iiiiiiiimmiHiiiiiiiimmiimmimiuiMiummiiiiiiil
Izhaja vsak torek in petek za ča^-a vojne.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica štev. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure dopold. in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista pišejo.druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
i:iniiiii!iii!iiii!i:iiiiii!uiiiiiiiiiuiiiii:iiiiii:imri!iiii
Glasilo koroških Slooenceo.
iiiimmmimmmmmmmmmimmmiinimiiimi
Velja za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvu lista »Mir« v Celovcu, Vetrinjsko obmestješt.26. Naročnina naj se plačuje vnaprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
limiiuiiiiitiihiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii
Leto XXXIII.
Celovec, 12. septembra 1914.
St. 39.
V obrambo.
Uradna »Klagenfurter Zeitung« objavlja: Neki v Celovcu izhajajoči politični dnevnik je objavil pred nekaj dnevi poročilo iz Vrbe ob jezeru, v katerem dolži vso občinsko zastopstvo v Lipi nad Vrbo, Slovence in Nemce, srbofilstva. Ker bi širša javnost mogla soditi napačno, se čutim prisiljenega, da izvolim to pot, da ovržem žaljiva očitanja.
Občinsko predstojništvo Lipa je začelo z merodajnimi občani nabirati za »Rdeči križ«. Ko so naše nabirateljice (Slovenke in Nemke) obiskale tiste vasi občine Lipa, ki ležijo v bližini Vrbe se jim je na prav jasen način reklo, da se je že nabiralo. Da si za-naprej zavaruje pred neprijetnostmi, se je občinsko predstojništvo v Vrbi prosilo, da se naj zbiranje v okolišu občine Lipa prej naznani. — Pripomniti je še treba, da je znesla zbirka v občini Lipa 137 K (stosedem-intrideset kron), lepo spričevalo za požrtvovalnost občine, ki šteje 800 prebivalcev. )Za-to se jo je slikalo srbofilno in se ji očitalo, da je prepovedala zbirke za »Rdeči križ«.
Prav od strankarskega sovraštva je narekovana druga trditev, da je občina Lipa pripustila zbirko za Srbe. Kdaj da bi se bilo to zgodilo, se seveda zamolči. Pač pa je občinsko predstojništvo v Lipi leta 1912. nabralo znesek 46 K in jih odposlalo 19. decembra na c. kr. okrajno glavarstvo Beljak kot božično darilo za naše vojake ob meji.
Občinsko predstojništvo Lipa ob Vrbi, 5. septembra 1914.
Župan: Falle.
K temu piše »Arbeiterwille« iz Zgor. Roža; »Neka nepoznata nemškonacionalna kapaciteta v Vrbi razpolaga z logiko in napuhom, ki nima para. Ker je občinski urad Lipa zahteval, da se nabiranje za »Rdeči križ« uredi in se naj v ta namen sporazume s sosedno Vrbo, so občinski zaston v Lipi označili meni nič tebi nič za srbofile in v prav nemškonacionalni maniri pri oblastih denuncirali. Kaj da bodo k temu rekli nem-
ški občinski zastopniki, se še ne ve. Po tej logiki časnikarskega Don Kišota bi tudi naš notranji minister moral biti srbofilen, ker je pred nedavnim izdal odredbo, ki nabiranje za dobrodelne namene (torej tudi za »Rdeči križ«!) najstrožje kontrolira, da za-brani ravno prepire in razkosavanje. Kako so že pisale »Freie Stimmen« pred enim mesecem:	»Špiclanje« in denunciranje so
za Nemca nevredne.«
Poročila iz vojne.
BORBA V GALICIJI.
III. armadni zbor v ognju pri Lvovu (Lemberg).
List »Grazer Volksblatt« je dobil od nekega častnika, ki se je udeležil prvih bojev v Galiciji in je bil pozneje ranjen od ruske dum-dum-kz’ogle, sledeče poročilo o III. armadnem zboru.
Pohod našega zbora proti ruskim postojankam se je izvršil gladko. Dne 18. avgusta je došel naš polk v okolico mesta Stryj, dva dni poprej pa smo imeli svoje taborišče v Starem selu. Ko smo zapustili okolico Stryj a, smo šli proti severovzhodu ter smo prišli v ubožno rusko vas Przegnajow. To je bila naša zadnja postaja pred bojno črto, pri Krasnem, kjer so se že naslednje dni vršili krvavi boji.
Ko je napočilo jutro, smo že slišali gro-menje topov in streljanje s puškami, ki je postajalo vedno živahneje. Kmalu nato so začeli blizu našega polka padati šrapneli. Vsi smo se pripravljali na naskok. Ne dolgo potem smo prišli v boj z eno brigado ruske Rennenkampfove armade. Bilo je to v okrožju med krajema Krasne in Skwarczowa. Med strahovitim padanjem sovražnih krogel iz topov in pušk smo napredovali korak za korakom. Naš polk je drvel vedno naprej, akoravno smo vsled šrapnelov nekega kiewskega artiljerijskega polka, katere jev enomer sipal v naše vrste, silno trpeli. Cela dva dni smo vzdržali v skoro neprestanem
morilnem ognju. Seveda smo tudi mi zelo krepko odgovarjali. Sovražnik je vedno pošiljal nove čete v močno zredčene bojne vrste. Končno smo bili vsled silovitega sovražnega pritiska prisiljeni se umakniti v smeri proti zahodu. Umikanje se je vršilo v popolnem redu.
Naš bataljon je imel nalogo, da krije naše umikanje, kar se nam je z velikim naporom tudi posrečilo. Dve uri smo se neprestano'* borili proti veliko Jnočnepemu sovražniku. Med bojem smo stali do kolen v vodi. Naše čete so se kljub mučnemu položaju zadržale mirno; merili smo dobro in tako se nam je posrečilo, prizadjati Rusom izredno velike izgube. Nenadoma smo zapazili, da se pomikajo proti nam in sicer od strani v smeri železnice Krasne—Lvov nove ruske čete. Že od daleč je naznanjal dim in plamen gorečih vasi, katere so Rusi pri svojem prodiranju neusmiljeno zažigali, da se nam bližajo močne sovražne čete. Kakih 10 km pred Lvovom se je vrgel pešpolk št. . . . sovražniku neustrašeno nasproti. Sovražnikovo prodiranje se je ustavilo in skozi daljnogled smo videli, kako so se ob železniški progi zakadile sovražne čete druga v drugo.
Naša artiljerija je izborno streljala, sovražniki so padali kot muhe. Naša infante-rija je nato s silnim bajonetnim jurišem sovražnika pregnala z lvovske okolice. Ko sem opazoval potek te borbe, me je zadela sovražna krogla. Splazil sem se z veliko težavo do bližnje sanitetne postaje.
Kakor sem pozneje izvedel, je bilo naše umikanje že ponrej v avstrijskem bojnem načrtu. Z umikanjem se je sovražnika zvabilo v močvirnato ozemlje pred Lvovom, kjer so dobili Rusi pozneje posebno krvave spomine od naših čet.
Od daleč sem s svojim daljnogledom opazoval, kako so Rusi obstreljevali neko našo sanitetno postajo, kjer je bilo mnogo ranjencev, ki še gotovo niti vsi obvezani niso bili. Rusi so hišo, v kateri je bila nastanjena sanitetna postaja, zažgali. Ker se je to zelo naglo izvršilo, dvomim, da bi bilo
Podlistek.
Prt vojnih vjctnlklh.
Poročevalec lista »Az Esta« je bil v Gjuru pri vojnih vjetnikih ter opisuje ta obisk sledeče:
Pod gostim vejevjem so razvrščene mize in stoli. V krogu sede ruski in srbski častniki. Ruski častniki so obliti. Poteze na njihovih obrazih kažejo neko nadutost, dočim so lica srbskih častnikov izmučena. Častniki se med seboj razgovarjajo in kade. Med drugimi je tu ruski general in mestni poveljnik Evgen Martinov, kozaški stotnik Aleksej Sledkowsky, poročnika Blizniuk in Polajnev, srbski general Marinovic, polkovnik Jovišič, podpolkovnik Stojanovič, major Bogičevič in drugi. General Martinov, kakor smo že poročali, je letel z aeroplanom z vojaškim pilotom nad Lvovom v višini 2000 metrov, ko so začele nanj streljati naše čete. Letela sta še kakih 20 kilometrov naprej, ko je eksplodirala posoda ža bencin vsled dobro pogodenega strela. Aeroplan je nato priletel na zemljo. Pilot je težko ranjen, dočim je general dobil samo praske. Spominja se samo tega, da so, ko se je zo- 1
pet zavedel, stali okoli njega avstrijski vojaki z bajoneti in mu je neki častnik odpenjal jermena.
Pod drugim drevesom je neki veseli, tipični Francoz sedeč na mizi kazal razne akrobatske vratolomnosti. To je zračni akrobat Rainat, ki se je pred nedavnim produciral v Ronacherjevem gledališču. Ker mu stražniki niso dovolili, da bi od enega drevesa do drugega napel vrv, je zabaval ostale ujetnike z akrobatskimi produkcijami na mizi. Med vjetniki je tudi ruski pisatelj Evgen Mokrusov, ki je živel na Dunaju ter prevedel na rusko vse Lebarjeve operete. Bil je večkrat gost ruskega poslaništva, in večkrat je potoval v Peterburg.
Mnogi vjetniki niso v paviljonu, marveč pod šotorji. Pod enim so francoski kuharji. Med njimi je tudi kuhar grofa Aeh-renthala in Goluchowskega. V drugem delu taborišča sede cigani iz Šabca ter se kregajo z neko bivšo stanovalko šabaške javne hiše. V isti skupini sedi tudi par lepih, toda umazanih Črnogorcev. Pred barako je brus, na katerem brusi neki kozak s pomočjo ogrskega vojaka nože.
Trije veliki šotorji so polni Srbov. V ostalih treh so nameščeni kozaki. Večino-, ma so rojeni Poljaki in izgledajo popolno-1 ma zadovoljno. V ostalih šotorjih sumljivi
elementi iz Bosne, Hercegovine in Sandža-ka. Navadno so s svojimi rodbinami. Med eksotičnimi vjetniki so štirje haremske dame in štirje zamorci, ki so bili delavci v kardifskem skladišču za premog ter vjeti v Dalmaciji.
V taborišču se pridno delajo barake, ki naj branijo vjetnike pred slabim vremenom in mrazom. S trobento se daje znamenje, da prihaja nov transport vjetnikov. Naprej so stopali domobranci, za njimi pa po dva 467 kozakov, ki so bili vjeti pri Krasniku. Vjetniki so bili še precej dobro opremljeni. Med njimi se je moglo lahko razlikovati Poljake in poljske Žide, ki so se nasmehovali. Neki židovski enoletni prostovoljec je takoj začel govoriti z menoj ter mi pravil, da je med potoma razprodal vse svoje imetje. Najprej je prodal svoje rozete s čepice, potem samo čepico, ki jo je zamenjal z modernim slamnikom. Mnogi vjetniki so imeli čepico ogrskih železniških uslužbencev. Ko se je začel raport, so se morali obiskovalci odstraniti. Polkovnik Obauer je dal s trobento sklicati vse moštvo in vjetnike ter jim prebral v nemškem in madjarskem jeziku vesti o zmagi pri Krasniku. Moštvo je trikrat vzkliknilo: »Hura!« Vjetniki so samo poslušali. Na njihovih pogledih se je opazilo, da so razumeli, za kaj da gre.
mogoče, vse ranjence rešiti pred merilnim ruskim ognjem.
Ruska artiljerija je različne vrste. Na vem, ali niso vsi topovi enake kakovosti, ali pa moštvo ni enako izobraženo, ker je uspeh ruskih topov silno različen. Med tem, ko so nekatere baterije naravnost izborno streljale, drugi streli zopet popolnoma zgrešijo svoj cilj. Infanterija se boja iz oči v oči zelo boji in ne upošteva več starega ruskega ipf anteri j skega pravila:	»Krogla je
strahopetna, a junaški je bajonet!« Ruska infanterija se čuti varno le za močnimi okopi.
Rusofili povzročajo tudi tukaj zahrbtno napadanje naših čet. Proti takim izdajalcem se postopa popolnoma brezobzirno. Mnogo izdajalcev visi po drevesih. Vojaki jih obesijo kar z vrvicami, s katerimi se snažijo puške. Ko smo se pomikali mimo sela Poperka, smo izvedeli, da so rusofili naše pohode naznanili s signali Rusom. Posebno dobro pa se to izdajalko početje Rusom ne posreči, ker imajo rusofili premalo časa in prilike za izvršitev svojih načrtov.
Štajerska domobranska polka št. 3. in 26. v boju.
»Grazer Volksblatt« z dne 6. sept. piše:
Nadporočnik T., kateri je bil na bojišču na desni nogi težko ranjen ter bil prepeljan v Gradec, je pripovedoval našemu uredniku sledeče:
Naši štajerski polki, med katerimi sta bila tudi domobranska polka št. 3. (graški) in 26. (mariborski), so že dne 25. avgusta pri mestu Przemislany šli v boj zoper mnogo močnejšega sovražnika. Naši polki so bili središče III. vojnega zbora. Boji pri Przemi-slany-ju so bili zelo vroči. Še bolj krvav pa je bil 26. avgust, ko je domobranski polk št. 3. stal noč in dan v ognju. S posebnim naglasom poudarjam in prosim, da to gotovo priobčite, da so se naši štajerski vojaki borili s posebnim junaštvom. Naši ljudje so res vrli bojevniki, ki se bojujejo nad vse pričakovanje. Kdor hoče imeti pravo sodbo o junaštvu naših vojakov, je moral sam videti, s kakim veseljem so šli naši ljudje v boj. Naši domobranci in tudi še drugi polki so šli z nekim svetim navdušenjem sovražniku nasproti, vsak trenutek so pa tudi držali železno disciplino, ki je ena najlepših lastnosti vrlih vojakov v boju. Dne 26. avgusta sem bil ranjen, a k sreči sem se še vzdržal v sedlu in mi je tako bilo mogoče še odbiti sovražni napad na naš oddelek. Še le, ko radi rane nisem mogel več naprej, sem oddal poveljstvo drugemu častniku. Dokler mi je bilo malo mogoče, sem še jezdil, pozneje pa sem se odpeljal po železnici v Lvov.
Naš urednik je vprašal ranjenca: »Kako je bilo razmerje bojnih sil med III. zborom in sovražnikom?«
Nadporočnik je bil mnenja, da je bila sovražna ruska armada štirikrat močnejša, kot naš III. zbor. Zato pa je štajerski vojak mnogo boljši, kot ruski. Kozaki se dobro bijejo le v močnih napadih, drugače pa so zelo strahopetni. Ruska infanterija je dobra le za brambo, a ne za napadanje. Kakor hitro so naši vojaki naskočili z vso silo sovražnika z bajonetnim jurišem, so pometali Rusi svoje puške proč, ter so s povzdignjenimi rokami prosili naše za milost. Ruski pešci so na svojih postojankah skoraj do glave zakopani v okope.
»Koliko je resnice o govoricah, da so naši polki imeli tako velike izgube?«, vpraša urednik.
Nadporočnik odgovori: »Da vojska ni zavarovalnica za življenje, si moramo pač sami predstavljati. Radi dogodkov na bojišču in radi ranjencev se nam ni treba vznemirjati. Posamezni oddelki so imeli res velike izgube, drugi pa zopet skoro nobenih. Glede števila izgub je odvisno od raznih okolnosti. Gotovo pa je, da so imeli Rusi v boju s III. zborom najmanj dvakrat toliko mrtvih kot mi. Ko smo naskočili ruske okope, smo našli tam mrliče po dva in tri drug na drugem. Naše prebivalstvo se prehitro razburja, poveča vsled svoje domišljije izgube in vidi takoj vse črno. Na bojišču se taki dogodki veliko mirneje presojajo.«
Nadporočnik T. je izrazil upanje, da se bode skoro zopet vrnil k svoji četi na bojišče nazaj.
Od ranjenega poročnika KI. smo izvedeli, da je bil polkovnik 3. domobranskega pešpolka M. Flach ranjen.
Pešpolk št. 87., 47. in 27. pri Lvovu.
»Grazer Volksblatt« objavlja:
Med polki, ki so se tako vrlo držali v bojih okoli Lvova, se nahaja tudi pešpolk št. 47. Rama ob rami je stal s pešpolkom št. 27. in 87. v središču tretjega (graškega) armadnega zbora ter se dne 26. avgusta bojeval od %6 ure zjutraj, ko je začel naskakovati, pa do večera.
Desetnik 47. pešpolka pripoveduje, da je prišel pešpolk na 300 korakov sovražniku blizu in prisilil rusko infanterijo, da se je umaknila iz zavarovanih mest. Nadalje pripovedujejo, da so Rusi posebno radi streljali na zdravniška postajališča. Od 8. lvovskega bataljona je padlo veliko častnikov.
30.000 ruskih ujetnikov.
Dunaj, 4. sept.. Število ujetnikov, ki jih je naša armada v vseh bojih z Rusi ujela, znaša že nad 30.000. Naše izgube so razmeroma majhne. Zmaga armade Auffenberg nad generalom Rennekampf je bila še večja kot zmaga generala Dankla pri Krasniku. Naši so obkolili rusko armado, ki šteje 400.000 mož.
LVOV ZASEDLI RUSI.
Dunaj, 6. sept. (Kor.) Uradno se poroča: Dne 3. septembra so zasedli Rusi v velikem okrožju okoli Lvova se nahajajoče okope. Naše čete so odšle že poprej, da obvarujejo odprto mesto pred bombardiranjem in ker je bilo tudi iz operativnih ozirov bolj-§e, da se prepusti Lvov sovražniku brez boja. Rusi so torej obstreljevali le nezavarovane pozicije.
Armada generala Dankla je vnovič v hudem boju; na ostali frnoti je po velikih bitkah preteklega tedna razmeroma mirno. Namestnik generalnega šta^a, generalni major pl. Hofer.
XXX
S FRANCOSKO - NEMŠKEGA BOJIŠČA.
Pariz se pripravlja nal obleganje.
Pariz, 6. septembra. (Kor. ur.) Preko Berolina se poroča: V Parizu nadaljujejo s pripravami za obrambo mesta. Bolonjski gozdič izgleda, kakor da bi deloma izginil. Pota v Pariz so zabarikadirana. Pritok prostovoljcev je naravnost kolosalen.
Pariz, 6. septembra. (K. ur.) Uradno poročilo z dne 5. t. m. nal phriško armado pravi: Gibanja na severu nasproti si stoječih armad se nadaljujejo, ne da bi tekom današnjega dne izvršil sovražnik kak napad na razne naše pozicije. Nemški aviatiki tudi danes, kakor včeraj, niso letali več nad Parizom.
Obleganje trdnjave Nancy in Maubeuge.
B e r o 1 i n , 6. septembra. (Kor. urad.) Veliki generalni štab poroča: Cesar Viljem je prisostvoval včeraj napadalnim bitkam za utrdbe trdnjave Nancy.
Dve utrdbi trdnjave Maubeuge sta padli. Artiljerija je streljala na mesto, ki sedaj gori na več mestih.
Iz listin, ki smo jih dobili v naše roke, je jasno, da je bil sovražnik od armad Klucka in Bùlowa severno od belgijske Maase presenečen. Še 17. avgusta se je mislilo, da je tam samo nemško konjeništvo. Konjeništvo tega krila, pod vodstvom generala Marwitza je torej izvrstno prikrivalo premikanje čet.
Francoska vlada v Bordeauxu.
Bordeaux, 5. septembra. (Kor. ur.) (Popoldne, preko Rima.) V mestu je od prihoda vlade, parlamentarcev in uradnikov jako živahno vrvenje. Predsednik Poincaré rezidira v prostorih magistrata, vojni minister Millerand na zbornem poveljstvu, mornariški minister Augagneur pa v mornariški sanitetni šoli. Veleposlaniki ložirajo v Bordeauxu, poslaniki pa v Arachonu. Parlamentarci še vedno prihajajo v velikem številu.
Koledar vojnih dogodkov.
Dne 17. avgusta: Nemška zmaga nad Rusi pri Stallupònenu.
Dne 18. avgusta: Nemška armada zavzame Mlavo v Rusiji.
Dne 19. avgusta:	Japonski ultimatum
Nemčiji. — Francoski poraz pri Weilerju na Elzaškem.
Dne 20. avgusta: Srbski poraz pri Više-gradu. — Nemci vjemo 8000 Rusov. — Nemška armada osvoji Bruselj, glavno mesto Belgije. — Bitka med Metzom in Vogezi. — Strahovit francoski poraz.
Bne 22. avgusta; Zmaga nemškega prestolonaslednika uri Longwyju in bavarskega prestolonaslednika pri Lunevillu.
Dne 23. avgusta: Vojno stanje med Nemčijo in Japonsko.
Dne 24. avgusta: Vojna med Avstro-Ogrsko in Japonsko.
Dne 25. avgusta2 Sijajna avstrijska zmaga pri Krasniku. 3000 Rusov vjetih, 20 topov vplenjenih. — Francija priznava svoj poraz in izjavlja, da opušča ofenzivo. — Padec trdnjav Namurja in Longwyja.
Dne 26. avgusta: Vojna med Avstro-Ogrsko in Belgijo. — Nemška križarka »Magdeburg« se potopi v Finskem zalivu. — Nemške zmage pri Cambraijem in Vogezi.
Dne 27. avgusta: Nemci razrušil'o Loe-wen.
Dne 28. avgusta: Pomorska bitka pri Helgolandu. Nemške križarke »Ariadne«, ».Kdln« in »Mainz« se potope.
Dne 29. avgusta: Nemška zmaga pri Or-telsburgu. Nemci vjemo 90.000 Rusov.
Dne 30. avnusta: Nemška zmasra pri St. Quentinu. Nemci vjemo en angleški bataljon.
Dne 1. septembra: Zmaga naše armade pod generalom Auffenbergom pri Zamošču, Tyszowcah in Komarovu. Naši so vplenili 200 ruskih topov in vjeli 11.600 sovražnikov. — Francosko brodovje obstreljuje brezuspešno Boko kotorsko in odpluje potem iz Adrije.
Dne 2. septembra: Japonci os voj e otok Tašien v zalivu nemške naselbine Kiaočao. Nemci bombardirajo Mecheln. Belgijski kralj Albert ranjen.
Dne 3. septembra: Nemška armada zasede brez boja Reims.
Lista v Celovec došlih ranjencev.
(Hz uradne »Klagensurltefi jZtg.«)
Kratice: Inf. = infanterist. dpp. = domobranski pešpolk, pp. — pešpolk, korp. = korporal, plb. — poljski lovski bataljon, str. p. odd. = strojnopuški oddelek, m. str. k.
—	mejna stražna kompanija, p. k. = poljska kompanija, črnov. == črnovojnik.
Inf. Gašpar Backonigg, 4./2., dpp. 4, črnov. — Inf. Florijan Baumgartner, 1., pp. 7. — Inf. Jožef Bernhard, 1./4., dpp. 4. — Nad. rez. Avgust Bočnik, 10., dpp 4. — Inf. Janez Brunner 5., pp. 7. — Korp. Jožef Do-bernig, 8., pp. 7. — Inf. Janez Drumbl, 1./4., dpp. 4. — Desetnik Jožef Egger, 1./4., dpp. 4. — Korp. Viljem Elwischger, 1./4., dpp. 4.
—	Inf. Rudolf Fischer, 1. marškomp. pp. 7.
—	Inf. Janez Fuchs, 4., dpp. 4. — Nad. rez.
Bernhard Georg, 1., dpp. 4. — Inf. Karl Gi-gler, 3/4., dpp. 4. — Inf. Franc Golin, 5., pp. 7. — Inf. Ivan Graber, 10./3., dpp. 4. — Korp. tit. četovodja Adolf Jannak, 2./L, dpp. 4. — Topničar Franc Jerej, inf. munic. kolona 1./9.	— Inf. Franc Klocker, 4. maršbat.,
pp. 7. — Inf. Franc Kancel, 6./2., dpp. 4. — Inf. Janez Koch, 2./4, dpp. 4. — Četovodja Janez Konitsch, 2., dpp. 4. — Inf. Adam Krainer, 1., dpp. 4. — Nad. rez. Jakob Le-witsch, 2.1 L, dpp. 4. — Inf. Jožef Marbeck,
1.,	dpp. 4. — Enoletni proštov, inf. Andrej Millonig, 4./1., dpp. 4. — Inf. Franc Pe-tratsch, 7.12., dpp. 4. — Korp. Jožef Pirker,
5.,	pp. 7. — Inf. Franc Pohovinker, 7.18., dpp. 4. — Inf. Henrik Pratter, 10., pp. 7. — Nad. rez. Franc Rasinger, 3./1., dpp. 4. — Inf. Kar špar Rauter, 1./5., dpp. 4. — Inf. Franc Rešek, 5.12., dpp. 4. — Inf. Jožef Ritscher, 2., dpp. 4. — Inf. Gottfried Schmautzer, 8., dpp. 7. — Inf. Jurij Schober, 3./4., dpp. 4. — Inf. Gregor Schuller, 1./5., dpp. 4. — Inf. Franc Sluga, 1./2., marškomp, pp. 7. — Inf. Serafin Spàtauf, 3., dpp. 4. — Inf. Rudolf Spanici,
4.,	dpp. 4. — Vormeister Jožef Springer, inf. munic. kolona 1./9. — Podlovec Jožef Tirof, plb. 8. — Korp. Franc Tr^pp, korna pekarija. — Lovec Albin Wascher, 4., plb. 8. — Inf. Luka Weicker, 4./1., dpp. 4. — Inf. Jožef WeiBegger, 7., dpp. 4. — Inf. Jernej Wind-
schnurrer, 1. polj. komp., pp. 7. — Inf. Janez Witternigg, Ž./6., dpp. 4. — Inf. Tomaž Wulz, 7., pp. 7. — Inf. Janez Zechner, 13., pp. 7. — Inf. Franc 'Zych, 7,- àà. 7. — Topničar Janez Bammer, topnič. munic. kolona 1./9. — Inf. Franc Schmautreu, 4., dpp. 4.
Lista v Celovec došlih ranjencev v domobranski bolnišnici.
Rez. poroč. Schell Henrik, 9., dpp. 4. — Rez. kad.-asp. Puschnig Joahim, 2.12., m. str.
k.	, dpp. 4. — Rez. korp. Truschner Janez,
l.	p. k., dpp. 4. — Črno v inf. Hofer Janez,
3./4., m. str. k., dpp. 4. — Rez, inf. Wedam Jožef Tomaž, 4., dpp. 4. — Rez. inf. Žibret Tomaž, 2. p. k., dpp. 4. — Nad. rez inf. Fo-rian Jožef, 2. m. str. k., dpp. 4. — Rez. inf. Krell Friderik, 8. p. k., dpp.	4.	—	Rez.	inf.
Galuster Jožef, 8. p. k., dpp.	4.	—	Rez.	inf.
Unterweger Tomaž, 2., dpp.	4.	—	Rez.	inf.
Spech Franc, 6., dpp. 4. — Nad.	rez. inf.	Ko-
lar Mihael, dpp. 4. — Inf. Langegger Jurij, 8., dpp. 4. — Rez. inf. Kofler Aleš, 1., dpp. 4.
—	Rez. inf. Zachanig Anton, 3., dpp. 4. — Rez. četovodja Bucki Filip, 4., dpp. 4. — Rez. inf. Klemens Franc, 7., dpp. 4. — Rez. korp. Zettinig Janez, 2.12., m. str. k., dpp. 4. — Inf. Steferl Anton, 4., dpp. 4. — Rez. inf. Bottig-non Anton, 2./1., m. str. k., dpp. 4. — Rez. inf. Edinger Ignac, 1./4., str. p. odd. 4.
—	Rez. desetnik Gruber Janez, 2., dpp. 59.
—	Rez. inf. Gruber Martin, 2. maršk., pp. 59. 7- Rez. drag. Hybl Vaclav, 6., d. p. 7. — Rez. inf. Mayer Rudolf, 4., pp. 28. —- Inf. Lapos Vaszilis, 6., pp. 51. — Rez. inf. Traninger Jožef, 3. maršk., pp. 7. — Rez. pionir Kante-mir Andrej, 5., pionir, bat. — Rez. pionir Auholay Groszko, 2. pion. bat. — Korp. Peit-reschin Pavel, 5., pp. 15. — Nad. rez. inf. Zohrer Janez, 1./2., m. str. k., dpp. 4.
Iz Albanije.
KONEC VLADOV ANJA KNEZA VILJEMA ALBANSKEGA.
Vstaši zasedli Drač.
Drač, 5. septembra. (Kor. urad.) V zmislu sporazuma med mestnim zastopstvom in vstaši so ti poslednji danes ob pol 1. uri prikorakali v mesto. Ob mostu na cesti, ki vodi v Šijak, so se že včeraj zbirale velikanske množice doslej sovražnih strank, in danes so se te množice še povečale. Opoldne se je pričel pomikati sprevod več tisoč oboroženih, s turško zastavo na čelu, od mostu v mesto, kamor je prišel sprevod ob pol 3. uri. Sprevod se je podal pred konak, kjer je Mufti (turški duhovniški predstojnik) iz Tirane ob velikanskem navdušenju navzočih iz nekega okna konaka razobesil turško zastavo. Nato so sledili mnogi nagovori. Konečno je izjavil mufti iz Tirane, da se konak zapre in da ostane zaprt, dokler ne pride kak drug knez.
Popoldne so bila vsa ministrstva in vsi upravni uradi po zastopnikih provizorične vlade uradno zapečateni. Proti večeru se je ta velika množica po večjem delu podala zopet v Šijak, Kavaljo in druge kraje. Mesto je mirno. Mnogo družin, potem tu ostali avstrijski prostovoljci in Rumuni so predvčerajšnjim oziroma včeraj zapustili Drač.
Knez Viljem Wied v Lukanu.
Benetke, 6. septembra. (Kor. urad.) Knez in kneginja sta odpotovala v Lugano.
Dnevne novice in dopisi.
Msgnr. Franc Ks. Gutjgenberger f. V romantičnem Badgasteinu je umrl dne 5. septembra na večer veleč, gospod kn. šk. kon-zistorialni svetnik, dekan in župnik v Špi-talu ob Dravi, msgnr. Franc Ks. Guggenber-ger, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Štirideset let je neumorno in požrtvovalno deloval v vinogradu Gospodovem in si za cerkveno življenje v Špitalu, pa tudi na socialnem in karitativnem polju stekel veliko zaslug. Cerkev v Špitalu je docela in krasno prenovil, da je sedaj ena najlepših cerkev v celi škofiji in je tudi sam prispeval za to velike vsote. Ustanovil je v Špitalu katoliško delavsko društvo, družbo sv. Vincencija in družbo sv. Elizabete v podpo-no revežem. V priznanje za svoje požrtvovalno delovanje je bil leta 1907. imenovan za monsignora. Rojen je bil v Mauthen leta
1844. Študirat je šel zelo pozno, pa vsled svoje jeklene vztrajnosti je dovršil vse šole z odličnim uspehom. Nepremakljiv kakor gore, v katere je zrl že kot otrok v svojem rojstnem kraju, jeklen je bil njegov značaj. Truplo rajnega so prepeljali v Spital. Naj v miru počiva!
Prestavljen je č. g. kaplan Mihael Ku-sterle iz Železne Kaple v Črno, č. g. Jožef Štih iz Prevalj v Železno Kaplo, č. g. Jakob Kopfmuller v Kazazah pri Celovcu kot pro-vizor v Zienitzen, č. g. Martin Presslauer od Št. Jederte pri Volšpergu za kaplana v Zg. Belo, č. g. Erhard Brunner, kaplan v Zg. Beli, kot provizor v Oberhof.
Naši Orli v boju pred belgijskimi trdnjavami. »Slovenec« poroča, da ima na razpolago nemško vojnopoštno razglednico, v kateri naši Orli-topničarji pozdravljajo domovino izpred belgijskih trdnjav.
Vesti graških listov, da bi bil gospod državni poslanec dr. Korošec zbežal v Švico, so neresnične in lažnive.
Oproščen! Vojaško sodišče v Gradcu je oprostilo g. župnika Gabrona v Skočidolu, ki je bil aretiran. Izpustili so tudi iz preiskovalnega zapora v Dobrlivasi slovenskega učitelja, ki je bil po krivem obdolžen srbo-filstva.
Gorje ob ZilL (Odhod preč. gosp. pr o vi z or j a.) Poslovil se je od nas prečastiti g. Anton Štritof, provizor gorjanski. Bil je goreč duhovnik, izvrsten pridigar in ljubezniv spovednik. Še iz sosedne župnije bistriške so ljudje prav radi zahajali k njegovim pridigam. Nad vse ganljivi so bili njegovi nagrobni govori, pid katerih se je solzilo sleherno oko. Vsak dobro misleči faran ga je pač moral spoštovati. Kot izvežban pevec je tu ustanovil izboren cerkveni pevski zbor. Pogrešali ga bodemo, ker le težko bomo dobili njemu enakega, naslednika. Dholičanom pa čestitamo, ker so dobili tako vzornega dušnega pastirja!
C. KR. AVSTRIJSKE ŽELEZNICE.
C. kr. državno železniško ravnateljstvo Beljak.
Izvleček iz voznega reda, veljaven od 1. septembra 1914.
Odhod od glavnega kolodvora v Celovcu.
Smer preko Jesenic.
Ob 7. uri 50 minut zjutraj na Borovlje, Beljak, v Ljubljano, Trst.
Ob 11. uri 47 minut dopoldne na Borovlje, v Beljak, Trbiž, Trst.
Ob 4. uri 20 minut popoldne na Borovlje, v Ljubljano, Trst.
Ob 11. uri 15 minut ponoči v Trst.
Smer preko Beljaka.
Ob 6. uri 47 minut zjutraj na Bad-gastein, Solnograd, Inomost.
Ob 10. uri 1 minuto dopoldne na Ponta-belj, Šmohor.
Ob 2. uri 13 minut popoldne na Badga-stein, Solnograd.
Ob 4. uri 17 minut popoldne na Ponta-belj, Šmohor.
Dohod na glavni kolodvor v Celovcu.
Smer preko Jesenic.
Ob 7. uri 42 minut zjutraj z Jesenic, Borovelj.
Ob 9. uri 56 minut dopoldne iz Gorice, Ljubljane, Trbiža, Beljaka, Borovelj.
Ob 4. uri 5 minut popoldne iz Trsta, Ljubljane, Beljaka, Borovelj.
Ob 10. uri 8 minut ponoči iz Trsta, Borovelj.
Smer preko Beljaka.
Ob 9. uri 30 minut dopoldne iz Pontab-Ija, Šmohora.
Ob 2. uri 1 minuto popoldne iz Solno-grada, Badgasteina, Pontablja, šmohora.
Ob 7. uri 26 minut zvečer iz Pontablja.
OSEBNI PROMET NA JUŽNI ŽELEZNICI.
Glasom poročila generalnega ravnateljstva c. kr. priv. družbe južne železnice bo na progi
Maribor — Franzensleste
od 1. septembra 1914 omejen osebni promet: Maribor odhod 3.25, —•—> 10.14, —.—, 7.55. Celovec dohod 6.26, —.—> 1.51, —.—, 11.19. Celovec odhod 6.47, 10.01, 2.13, 4.17, 11.50 Beljak dohod 7.59, 11.22, 3.25, 5.38, 1.00. Beljak odhod 8.24, —, 4.24, —, 1.11.
Franzensfeste dohod 2.40, —.—, 10.40, —.—, 7.30.
Franzensfeste odhod —.—, 5.10, 10.55, —.—,
11.35.
Beljak dohod —, 12.02, 5.40, —.—, 7.36. Beljak odhod 6.28, 12.51, 6.16, 2.21, 8.15. Celovec dohod 7.45, 2.01, 7.26, 3.42, 9.30. Celovec odhod —.—, 2.40, 7.55, —.—, 10.05. Maribor dohod —.—, 6.21, 11.18, —.—, 1.28.
Debelo tiskane številke označujejo ponočne ure od 6. ure zvečer do 5. ure 59 minut zjutraj.
SLOVENSKA TRGOVSKA ŠOLA V TRSTU.
Vpisovanje se bo vršilo v šolskih prostorih v ulici Stadion št. 21, I. nadstropje, dne 16. in 17. septembra t. 1. od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne.
V	I. letnik se sprejemajo absolventi meščanskih in nižjih srednjih šol in po dobro prebitem izpitu tudi učenci, ki imajo manj šolske predizobrazbe. V II. letnik se sprejemajo tudi absolventi L letnika na drugih trgovskih šolah. V pripravljalni letnik vstopijo lahko vsi tisti učenci, ki so dovršili vsaj L razred kake srednje ali meščanske šole.
Na novo vstopajoči učenci plačajo (takoj pri vpisovanju) 5 K vpisnine in 4 K prispevka za učila, učenci, ki že pripadajo zavodu, pa le 4 K prispevka za učila.
Za vstop v pripravljalni letnik morajo biti učenci najmanj 13 let, za I. letnik najmanj 14 let stari.
Šola ima pravico javnosti, vsled česar so izpričevala, ki jih izdaja, enakoveljavna onim podobnih javnih zavodov.
Ako se oglasi najmanj 20 učenk, se otvori tudi I. letnik dekliške trgovske šole za tiste deklice, ki so dovršile meščansko ali kako tej sorodno šolo, ako se to število ne doseže, se uvrščajo učenke v deški razred.
Učenci in učenke rednih trgovskih letnikov plačajo šolnino 200 K v mesečnih obrokih po 20 K, učenci pripravljalnega tečaja pa šolnino letnih 80 K. Revnejši učenci se lahko deloma ali popolnoma oproste plačevanje šolnine, učenke pa se sploh ne oproste.
Za zunanje učence preskrbuje ravnateljstvo primerna stanovanja s hrano.
V	pojasnilo bodi povedano, da je Slovenska trgovska šola v Trstu dnevna šola pod nadzorstvom državnih šolskih organov in je ni zamenjati z večernimi trgovskimi tečaji.
Nadaljnje informacije se dobivajo pri ravnatelju Tržaške posojilnice in hranilnice gosp. Josipu Ulčakarju v predpoldanskih uradnih urah.
Ravnateljstvo.
Najnovejša poročila.
NAŠE ČETE IZZVALE NOVO BITKO PRI LVOVU.
Dunaj, 9. sept. (Kor. urad.) V okrožju Lvova se je pričela nova bitka. — Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, generalni major.
Vojni poročevalski stan, 9. sept. (Brzojavka »Slovenčevega« vojnega poročevalca.)
V okrožju Lvova so avstrijske čete pričele z ofenzivo.
BOJI PRI LUBLINU.
Budimpešta, 9. sept. S severnega bojišča se poroča, da naše čete že deset dni bombardirajo Lublin. Tudi naša pehota ima veliko opravila, da preganja Ruse z ene pozicije v drugo. Rusi so tu osredotočili štiri velike armade, ker hočejo na vsak način obdržati to važno mesto. Med tem so prodirale naše čete v velikem krogu in se ustavile severno od Lublina. Sedaj je ležeče edino le na vztrajnosti, da se doseže zmaga, ki ne more biti več daleč. Naši so zajeli veliko število Rusov in mnogo vojnega materiala. Število mrtvih Rusov je veliko.
NAŠI VOJAKI POD MARIJINIMI ZASTAVAMI.
Požun, 10. sept. Naši vrli vojaki iz Po-žuna in okolice so hiteli na vojsko pod Marijinimi zastavami. Lepo misel je izprožila grofica Helena Szàpary, ki je tudi za ta namen največ žrtvovala. S pomočjo dobrotnikov, ki nočejo biti imenovani, so darovali vojakom pet Marijinih za-
stav. Pater rektor Leopold Fiedler, družbe Jezusove, je daroval podobo Jezusovega srca in Sv. Štefana, župnik vitez pl. Csay-kowski pa Marijino sliko.
NADŠKOF SZEPTICKY V RUSKIH ROKAH.
Dunaj, 10. sept. (Kor. urad) Ukrajinska delegacija pravi, da je rusinski nadškof Szepticky v Lvovu v ruskih rokah. Na večkratno prigovarjanje, naj mesto zapusti, je dejal, da ostane v mestu.
KAKO JR BILA UNIČENA SRBSKA TIMO ŠK A DIVIZIJA. — NAD DESET TISOČ SRBOV PORAŽENIH.
V noči od sobote na nedeljo so poskušali Srbi, da uderejo na hrvatski teritorij pri Mitroviči, a so bili popolnoma potolčeni, da ni niti glasnik prišel v Srbijo, da sporoči srbskemu poveljstvu, kako so se uračunali, ko so mislili, da so naše meje nezavarovane.
Srbi so se poslužili teme in noči, da pridejo čez Savo in zasedejo Mitrovico, ta pre-važni ključ železniških prog in cest v rodovitnem Sremu. Brez dvoma so računali, da nimamo na naši strani skoro nič vojakov razen nekaj črnovojnikov, druga vojska je pa vsa v Galiciji, a so se grozno ogoljufali. Naša armada jih je pustila, da se mirno izkrcajo in da celo napredujejo na našem teritoriju, nato jih je pa obsula od vseh strani s koncentričnim ognjem, tako da je cvet srbske vojske, timoška divizija, danes popolnoma uničena. Mislijo, da je bilo Srbov okoli 10.B00 Od teh je bila polovica vjeta, druga polovica pa deloma pobita, deloma ranjena.
VELIKANSKA BITKA PRED PARIZOM.
Berolin, 10. sept. »Berliner Zeit am Mit-tag« poroča, da so se pričeli novi boji s francosko armado, ki se je zbrala južno od reke Marne.
Iz Rima došle vesti poročajo, da se vrši pred Parizom zadnja velika bitka. Bojna črta se razteza od desnega brega reke Marne do lotarinške meje v Vogezih. Bitka divja okoli krajev Nautieul, Meaux, Le Ferte, Sezanne, Vitry (vsi ti kraji leže vzhodno od Pariza južno od reke Marne) in Toul. Poleg francoskih čet se bore tudi Angleži, ki so se umaknili od Verduna proti Toulu. Podrobnosti o tej bitki še niso znane. Cela bojna črta je dolga od 250 do 300 km.
Dunaj, 10. sept. (Potrjeno po časnikarskem uradu c. in kr. vojnega ministrstva in po državnem pravdništvu na Dunaju). Bitka vzhodno od Pariza se še vedno vrši.
PAPEŽEVA ENCIKLIKA O MIRU.
Rim, 10. sept. (Kor. urad) »Giornale d’ Italia« pravi, da bo izdal papež Benedikt XV. svojo prvo encikliko, ki bo obravnavala velevažno vprašanje, kako naj se v Evropi zopet mir vpostavi.______________
Trgovina
z mešanim blagom
v kakem prometnem
kraju, kjer ni velike konkurence, se po ugodnih pogojih prevzame, in je nekoliko zemljišča. Cenjene dopise pod „A. K. 23“ na upravništvo „Mira-'. Za ekspedicijo je priložiti znamko.
□C2E=2C2C3C2E=3E=3C3C2CaC=3C
D D D D □
D D D D D □
D D D D D D
je nanovo izšla knjiga:
Življenje svetnikov In svetnic božjih.
Spisala dr. J. Rogač in M. Torkar.
Dva dela, druga izdaja.
Cena: Mehko vez. K 8—, za družnike K 6’—, po pošti franko K 1 več. — V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom K 12'—, za družnike K 8'80, po pošti franko KI’— več.
D
a n
D D D D D D D D D D
n
D □ n
Izjaua.
Podpisani Josip Kurze, posestnik hotela „Karntnerhof“ v Spodnjem dravogradu, izjavljam in obžalujem, da sem govoril neresnico o g. Andreju Osetu, posestniku v Tolstem vrhu z odobritvami, ki nimajo nobene podlage ker se pri g. Osetovi gostilni niso nikdar vršili kaki nepostavni shodi. Plačal bom vse stroške g. dr. Bratkoviča in izjave v listih „Mir“ in „Tagblat“ in dam 5 kron za Rdeči križ ter se g. Osetu zahvaljujem, da je od tožbe odstopil.
Tolsti vrh, dne 6. septembra 1914.
Josip iiurzz.
I. Walesìfi Filaria Ossi
priči.
ìk, ^ n	At/ii
POZOR!
Odda se
veliko gostilniško
obrtno podfetfe na Koroškem
s 1. oktobrom 1914 pod ugodnimi pogoji v najem. Pojasnila daje upravništvo lista »Mir« v Celovcu.
^	^ y ^ ^ ^ y ^ JJJ ^ ^ ^
Služba organista
se odda. Prosilec mora biti ceciljansko izobražen, oženjen in sam obdelovati polje. Kraj pove uredništvo.
riTrall' ;
I
i
i
4
frn
hfl ■
rte.
•mr
lončar v Celovcu Živinski trg štev. 9
priporoča peči, štedilnike, stenske obklade, kuhinjske posode.
Točna izvršitev vsakovrstne poprave.
I I I
I
I
Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju.
Zadruga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska namizna vina najboljše kakovosti po zelo nizkih cenah.
Čisto posebno pa še opozarja na sortimentna fina vina v buteljkah.
Zahtevajte cenike! Prepričajte se s poskušajo! Ob:ščite naše kleti!
Gostilničarji! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in nar čajte vino pri domačem podjetju južnoštajerskih vinogradnikov.
Absolutno zajamčeno
pristno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi na Kranjskem oddaja vsled priporočila knezoškobjskega ordinariata pristna bela mašna vina, letnik 1912 po 56 — 60 K, letnik 1913 po 40	45 K, postavljeno kolodvor Ajdovščina Sortiran,,
vino rizling p<’ 60 K, beli burgundec po 70 K, „Zeleno po 80 K. — V zalogi je tudi tropinsko žganje liter po K 2-30. — Kleti nadzoruje vipavski dekan. — Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Paramenti!
jL Mašna obMIla mrzVS I f
S J	opremi, dobro blago m poceni. §
<=■= Plašči za Cerkvenika in ministrante, — = j§	ovraini plaščki in štole zelo ceno. 1 3
H ” S«MÌ7S3tfi v razhčnih oblikah od 1 K £■ t dHSIbiSlE naprej. — Komplet z ovrat- — S oT-S	nim trakom od K 2-— do K 280, 3:==
« n	kakršen je izdelek.
= .= StÌBinéS v vsakršni obsežnosti po K 3-80, jp S £ S ilf 80 K 4--, K 4-80.	| |
N g Rožaste svetilke za večno luč za paten- “ | ~,B	tovani stenj.	. 3
Prosimo, da poizkusite, in prepričani smo, da j ~ o	bodete stalen odjemalec	j ~
ss oddelka za param, knjigarne in trgovine 11
Jožeiovega društva v Celovca.
Hranilno inposojilno društvo vCelovcu
- uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in      —-
praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
podružnica Ljubljanske kreditne banke v Jelovcu.
Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fondi okroglo K 1,000.000'—.
Denarne viole na Unisce se olire-stniein po
od dneva vlogo do dneva vzdiga.
Eentni davek plača banka sama.
Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši.
Zamenjuje in eskomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti knrzni izgnbi.
Vinknlnje In devlnknluje vojaške ženltninske kavcije. Eskompt In incasso menic.	Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spijeta, Tr ta, Sarajeva, Gorici In Celjn.
Denarne vloge v tekočem računu obrestujejo se: po dogovora od 4 Vz ^/o naPrei-
Lastnik in izdajatelj: Grejor Einspieler, proit v Tinjah. — Odgovorni urednik: J. Gostinčar, drž. posl, — Tiska Kat, tiskarna v Ljubljani.