Gremo se diferenciacijo
DRUŽINE Z MANI KOT 600 DINARJI DOHODKA NA DRUŽINSKEGA CLANA NAJ BI ZA DOJENCKE PRISPEVALE DO 275. DINARJEV, ZA PREDŠOLSKE OTROKE PA 208,50 DINARJEV - ANALIZA JE PO-KAZALA, DA JE NAJVEC OTROK V VRTCIH IZ DRUŽIN Z NIŽJIMI DOHODKI
Zbori volivcev so ob uvedbi samoprispevka v Ljubljani zahtevali tudi poenotene kriterije za sprejem otrok v vatstvo in uvajanje popoldanskih oddelkov v vzgojnovarstvenfli zavodih, prav tako pa tudi tako imenovane diferencirane cene v vrtcih. To pomeni, da naj risti, ki ima več, tudi več prispeva, oni z majhnimi dohodki in z več otroki pa manj.
Že skoraj leto dni v Ljubljani intenzivno razpravljamo piav o teh različiuh cenah. Temeljna izobraže-valna skupnost je izdelala več različ-nih predlogov. Za uresnidevanje vsa-kega od njih so potrebna poleg red-nih tudi dodatna družbena sredstva. Ljubljana se je enotno odločila, da bo podpila tietjo razlidico, po ka-teri naj v prihodnje občani, ki imajo več kot 1.500 dinatjev na dmžinske-ga dfena, plačttfejo poleg celotnega varstva tudi del vzgoje. Po podatkih, ki jih je zbrala TIS, bi bilo treba po tem predlogu dodati k oskrbnini za 4866 otrok 10 do 20 odstotkov ekonomske oskrbne cene, okoli 1350 otrok naj bi plačevalo 50 od-stotkov ekonomske cene, 1000 otrok pa bi plačevalo 60 do 70 od-stotkov.
ZA DOJENČKA 551DINARJEV
Povedati moramo, da se cene v varstvu do 1. septembra v Ljubljani niso spremenile, četudi je prišlo do nekajkratnih zvišanj osnovnih živ-ljenjskih stioškov. Izgube v zavodih so spričo tega naraščale. Sele sep-tembra so se v Ljubljani dogovorili, naj poslej plačujejo starši akontacije na predvidene nove, diferenckane cene.
Tako naj bi starS prispevali nekaj za vzgojno osebje, za regies in iz-obraževanje, stroške prehiane in nje-ne priprave, amortizacijo kuhinjske opreme, administrativno osebje, za snažilke in dmge materialne stioške.
Najvi^ja možna ekonomska cena naj bi bila 880 dinarjev za dojenčke, za predšolske otroke pa 600 dinar-
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani) jev mesečno. Temeljna izobraževal-na skupnost bo y tako določeni ceni prispevala za dojenčke 37,3 odstot-kov, za predšolske otroke pa 30,5 odstotka. Tako bodo starš za do-jenčka plačali največ 551 dinarjev, za predsolskega otroka pa 417 di-narjev. Seveda pa bo ta cena veljala samo za starše z najvišjimi dohodki na družinskega člana. Vsd drugi, ki imajo nižje dohodke, bodo plačevali manj; lestvica plačevanja je namreč progiesivna. Družine z manj kot 600 dinarji na družinskega člana bodo plačevale za dojenčke do 275 dinar-jev, za predšolskega otroka pa 208,50 dinarjev.
Največ naJih občanov ne sodi v najvišjo kategorijo, kar zadeva do-hodke. Ze dosedanje analize kažejo, da bo večina staršev plačevala po novih cenah manj kot doslej, ziasti še, če upoštevamo zviSanje življenj-skih stroškov. Torej je uvedba novih diferenciranih cen res dosegla svoj namen. Vitci ne bodo več tabuji za otroke revnejših staršev, zlastj še, če zaostreni kriteriji za sprejem v vrtec ne bodo ostali samo na papiiju.
KAJ PA V NAŠI OBCINI
V vrtcih naj bi bfle ekonomske cene za dojenčke največ 820 dinai-jev, za predšolske pa 600 dinarjev, razen v vzgojnovaistvenem zavodu Angele Ocepek, kjer je piedlagana cena 5e za petdeset dinarjev nižja. Svet za prosveto in kultuio je raz-pravljal o teh cenah in z njimi so-glašaL
Ptoblemi pa so nastali, ko so se člani sveta začeli pogovaiiati o di-feienciranih cenah. Temeljita ana-liza, ki so jo pripravili zavodi na osnovi potrdil o dohodkih starSev, je pokazala, da je največ otiok v naših vrtcih iz najnižjih kategorij, torej staršev z dohodki med 600 in 1.200 dinaijev na družinskega člana. Po-vsem jasno je, da bodo v teh katego-r^ah starši prispevali najmani; v ka-(tegoriji do 600 dinarjev v VvZ Vev-če samo 173,50 dinarjev.
Ob 16.000 otrokih v obaini, ki so v WZ, jih je samo okoli 70, ki bodo plačevali ,,polno" ekonomsko ceno (551 din za dojenčka in 410 za predšokkega otroka). Ce bi svet ozt roma skupšdina sprejela predvideni predlog, bi mesečno primanjkovalo več kot 13 milijonov starih dinarjev; letno bi to pomenilo več kot 160 starih milijonov, ki jih bo moral nekdo plačati.
Svet za piosveto in kultuio je menil, da je takšen predlog nespre-jemljiv, ker že naprej obvezuje občinsko skupščino, da poišče do-datna nemajhna sredstva, s katerimi naj v prihodnje krije takšen pri-manjkljaj. Problem je namreč dosti Siiši, saj je najbrž podoben položaj v vseh petih ljubljanskih občinah. Po približni oceni bi bilo treba v pri-hodnjem letu zagotoviti več kot 500 starih milijonov za kritje predvide-nega primanjkljaja.
KAK0 V PRIH0DNJE?
Še to naj povemo, da je treba pre-iti na deferencirane cene postopno in da zgolj do konca letošnjega feta, četudi vseh pet ljubljansklh občin sprejme takšno lestvico plačevanja, "ftS s svojimi sredstvi lahko kr^e piedvideni primanjkljaj. V prihodnje pa bo Temeljna izobraževalna skup-nost prispevala manj. ,3°gatih" starfev nimamo. Občinski proiačun ni raztegjiva vreča. Kdo bo torej ti-
sti, ki bo dal dodatna sredstva - so se spraievaH člani sveta za piosveto in kultuio.
Gotovo je res, da so se VYZ naSli v dokaj hudi situaciji. Iskanje po-trdil in preverjaiye le-teh gotovo ni njihova naloga. Ceprav so nekateri utemeljeno sumili, da so nekateia potrdila prirejena, da so pri obra-cunu dohodka upoštevani tudi ba-bice, strici, tete itn., ie zmeraj ne moremo pričakovati, da bi s temelji-to kontrolo - pa naj bo to davčna uprava ali kod drug - lahko zmanj-šaB predvideni ptimanjk^aj. Res pa je tudi, da bo treba zmanjšati že tako in tako očitne razlike med bo-gatimi in revnimi in da so diferenci-jane cene zanesijivo pomembea pa-spevek za to. Spričo tega se je svet odločil, da piedlaga vsem ljubljan-skim občinam kakor tudi mestu Ljubljana, naj še enkrat pretresejo dlferencirane cene. Tako imenovani koordinacijski odbor naj poišče ustreznejšo reStev, in sicer: kako za-gotoviti dodatna sredstva za prihod-nje leto ali pa q>remembo doseda-njega koncepta o diferenciranih ce-nah.
Seveda nove odločitve ne velja iskati, tako da bi Skodovali tistim kategorijam naših obdanov, ki že tako ali tako preračunavajo, ali bi kupili kilogram sladkorja ali liter olja več ali manj.
M. D.