Oar Write Us Today Advertising are reasonable____ I'fciLtfUPHONIti: UHelsea 1242 No. 157. —Stcv. 157. NEW YORK, SATURDAY, JULY 6, 1940 — SOBOTA, 6. JULIJA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIIi. HITLER NE SILI V Ribbentrop odgovoril na Hullovo AMERIKO svarilo z ozirom na Monroe dbktrino Državni tajnik Cordell Hull je 18. junija izjavil, e je izognil z izjavo: — Najprej moram vedeti, če nas ne nameravata demokratski kandidat in demokratska platforma pahniti v vojno. Demokratje nočejo z napadi Delavske vesti: Prizlv odpuščenih WPA delavcev Colonel Brekon B. Sonier vili, nevvvorški WPA administrator, je sporočil, da je od pustil dvaindvajset WPA delavcev, ker ni.-o hoteli podati zaprisežene izjave, da niso ko munisti oziroma 'naciji. Med njimi je tudi George Raymond Carroll, ki je pismeno izjavil: — Jaz sem član komunistične stranke v Združenih državah. 57 letna stenografinja Charlotte I. Long je rekla: — Nisem ne komunistka niti nacij-ka, nikakor pa nočem, da bi mi kd'o narekoval, kaj smem in česa ne smem misliti. Long in Carroll sta bila odpuščena 25. junija. Oba sta se pritožila pri zveznem okrajnem sodišču, zahtevajoč preklic postave, po AMER. MORNARICA NAJVEČJA na SVETU Iz uradnih poročil je razvidno, da je ameriška mornarica največja na svetu, tako z oziroma na število ladij in na skupno tonažo. Združene države imajo 39.1 vojnih ladij z 1,327,320 tonami. V to niso vštete vojne ladje, ki jih je v začetku tega tedna naročila mornarica za 500 milijonov dolarjev, in napo!-dograjene ladje, katerih je tudi nekaj nad sto. Dne 20. junija so imeli Angleži 313 vojnih ladij s skupno tonažo 1,277,189 ton. Katera mornarica jc močnejša — ameriška ali angleška — je pa težko dognati. V.postevati je treba starost ladij, način gradnje in kakovost mornarjev. Naročilo za 500 milijonov dolarjev novih vojnih ladij Je največje v zgodovini. Zgrajenih bo 11 križark, 20 rušilcev, 13 sunibmarinov in 1 tender za hidroplane. Mudd odstavljen Aarthur J. Mudd je bil odstavljen kot reliefni administrator države New Jersey. Njegov naslednik je postal Charles R. Erdman. Mudd je vršil svojo službo kateri sta bila odpuščena, in 'štiri leta ter je bil tekom svo-zopetni sprejem v WPA. Pred jega službovanja izpostavljen sodiščem ju bodo zastopali najrazličnejšim napadom. Po- znani odvetniki Herman Ro senfeld, Darwin J. Meserole in Arthur Garfield Hays. je bil z omenjeno postavo prekršen 5., 9. in 10. amend ment, bo določeno šele meseca la z ustanovitvijo tega odbora je Wheeler vedno trdil, da se.«* WiWrieja čakati do 15. ju- _ ustvarjena že sloga med de- I g* ne sme smatrati za kandida- j Hjn, ko se bo začela njihova . oktojira^ko ^ sodišče sestane, lavstvom. Zgodilo se je nekaj ta, če bo hotel Roosevelt vtre-drugega, kar je tudi izredno tje kandidrati. r Konec močne zveze dveh velesil Francija je v če*-j odpovedala svojo zvezo x Anglijo ter Š njo prekinila diplomatska odnosa je. Poglavitni vzrok, da se je maršal Petain odločil za ta korak, je, ker je Anglija "Izdajalsko" napadla francosko brodovje v Oran« v Afriki. Francija in Anglija ste bili zaveznici od leta 1904 :n ste bili v tem času ramo ot> rami dvakrat v vojni s Nemčijo. Prelom s Anglijo je sklenil ministrski svet pod predsedstvom predsednika Lebruna v začasni prestolici v Vichvju. "Vezi tovariXtva in velike zvestobe so sedaj popolnoma pretrgane,** je rek*l vnanji minister Panl Boudoin "Franci j* se je odločila, da se bo • privo-1 Jen jem Nemčije in Italije branila na morju in ▼ zraku t Rre-dosemljn proti vsakemu ni-daljfiemn Angleškemu napada toda z* sedaj te ne bo poslu lov.*!* nikakik reprisalij. To- s Nemčijo. ANGLEŠKI OTROCI PRIHAJAJO V AMERIKO l>o sedaj je prišlo že več sto angleških otrok v Kanado in tudi v Združene države. Med temi sta tudi nečak in nečakinja angleške kraljice Elizabete, Simon in Daviita Bowes -Lyon, čijFh oče je brat kraljice Elizabete. Angleška vlada, ki je že več tisoč otrok preselila z vzhodnih krajev Anglije na zai>ad, namerava do konca avgusta ik>-1 >dati v Kanado in Združene države okoli 30,000 svojih otrok. Iz Amerike je priAlo v Lon-don 15,000 pročelij družin, ki so pripravljene sprejeti v svo jo oskrbo angleške otroke. J. Roland Robinson, ki je član angleškega parlamenta in ki v New Yorku vodi preselitev otrok, pravi, da je v preselitvi otrok največja težkoča v tein, ker primanjkuje parni-kov. Robinson je tudi rekel, da bo med otroci, ki bodo poslani v Ameriko, 75 odstotkv otrok delavcev, 25 odstotkov pa bo otrok premožnih sta rise v, ki bdo za svoje otroke plačali vožnjo in oskita. Kralj Haakon mora odstopiti Po radijskem poročilu iz Stockholma zahteva nemška velikega pomena, namreč, da delavski voditelji ne bodo skušali ovirati obrambnega programa. Hillman je sporočil ameriški javnosti, da bosta John L. Lewis iu William Green sodelovala s programom. Ko je predsednik Roosevelt objavil obrambni program, ni bil CIO posebno navdušen zanj ter je bilo opažati usodna znamenja nasprotstva. Zdaj je tozadevna bojazen odpravljena. Hillman se ua CIO lahko zanese, pa naj bo razmerje meti Johnom L. Lewi-som in Rooseveltom tako ali tako. Delavski odbor bo predvsem vpošteval naslednje dejstvo: V deželi je ogromno število nezaposlenih delavcev najrazličnejših strok in poklicev; za za vršenje obrambnega programa bosta potrebna denar in delavska sila. Denar je na razpolago in delavci.so na razpolago. Povpraševanje in ponudbo je treba spraviti v sklad, pa bodo vrste nezaposelnih hitro razredčile, in obrambni program bo kaj kmalu v polnem razmahu. Delavske »organizacije bodo sestavile sezname svojih neza- Wendell Willkie, kandidat republikanske stranke je imenoval "generalni štab", sesto-ječ iz dvanajstih mož. ki bodo voditi njegovo predsedniško kampanjo. Za ponioč je prosil tudi Taftovega in l)eweyjeve-ga kampanjskega voditelja ter republikanske voditelje v kongresu. Lewis je govoril na konvenciji pristašev Towsendoveg i pokojninskega načrta ter pri tisti priliki dejal: — Wheeler je edini demokrat, ki zamore poraziti Willkieja. WTheeler je pa polektega tudi odločen nasprotnik vmeštvanja Združenih držav Istočasno je bil navzoč v St. Louisu tudi Wheeler. — Vprašanju časnikarjev, če bi konvencija v Chieagu. "t 1M.000 WPA delavcev je Senator Wheeler je rekel: j Podalo zaprisežene izjave, da — Willkieja so finančni rneše-iniso komunisti. Resničnost iz-tarji in iMorganovi žlahtni k i -i«v preiskujejo WPA oblasti, nominirali z "bliskovito voj- Kdor je navedel napačne polio" za republikanskega kandi- datke, bo procesiran zaradi data. krive Prisege. Kongresnik Rankin iz JMis-sissippi je pozval republikance v poslanski zbornici, naj preiščejo vse okolščine republikanske konvencije v Pilila-delphiji. Čudno se mi namreč zdi, ker so spočetka konvenci je delegati sramotili Willkieja ter ga hoteli izžvižgati, kmalu po tistem so bili pa vsi zanj. Republikanec Dirksen iz II-linoisa mu je odgovoril, da bi bila taka preiskava naravnost fašistično dejanje, kajti repub-v evropske honiati- ijkanska stranka je slučajno še vedno v manjšini. Njegov^ tovariš Bender iz Ohio mu je pritrdil, rekoč, da je bila republikanska konvencija povsem svobodna in da ni nihče vplival nanjo. nije zidarjev (APL); Van A. Bittner, čik-ški okrajni predsednik United Mine Workers (CIO); Allen S. Haywood, CIO organizacijski ravnatelj; Helen Keller — stara šestdeset let (CIO). Železničarje bosta po leg drugih zastopala: A. E. Lyon, ki predseduje Broth er-hod of Signalmen, in Samuel poslenih članov, izvrševalci o-j J. Hogan, predsednik Natio-brambnega programa bodo pajnal Marine Eingineers Bene- V Wilton, Conn., je prazno-in R. J. Thomas, predsednik | vala znana pisateljica Helen ITnited [Automobile Workers Keller 60. obletnico svojega dognali, koliko in v kakšnih strokah izvežbanih delavcev bo treba za uspešno za vršite**. Posvetovalni delavski odbor se bo sestal vsak teden. Med odborniki so tudi naslednji: Dan Tracy, predsednik med-vlada, da norveški kralj Haa- narodne bratovščine železni-kon in Nygaardsvoldova vlada čarjev (AFL); H. W. Brown, odstopita in da je postavljena predsednik mednarodne zv ficial Association. Prva seja posvetovalnega odbora, ki so se je udeležili tudi zgoraj omenjeni vodilni u-radniki CIO, se je vršila baš v času, ko je John L. Lewis v St. Louisa napadal Roosevel-tovo administracijo. Iz tega se da sklepati, da ^e bo Lewis sicer boril z Rooseveltom, ne bo nova vlada, ki bo sodelovala mašinistov (Am. Del. Fed.), pa skušal ovirati obranrtroega Harry C. Bates, predsednik u-'programa. rojstva. Dasi je od rojstva slepa, se je s pridnostjo in vztrajnostjo visoko izobrazila. Da je imela pri tem zelo potrpežljive in skrbne učitelje, je umevno. Govoriti zna, pa-tuša pa s tem, da položi prst na usta govoreče osebe. Njena vestna spremljevalka je tajnica Polly Thomson, ki ji z znamenji na roko tolmači vprašanja. Na svoj 60. rojstni dan j«« rekla: — To bi imel biti zame dan veselja, pa je dan žalosti. Svet se pač nahaja v takem položaju, da ne morem biti vesela. Nezaposlenost se manjša Narodni industrijalni konferenčni urad je dognal, da je dobilo meseca maja 400 tir-oč o-seb delo. Potemtakem je bilo mesece maja v Ameriki zaposlenih 46,377.000 oseb, torej nad 10 milijonov več kakor meseca marca 1933. Značilna obletnica 2. julija je poteklo petdeset let izza časa, ko je predsednik Benjamin Harrison s svojim podpisom uveljavil Sher-manovo protitrustno postavo. Prvotno je bila postava naperjena proti trnstom, zdaj se je pa poslužuje proti strokovnim unijam pomožni državni pravdnik Thurman Arnold, načelnik protitrustne divizije justičnega departmenta. Konec stavke pri RCA Pri RCA Communications, Inc., v New Yorku je zastav-kalo 546 delavcev, članov CIO Unija je zahtevala višje plače, o čemur kompanija spočetka ni hotela nič slišati. Potem je bila pripravljena plačati delavcem 130 tisoč dolarjev več na leto. ITnija je zahtevala znatno več, naposled sta se pa obe stranki sporazumeli, naj znaša povišanje 155 tisoč dolarjev na leto. Delavci so bili s tem zadovoljni in so se vrnili na delo. Obljubljenih jim je bilo tudi nekaj drugih ugodnosti. sebno organizirano delavstvo je bilo proti njemu, ker je ob neki priliki izjavil, da štraj-karji niso upravičeni do državnega reliefa. Posebno veliko nezadovoljstvo je pa izzvala njegova izjava, da bi morali vsi prejemniki reliefa, ki so zmožni nositi orožje, stopiti v ameriško armado ali mornarico. Kaj bo Mudd zdaj počel ni znano. Več državnih poslancev je reklo, da bodo že poskrbeli, da ne bo imenovan v noben javni urad. 1 3 centov za obed Obedi, ki jih dobivajo ljudje v civilnem konservacij-skem zboru (COC) so izdatni in jako poceni. Vsak obed ne stane niti 14 centov. Ladjedelnica obratuje s polno paro Ladjedelnica Federal Shipbuilding and Drydook Company v Kearny, N. Y., ki je bila zgrajena med svetovno vojno, obratuje s polno paro. Zaposlenih je nad 7500 mož, ki grade za ameriško vojno in trgovsko mornarico 33 ladij, katere bodo predstavljale vrednost $100,289,600 Med njimi je osem rušilcev in križark, osemnajst trgovskih ladij za mornariško komisijo, katere je mogoče v slučaju potrebe spremeniti v vojne ladje, ter devet tankarjev in tovornih ladij za privatnike. Manj stroškov relief Arthur Mndd, reliefni ravnatelj v državi New Jersey, je sporočil, da so se meseca maja stroški za relief zopet zmanjšali in so znašali $1,152^80. Meseca avgusta bodo znašali manj kot milijon dolarjev. — Število oseb, odvisnih od reliefa, je padlo pod 50,000. Precej nezaposlenih j* dobilo delo v privatnih industrijah« ■ . ■ , ~*e- - - ■ ■ -, - • Saturday, July 6, 1940 ^T Iffw-* ■■ '—P | SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY REGISTRACIJA TUJEZEMCEV Predsednik Roosevelt je podpisal predlogo, da se morajo vsi nedriavljani v Združenih državah registrirati. Njihovo število ni natAnČho znano, toda sodijo, da jih je tri milijone in pol. Evraf>ske vojne in strahu pred delovanjem 4 4 pete kolone" je bilo treba za uvel javi jen jc sistema, ki je v Evropi ie desetletja v rabi. Po evropskih državah velja "policijska prijava" za vse prebivalce, pa naj so držal ja ni ali ne. • Registracija ni prav nič sramotnega ali poniževalnega. Kdor je potovat po Evropi, se spominja, da je moral, dospe vil v hotel, vpisati v' posebno polo svoje ime, poklic, odkod prihaja in kam je namenjen. Hotelir je tisto polo izročil policiji, ki je imela natančen seznam vseh tujcev, mu dečih g e v dotičnem kraju. Če bi že prej imeli v Ameriki slicen sistem, bi bilo policiji mogoče dosti lažje izslediti marsikaterega gangsterja in mu prekrižati račune. Tudi odvzet je prstnih odtisov ni poniževalno, oziroma sramotno znamenje. Prav dobro se spominjamo, pred nekaj leti uvedene kampanje justičnega urada, naj bi dal sleherni prstne odtise zveznim oblastim. V slučaju nesreče je naprimer zelo veliko važnosti, če more policija po odtisih prstov ugotoviti ponesrečenca. Nadvse dcfbro in razveseljivo je, da je registracija tujcev poverjena izključno le zveznim oblastim. Po nekaterih krajih ima namreč prebivalstvo napram tujezemcem čudite predsodke. Če "bi naprimer občinske oblasti vršile registracijo, ibi nedvomno povzročale tnedrž^vljanom razne neprijetnosti. Po nekaterih arednjezapadnih in južnih državah tnjezemcev ničkaj prijetno ne gledajo, kar je v prvi Vrsti posledica umetno ustvarjene mržnje naprarii slehernemu, Čigkr predniki niso bili tojeni na ameriških tleh. Taki predsodki so nevredni ameriške demokracije. Spraviti registracijski stroj v tek, ne bo posebno lahka naloga. Zadeva bo nedvomno poverjena poštnim uradom in kfajavnim zveznim justičnim oblastim, ki bodo ščitile u-Vnta,v%e fpr^tiče n^driUrvljanov. Tujezemec, ki hoče postati zvest državljan te dežele, mora imeti predvsem vtis, da je v Ameriki dolirodosel in da ne bo registracija vrgla nobene sence na njegovo bodoče državljanstvo. Registracija se prične sredi meseca septembra. "Gla-Naroda" bo do takrat dbjavil vse tozadevne podrobnosti i:« navodila. Zasledovanje roparske tolpe. (Poročali ®m|o, da je bilo v o-kolici iPetrinje .v zadnjem času izvršenih več krvavih roparskih napadov. Roparji napadajo večinoma ponoči po končanih sejntili, napadeni in oro-patni pa t*o skoraj wtoio *iro-ma*nu ljudje, ki so na sejmih prodali svojo živitno. Brezd volila uprizorja te napade dobro organizirana tolpa roparjev, ki ima svoje ljudi na sejmih po retenih krajih, ki hitro sporoče roparjem, kdo je kaj prodal in kje se bo vračati. Pavel Ma-dijevič, 80 letni kmet iz RaAe pri Velilki Gorici, je prodal na »ejmu konja za 4000 din. Te dni je ponori nekdo potrkal na njegova vrata. Starec je poslal svojo ženo pogledat, kdo trka. Ko je žena odprla vrata, po vdrK v hišo zakrinkani roparji, ki >o s sekirami do jamn-ti pobili ženo, nato starca smrtno nevarno rami i, izropali hi.šo in pobegnili. Stari Madi jevič se bori s smrtjo v bol niš niči. Kljub temu, da so obla **ti podvojile število orožnikov, ki noč in dan prežive v sluS-bi, se še ni posrečilo najti niti sledu za roparji. 'Brat mu je odgriznil uhelj. Iz Križe vet-v poročajo: Pomanjkanje živinske krme v letošnji zinii je 'bilo veliko in no kmetje komaj čakali na toplo vreme,. da bi mogli gnati svojo živino na pašo. Tako >ta tudi brata Žarko in Dragan Grbolje iz Glogovnice gnalui svoje krave na livado svoje matere. Kmalu sta ise pa začela prepirati kdo iziti**! njiju ima pravico pasti na tej livadi. Iz prepira je nastal pretep. Ker etd bila c/ba enako močna, bi se »boj končal brez uspeha, če se ne bi Žarko postažil tudi svojih' zdt. V trenutku, ko je bil njegov brat Dragan pod njim, je z zobmi zgrabil ®a njegov levi uhelj in mu gn odgriznil. Dragan je šel seveda na soifrsee in naznanil svojega bratca, od katerega zahteva 10 tisoč diil 'odškodnine, ker mm je tiktaSL glavo. Povedal je tudr, da njegovo de We ne mara več, ker se noče poročiti s človekom, ki ima samo eno uho. Orožen zločin pijanca. IPred okrožnim Bodiščent v J ugoslo van'ske p£smi Vsak* ponilel jet1" od 8 do 8.15 • , zvečer na postaji WBNX (1350 kc.) Slovensko/ hrvatsko in srbsko petje. Pošljite pisma na: Jerry Ko-privšek," Jr., Station WBNX, New York, N peljali so ga v sanatorij v Mi-trovico. ženo pa so zaprli. ' Umor bivšega župana. V vasi Fuki letni župan v Ivancih, Fa'bijan Matijek. fPred 8 leti je 'bil prodal svoje posestvo v Ivancu in se je preselil v Pu-ko. IX>tmjen je ibil iz lovske pušike, ko se je peljal na eene-nem vosu. Pred petimi meseci je bil prav tami ustreljen Va- Bagnol«u k Vodic, ki je bil obtožen, uta je vrgel' s terase svojo »ženo Anko, mater štirih o-trok. ki je bila takoj mrtva. Med možem in ženo je prišlo do prepira. Pijani mož je zahteval od žene 40 din, ves de-M .. _ , . ..„.,. , nar, kar so ga i,noli pri htšu!intm K®^««".. kl b' tak" isrto prodal svoje posestvo v zelo značilna za marsikaterega Angleža ter za angleško politiko prejšnjega in sedanjega stoletja; Naj gre ves svet k vragu, samo da Anglija ostane. Kaj je brigala angleške diplomate okupacija Avstrije in Čehoslovaške? Šele ob katastrofi Poljske so ne- svoje vojaštvo iz severnega dela Francije. — Bes je nerodno, in sim-patiziramo s premaganimi,—so govorili v Angliji, — toda zaenkrat še ni preslabo, kajti sovražnik še ni stopil na angleška tla. Če bi se pa sovražnik' izkrcal v Angliji, mora biti najsvetejša dolžnost vseh narodov in vseli držav pomagati Angležem. Ali z drugimi besedami rečeno: — Če tebe biksajo, imaš pac smolo in ti ne morem pomagati. Toda če začno Zato sta se sprla in se začela rova t i. Ruvala sta se precej čae-a, dokler ni mož viso izmučeno ženo vrgel s terase. Pri padcu si je -žena zlomila hrfote-nreo in je bila takoj mrtva. Ivanciu. in -se preselil v okolico Bjelovarsi. Bržčas gre v obojem za političen zločin. rešit i. Ker je čvist mož, je o- kreval, čeprav je imel 17 hudih ik i * i o i • • u .l ona ce za<*no mene poškodb, od teh 9 na glavi in8 Vi • i ~ u i i u rp ... v .biksati, ie stvar povsem dnina obeli rokah. Teressija ie ze; . " gacna. Pomagati mi moras, rad ali nera«l. v prei-skaVi priznala zločin. Viljem) pa pravi, da iifii je pretila z umiorom. če ji ne spravi moža s sveta. Kljub \Tsennu j<» mož pripravljen spet sprejet t i ženo,-se je z deklo poročil in jo na- Marsikomu zamerijo, ker I Stroga obsodba. (Pred zagrebškim sodiščem Proti očetu so pričali tudi nje- je bila razprava proti zlogla? Doylova vdbVa umrla V Londonu je uihrl Lady Co-nan Doyle, vdova po znanemu pisatelju Sherlock Holmesovih romanov, kateri je umrl pred desetimi leti. Nekaj let pre«l smrtjo je postal Co nan Doyle navdušen spiritist, pa tudi njegova Sena se je navdušila za to okultno vedo. Piped smrtjo je obljubil, da se ji bo na dano znamenje njegov duh prikazal, pa ga je kli-eela In klicala z vsemi mogočnimi sredstvi in pripomočki, toda Doylovega duhS ni hotelo biti'. Kattdte t etri n je \nld pa prav do svoje smrti navdušena ipiritistka ter je verjela v sveoo med tem in onltn svetom. Vse za lepoto . . . "The American Hat Dresser", glasilo ameriških lepoti-čarjev, poroča da ^potrosi 40 milijonov ameriških žensk vsa ko leto 142 milijonov dolarjev za lepoto. Sest milionov dolarjev plačajo za umivanje in masiranje glav, trinajst milijonov za pudre, barvila, masti in maže, petnajst milijonov za čiščenje nohtov, sedemnajst milijonov za barvanje las, o-semnajst milijonov za masiranje in nego obraza, triinsedem-deset milijonov dolarjev pa za Irodranje in nego las. Hoo^rova napoVed FrahCofcki pdrnik Biv«* predsednik Herbert ^ ^ ^^ Hoover je rekel svojim prija- „ .... teljem, da bo po njegovem Nefal nelnška časnikarska a- mnenju mir še pr*d ^ v Ženevi poroča, da je predsedniškimi volitvami. To ® .. . \ dejstvo bo dosti pripomoglo k ***** 1 k tt^elia republikanske pred- Ch*nrplain bhzu La PaUoe v eodniške Frtinciji, kakih 75 milj sever- 4 ^ iin ■ i »t--— no od Bordeauxa zadel ob mino P^li^lP atraži in se potopil. Parnik je imel n^ VfflU^e^ ttrmd krom več potnikev, in je bil Igl v v rJtfšMli iL sestra ^ T 'Wew York. Kot pra-fcUsmwktu repub vi P^Vofflo, so bifi potnik! vei llpp^^' jSoJor^a- U apešeni, raVno tak« tudi posad- i. ^kjiiiL Ji { eue-^a - • IMATE 2E TA PRI-RbCNI ATLAS? V tek kritičnih tesih Je tiftatoUa dnevnih vesti >llnlw U priročni ATLAS, Id gm VelikMt 9H m 14H 48 velikih ■treni: 32 b«rvenlh eemijevldov tnjlh drtev in 9 eemijevldov Zdr. drier in seetev vodilnih dr- 45 evetovnih illk popoinome o-enejEenih; Zanimivi svetovni. dogodki. Najnovejši semljevid keSe eeU ■vet in tndl: razdelitev POLJSKE MED NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV ČEHOSLO VA- SKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSlCA MEJA .. Cena 2$ csnto? Pošljite svoto v eneakek po S o«, po 2'cente. Posebnost: BAKMONDOV ttUtilD. KI SAM sns ronuvLM KUPON, ki «e doNte s etieeon prevteo. de dobite Meta« mm "Ot^l^RODA'-m« i ti k, a i Kovi otroci, ki so izjavili, ka obk^t v Zagrebu je odobrila generalni regulacijski načrt Zagfetba, ki bo v kratkem razstavljen. Po uredbi za izvedibo novega načrta bo število prebivalstva Zagreba zraslo na 400,000 duš. Zagreodo obsegali pas «|ed železnico in Zagrebško goro. Urejeni 'bo cela vrsta novih parkov, eden izmed naj-ver ji h ;bo ob Savi, -saj je Maksr-mir še »faj za Zagreb premajhen. Uredili 'bodo .tudi celo vr->-to zelenili počivališč in otroških LgraliŠe. V južnem delu razširjenega Zagreba sta določeni dve veliki stavbi^i m> no-vo glevojo gospo. Cast mu! Je pač vedel, da je to zaslužila in je bila tega vredna. Čudno se mi zdi, čemu se ljudje ne obregajo ob tistega, ki iz svoje gospe deklo napravi. Razsoden človek govori o ti stem, kar je storil, norec pa o tistem, kar namerava storiti. Skopuh in prašič ljudem šele po smrt i koristita. Kaznenec je pisal iz ječe svoji ženi: — Ne bom rekel, da se v . v . . ... . . im dobro godi, tako slabo mt nože m začel se je srdit boj. vL„ 4 i- • . 1 • K. „ - ii , cr , * P« t odi ni, kot si mogoče im-fcaiemrt je podlegel Karlo 0-Li;S x> J - i i • t\ . .. . , islis. Poznaš me, ,• . ,. . , . . . varna W.odljajn v spodnji , života in je v bolnišnici umrl. Josipa Rogovca -o aretirali in izročili okrožnemu sodišču v tSonklM>ru. Vaška lepotica/ je tako naenkrat izgubila oba fanta in sedaj plaka za obema. IŠČE SE imam mir, hvala Bogu! Veš tudi, kako rad spim, in da zame ni bilo hujšega kot če si m; ponoči zbudila rekoč: — Vsta-ni in stopi pogledat, če so vezna vrata zaklenjena. Tega mi tukaj ni treba. Nihče me ponoči ne podi s postelje gleda!, če so vrata zaklenjena. . . — Kako jc mogoče, — ugibajo, — da je Hitler v tako kratkem času pograbil Norvi- IXHJ1S BREKAR ali Brehar, po domače Jasnič. Leta 11*14 je lastoval kempo v Norwich, Pa. Če bi on to bral, ali če bi |ško, Belgijo in Francijo kdo drugi to videl, ki ga po- | Tisti, ki vedo oziroma hoče-zna, je prožen, da se zglasi pri jo vedeti, navajajo najrazlič-sestrali Sophie in Kristina nejše vzroke. Simcic 17305 Grove wood Ave., Cleveland, O. Jako je važno: - - <3x) \DVERTIShl IN 'GLAS NARODA*' DARILNE POSIUATVE ▼ JUGOSLAVIJO in ITALIJO lA DIN. — — — $ 1». m WL---f 4.4« PBf.---$iui - ----$1H —.--$1126 DIN.---gC V DINARJIH V L I E A H M* MK---9U* 2 s3 z z z- m Ml lift____ 1909 LIK---9NL— Ker zaradi položaja V Evropi pamiki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih posiljatev vzame vec časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati ♦L—. v J^;« v JucMlm^U*. ja, NO« Mlrail *MrH v DOLABJm, toni mm ▼ a—ijfc MU Unk. IflU vdjk tai n m *m'» SLdVEtaČ PUBLISHING CO. tfji M i #M« i« i * > Mew York J l Padec Norveške je 'povzročilo izdajstvo. To je precej točno ugotovljeno dejstvo. V vsakem narodu so propalice. Tudi na Norveškem so bile. Poveljeval jim je pa Quisling, čigar ime bo zgodovina združi*, la z imenom izdajalca—Efi-jalta. Tudi v Franciji je imel Hitler razpredene svoje mreže. Za primeren denpr je bila baje nemškim agentom mogoče kupiti načrte vsake francoske utrdbe. Sestav Maginotove črte, na katero je polagala Francija vso svojo nado, je bil znan nemškim oficirjem do najmanjše podrobnosti. Ce se sme verjeti najnovej sim poročilom, je bila pa z Belgijo stvar povsem drugačna. Nemcem je omogočil razmeroma lahko zmago na belgijskem ozemlju belgijski kfalj. Leopold je mlad po letih in po izkustvih. Od svojega desetega do štirinajstega leta se je šolal v Angliji. Svojim angleškim tovarišem - šolarjem bil posebno priljubljen. Ob vsaki priliki so ga dražili, mti nagajali in mu zagodli marsikatero neljubo. — In tako se je porodilo v njem sovraštvo do Angležev, — pravi poročevalec, — ter je gorelo v njem in vzplamtelo v najostudnejši zločin— v izdajstvo. Nad Angleži se je s tem maščeval, da je izročil Belgijo Nemcem. Čeden kralj!. MstsTMIW. , » » . .. — . TORK. Jt. *. . 470* tear ^ rtu 111" t j liTftf mtej day asopt Smd«7i ud kUdtji. la c^/ WU^WSii ® liriki la Kukdo f®.-; m pol •OtAg kabodl" izhaja vsaki dam izvzemsi nedelj L . ^ . nr praznikov f*mis MABOOA.* n« WB8T lift ifimEai, NEW IOBK, M. »AJDDP-HitM * Peter Zg&m T0 Je ttitjbeljlb zbirki *To-venikIh peimlzamoad zboV Ptem^rTeA yw&ni* 10» peo cesto iseim in tja in vse je šlo po sreči pri »vojih 250 km. Imel sein namen, da še enkrat prevozim pot. tfilo je prav tnko vse po sreči kot vezkazala tnkaj-šno newyorsko svetovno raza si nekoliko ogledala nase velemesto New York, kakor tudi svetovno znano kopališče Coney I-tefnd. Žal, da sta tu ostala sanvo dva dni. Ker se jima je nVudilo, da ob povratku obiščeta svoje sorodnike v Pittsburgh«, fPa., je seveda nismo hoteli zadrževati. Hvala za obia !Sr., katerim sva že več let dobra prijatelja ter bi se huduje nti muho, ki čepi na steni. Ali pa dobi po pošti kako dobro novico in bi objel ves svet. Mož pri'.le domov h kosilu, ves je razdražen zaradi razgovora s svojim predstojnikom ali ker je izgubil dobrega odjemalca in barometer dobre volje pade na ničlo. Xa>prctno pa kar žari od veselja, če je »dobil kako višjo pohvalo ali ga je srečal k«k star znanec in mu povedal dober dovti-p. govoren je in zadovoljen in misli, da bo njegova dobra volja odjeknila tudi ilonna. . Žal, pa je mnogo žena, ki se ne ozirajo na dobro vo»!jo svojega moža. ali ki se zanjo prema k) zmenijo. Kratko in malo ne znajo počakati, čeprav bi morale spozn'iti že po tem. kako mož odpre in zapre vrata in lep.ko poizdravi, ali je vre-nienska napoved na lepo ali na slabo, . Pametna žena se zrna po tozadevnih izkušnjah tudi ravnati. Nespametna -aJi sebična žena pa se niti ne potrudi, da bi se prilagodila muham1 svojega moža. Ne glede na to, v rib vanj svojo ploho besed, in sicer v>e, kaT koli ima na srou. Oeprav vidi, da je mož slabe volje in da zatorej brez dvoma m sprejemlji-v za njene Uradniki alkoholne oblasti želje, ('e ]>a prKfe domov ve-so na Center Beach izletišču sel in žvižffa ali brunda kako Pomorske bitke Še vedno ne mirujejo pri Pitsburghn zaplenili enajst sodčkov piva in aretirali dva moška. In uradniki so izpovedali: — Izletnike smo precej dolgo o-pazovali. Bilo jih je kakšnih petinsedemdeset, med njimi dvajset žensk. Trideset jih je imelo na rokavih nacijske znake. Navduševali so se za nacij« in se pozdravljali z nacijskim pozdravom. Dva moška smo a-retirali, ker sta točila pivo. Točenje piva ob nedeljah na javnih prostorih je v Pennsyl-vaniji prepovedano. pesemeo, pa ihu brž pove, da je prišel tak in tak račun, da je fant dobil "slabo" v nalogi in da se je najlepša skleda razbila. Če -se mož brani, mu žena odgovori z očitki, če jo hoče objeti, ga surovo odrine. Ram, le kann je že izginila dobra volja! So hiše,, kjer se upa komaj na prag. Mož si misli: 4'Kaj zaleže, če pridem dobre volje domov? Saj dobim koj poliv z mrzlo-vodo." Žena si reče: "S -svojim možem ne morem niti besedice spregovoriti. Moje skrbi in želje ga niti malo ne zanima-jo." Vrrehi je pač za sleherne besede izbrati pmineren čas. ipo tilm dobiš tuvfi poslušno uho. Žena naj pa tudi ve, kdaj je njen mož — ne glede na svoje muhe — potreben miru. Ves dan je izven doma, delal .je, z 'mnogimi ljudmi se je moral poslovno razgovarjati, doma bi rad izprclgel. v miru jedel, se malo odpočil, nvalo pogledal v kako knjigo ali kaJc časopis. Seveda hoče tudi žena imeti kaj od svojega moža. Čez dan .je bila sama s svojim daltom in z otroki, rada bi zvedela kaj novega, se kaj posvetovala, pomenkovala. Zato je jako razočarana, če se mož slabe volje odziva njenim besedam ali *T>loh ne odgovori. Tudi tozadevno je treba ženi očitati, cla je sama kriva svojega neuspeha^ da ni znala pametno in taktno nvolčati, dokler ne bi napočil pravšen čas z«a skupno-t in razgovor sam po sebi.. V nekem imenitnem spisu svetovne književnosti, pravi junak svoji ženi: 4 * Moj sladki molk!*' Kako malo zakonskih mož se more pohvaliti, da njih žena zasluži ta najlepši naslov. Največ je žensk, ki rade govorijo in kadar zares kdaj molčijo. tedaj >torijo to bre-z ozira na moža — ali takrat, ko bi se mož rani pogovarjal. jSeveda ipa s tem nočemo reči, da se mora le žena ozirati na želje in potrebe svojega moža — mož pa ne. Kakor bi bil kak j paša, ki se mfu mora v vsem ! prilagoditi. Vendar naj pa žolna pomisli, da mož vzdržuje d nižino in da ima največ odgovornosti zanjo. Čimbolj taktno in (ljubeznivo se žena prilagaja moževim potrebam, tem prej naj pričakuje,, da bo to storil tudi on, glede na njene potrebe. To obojestransko dopolnjevanje je pa podlaga rfe li^rnega »dobrega zakona, to se pravi, kjer mož ni pijanec in ne krši zvestobe. ^ Največja pon*)rska bitk-a vseh časov," imenujejo časopisi številne bitke na bregovih Norveške, ki so v drugem in tretjem tednu aprila jemale sapo \>emu svetu. iSplošno in dobro preveč o-pletali s superlativi. Toda priznati je treba, da v tem priane-ru beseda "največja" ni bila odveč. V prejšnji svetovni vojni, ki ni -vsebovala -mnogo pomorskih bitk, je bila ena zares velika, in »sicer pomorska bitka v Skageraku. A ta bitka ki je proslavila angleškega animirala Jelicoea, je trajala komaj štiri ure. Bvetovna zgodovina je polna velikih pomorskih bitk, ki so za večno vklesane v spmnfin človeštva, ki pa vendarle malo vemo o njih. Vemo za veliko zmago atenskega poveljnika Temrstolf-Vja v slavni pomorski bitki pri Maratonu. Toda ime Maraton je znano zaradi vesti o zmagi, ki jo je prinesel neki sel .peš v Atene, kamor je po štiri in dvajsetih urah pritekel prvi" Maratonski tekač, in je komaj še sopeč izustil "zmaga" in se je nato mrtev zgrudil na tla. Nič drugače ni z drugimi velikimi pomorskimi bitkami v zgodovini tako z ono. ko je bila uničen« španska "larmada" ali z bitkami pri Trafalgarju ali pri Sebn-stopolu in pri Port Arturju. fKlasični poanoiv-ki narodi so bili razen že inunovanih Atencev Feničani, in njihovi nasledniki v zahodnem Sredozemlju — Kartažani — medtem ko je bila vojaška moč Rimljanov bolj na kopnem. Srednji vek je bil jako "pozem^ki" vek, navzlic križarskim vojnam, ki so -se pa navadno vršile na kopnem. Le Normani so bili tedaj izjen»a. 'V začetku nove dobe. v veliki dobi odkritij, je stopila vrsta pomorskrfc narodov na dan, tako Portugalci, Holand-ci in narodi iz zgornje Italije, zlasti Benečani in Genovčani. &ele v 17. stoletju je potem po- Za ljubitelje leposlovja OTKLAHZm. Spisal Janko Kersnifc (136 tsrani.) Kersnik je pisal v Jurčičevem duhu. Svoj slog je znaj tako prilagoditi Jurčičevemu, da je po Jurčičevi smrti uspešno za vršil njegove nekončane romane. "Cykla-men" je ena njegovih najboljših povesti. C®ua $1.00 MOtOiE.Spisal Janko Kač. (198 strani.) Fotelj je segel v dobo, ko so začele grabiti tovarne na Štajerskem in ko je vse vrelo v nje. Vrelo v nje in jih uničevalo. Strašno maščevanje razočarane matere. Cena ......................$1.00 MXD PADAM .IH ZDRAVNIKI. Spini Janko Kač. (117 strani.) Štajerski rojak Kač ni do svojega štiridesetega leta stopil ▼ javnost Nato je začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirke, nato je pa zaslovel s svojim romanom "Grunt" Gena...................... 85e. EEZA KONGRESA. Spisal Ivan Tavčar. (548 strani) Pisatelj je posegel t ton romanu t začetek devetnajstega stoletja, ko »e je vršil v Ljubljani kongres, ko so se sestali trije otsarji. Kdor hoče poznati ljubljansko iivljenje onega časa, naj prečita ta roman. Gena . $2.50 KLXOPATRA. Spisal Rider Hagard. 283 strani.) Zgodba o Čudoviti egipčanski kraljici, ki je gospodovala vsemu takratnemu svetu. Rimski vladar je iskal milosti in ljubezni pri nji. Njeno razkošno in razuzdano iivljenje ter njena tragična smrt Cena.......................$1.45 KRKTOF DIMAČ. Spisal Jack London. (404 strani.) Eno najboljših del znanega ameriškega proletarske-ga pisatelja, ki je dodobra poznal življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljal. Njegova dela so prestavljena v vse kulturne jezike. Cena......................$1.00 lagonui začela prihajat; nti površje Angl ija, ki je dandanes prvi pomor.~ki narod na svetu, in šele v IX. stoletju j^ stopila dejansko na svetovnem morju v ospredje. Slava ameriškega hrodovja izvira šele izza po-morske bitke pri Manili, ki je hkrati dokončno pokopala pomorsko oblast Španije; še mlajša in komaj preizkušena je mornarica. Japonske. Po drogi strani pa imamo prMne in izrabite neponiorske narode, ki so prvovrstne r4le kopne zemlje, kar so na pri-mvr: Rusija, bivša Avstro-Ogrska. in Nemčija. Pi vi poskus Nemčije, da si zgradi bro-dovje izvira i-z leta 1848 ,ko je ff inkfurtsko narodno zborovanje sklenilo, da naj se -ustanovi nemško državno brodovje. Ha nihal Fi-olier, lastnik ladjedelnice, je prejel naročilo, naj zgraprTi prvo nemško vojno ladjo. Ta je naročilo zares izvršil,, a ko je spodletel poskus, dri bi ustanovili skupno nemško državo, je bilo konec tudi jnemškeira brodovja in ladio ! Hani hala Fi^cherja so v Wil-jhelm-hafenu pnrdali na javni dražbi. Sel o čez 50 let nato in sicer pri naredbi cesarja Viljema TI. se je Nemčija obrnila spet k morju, in admiral Tir-pitz je zgradil prve nemšfee •ok lopne kri žarke. Vendar NenWija ni postala Šo prava !pomor-ka siki. lOče francoskega brodovja je vf'liki V>olitik Colbert, minister Tjud-vika XIV. A po njegovi smT-ti je njegovo delo kmalu propadlo in je šele v prejšnjem stoletju vstalo. Pristne morske pokrajise so Bretonska, Oaskonja in Nonnandija. Se dandanašnji so častniki in pomorščaki franco-ke trgovske in vojne mornarice večjidel domačini iz teh pokrajin. »Spet in spet se uresničujejo besede, da se zgodovinski dogodki ponavljajo. Pisec zgodovine, ki hoče zbrati kroniko »vctfovnegsi morja in tozadevnih vladarjev, se ne bo treba brigati za mnoge narode. Zadosti bo. če bo opisal zgodovino Feničanov, Wikingov. Portugalcev, Holandcev in Spancev; slednjič še Angležev in njihovih sorodnih narodov, to je pol ducata narodov, ki že iz pradavnih zgodovinskih časov do teh dni obvladajo svetovna vojnega francoski 5.g;3sa STRAHOTE VOJNE času primerna knjiga Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri OovMde PnMfeMn« Company KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New Tori S T * - Zgodba ■0 LIB IA10DI"-Hew Tori? Selkunde med življenjem in smrtjo -sen yAKOPi"-yftiwB - MM _ Saturday, July 6, 1940 slovene '(yugoslav) dailt Skrivnostni tudeneIJ Roman: Spisal P. Keller. — Poslovenil L D. '"Ali je gospod Stare ree — ali je res?" "On je krivdo zanikal; drugih enajst je na žalost reklo: da. Sam imi je povedal to." I "'Naj mu Bog povrne." Sedaj šele sta povabila učitelja, naj sede. ** Prišel sem pravzaprav zaradi Karla. Ušel je iz gimnazije. Ali naj bo s tem tudi njegovega študuranja koaaec"! (Fant se Jii premaknil. Jokaje je pomolila mati pismo avojega moža čez airizo. s Učitelj ga je bral zelo ganjetn. "Da," je vzdihnil, 4'to je zelo hudo." (Xato je zavladal v sobi globok litolk, mrtvaški molk po odmrli sreči. Ura na steni je trudno nihala. Tisto uro, ko ie bil Čolnar obsojen, je obstala. To je bala povedala dekla. *"Naj stoji," je tedaj rekel Karel, "naj stoji tako doHgo, dokler oče ne bo opran. Kaže (naj »vedno ti^to uro, ko je bila izrečena sodba, da noben dan ne bomo pozabili na to." |0 polnoči pa je mati vstala in je uro navila. Karel se je bil priplaziti za njo, in skoraj bi se bila pripetila nesreča, ko ga je zagledala tako nenadoma. "4Zakaj delaš to, mati! Ali hočeš pozabiti?" "Nikoli ne bom pozabila. Toda ura mora iti. Toliko let sem bila vajena poslušati njeno tiktakanje dz sosednje sobe. Ce ne gre, an i je kakor da bi očetovo srce ne bilo več." 44 Naj torej gre," je rekel ein. In ura je začela biti polnoči-- Sedaj so sedeli tu vsi trije, ki jih je trla skrb in so poslušali, kako je štela ura njihove samotne minute. •"Gospa Čolnar," je začel učite>j tolažljivo. "to pismo ie izliv (velikega obupa na začetku hudega časa. Ven tiar pa ce bo ubogi mož pomiril. Pretrpel -bo, kakor je bil pretrpel vojno. Pravi, da je to njegov testament. Ne bomo verjeli, da bo res tako. Kar pa odreja v pismu, naj vama bo sveto. Grunta ne smete prodati. In Karel mora v gimnazijo nazaj." "Ne moreni — ne morem — kaj poreko sošolci — kako me bodo gledali — ne morem!" Fant j« položil glavo na rob mize. Močna njegova mla-deniška pa-tava je drgetata. . t"Ne morem — ne morem!" 44Saj ti tudi treba ni, Karel, hoditi v staro gimnazijo nazaj. Jaa imam edinega sina, ki je šolfc&i svetnik. Ta bo že ukrenil, da boš sprejet drugje, i In tam nobeden človek ničesar ne ve o naši nesreči." Te besede so fanta opogumile in rekel je, da bo voljo svojega očeta izpolnil, ostal v šoli in da bo priden. '"Seveda," je dejal učitelj, "bo stroškov malo več, kar pe tiče vožnje, in tudi >it?nosti bo več. Boš pač samo dvakrat v letu hodil domov, o božiču in o velikih počitnicah." »"Vdal Be bom v to," je rekel Karel.. 4 4 In jaz si bom vse pritrgala od ust, da 'bo tudi o »veliki noči lahko prišel donHov," je pristavila mati. "Vise to pa zaradi take dekline, kakršna je (bila Katrica," je zavpil fant, "in radi tega vraga, radi Medena." Karel, o mrtvih ne smemo govoriti nič slabega. Katri-čina maii pa ima že itak težko življenje, revica je. oba otroka je izgubila. Katrica mrtva, sin na tujem!" " Ali se nič ne ve zanj T" je vprašala Colnarica. "V Braziliji je, skriva se v pragozdu. Nihče bi ga ne našel, kajti nadef si je drugo ime. \ In kje naj takale uboga »ena tudi i*ce sred?tev, da bi poiskala sina? Pred trendi dnevi je prejela pisno iz Rio de Janeiro. Bilo pa je takoj zapisano v njem, naj ga ne iščejo v Rio; pi-nio da je le ob priložnosti posle] tja. V pismu je bilo nekaj denarja,.pisal pa m drugega nič, kakor da še i tudi rad od tu; jaz bi se tudi rad «knf v pragozdu." 4'Karel," je zavrnila mati, "? tistega časa so se tanki v mnogočem spremenili. Pred vsem morejo razvijati brzino, o kakršnih pred četrt stoletja generali še sanjali niso. Med ten* ko so v svetovni vojni voaili kvečjemu z 'brzino 7 km na uro, dosegajo danes povprečno 70 kin. Dobili so tudi močnejše oklope, da so odpor-nejši proti obrambnemu o-rožjn. {Razlikujemo tri vrste bojnih vozov: lahke, srenliijo in težke, l^uliki so najgibčnejši, imajo pa najtanjši oklop. Srednje težki tanki so bolje zavarovani proti izstrelkom, zato so že počasnejši, a težki tanki, ki imajo do 8 cm del>ele oklepe, so mijpoča-snejšL Poleg posebnih topov zoper tanke so izumili tudi tanke, ki jim je glavna naloovesti in bo vsakemu v veliko razvedrilo ln zabavo. cena $ 1.— samostanski lovec Spisal L. tianghofrr. Uanghoferjn prištevajo med najiM>ljše sodobne pisatelje. — Samostanski lovee je naj-ln»lj mojstersko njegovo delo. cena $1.50 jernac zmagovac Spisal sloviti poljski pisatelj HENRIK SIENKIEWICZ Kakor vsi njegovi romani, je tudi ta zelo zanimiv. cena $ 1.— jutranja zvezda Iz angleščine prevedel P. M. ČERNIGOJ Roman se vrši v Egiptu in pisatelj prav zanimivo predstavlja zmaKi»slavje prave ljuliezni nad velikimi ovirami in nevarn«»stml. sodnikovi Spisal JOSIP STRITAR Starosta naših pisateljev in pravzaprav oče pravilne slovenščine v t«*m svojtu romanu živo in zanimivo jtopisnje življenje na deželi. cena $1.75 srečanje z nepoznanim Spisal MIRKO JAVORNIK Pisatelj v knjigi pove Isto, kot jmve naslov: srečal se je z ljudmi, med katerimi so nekateri že mrtvi, drugi še živi. Njihova usoda je bila zanimiva, pri nekaterih tudi tragična. Pred vsem pa i »opisuje resnično življenje jMisaineznih. cena $ 1.— v zarje vidove Spisal OTON ZUPANČIČ Najboljši in še živeči slovenski iiesnik podaja s to zbirko zo|iet nekaj umotvorov. Pesmi so |Hjsvečene njegovi ženi Ani. cena cena $1 kraj umira Spisal JOŽKO JURAČ Mladi koroški Slovenec zelo jasno ln zanimivo iiopisuje življe-aj« kmatov ln rudarjev. cena $1.- kakor hrasti v viharju Spisal Strmchvritz. Zelo zanimiva povest iz domačega življenja. cena 75c moje življenje Spisal IVAN CANKAR Najboljši slovenski pripovednik in pisatelj je Cankar, ki ▼ tej knjigi pri|>oveduje marsikaj zanimivega Iz svojega življenja. cena 75c. na polju slave Spisal HENRIK SIENKIEWICZ Pisatelj popisuje sijajno zmago poljskega kralja Jana Sobieske-ga nad Turki pri Hotinu ln a tem osvobojeuje Poljske. S to zmago je bila končana turška sila. pod katero so toliko trpeli tudi slovenski kraji. cena $ 1.— otroci solnca Spisal IVAN PREGELJ Poanani slovenski pisatelj popisuje čudovit svet med iarkostjo južnega solnca in senco hladne severne noči. cena $1.— v libijski PUŠČAVI Spisal A. Conan Doyle. Z**lo zanimiv roman, čegar dejanje se dogitja v Kgiptu, v deželi bajnega Nila. cena 50c zadnji val Spisal IVO ŠORLI Poznani slovenski pisatelj iKim v tej knjigi podaja zelo zanimive podatke o svojih doživljajih v Rogaški Slatini. cena $ 1. znanci Spisal RADO MURNIK Poznani humorist v tej knjigi kaže razne značaje ter knjigo sam označuje kot ** Po vesti iu orisi." cena $1.25 zima med gozdovi Spisal Pavel Keller. V tem romanu Keller v svetlih barvali riše dogodke na kmetih in |Kwebno v gozdovih. cena $1.25 žito poganja Spisal Rene Razin. Francoski roman zelo na" jiete vsebine. cena 75c zadnji mohikanec Spisal J. F. Cooper. Dejanje se vrfil v letu 1757, so še Indijanci kraljevali v lepi Mohavrk dolini v kraju, ki obsega sedanji državi New York in Ver- jnont. cena $ 1.— Naročite pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA0 216 W. ISth Street, New York, N. y. Poštnino plačamo mi. Rojakom priporočamo, (k naročijo te knjige že sedaj, ker zaloga je orne jena in zaradi evroptloh je težko dobiti y tem času dokladelu