavo, strel pa je zbudil domače, ki so tatove prepodili. Posestniku ' Pircu pa so odnesli tatovi konjsko opremo. Vsi ti vlomi so se zgodili v teku enega meseca. V Št. Vidu pri Stični so pokopali posestnico Ano Marke J j Kastelic, ki je dosegla lepo starost 81 let. Bila je inteligentna kmečka žena, ki je veliko tudi brala, Slovenca in Domoljuba, Mohorske knjige in kar je posebno zanimivo, da je vse brala in pisala očal, četudi v tako visoki starosti. Bila je tudi prav pobožna in v zgled vs,i fari, četudi je bilo njeno življenje le tr-njeva pot. V Novem mestu je praznovala 70 letnico svojega življenja gospa Viktorija Mohorčič, roj. Hermau, vdova sodnega uradnika. Rojena je bila 0<>00 00<>0000000000<>0<>0^ BLAGOSLOVLJENE IN VESELE f | VELIKONOČNE PRAZNIKE _ & želimo vsem uradnikom (cam) naših lokalnih J £> društev po slovenskim naselbinah in vsemu član- stvu naše diene Družbe sv. Družine! wv M Celokupni glavni odbor D. S. D. ^ M mmrnmmz'M F I: .....'mmM^mzm RADOSTNE VELIKONOČNE PRAZNIKE t % želi vsem gl. uradnikom (cam), kakor tudi celo- kr •žj kupnemu članstvu dične D. S. D. ^ jp Uredništvo in Uprava. t PRINTER'S ABSTRACT FOR DEPARTMEN REPORT HOLY FAMILY SOCIETY OF U. S. A. JOLIET, ILLINOIS Balance front previous year All other payments or premiums .......................... $80,597.57 INCOME received from members.................... 19,583.68 Total Payments received ........................................................................ Total received from members ............................................................ Net amount received from members .............. 19,583.68 Accrued interest on mortgages acquired during the year .....................808.00 Gross interest on bonds $1,646.43, and dividents on stock $ None, -lest $ 105.66 accrued interest on bonds acquired during the year 1,540.// Gross interest on deposits in trust companies and banks.................... 60.00 Total income from investments ............................................................ ? Gross profit on sale or maturity of ledger assets TOTAL INCOME .............................................. Amount carried forward ..$ 22,047.45 ...........................................................................$102,645.02 DISBURSEMENTS Death Claims ...................................................................................................? ?|72.42 (b) Additional Accidental Death Benefits...............................,................ 1,625.00 Sickness and accident claims ........................................................................ 6,003.50 Total benefits paid .................................................................................. 14,600.92 Net bcitefits paid ..........................................-............................................ Commissions and fees on payments by members: First Year $1,202.10, Renewal .................................................................................... Medical examiners' fees ................................................................................ Salaries of home.office emoloyees ............................................................ Salaries and all other compensation of officers, trustees and corn- Traveling and other expenses of officers, trustees and committees.... Insurance Department fees and expenses ................................................. Rent, including $ None, for society's occupancy of its own buildings General office maintenance and expense .................................:.............. Advertising, printing and stationery ..........................................j................ Postage, express, telegraph and telephone ............................................... Lodge Supplies .................................................................................................. Official publication ........................................................................ Expense of C. K. L. D................................................................................... ],ro Rata Shares C. K. L. D......................................:.................................. foliations .........................................;......................................................i 1 axes, repairs and other expenses on foreclosure.................................... divestment expense.....................................)..................................................... Actuarial and Accounting expense ............................................................. fraternal Congress Dues ............................................................................... In iurance Gross loss on sale or maturity of ledger assets ........................1.......... TOTAL DISBURSEMENTS ............................................................ $22,821.99 14,600.92 1,202.10 12.50 CO.OO 1,915.00 152.42 6.00 137.00 27.81 137.67 93.86 72.05 609.60 356.24 540.00 100.72 251.88 214.07 153.11 10.00 109.04 2,060.00 JUBILEJNA KAMPANJA DSD. traja skozi vse leto 1940. Zaključi se 31. decembra 1940 KVOTA JE $250,000.00 ALI EN ČETRT MILIJONA DOLARJEV ZAVAROVALNINE. TA KVOTA SE MORA DOSEČI, PREDNO SE BODO IZDALE POSEBNE NAGRADE. VAŠA DOBRA VOLJA IN NEKOLIKO POŽRTVO-VALNOSTI DO DRUŽBE SV. DRUŽINE, BOTE VAM PRIDOBILE TE NAGRADE: 1. Prva nagrada je brezplačno potovanje v Florido za dve osebe. Če zmaga žena, lahko vzame moža s seboj; če zmaga mož, pa vzame lahko ženo s seboj. 2. Druga nagrada je krasen Electric Refrigidere. 3. Tretja nagrada je krasen R. C. A. Consulor Radio. 4. Četrta nagrada je ženska ali moška ura (Wrist Watch). 5. Peta nagrada je Electric Mix Master. 6. Šesta nagrada je lep bicikil, za dekleta ali pa za fanta. — Za slučaj da bi kdo mesto nagrad v blagu rajši gotovino, mu je ista na razpolago v znesku, kolikor bi blago stalo. — Za slučaj da dva dobita enako število, sta oba u-pravičena do enakih nagrad. NA DELO IN PRIDOBIVAJTE NOTE ČLANE, DA ZMAGATE V JUBILEJNI KAMPANJI! PRILIKA JE VAM DANA! Ako rabite kakih navodil in pojasnil se obrnite na glavnega tajnika sobr. g. FranJca J. Wedica, ki jih bo vam z veseljem podal. Claims unpaid December 31 of current year .... ILLINOIS CLAIMS Claims unpaid December 31 of previous year, as per last statement ........................................ Claims reported during the year .......................... Totals ............................... Claims paid during the year Balance Claims unpaid December 31 of current year EXHIBIT OF PERMANENT DISAB TOTAL CLAIMS Claims reported during the year ............................... 7 $ 1,788.00 5 $ 859.42 16 6,200.00 21 $ 7,059.42 16 6,021.42 5 $ 1,038.00 5 $ 1,038.00 Number 22 Amount ! 1,625.00 Totals........................................................................... Claims tiaid during the vear ILLINOIS CLAIMS Claims reported during the year Totals ................................................. Claims paid during the year ........... EXHIBIT OF SICK AND ACCIDENT CLAIMS . TOTAL CLAIMS Claims reported during the year ................................... 284 22 22 254 22 22 1,625.00 1,625.00 5,298.50 1,625.00 1,625.00 6,003.50 Totals ....................................... Claims paid during the year ILLINOIS CLAIMS Cleaims reported during the year Totals ................................ Claims paid during the year ........ Dopisi lokalnih društev 284 284 254 $ 6,003.50 6,003.50 $ 5,298.50 254 254 $ 5,298.50 5,298.50 over to Supreme Lodge ....... Automatic Premium Loans......... Furniture, Fixtures and Supplies 61.16 750.00 1,679.61 817.16 Gross assets ................................................................................................ $84,280.82 DEDUCT ASSETS NOT ADMITTED Book value of bonds over (Am6rtized or Investment) value ................................................................................... 11,229.38 Other items, viz: Furniture and Fixtures..........,................. 750.00 Interest due and accrued on mortgage loans over 1 year 931.80 Partial improved and excess mortgages................................ 9,200.00 Apiortized_vahic of Not Admitted Bonds (Exucnse Fund), all assessments in default ................................ 4,318.32 26,429.50 Total admitted assets $57,851.32 LIABILITIES, RESERVES AND UNASSIGNED FUNDS Death claims due, adjusted not yet due .................................................... 1;788.00 Total unpaid claims ................................................................................ $ 1,788.00 Salaries, rents, expenses, commissions, etc., due or accrued................ 200.00 Total unpaid claims and other current liabilities ........................ $ 1,988.00 Reserve liabilities required to cover contractual obligations................ 44,305.83 Special and Contingent reserves ................................................................ 1,000.00 Total Liabilities ................................................................................................ $47,243.83 Unassigned Funds ............................................................................................ 10,557.49 Total to balance with Admitted Assets ............................. EXHIBIT OF CERTIFICATES TOTAL BUSINESS OF THE YEAR Benefit certificates in force December 31 of previous year, as per last statement .........'............................:.. Benefit certificates written and renewed during the year ............i................................................. Benefit certificates increased during the year................ $37,851.32 Balance ................................................................................................... $79,823.03 LEDGER ASSETS Mortgage loans on real estate .........................■.......................................... $22,950.00 "°Pk value of bonds and stock ...................................................................... 44,774.98 1 :isl» in office and banks ............................................................................... 12,008.05 u'r ledger asests, viz: Balance of Noto receivable............................ 90.00 Total ledger assets .................................................................................... $79823.03 j NON-LEDGER ASSETS ' "»teres! and rents due and accrued ............................................................ $ 1,961.02 4J'l»»eiits actually collected by Subordinate Lodges not yet turned Totals ........................................................................... Deduct terminated, decreased or transferred during the year ............................................................ Total benefit certificates in force December 31 of current .year ...................................................... BUSINESS IN ILLINOIS DURING YEAR Benefit certificates in force December 31 of previous year, as per last statement ........................................ Benefit certificates written and renewed during the year .............................................................. Benefit certificates increased during the year................ Totals ............................................................;.............. Deduct terminated, decreased or transferred during the year ............................................................. Number Amount 1528 $687,050.00 31 14,450.00 500.00 1559 $702,000.00 176 68,500.00 1383 $633,500.00 1284 25 $575,650.00 11,850.00 500.00 1309 165 $588,000.00 66,850.00 Total benefit certificates in force December 31 of current year .............................................. RECEIVED DURING THE YEAR FROM MEMBERS IN ILLINOIS Mortuary, $10,676.20; Reserve, $—; Disability $908.50; All other, $4,041.85; Expense, $2,098.94; Total, $17,725.49. EXHIBIT OF DEATH CLAIMS TOTAL CLAIMS Claims unpaid December 31 of previous year, as per last statement ........................................../..... Claims reported during the year ............................. 1144 $521,150.00 Totals..............,,..,........... Claims paid during the year Balance Number Amount 9 $ 2,109.42 19 6,651.00 28 $ 8,760.42 21 6,972.43 Z $ 1,788.00 IZ URADA DRUŠTVA SV DRUŽINE ŠT. 1, DSD. Joliet, 111. Uradno se naznanja članstvu našega društva, da se udeležite redne mesečne društvene seje v nedeljo 24. marca, ki se bo vršila v navadnih prostorih. Udeležite se seje kolikor mogoče polnoštevilno, ker imamo več važnih zadev za rešiti. Cim več nas bo, več koristnega bomo lahko ukrenili za društvo in našo DSD. Priporočljivo bi bilo, da bi Se članstvo vsdh letošnjih sej kolikor mogoče polnoštevilno udeleževalo in to iz važnih vzrokov. Letos, namreč se vrši konvencija naše dične podporne organizacije DSD. iu obenem slavimo tudi srebrni jubilej obstoja Družbe Sv. Družine. Proslave 25. letnice je velike važnosti in o tem treba marsikaj razpravljati in ukreniti. Zato je pa potrebno, da je članstvo na sejah navzoče, da ta in oni, ta ali ona kaj dobrega predlaga in priporoča. Brali smo že marsikatera lepa priporočila izpocl peresa naših glavnih uradnikov, katerim moramo dati priznanje, da se veliko trudijo v tem oziru. Veliko so nam poudarjali o krasnih nagradah, katere nam nudi letošnja jubilejna kampanja. Sedaj pa je pred nami vprašanje, v kolikor se bomo teh nagrad poslu-žili in koliko bomo v tej kampanji sodelovali. Sveta dolžnost vsega članstva ki je pod1 zastavo naše dobre matere Družbe sv. Družine, je, da napne glede pridobivanja novega članstva vse sile. Le dobrega duha in močne volje je treba, pa bomo dosegli kar želimo. Je pa tudi že en'krat čas, da se zavedamo svoje obljube, katere smo s prisego potrdili ob pristopu v društvo. Pokažmo enkrat, da smo vredni člani in članice našega duštva sv. Družine. Prosim vas. delujmo složno, brez sovraštva in j e z e, kajti naše življenje je prekratko, da bi si ga grenili. Delajmo vsi za enega in eden za vse v bratski ljubezni, dokler smo zdravi, kajti nihče ne ve, kedaj bo potreboval pomoči, ki jo deli naša Družba svojemu zvestemu članstvu. Kakor je znano vsem tem, ki s,te se udeležili zadnje mesečne seje 25. februarja, se je naš dosedanji predsednik John Kramarich odpovedal službi svojega urada in njegova resignacija je bila sprejeta. Zato se vas prosi, da se udeležite zgoraj omenjene seje v polnem številu, da si izberete naslednika na predsednikovo mesto. Pomnite, da dober gospodar pri hiši varuje hišo in vse ki so v njej in prav tako lahko rečemo o društvenih vaditeljih, oziroma uradnikih, ki opravljajo svojo službo v korist članstva, Vsi tisti, ki obiskujete bolne društvene člane ali članice ste naprošeni, da kadar dobite pismeno povabilo, da o bolnikovem stanju poročate na seji in to ustmeno, ali če ni mogoče pismeno. Bolniki so pa prošeni, da prinesejo bolniške liste vsaj en dan pred sejo, .ne pa jih nositi na sejo, ker je traba te bolniške liste urediti, da vem, koliko ima vsak dobiti. Prosim da to upoštevate, ker s tem mi prikrajšate moje delo. — V imenu vsega članstva našega društva želim vsem bolnim članom in članicam lju'bega zdravja. — Vsi tisti, ki ste z asesmentom zaostali ste prošeni, da zaostalo poravnate kakor hitro vam ,je> mogoče in se oglasite na opomin tajnika, če hočete sami sebi dobro. Veste, da bo treba zaključiti knjige za trimesečno poročilo in jih dati v pregled nadzornikom. 2e nekaj časa je poteklo ko ne vidimo več dobro znane družine Mr. in. Mrs. Anton Tro-ha, ki že več '.let spadajo k našemu društvu. Dobil sem od njih iz daljnega, kraja. Warrior Cullman, AI!a. pozdrave, 'za kajr lepa hvala. Le še kaj se oglasite. Letos se vrši kampanja za novo članstvo DSD. Prosil bi vse. tis;te, ki so oddaljeni, da bi tudi pridobili kakega člana v društvo, v odrastli ali mladinski oddelek. Kateri potrebujete tozadevne listine, m/i samo naznanite in vam jih drage volje pošljem. — K sklepu vsemu članstvu našega društva in DSD srečne in blagoslovljene velikonočne praznikt\. Prav tako uredniku Amer. Sl'ovenca in vsemu osob-ju v tiskiarni. — Sobratski pozdrav. John Barbič, uri popoldne v navadnih prostorih. Člani in članice ste prošeni, da bolj redno prihajate na društvene seje, ker drugače ne moremo nič dobrega ukreniti v korist društva, članstva irt DSD. Bomo imeli v nedeljo 24. marca tudi nekaj novih članov in članic za sprejem, zato ste prošeni, da se gotovo udeležite seje, kolikor vam je le mogoče. — Nadalje apeliram na vsakega izmed vas, da vsak in vsaka skušate pridobiti če ne več vsaj enega člana ali članico v odrastli ali mladinski oddelek v naše društvo, za 25 letni jubilej naše vzgledne podporne organizacije Družbe sv. Družine. — Menim tudi, da vam je znano, da je letos tudi konvenčno leto naše DSD. Vsled tega ste nadalje tudi prošeni, da vsi storite po svojih zmotnostih, kolikor vam je le mogoče. — Želim vsem skupaj veselo Alelujo! - Vam vdani tajnik John Densa -o-' IZ UP;ADA DRUŠTVA SV. DR-JŽINE ŠT. 11, DSD. Pittsburgh, Pa. Prememba seje. — Naznanja ?/e vsemu članstvu našega društva, da se naša društvena Seja. vrši v nedeljo 31. marca'., ker četrto nedeljo v mesecu je letos ravno Velika noč. Naš kolektor in blagajnik pa bota v dvorani tudi v notioljo 24. marca in sicer zato, da bota pobirala od članstva asesment, kajti če čakamo do 31. marca, bi bilo prepozno. Vsakdo homed članstva naj pazi, da bo imel svoj asesment v redu plačan vsaj do 27. marca. Naslov kolektorja je 5641 Carnegie Ave. Glede kampanje bote pa izvedeli več na seji, na katero ste vši vabljeni, da se je udeležite v polnem številu. — Vesele velikonočne praznike vsemu članstvu DSD. Odbor društva št. 11. -o— IZ URADA DRUŠTVA SV. IVANA KRSTITELA ŠT. 13, DSD. Chicago, 111. Tem potom vabim vse člane in članice našega društva, da se udeleže redne mesečne seje v nedeljo 24. marca ob 2. IZ URADA DRUŠTVA SV. LOVRENCA ŠT. 14, DSD. East Pittsburgh, Pa. Ptički so zapeli po hribih in planinah in nam prinesli veselo pomlad. Vse se je začelo oživljati in se pripravlja, da nam obrodi obilen sad. Tako je tudi naša dična DSD pognala svoje korenine in to se tiče tudi našega društva, da tudi mi pokažemo saclOve svojega dela, to je, da vsak izmed nas pridobimo po enega ali več članov pod okrilje DSD., bodisi v odrastli ali mladinski oddelek. Cenjeno mi članstvo. Popri-mimo za vesla in razpnimc jadra ter porinimo našo ladjo naprej. Imamo trdne in izkušene kapitane in se nam ni treba ustrašiti, da nas ne bi srečno pripeljali skozi to srebrno jubilejno .kampanjo. ' Naznanjam tudi članstvu našega društva ter ostalim Slovanom v tukajšnji okolici, kakor tudi poživljam bolj oddaljene, da bomo imeli veliko veselico po Veliki noči in sicer 30. marca. Cenjeni prijatelji, to bo veselica združenja vseh jugoslovanskih podpornih društev v naši Vally, pri kateri bo sodelovalo devet podpornih'društev. Imeli bomo svojo godbo in veselica se bo vršila v največji tukajšnji dvora-rani, v Madžarski dvorani v East Pittsburghu, Pa. Zato apeliram na vse naše članstvo in odrastle Slovane,da se udeležite te velike veselice v kar največjem številu. Ob tej priliki tudi opozarjam članstvo našega društva, da bi vsi opravili svojo velikonočno dolžnost, kakor to zahteva naša sv. katoliška cerkev od vsakega katoličana. — Veselo Alelujo vsemu članstvu našega društva in vsem čitateljem Amer. Slovenca. Nicholas Pavlakovic, tajnik -o- HOLY FAMILY MEN'S LEAGUE NEWS Strikes and Spares \ The Secretaries of the Holy Family League in Joliet, have things on ice at tjhe present time. After winning i fcianies from the second place team t lie Vice Presidents Wednesday nit-, the Wedic Secretaries have gained 11: game lead. Ralph Wedic, captain of the. Secretaries did some nice bow! ing, to help his team in capturin;; two games. A 178, 184, and 214, are the figures 'that account for Ralph" • scries of 576. Harold Raub, and Emery Subar, oenstituted the fine bowling aehievments for the Vice Presidents vi Wednesday nite. \ The Treasurers captured 2 games frvm the Presidents of that nite. Th • Presidents, who had a good chance of gaming second placc in the league, failed., but have a chance to gain it back, next Wednesday nite, when th ■ Vice .'Presidents and Presidents meet On alleys 5—6, for a crucial scries. May the best team win. By the way, we have only 6 more weeks of ke&lining left for this 1939-40. season of bowling. These last few weeks will show who had the bowling power in the league for, this season. It's been turned on all season, and ve soon will know what team will glimmer ,in the other teams eyes. LADIES BOWLING NEWS The Judiciaries liave things well <• hand now, after capturing 3 g:>ri . (Continued on page 4) "TCP?"""«, AMEIUKANSKI SLOVENEC Potek, 22. marca 1940 REŠETIBRAT IZVIREN ROMAN ( "Manica," — dejala je zdravnikova hči, — "jaz te imam malo okregati. Ti me nimaš čisto nič rada. Glej tako si žalostna, da se mi smiliš, če te pogledam, in še ne poveš mi, kaj ti je, Dolgo sem čakala, zdaj pa, ko vidim, da neeeš sama povedati, moram jaz začeti. Naravnost ti povem, meni ni nobene sile, ali ko bi bila na tvojem mestu, zdi se mi, da bi bila popolnoma srečna." "Ali se res tako malo znam premagovati, da že vsak vidi in ve!" dejala je Manica. "Ti! To bi me pa vendar lahko razžalilo in tako bi ti zamerila, da me ne bi nikdar več bilo k vam, ko bi le mogla. Kaj vsak ve, če jaz vem? Povej mi naravno: kajne, da imaš rada gospoda ueenika in ne Marijana, kakor ljudje nravijo?" Za odgovor se Manica nasloni prijateljici na ramo in šepeče: "Marička, če že veš, prosim te, nikar ne pravi nikomur, tudi svojemu očetu ne. Jaz bi bila povedala tebi, ko bi bila le komu. Mislila sem, da vem jaz sama in on. Pa vse se je menda proti meni zagovorilo. Da bi le sama ti vedela in nihče drugi, kako vesela bi bila, ko bi imela razen njega še enega človeka moje enakosti, postavim tebe, ljuba moja, da bi govorili o moji sreči. Ali zdaj ve že nekdo, ki bi eden najzadnjih imel vedeti" Marički je bilo to vse še nekako novo. Zardela je v lice in se veselo nasmehnila. "Ti, Manica," — pravi — "ali se mora o takih rečeh tako žalostno govoriti. Jaz bi plesala in vesela bila na tvojem mestu. Naj počno drugi, kar hočejo, naj vedo, kar hočejo! Ce te kdo vpraša, saj ni da bi mu morala povedati, poženi ga in reci, kaj d mar. Kako me more kdo siliti, da bi povedala, kaj mi je v srcu, če nečem." "Ti ne veš —" "Nič, nič! Že vem, če hočeš, molčala bom tako ko ta kamen, še sama si ne bom upala vedeti. Da bi očetu to pravila, to še mogoče ni, in komu drugemu ne bi mogla kaj takega govoriti. Skoro sem tako neumna, da bi me bilo sram, in ko bi morala,, res ne vem, kako bi govorila. Samo tebi bi lahko povedala, da, tebi pa naši gospodinji Lizi. — Kaj meniš, kako sem jaz zvedela?" "Ali ti je Lovre sam povedal?" "O ne, on ne pove nič, posebno danes je bil tako molčeč, da se mi je včasi čudno zdelo. Glej, zakaj mi nisi popred povedala, da bi mu ne bila toliko prizadela, ko bi bila vedela, da mu le ti po glavi greš. Pa vendar sem ga. pripela tako, da mi je moral obljubiti, da pride oni teden enkrat k nam. Tačas mu bom pa malo ponagaja-la s teboj, če smem. On mi ni nič povedal, ali prav nazadnje sem ga sama spregledala, kaj je prav za prav. — Pa popred si rekla, da o tem nekdo ve, ki bi ne imel vedeti. Kdo je to?" "Marijan!" pravi Manica. "No, prava reč! To ni vse nič. Jaz ne vem, zakaj bi se zato žalostila. Če ga ne maraš, pa ga ne maraš, kaj ti more?" "Veliko žalosti mi lahko stori. On je prav svoj človek, včasi se pokaže, kakor bi imel nekaj dobrega srca in zato sem ga jaz rada imela, dasi bi ga ljubiti nikdar ne bila mogla; včasi je pa zopet trmast in ves predrugačen. Danas je nalašč prilike iskal, da sva govorila. Morala sem čudna očitanja slišati od njega, ki mu nisem nikdar nič obetala. Bil je ves divji in rotil se je, da hoče Lovreta spraviti iz naše hiše, preden bo en teden, rekši, da bo očetu povedal vse. Jaz sem mu naravnost povedala, da ga zdaj res ne ljubim, pa vsaj spoštujem, če pa to stori, bom ga zaničevala. Da, nazadnje sem ga za Boga prosila, naj bo tiho, pa obljubiti mi ni hotel in sama si videla lahko, da me je pustil samo in je šel. Kakšna imena je Lovre-tu dajal, tega ti ne moreni praviti, vsaka beseda pa me je globoko in ostro zbodla." "Kaj pa je, če očetu pove, saj mu ne bodo verjeli prej, da tebe vprašajo. Ti pa lahko rečeš, da ni nič, saj taka majhna laž--" "To ni tako, ljuba moja! Slišala sem on-dan pogovor med materjo in očetom in vem, da že sami malo slutijo. Bog ve, kako so na to misel prišli. Prav lahko bodo verjeli, posebno če jim Marijan pove. On je nekdaj razgovor med nama slišal, za gotovo ve in jaz mu tudi nisem mogla tajiti. — Sicer bi pa tudi ne mogla legati, zlasti svojim staršem ne." "E, saj ne bo povedal. Jaz ga nikdar več ne pogledam, če to stori." "Menila sem včasi, da moj oče drugače mislijo o takih rečeh. Zdaj pa vem, da bo moral, če zvedo, Lovre našo hišo zapustiti. Jaz bi ga pa ne mogla pozabiti in nesrečna bi bila, prav nesrečna. Včasi sem si več moči zaupala, zdaj pa, ko mi nekaj pravi, da — — " Manica ni mogla izgovoriti. Solze so ji prišle v oči, objela je prijateljico in tiho jokala. Znano je, da so ženske mehkejšega čuta in da ni posebno težko pripraviti je do grenke kapljice, ki, znamenje veselja ali še rajši — žalosti, izvira iz zrcala človeškega srca, iz očesa. Zato tudi Marička, videča prijateljico jokati, ni mogla dolgo zadrževati solzice na trepalnici. Obe deklici sta sedeli potem precej časa tiho, le zdaj pa zdaj je Marička kaj vprašala, da bi govorico na druge reči napeljala, toda njej se je videlo, da besedi zmanjkuje. Manica je v misli zatiolbena zrla proti oblakom, ki so se trgali in vlekli proti, gozdu. Visoko gori nad deklicama je nesel kragulj pišče, v vasi uplenjeno, svojim mladičem. "Ali vidiš kragulja?" vpraša Manica. "In pišče! Uboga živalca, kako vpije, ko bo moralo umreti," odgovori prijateljica. "Če žival kaj misli, gotovo se temu pi-ščetu zdaj zdi, kakor da bi ž njim vred bilo vsega sveta konec." "Kako ti čudna misel v glavo pride?" "Res je morda čudna, pa ravno ta me je potolažila nekako v tem hipu. Mislim si, če mora že ta živalca tako gorje dočakati, kakor je smrt v mladosti, zakaj bi potem druga božja stvar ne nosila svojega bremena. Bog je pravičen, razdelil je gorje med vse svoje stvarjenje. Zato se tudi jaz ne smem braniti, če mi pride kaj, česar bi se rada ognila." "Lepo te prosim, ne govori tako čudno! Kako te more tolažiti, če vidiš še drugje gorje, kakor ti praviš. Meni se pa živalca prav smili. Nazadnje bi bila ti vesela, ko bi še jaz imela nesrečo." (Dalje prih.) (Continued from pape 3) from the Trustees Wednesday nite on the Hub alleys in Joliet. Eve Subar, again helped her team successfully enough to gain their 3 victories.' Dot Trexler also help in (lie Judiciaries achievements for the nite. Zora Zelko did the works for the Trustees, but wis unable to do it all. The other ladies did some fine bowling, but taking !i>w score for the nite, did not help the Trustees any. Did you know, that the Holy Family Ladies League in Joliet, is the only league of .Hiis kind in Joliet, where two teams constitute the teams in one league, they battle out each nite.1 This was stated in the Joliet Herald News, by the sport editor. Leonard Wedic, Publicity Mgr. HOLY FAMILY MEN'S LEAGUE Nite of March 6, 10-10. Standings P>. Kunstek .. .......... 159 171 135 11. Raub ...... .......... 14S 161 192 Totals.. .......... 639 611 615 Presidents F. Ivnik ...... .......... 184 154 195 1.. Pucel ...... .......... 145 123 141 V. Murphv .. .......... 108 150 146 J. Stramctz . ........:. 207 150 161 F. Korevec .. .......... 158 169 112 Totals. .......... 862 7,46 755 Treasurers Doc Zelko . .......... 167 148 146 A. Fabian .. .......... 149 171 136 R. Živec ..... .......... 155 171 147 Win. Wedic .......... 113 133 158 M. Papesh . .......... 190 153 242 Totals. .......... 774 776 829 HOLY FAMILY LADIES LEAGUE Won 46 35 34 29 Secretaries ................. Vice Presidents ........ Presidents .................... Treasurers .................... Secretaries K Wedic ............... 178 184 P. Wedic ................ 154 171 I- Wedic ................ 127 133 L. Wedic ................ 129 169 Totals............ 588 657 Vice-Presidents K- Subar ............ 178 156 J. Laken ................ 1>S4 123 Lost 26 . 37 38 43 214 141 150 150 | 6551 146 142 Nite of March 6, 1940. Standings Won Judiciaries .................... 44 Trustees ........................ 29 Judiciaries Lost 28 43 D. F. D. E. M. A. Z, B. I A. Li Trexler ........................113 124 132 K rail ................................133 95 122 Wedic ................................118 96 113 Subar ............................138 143 132 Sheufelt ........................165 140 171 Totals........................667 598 670 Trustees Jerisha ............................103 106 127 Zelko ................................132 127 168 Drager ............................104 117 97 Wedic ................................130 104 120 nv Score ........................78 79 113 Totals........................582 549 625 I zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Poskusite in prepričajte se! . 1849 West Cermak Road, . CHICAGO, ILLINOIS I V. »»»»»