ortUDNiSTvu AAM.rK je v Ljuoijam, rTaneiBJranmm «n«i at. o (tiskarna J. nadstr.). Uradne ure za stranke eo od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in Praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : sprejemajo. : '• NAROČNINA: celoletna po posli ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21'60, polletna K 10-80, četrtletna " 5'40, mesečna K 1 '80; za Nemčijo celoletno K 26‘40; za : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36•—. : : Posamezne številke po 8 vin. Štev. 347. Z.AKJA Izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov .* .* .' ob pol 11. dopoldne. *. •. * UPRAVNIŠTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II., ia oraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inscrati: enostopna potitvrslica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — Inserato sprejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejernaja ■..... 1 Reklamacijo lista so poštnine proste. ■■ V Ljubljani, v petek dne 2. avgusta 1912. Leto II. Vabilo na naročbo. Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in stane naročnina Za avstro-ogrske kraje: poletna..................................K 21 60 Polletna....................................1080 fetrtletna . ...............................540 “Všečna......................................180 Za Nemčijo: Poletna......................................K 26 40 Polletna..................................... „ 13-20 tetrtletna..................................... 6 60 Mesečna ............................... 2-20 . Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kron •n sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Na-točniao je pošiljati naprej. . Posamezna številka 8 vin. v administraciji ti tobakarnah: Naročnina se pošilja pod naslovom : Uprav n * s t v o »Zarje* v Ljubljani. Umiranje turške zbornice. Zaupanje, ki ga je mladoturška večina izrekla Muktarjevi vladi, je zavlekla razpust Parlamenta, preprečiti pa ga ne more. Novi ka-uet ne more vladati s to zbornico, če se noče m pokopati. In ker niso hoteli mladoturki ogovoriti v enakem tonu, v kakršnem jih je plovila vlada, išče zdaj ministrstvo nov kon-t'ikt. Parlamentu predlaga zakon z očitnim in ^znanim namenom, da izzove spor. V tem ostopanju tiči nova krvava ironija; zakon, ki *a zahteva vlada od parlamenta, so mladoturki ed pol leta sami zahtevali in ker niso dosegli s»?lega namena, se je takrat zbornica razpusta. Potem so sledile nove volitve, ki so pri-ye|te mladoturkom na znani način sedanjo Zakon, ki so ga mladoturki po zimi vsiljeni. je imel namen povečati sultanovo oblast račun parlamenta. Mladoturkom se je na-,!»krat zazdelo preveč svobodomiselno, kar so 0,li sami vpeljali. sli« ^siaAul,ki' m6 3e. bi,a v najhujši sili razgla-U,a ,P°d. Abdul Hamidom, ki se pa nikoli ni delfsko izvrševala, je določala sledeče: ^»Ako vztrajajo ministri na kakšni zakon- Predlogi, o kateri je med njimi .in med po- s ki .i **•« Čin?ci «asProtno mnenje, pa jo poslanci z ve-Dn& i asov in z natančn° utemeljitvijo brez-"KOjno in ponosno odklonijo, tedaj je izključ-Sultanova pravica, da izmenja ministre, ali da razpusti zbornico. Ta se mora potem v zakonitem potu nanovo voliti.« .. _ Ta določba ni bila všeč mladoturkom v ‘stih časih, ko so bili še revolucionarni. Izkuš-,a pod Abdul Hamidom jih je izučila, da je stava tem boljša in zanesljivejša, čim manj robnih pravic se prepušča sultanu in čim 'J se utrdi moč parlamenta. V tem spoznanj* so izza Abdul Hamidovega padca izpreme-{Jj *° določbo v liberalnem duhu. Da bi čim-zavarovali parlament in ustavo proti re-^'onarnim naktinam, so sprejeli v konstitu- ciio Predpis, da mora v slučaju konflikta med Vlad ‘ 2a in parlamentom odstopiti vlada, bele če Se eHe nova vlada na enak odpor v zbornici, ta lahko razpusti, ako privoli v to senat. S tem se jc sultanova oblast res močno omejila, parlament se je načeloma postavil nad vlado, in ustava je dobila demokratično oporo. Ko se je začetkom tega leta poostrila opozicija proti mladotuikom, so ti naenkrat zaželeli razpust zbornice. Tedaj so hoteli, da naj se odpravi iz ustave ta določba, ki so jo bili sami spravili vanjo in naj se prizna sultanu absolutna pravica, da sme razpustiti parlament, kadar hoče. Opozicija se je temu upirala na vso moč. Njen glavni argument je bil ta, da se hoče vlada iznebiti parlamenta, zato da bi lahko sklenila mir z Italijo brez ustavne kontrole. Tega upora niso mogli mladoturki premagati. Sajdova vlada jc nato v zmislu ustave podala demisijo. Ali sultan jo je zopet imenoval, in ko je zbornica zopet odklonila zahtevano izpre-membo. je bila razpuščena. Potem so prišle nove volitve in z njimi velikanska mladoturška večina. V novi zbornici se ni ponovil predlog o iz-premetnbi ustave. Mladoturki so se čutili zdaj dovolj močne, pa jih ni več skrbela sultanova oblast.i Cemu bi mu dajali pravico, da jih razpušča, ko imajo zbornico popolnoma v svojih rokah? Ali zdaj prihaja z njihovo januarsko zahtevo Muktarjeva vlada. Izprememba paragrafa 7., ki jo predlaga, priznava sultanu neomejeno pravico razpusta. Za mladoturke je to očitno velika zagata. Ako odklonijo zahtevo, ima vlada konflikt, ki ga išče in z njim povod, da razpusti parlament, kakor ga je po zimi razpustil Sajdov kabinet. Mladoturki pa ne marajo tega, ker bi za vse na svetu radi ostali večina. Toda če sprejmejo zakon po zahtevi vlade, so tej priznali pravico razpusta, in vlada jo bo gotovo izrabila. Muktar paša se je doslej še obotavljal, morda zato, ker do zadnjega časa sultan ni bil naklonjen razpustu, morda pa tudi zato. ker je hotel spraviti vlado v čim lepšo, zbornico pa v čim slabšo luč. Toda dolgo se ne bi mogel obotavljati, ker so glasovi po deželi, zlasti v Albaniji, ki zahtevajo razpust, od ure do ute močnejši in bolj grozeči. Zadnje vesti iz Albanije so že zelo preteče in v vsakem oziru sumljive. Neprenehoma se ponavlja klic, da mora biti parlament v 48 urah razpuščen, in zahtevo podpirajo velike oborožene čete* ki so zavzele Mitrovico, ki preplavljajo Kosovo polje in ki se vale proti Skoplju. Med glasove, ki silijo na razpust zbornice, se pa vmešavajo še drugi klici. Arnavti kriče Abdul Harnidovo ime in zahtevajo njegovo osvoboditev. Vstaja ima gospodarske posledice; ogromne množice pod orožjem, v taboriščih, nihče ne dela, med množicami se širi — lakota. Albansko ljudstvo je silno zaostalo. Kdo razume v tej nezavedni, zanemarjeni masi, odkod prihaja pomanjkanje? Razun starokopitnega poljedelstva v deloma nerodovitni deželi ni v Albaniji takorekoč nobenih virov zaslužka, če pa se opusti vsled upora še to delo, je lakota neizogibna. Nekaj časa so si vstaške čete pomagale s plenom, kamor so prišle, so jim morali prebivalci dajati, kar so imeli. Ali to je bilo kmalu izčrpano, ker to ljudstvo niti zase nima dovolj in ker je bilo treba dajati tudi vojaštvu. Zdaj strada vse — tisti, ki so dajali in tisti, ki so jemali. Iz lakote teh nezavednih množic se lahko porodi vsaka blaznost. Ta ali oni. ki je bil pod Abdul Hamidom špion, pa je potem izgubil lepe dohodke za svoj nelepi posel, vrže med obupano ljudstvo besedo, da se mu je pod prejšnjim sultanom bolie godilo in da je novi red kriv njegive bede, pa ponovi tisoč grl klic: Abdul Hamid! Abdul Hamid! In lakota žene te množice tja, kamor jih vodijo njinovi prvaki, li imajo svoje poiiSčne namene, o katerih se niti ne ve natančno, kakšni da so; lačni Arnavti pa upajo, da dobe v Prištini kruha iti marširajo proti Prištini; potem upajo, da se bodo v Mitroviči najedli, pa korakajo proti Mitroviči; zdaj označujejo voditelji Skoplje za c‘lj in vstaši gredo za njimi, zakaj v Skoplju mora biti še mesa in koruze. Da bi odgovorni faktorji na katerikoli strani mislili na povratek Abdul Hamida. sicer ni verjetno, dasi se delajo pristašem odstavljenega sultana z najmerodajnejših mest jako sumljivi pokloni. Cela vrsta bivših Abdul Ha-midovih dostojanstvenikov, ki so bili obsojeni zaradi velikanskih sleparij in drugih zločinov, je pomiloščena; in to se v sedanjem kritičnem času gotovo ni zgodilo iz same blagodušnosti. Situacija je s tem še bolj zapletena. Mladoturki pa umirajo. In s svojim klavrnim upiranjem krepčajo opozicijo vlade, o kateri je še vedno dvomljivo, kaj da pravzaprav hoče. Zbornica bo razpuščena — tako ali tako. Z zavlačevanjem si niso mladoturki nič koristili; s tem da niso sami izzvali nezogibnega razpusta, so pa razodeli svojo slabost, ki jim bo. pri volitvah in potem dalje le škodovala. Njihova doba je pri kraju. Zdaj je le še vprašanje, kakšno je tisto, kar prihaja za njimi, in kdo bo na Turškem varoval ostanke svobode zoper reakcijo._________________________________ Pot do bogastva. Pogosto beremo v listih o blagajniških slih, ki pobegnejo z velikimi svotami, o nadzorstvenih organih, ki poneverijo, o bančnih ravnateljih, ki sleparijo, ter o zasebnikih, ki se ustrele. In če vprašamo po vzroku, tedaj se glasi odgovor,ki naj pojasni vse: dotičnik je bil špekuliral! Toda zakaj so špekulirali? Ali so bili enostavno obžalovanja vredne žrtve igre na denar? Toda špekulacija je vendar nekaj več kakor igra na denar, v teku najnovejšega ekonomskega razvoja je vedno bolj edina pot do bogastva. Hrepenenje po bogastvu je živelo v človeku, odkar je zavladala blagovna produkcija, v 'kateri se vse dobi za denar. Toda kako? V starih pobožnih bajkah se pripoveduje velikim in malim otrokom, da sta marljivost in varčnost vir bogastva. Pridni delavec, ki preprosto živi in neumorno gara, postane bogat mož — Car-negie in stari Krupp sta blesteča primera —, medtem ko mora bogati dedič prijeti za bera-sko palico v kazen, ker je zapravil svoje premoženje. Kot moralni nauk ta bajka ni bila slaba. Kaj naj delavca bolj vzbuja k marljivosti kakor gotovost sijajne bodočnosti. Kaj naj bi jih bolj ščitilo pred zavistjo in nezadvoljno-stjo kakor zavest, da bo bogatin, ki se zdaj vozi v avtomobilu in je ostrige, na koncu svojega življenja prijel za beraško palico! Kako škoda, da se lepa podoba tako malo vjema z resničnostjo, ki nam kaže, da ostanejo najmarljivejši delavci revni in da bogatim parasitom doteka denar v neusahljivih veletokih! Zatorej proč s temi starimi pravljicami, katerim verjame dandanes samo še malo število starih ženic! Vsakdo ve, da je pod kapitalističnim gospodstvom izkoriščanje edina pot do bogastva. Ne iz lastnega, temveč iz tujega dela tečejo bogatinom bogati dohodki. Delovna moč velike proletarske množice, ki ustvari mnogo več vrednosti, kakor jo sama porabi za preživljenje samega sebe, je neusahljivi vir bogastva za kapitaliste. Iz ogromnih množiti nad-vrednosti, izsiljenih iz delavskega razreda, izviratjo vsa bogastva sveta, ki jih uživajo kapitalisti. Toda v svetu srečnega izkoriščevalstva zato še ne sije samo solnce. Pustimo na strani miljonarje, ki so na čelu velikih podjetij in pred katerimi se denar kar gromadi. Vprašanje za navadne ljudi v buržvaziji se glasi: katera pot do bogastva je meni odprta? In potem tudi ne zadostuje nekoliko izkoriščanja. Če se ustanovi z majhnim kapitalom trgovina, vedno preti nevarnost od strani konkurence; brez trgovskega duha in sreče ne gre, v neprestani skrbi in negotovosti si je treba zaslužiti nadvrednot. Seveda se lahko od tega osvobodiš s tem, da nakupiš akcij ali državnih papirjev. Toda ali je to bogastvo? Sicer živiš brez dela in udobno kadiš svojo pipo, toda bogastvo to ni. Nadvred-nost teče v skromnem potočku in zadostuje ravno za solidno malomeščansko življenje, kakor ga živi uradnik s 10.000 mark dohodkov. Naokolo pa vabijo čari bogastva; drugi se zabavajo z razkošnimi pojedinami, imajo krasne ekvipaže, potujejo v letovišča in kopališča. Ni čudno, da vedno zopet stopa do ljudi pereče vprašanje: kako si pridobim bogastvo? Prazne sanje iz malokapitalistične dobe so, da se lahko obogati tudi z direktnim izkoriščanjem delavcev. Glavno vprašanje ni rešeno z izkoriščanjem; glavno vprašanje je, kako si priskrbim kar največji del nadvrednosti sveta? Vse mišljenje, vsi trudi in vse skrbi kapitalističnega razreda se sučejo okolo obrambe nadvrednosti. Kar da izkoriščanje lastnih delavcev, je dobra meščanska eksistenca, toda ni še bogastvo, razen če je delavcev na tisoče.. Da obogatiš, moraš pleniti žepe sokapitalistov. Ne izkoriščanje delavcev, ampak izkoriščanje izkoriščevalcev je dandanes pot do bogastva. Podlago za to daje razvoj fiktivnega kapitala, ki se gradi na nadvrednosti kot njega kapitalizirani obliki. Tovarna, ki je veljala 100 tisoč kron, in daje lOodstotne dividende, ima 200.000 kron vrednosti, ker bi ta kapital dajal enak znesek v obrestih. Ta vrednost kapitala je najpreje samo izraz za znesek, ki ga donaša, če posestnik proda akcijsko maso za 200.000 kron in naloži denar na obresti, se ni na njegovih dohodkih nič spremenilo. Toda ustanovitelj ali banka, ki je utaknila v podjetje 100.000 K in jih prodala za dvojno svoto, ne računa s tem, da dobi za sedaj tisti znesek kakor preje, če se kapital obrestuje: zakaj ne obrestuje navadno, ainpak se porabi za nove operacije. Ne gre za nadvrednost, ampak za kapital; kapital je denar; in tudi fiktivni kapital se mora plačati v trdem zlatu, kakor hitro postane predmet borznih špekulacij. Banka je pridobila s prodajo 100 tisoč kron; za toliko je obagatela z eno operacijo. Odkod pride denar? Iz žepov mnogih manj- Rim. EMile ZOLA j T • fni- ,nair»zkošnejša dvorana vsled sijaja lini-bo,?.‘ ttova\drntko„wrv^i dvo' Sh,Se STWer S!™ niii nri mo i m modrem stopnjeva- ti iska S x0 večje in vse večie krasote ncS^ii?Je il^čnej.e in močneje. Toda ob tej ni hii ni. . videti nobenega živega bitja, . ono opaziti nobenega gibljaja, ni bilo čuti no- Se l Sa K-asu — ničesar ni bik), sama tišina, ki bar" Spuš^a,a °d temnega stropa nizdol na rdeči ^ 2unasti prestol, nič kakor zakajena svetilka, SDPA gore^a na vogalu stebriščne mize v prazni, CCl dvorani. je Gospod Squadra, ki se še ni obrnil, temuč Drprf111 počasi dalje korakal, je trenotek postal %ilVrati tainega Predsobja, kakor bi hotel dati sVeA°xValcu časa’ da zbere misli, preden stopi v ■ amo taini komorniki so imeli pravico Čaka?.1 tam in sam0 kardinali so smeli tukaj da jih pokliče papež- Lahak nervozen Je naznanial Pierru, ko se je gospod V st v .odločil in ga odvedel noter, da stopa ke,v raŠm drugi svet, na drugo stran tega niz-Ka a človeškega sveta. Po dnevi straži nobel-in h lst ta vrata; ob tej uri pa so bila prosta jo [yorana je bila prazna kakor vse druge. Če Dlei, kotel duh obljuditi, je moral zarotiti vse Wi?n,te in mogočne osebe, ki so jo ob časih dzu Jevale v slavnostnih oblekah. Bila je bolj Ha PotJobmi hodniku; dvoje oken je gledalo ^dt-Vl okrai na F*rati del Castello, edino okno i K Ugem koncu, poleg malih vrat v prestolno 0ietl ano Pa je kazalo na trg sv. Petra. Tukaj, lainikeiL11 vrat' ’n tem °knom je navadno sedel je 'c a*ereka zdaj ni bilo ondi. In venomer J6aki£azala enaka pozlačena stebrična miza z e,ika razpe*°m med enakim parom svetilk. Vložka U.ra. v °mari iz obenovine z bakrenimi atro,*« k, težko bila. Edina posebnost pod 2 zlatimi rozetami je bila tapeta iz rde- čega damasta, posuta z rumenimi ščiti. Dvoje ključev in tiara se je menjavalo z levom, ki polaga šapo na svetovno oblo. Ali gospod Squadra je opazil, da je prinesel Pierre klobuk, ki bi ga bil moral pustiti v Sala dei Bussolanti, proti etiketi s seboj. Samo kardinali imajo pravico obdržati baret. Z diskretno kretnjo mu je vzel klobuk in ga sam položil na mizo, češ da mora vsaj tukaj ostati. Potem je brez besede z enostavnim poklonom dal razumeti, da gre Njega svetosti prijaviti obiskovalca in da naj Pierre trenotek sam počaka v tej sobi. Ko je Pierre ostal sam, se je globoko oddahnil. Bilo mu je kakor da se mora zadušiti, srce mu je utripalo, da je hotelo počiti. Ali vendar mu je razum ostal bister; prav dobro je bil ocenil (e slavne, te krasne papeževe prostore v poltemi. S svojimi z vezeninami okrašenimi, s svilo pokritimi stenami in slikanimi frizi, s stropi, po katerih so se razvijale freske, je bila to neskončnost razkošnih salonov. Ali pohištva ni bilo tukaj druzega kakor stebrične mize, stoliči, prestoli in svetilke, ure, razpela. In celo prestoli so bili sama darila, znešena ob velikih jubilejih z vseh štirih strani sveta. Niti najmanjše udobnosti ni bilo; vse je bilo bahavo, okorno, hladno in nekomodno. Bila je stara Italija s svojo večno galo in s svojim pomanjkanjem zaupnega, toplega življenja. Po čudo-krasnem marmornem tlaku, na katerem bi noge otrpnile, so moralr razgrniti nekoliko preprog, in pred kratkim so postavili še naprave za kurjavo, kjer se pa niso upali kuriti, iz strahu, da bi se papež ne prehladil. Najbolj pa je čutil Pierre, ko je stal in čakal, izredno tišino, ki mu je silila noter v kosti. Take globoke tišine ni bil še nikjer opazil; bilo je, kakor da se je ves okrog njega razpeti temni nič ogromnega spečega Vatikana dvignil gor v to nadstropje, v te nepregledne, krasne, izumrle sobe, kjer je gorelo nekoliko malih, nepremičnih lučic v svetilkah. Ura iz ebenovine je bila devet. Začudil se je. Kaj, da je minilo šele deset minut, odkar je stopil skozi bronova vrata? Mislil je, da je bil že cele dni na poti. Hotel je zdaj premagati nervozni pritisk, ki ga je davil; zakaj nikdar se ni mogel zanašati nase, vedno se je bal, da se mu pogrezne mir in razsodnost v navalu solz. Korakal je gorindol, šel mimo ure, pogledal razpelo na mizici in ogledaval kroglo svetilke, na kateri so bili mastni prsti kakšnega sluge zapustili otiske. Svetila je tako rumenkasto in slabotno, da bi jo bil najrajši privil navzgor, pa se ni upal. Potem je postal, pritiskajoč čelo na šipo, pri oknu, ki je gledalo na Petrov trg. Za minuto ga je pograbilo. Skozi špranje slabo zaprtih žaluzij je videl ves ogromni Rim, ki se je razprostiral pred njim — Rim, kakor ga je bil videl iz Raffaelove galerije, kakor si ga je bil mislil tisti dan. ko se mu je v mali restavraciji na trgu zazdelo, da vidi Leva XIII. samega pri oknu njegove sobe. Le da je bil to sedaj nočni, od teme še bolj razširjeni Rim, brezmejen kakor zvezdno nebo. Na tem brezkrajrtem morju s črnim valovjem je bilo le velike, s svetlo belino električne razsvetljave v Rimske ceste izpremenjene ulice zanesljivo razločiti: Corso Vittorio Emanuele, potem Via Nazionale, Corso, ki jo je križal v pravem kotu in ga je samega enako prerezala Via del Tritone, s katero se je nadaljevala Via S. Nicolo del Tolentino, ki je bila zopet zvezana s Piazza dele Therme in s kolodvorom. Na drugi strani korza Viktorja Emanuela in ulice Nazionale, proti staremu Rimu, se je svetilo še nekoliko trgov, nekoliko cestnih vogalov, ali tema je že preplavljala vse. Vse drugo je bilo le še zmes malih rumenkastih luči, malih koscev napol ugaslega, na zemljo pomedenega neba. Nekatere svetle, skrivnostne in plemenite skupine zvezd so se še zaman upirale in si izkušale ohraniti samosvojnost. Razblinile so se, pomešale z zmedenim kaosom prahu stare zvezde, ki se je tukaj takorekoč razpočila in je zapustila od svojega sijaja le še nekakšen bleščeči pesek. Kakšna temna, le nekako s svetlobo posuta ne- skončnost, kakšna ogromna, temna, neznana masa je bila to, v kateri se je navidezno potopilo sedemindvajset stoletij večnega mesta, njegove razvaline, njegovi spomeniki, njegovo ljudstvo, njegova zgodovina, tako da ni bilo več mogoče reči, kje je začetek in kje konec! Morda se razpenja do brezmejnega roba temine, ki obsega vso noč, morda je tako skrčena, tako izgubljena, da posije solnce, kadar se vrne, le Še na kupček pepela! Ali celo v očigled tega morja senc, polnega svetega miru, se je od sekunde do sekunde stopnjeval Pierrov nervozni strah, dasi se je na vso moč trudil, hoteč ga premagati. Odstopil je od okna in ves se je stresel, ko je zaslišal lahek šum korakov. Mislil je, da prihajajo ponj. Šum je prihajal iz sosednje, male prestolne dvorane: Zdaj je opazil, da so ostala vrata napol odprta. Ker ni ničesar več slišal, se je ohrabril, stopil v svoji mrzlični nepotrpežljivosti naprej in iztegnil vrat, da bi kaj videl. Tudi tukaj je imela precej velika dvorana stene pokrite z rdečim damastom; pozlačen naslanjač z rdečim bar-žunom je stal pod nebom iz enakega baržuna, tudi tukaj je opazil neizogibno stebrično mizo, visoko slonokoščeno razpelo, uro, dvoje svetilk, lestence, dve veliki vazi na podstavkih, dve nižji, okrašeni s podobo Svetega očeta, iz se-vrske tovarne; vendar je bilo tukaj opaziti nekoliko več udobnosti. Smirnska preproga je pokrivala ves tlak iz marmornih plošč, ob stenah je stalo nekoliko naslanjačev, navidezen, s tkanino zagrnjen kamin je bilo kakor pandan steb-rični mizi. Papež, čigar soba se je odpirala v to dvorano, je tukaj navadno sprejemal osebe, katere je hotel počastiti. Pierre je še močneje vztrepetal, ko je pomislil, da ima prekoračiti le še ta prostor, da je tam, za onimi enostavnimi lesenimi vrati že Lev XIII. Zakaj puščajo, da čaka? Ima li biti sprejet v tej dvorani, da se izključi prevelika intimnost? Pripovedovali so mu bili o skrivnostnih obiskih, o neznancih, ki so se na enak način molče vpeljavah ob tej uri. lih in vetjih kapitalistov, ki kupujejo akcije. V njih posesti se je nabrala nadvrednost; tu je postalo kapital in zdaj se kakor z veliko metlo pomede v žepe ustanoviteljev, Špekulantov. Ogromno bogastvo današnjih miljonarjev Je deloma plod industrijskih monopolov, ki nagrabijo ogromne profite iz plenjenja mas. Toda veiik del je plod borznih manipulacij, ki so prinesle kapitale malih bogatinov v roke velikih bogatinov. Ustanoviteljstvo je v gotovem zmislu še najgotovejša metoda za polastitev tujega kapitala. Kurz — cena — akcij kot izraz vrednosti kapitala raste in pada z resničnim ali pričakovani dobičkom. Ce se dividende podvoje, resnično ali domnevno, tedaj tudi vrednost kapitala poskoči za dvakrat. f’ bogatenje špekulira lastnik; da so mu .ijegovi papirji to leto 10.000 kron namesto 5000, kakor v prejšnjem letu, je popolnoma postranska stvar na-flram dejstvu, da so vredni sedaj 200.000 kron namesto 100.000 in da je imel 100.000 kron dobička naenkrat, ko jih je prodal. To je dobiček potom špekulacije, ki obogati enega kapitalna na stroške drugega. Metoda tega dobička je kupovanje, če so kurzi nizki in če se pričakuje, da poskočijo. Kadar pa so kurzi visoki in jc pričakovanje, da padejo, tedaj je na vrsti prodajanje. To je edina pot do bogastva, ki je Odprta navadnemu smrtniku iz posedujočega razreda, kockanje z borznimi vrednostmi. Seveda je to igra, ki prinaša gotov dobiček le bančnim kraljem in borznim levom, ker sami i’ imenoma povzročajo padanje in rast kurzov. To je današnji svet. Spodaj pa mora trpeti ogromna ljudska množica. Vso življenjsko silo ji izpijo, samo da ustvarijo nadvrednosti in vedno ve« zlata — da se potem zgoraj na njenem hrbtu pehajo posedujoči za bogastvo, ki so ga ftstvarili miljoni delovskih rok._______________ Ljubljana in Kranjsko. — Neodgovorjena vprašanja. Liberalci so si Obrambo moščanskega Škandala prikrožili Zelo komodno; namesto da bi odgovarjali na očitke, ki smo jih objavili in ki so se rodili med spodobnimi liberalnimi krogi samimi, kratko-malo prepisujejo naša očitke in prenarejajo v njih imena, da nima vse vkup ne glave ne repa. Namesto preciznih in jasnih odgovorov na težke in z dokazi opremljene obdolžitve/ podajajo javnosti nezmiselne čenče. To početje seveda niti najmanj ne omaja, narobe, še celo podkrepuje naše očitanje, da so liberalci pod tujo krščansko-kierlkalno zastavo vodili v Mostah boj zoper socialno demkracijo, da so delavske volilee kar trumoma oropali volilne pravice in da so j pooblastili kar na debelo aranžirali volilno goljufijo. Kakor neuspešna je liberalna obramba, prav tako komodno je to Mezmiselno prepisovanje naših obdolžitev. Po ,*sem tem smo pa tudi uverjeni, da nesramni krščanski pamflet, s katerim so krošnjarili ob .Volitvah, ni originalno delo liberalcev, temveč jda so si celo to lumparijo izposadili od klerikalcev, ki so doslej imeli na Slovenskem izključni patent za obrambo »svete vere in drugih svetinj našega ljudstva« zoper brezverske socialne demokrate. Klerikalni patent je šel v franže, liberalci so si ga prilastili in sedaj lehko konkurirajo v »sveti vojni«. Če ni klerikalna jeza na liberalce le strah pred novo krščansko konkurenco? — 2 maslom na glavi! Liberalno glasilo še “redno trdovratno molči o nečuveni zaplembi vodilne pravice železničarjev od strani gg. liberalnih železniških uradnikov; še vedno molči o kočljivih bianco-podpisih, ki so še nerazjasnjeno poglavje iz moščanskih volitev in o katerih javnost z vso pravico pričakuje natančnih podatkov. Ali mislijo liberalci, da se bodo s svojo čudno redkobesednostjo izmuzali iz afere, iki smrdi po najhujši volilni potvari? — Iz Zelene jame. Dopisnik krščansko-li-beralno narodno socialnega lista sanja o belem jtinevu, da je prišla »Zarja« v Mostah ob veljavo. Nimamo navade, da bi tratili čas in prostor s takimi pustimi fantazijami pasjednevnih »nožgan, pripominjamo le toliko, da je liberalna klika v Mostah s svojo infamno taktiko in s svojim nesramnim protidelavskim nastopom izgubila še ti.sto trohico ugleda, ki ga je imela. Dopisnik se zaletava v sodr. Kokalja in mu Očita, da je agitiral za — klerikalce. Da je to brezobrazna laž in grdo obrekovanje, nam ni potreba še posebej povdarjati; omenimo le, da se je sodr. Kokalj vrnil iz službe šele ob enajstih, tda označimo nesnažno manevriranje kompromitirane klike, ki ji ni nobeno sredstvo preuma-zano, da bi se izrezala iz blata, v katero je po lastni krivdi tako globoko zagazila. Kdor pozna sodruga Kokalja, ve, da ima mož pač drugačne 3n solidnejše misli kakor liberalni pustolovci krščanskega kalibra. Pozivamo liberalce, da povedo, kako sirovo je zmerjal liberalni kandi-idat Trškan naše volilee! — »Objektum fopabile« so naši liberalci; Jiaivni kakor otroci, ji lehko potegne vsak, kdor le utegne. In utegne pa vsak! MoŠčanski liberalci, ki naravnost zapeljujejo človeka, da jih Vleče, so prišli k nekemu našemu sodrugu, M Se znan Šaljivec in ki ni hotel zamuditi izzivajoče priložnosti, da se na račun naivnih liberalcev pozabava. Vprašali so ga, zakaj socialisti niso sklenili kompromisa z liberalno stranko. Jnterpelirani sodrug napravi resno obličje, zadiha si brki in odgovori interpelantom, da so prišli in preklinjali »klerikalce, ki so se pri rdeč-kompromis s klerikalci že nepreklicno sklenjen, podpisan in zapečaten. Liberalci, ki jih je resno obličje in vihanje brk oči vidno presunilo, so bili vsi poparjeni: kleli so, da so prekasno prišli in preklinjali »klerikalce, ki o se pri rdeč-itarjih pravočasno ooglasili«. Sodrug se je zadovoljno muzal, da je liberalne modrijane tako iavrstno potegnil; potegnjeni liberalci pa niti iz porogljivega nasmeha niso še posneli, da so grdo nasedli zlobnemu navihancu, sicer ne bi brli komične štorije z resnim obličjem pravili vsakomur, kdor Jih je hotel poslušati m se jim — smejati. — Veliki žabji lov v Vodmatu se vrši ob priliki vrtne veselice pevske podružnice »Vzajemnosti«, 4. avgusta ob 4. popoldne v Vod-matu na vrtu gostilne pri Babniku, vogal Bohoričeve in Zalokarjeve ulice. Sicer porečete, cenjeni bralci, da v Vodmatu še niste videli bajerja, kjer bi bile žabe, vendar moramo povedati vsem tem nevernikom, da so gospe žabe na ljubljanskem »morastu« na svojem zadnjem sestanku sklenile, da se vsled osušenja ljubljanskega barja s svojimi družinami preselijo v Vodmat v »bajar«, katerega lega pa je poznana dozdaj ie prirediteljem omenjene veselice. Na veselici pa bo vsak obiskovalec zvedel kaj in kako; lahko se bo udeležil »žabjega lova«, ter se potem tudi najedel žab, seveda — če jih kaj ujame. — Na veselici pa je preskrbljeno tudi za razne druge zabave; petje, godba, pa tudi ples bo razveselil mlado in staro; čeravno še ni plesna sezona, se posebno poskočni pari tudi v poletju radi zavrte. Zato upamo, da se bo gotovo vsakdo potrudil v nedeljo 4. avgusta popoldne v Vodmat. — Škufja Luka. Pr’ nes bu pa v nidila tiden, to je ta liga augusta misca, al’ kak’ se mu ži prav, ena strašansk vilk.M veselica. Nar’dil’ ja b’ja pa mende sami diluci: ajzenponarji, pa še en’ drug’ društu — čak no, hudnik, kak se pa že prav — aja! »Vzajemnost«. No, Vite, telč b'jo nardil ena veselica, koj zraven štacjona v ta prvi oštarij; Hafner se piše tist birt, Jože mu j’ pa jme. Pa jest neč na vim, zakaj tak skri-vaja, de nečja neč puvidat, kva bja vse nardil n pa prštimal za ne kumidje. Pravja dobra rič se ži sama hval, kva ma pa pisal uktil po caj-tengah, al’ pa Vam pravi; bte že pol vidi, pravja. Pa veste, mene je preveč firbc matru kuga bu, k tok prpravlaja, sem pa šov na skri-vej pošlušat, k’ sa imil seja, sm pa šlišu — na vim al bi povidu al’ ne — de b’ja imil dvi muzke, pa pivce (take ki pojejo, ne take ki pijejo), pa muzevm, ples. srečalav, šaliva pošta, pa — pa 1 pa navim kva še vse, se nism mugu vsega zamirkat; ja pa tu sm tudi šlišu, de, kar bu dnarja frejga ostalu, bja za »Zarja« tud niki dal. Ce se jim bu še tok fržmagal, k bja tule bral, zakaj de sem jih zdav, k sa tak tih, nej se jim le; jes na murni bit tih či vidm, de bu ina rič fist; mislm nej pridija Ide jjledat, kva v te pa sam zase dilal. A ni ris? Cem še kej šlišu, pa m še puvidu. Piigrajc. — Veteran treh cesarjev. 30. julija popoldne je umrl v Kranju Franc Kosmač, cestar v p., star sto let in sedem mesecev. Rojenj bil stoletnik 2. decembra 1811 v Gor. Oameljnih kot podložnik »cesarja Francozov«. L. 1831 je bil potrjen v vojake in je marširal s 17. polkom v sevefno Italijo delat pod poveljstvom Radec-kega red in mir... L. 1843 je doslužil cesarja Ferdinanda, pa so ga vzeli za pomožnega delavca na ljubljansko cesto, ki je bila tiste čase glavna prometna žila med severom in jugom. Nastopno leto je bil imenovan za definitivnega c. kr. cestarja z mesečno plačo 12 goldinarjev. Leta 1872 je avanziral za c. kr. cestarja prvega razreda z mesečno plačo 18 goldinarjev, ki se mu je bila 1. 1880 povišala kar na 20 goldinarjev. Kasneje je postal zopet provizoričen, ampak cestni mojster z letno plačo 350 goldinarjev in s potnim pavšalom 130 goldinarjev. L. 1886 je dobil za svoje zvesto službovanje celo srebrn zaslužni križec, leto pozneje Je stopil v pokoj in dobil po 561etnem zvestem službovanju cesarsko miloščino 56 vinarjev na dan, ki jo je užival do svoje smrti. (Ali bi jo bil dobil, če bi bili uganili njegovo trdoživo metuzalemsko naturo?) In celo v pokoju ni mirovalo njegovo avanziranje: Ob svOjj stoletnici je dobil pravico, da je smel apelirati na blaga srca svojih sodržavljanov in jih prositi ubogajme. Štorija tega veterana — ki je živel in služil pod tremi cesarji — kaže, kako mojstrsko in nedosegljivo zna državna uprava izsesavati svoje delavce. — Ogenj v Bell Krajini. Iz Črnomlja poročajo: V nedeljo je nastal v Lavrlnovi hiši na Drenovcu, ki se je vsled močnega vetra hitro razširil tudi na sosednja poslopja in v kratkem času uničil desetim gospodarjem hiše, gospodarska poslopja, poljedelsko orodje in letošnji pridelek. Človeške žrtve požar ni ugrabil, le Lavrin je dobil znatne opekline; pač pa je zgorelo šestero goved, trije prašiči in dvanajst ovac. Škoda je cenjena na 43.700 kron, zavarovani pa oškodovani gospodarji le za 15.800 kron. Ogenj, ki so ga omejili oziroma ndušili domačini s pomočjo požarnih bramb iz Vinice in Dragatuša, je nastal bržčas, ker je veter iz odprtega Lavrinovega ognjišča zanesel živ pepel na dvorišče, kjer je bila razstlana slama. Mogoče je tudi. da so zažgali otroci, ki so še igrali na dvorišču. — Nova podzemeljska jama pri Kočevju. V bližini Kočevskega mesta so odkrili doslej nepoznano podzemeljsko jamo. Dostopna je jama po 18 metrov globokem navpičnem jarku in ima mnogo postranskih votlin z veličastnimi oboki. Votline so Jako bogate sijajno čistih kapnikov. Konec doslej raziskanega dela jame je prostorna dvorana, s 30 metrov globokim breznom, ki doslej ni še preiskan. V jami je ekspedicija zasledila običajne podzemeljske živali. — Glavni vojaški nabor se bo letos vršil za sodnijski okraj Ljubljana v Ljubljani v Mestnem domu na cesarja Jožefa trgu in za sodnijski okraj Vrhnika pri Jurcatu za vse leta 1889, 1890 in 1891 rojene mladeniče, in sicer: 14. avgusta z začetkom ob pol 8. uri zjutraj: Vič, Sp. Šiška, D. M. v Polju, Tomišelj, Log, Šmarje, Vrbljenje, Ježica, Šmartno. 16. avgusta: Zg. Šiška, Dobrunie, Grosuplje, Slivnica, Rudnik, Pijava Gorica. Moste, Podgorice, Iška-vas, Medvode. 17. avgusta: Brezovica. Dobrova, Št. Vid, Iškaloka, Zelimlje, Št. Jurij, Račna. Črnuče, Studenec. Lipljenje. 19. avgusta: Polhov Gradec, št. Jošt, Borovnica Preserje in Črni vrh. 20. avgusta: Vrhnika in Horjul. K naboru mora priti vsak stavljenec, če je dobil vabilo ali ne. — Umrli so ▼ Ljubljani: Marija Seunig, zasebnica, 86 let. — Franja Razpotnik, žena kočarja, 49 let — Marija Debevec, žena ko- čarja, 64 let. — Andrej Uršič, hišni posestnik, 79 let. — Tujski promet v Ljubljani. Zadnji mesec je prišlo v Ljubljano 7078 tujcev, tedaj 502 več kakor meseca junija in 198 več nego lani meseca julija. Nastanilo pa se je v hotelu Union 1598, Slon 1338, Lloyd 568, Ilirija 412, Cesar avstrijski 406, Južni kolodvor 326, Malič 269, Štrukelj 217, Tratnik 187, Tivoli 74, in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1683 tujcev. Bilo pa jih je s Kranjskega 1376, z Dunaja 1292, iz slovenskih dežel 1287, iz dežel češke krone 532, iz drugih avstrijskih dežel 1215, z Ogrskega 207, s Hrvatskega in Slavonije 348, iz Bosne in Hercegovine 97, iz Nemčije 256, iz Italije 129, Iz Rusije 17, iz Anglije 12, iz Francije 14, iz balkanskih dežel 91, iz Rumunije 6, iz ostalih evropskih dežel 92, iz Severne Amerike 85, iz ostale Amerike 7 in iz Azije, Afrike in Avstralije 15 tujcev. — S trebuhom za kruhom se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 20 Hrvatov in 25 Macedoncev, nazaj je prišlo pa 20 Hrvatov. Na Dolenjsko se je odpeljalo 20 Hrvatov. — V mestni klavnici so zaklali od 14. julija do 21. julija 66 volov, 3 bike, 4 krave, 185 prašičev, 210 telet, 60 koštrunov, 11 kozličev; vpeljali so 248 kg mesa in 8 telet. — Ogenj v liceju. Včeraj je v liceju hišnik zažgal v peči porabljen papir. Ko je dobil ogenj duška, je plamen švignil iz peči v tam nahajajoča se drva, ki so začela tleti. Ker je bilo precej dima, se je nalice mesta odpeljal oddelek gasilnega in reševalnega društva, ki je tleča drva takoj pogasil. Ogenj ni napravil nobene škode. — Okraden natakar. Neki tukajšnji natakar je poneveril svojemu gospodarju večjo svoto denarja, baje okoli 400 K in popustil službo. Gospodar je naznanil tatvino policiji. Policija ga je izsledila. Natakar je imel pri sebi le še prav malo denarja in je izpovedal, da mu ga je v nekem hotelu precej, baje okoli 100 K ukradla neka natakarica, s katero se je zabaval in tako je prišla poleg nepoštenega natakarja v zapor tudi nepoštena natakarica. Leta je priznala, da mu je izmaknila denar in si pridržala mnogo manjšo svoto, kakor jo je napovedal prizadeti oškodovanec. Zadeva pride pred kazensko sodišče. — Ukradeno koto. V sredo dopoldne je ukradel pred glavno pošto nekemu domobranskemu častniku neznanec kolo »Styria«, črno emailirano, Torpedo, prostega teka, na plošči z napisom »Diamant«. Balanca je močno vpog-njena navzgor ter ima črna držaja. Kolo je vredno 200 K, tovarniška številka je pa 171.494. Pred nakupom se svari. Kinematograf »Ideal«. Danes v petek dne 2. avgusta specialni večer: 1. Pomlad v Kai-serthalu. (Potovalna slika.) Samo zvečer. 2. Sreča ubogega goslarja. (Drama.) Samo zvečer. 3. Magnet. (Veseloigra.) 4. Egipt z Nilom in piramidami. (Zanimiv naravni posnetek). 5. Čudno pokrivalo. (Komična učinkovitost). 6. Prstan grofa Essexa. (Krasn*, kolorirana drama). 7. Soprog za poizkušnjo. (Humoreska.) — V soboto »Zenski detektiv«. (Senzacijska kriminalna drama.) V torek »Tuj ptič« z Asto Nilsen. V torek dne 13. avgusta: »Ellen«. (Učinkovistost Noridksfilm Co.) V soboto dne 17. avgusta: »Grehi našega časa«. (Učinkovitost Nordiksiflm Co.). Listnica upravnlštvo. P o 1 a v Premalo frankirana pisma se ne sprejemajo _______________ Štajersko. — Nova »akcija« za štajerski deželni zbor. »Ustavoverni veleposestniki« iz štajerskega deželnega zbora bodo imeli v najkrajšem Času »interen razgovor«, da pripravijo pot za spo-razumljenje med nemškimi nacionalci in slovenskimi klerikalci. Doslej so »ustavoverni« diplomati zastonj prelivali svoj pot. Morda Jim bo v pasjih dneh sreča milejša!? — Cestni nered v Celju. Celjska gospoda ima veliko oblast. Vozi se po pešpotih s kolesi, ne da bi se ji skrivil las na glavi: po parku in drugod. Na Glazi v drevoredu se vozi Skaberne celo z vozom, če tudi je pod kaznijo prepovedano. Naj bi kaj tacega zagrešil delavec, posebno socialni demokrat, takoj ga mestna policija prime za vrat — Polzkušen samomor. Iz Celja poročajo: V pondeljek zvečer je Šla v Sovodni pri Celju 241etna Amalija Gangel, ker se je sprla s svojim ljubčkom, v Voglajno z namenom, da se vtopi. Ko je bila do pasu v vodi so Jo klicali nazaj, toda rekla je, da si hoče na vsak način vzeti življenje; v tem jo je vrgla božjast, in je padla v vodo, na kar so jo nezavestno potegnili na suho in odpeljali v bolnišnico. — Pijani dragonci. Iz Maribora nam poročajo: V noči od nedelje na pondeljek je prišlo 5 dragoncev petega dragonskega regimenta v gostilno Franca Klisterja in se pričeli brez najmanjšega vzroka prepirati z gosti. Gostilničar jih je miril, a dragonec Janez Bart je vzdignil mizo, da so popadali vsi kozarci z nje. Ko je zahteval gostilničar, da naj poravna škodo, je eden izmed dragoncev vzel stol in udaril z njim po mizi, da so se vsi kozarci zdrobili. Slednjič so dragonce potisnili z sobe in gostje so tiščali vrata od znotraj. Zdaj pa se je pričela pravcata vojna. Dragonci so sekali s sabljami po vratih, eden je vrgel prazen sodček piva v vrata, tako da sta obe durnici odpadli. Gostje so zbežali v posebno sobo in skozi okna na cesto, dragonci pa za njimi na ulico in so s sabljami razbili oknice in špe. Stražnik jih je zasledoval in oddal dva v vojašnico, trije so pa zbežali. Goriško. — Utonila ie v nedeljo liletna Ivanka Mo- drlčeva, stanujoča v ulici Macelio. Dek iva se je kopala v Soči in voda jo je odnesla s seboj do mosta pri Barki, kjer jo je mrtvo potegnil iz vode neki mladenič iz Ločnika. — Vodno silo potoka Kozjek na K Pariškem je prodala občina DrežniCa nekim švi- carskim inžene.jem, ki nameravajo impi avUI j tam velika industrijska podjetja. ‘ J — Avtomobilska nezgoda pri Ogleju. * J torek dopoldne je trčil avtomobil v vlak lokalna železnice Červinjan-Belvedere, in sicer Pr' Ogleju. Avtomobil je menda last oskrbnika Csardi iz Ville Vicentitie. Iz avtomobila ie > del otrok in obležal mrtev. Šofer je poškodb van. Gospa, otrok in dekla, ki so bili tudi V avtomobilu, so nepoškodovani. Pri prehodih čez tir pri tej železnici ni zatvornic; xato se lehko pripeti nesreča. — Ponesrečil je do smrti v kraju Sodinge11 , v Nemčiji Franc Komac iz Bovca, star okoK 60 let. Istra. — Člane »Izobraževalnega društva« va*j bimo, da naj se pridno izposojujejo knjige i*| knjižnice. Čitajte, učite se, izkoriščajte društvo | sebi v korist! Nekateri člani so pozabili na i^l polnjevanje svojih dolžnosti, opominjamo, da| naj ne bodo brezbrižni tam, kjer je v njihovo j lastno korist.- Čimbolj podpiramo društvo, teni j laglje bo izvrševalo svoj lepi namen, podati de- f lavstvu jasno sliko o nalogi, ki jo ima vršit* delavstvo v razvoju današnje družbe. — Smrt sodruga Pogačnika. (Dopis Pulja.) Dne 24. m. m. nam je smrt ugrabila vrlega sodruga Matijo Pogačnika. Pokojni sodritž je bil kovinar po poklicu in je došel iz Sara- * jeva politično in strokovno organiziran v c. I«-; arzenal. Bil je tiha in blaga duša, ampak od sil« marljiv agitator in nobena žrtev mu ni bila prej več v delavskem boju. Mladi rajnik — dosegi J je komaj trideseto leto — zapušča vdovo i>»f dvoje otročičev. Dragega sobojevnika ohranim0 v lepem spominu! — Šikaniranje delavstva. V Pulju obstoj* stavbna tvrdka pod imenom »Baugesell' schaft«. Kako ravnajo tam Z delavstvom, kaže naslednji slučaj: 27. julija je šel sodr. Poček°, po svoj zaslužek v pisarno, a g. poslovodji Matika mu je odštel 10 kron premalo. Sod"^ Počeko je takoj ugovarjal, a gospod poslovodja ga je pognal iz pisarne. Oškodovani sodrug ie naznanil zadevo zaupniku zidarske organizacij sodr. Brezcu; oba sta šla še enkrat v pisarnoj a g. Matika je oba zapodil, ne da bi bil izplačaj' sodr. Počeku zasluženih 10 kron. V ponedeljki je interveniral predsednik zidarske organizacij® sodr. Indrigo še enkrat v pisarni; to pot 'fi g. poslovodja pokazal sodr. Indrigu knjigo, *j kateri je bil točno vknjižen ves znesek, ki ga PJ sodr. Počeko ni prejel in je takoj tedaj na li^ mesta protestiral. Postopanje g. poslovodje i* vsekako zelo čudno. Prizadeti sodrugi so v5*’ zadevo naznanili obrtnemu nadzorniku, ki i( odredil razpravo še. tisti dan. O izidu razprav' bomo poročali. — Odpovedano plačilo dolgov pulj^ mestne občine. Vladni komisar puljske mestu'! občine je razposlal Vsem faram in podobft nam dopis, v katerem izjavlja, da ne more r#“ pomanjkanja sredstev izplačati zaost&litl tK tev in obresti, katere dolguje puljska mestA® občina pri omenjenih faktorjih. Komisar tudi ^ javlja, da ne more jamčiti, da bi se sploh moč1! zaostali dolgovi kdaj poravnati. Glasom istež® dopisa prevzema vladni komisar jamstvo le one tirjatve, katere imajo fare in podobčine o* puljske mestne občine tirjati po 23. februarji1 1912, torej po nastopu vladnega komisarja. - ■ - r . . ..... Trst. — In zopet »Edinost«. V imenovanem govoru na takozvano naše provanje, se Edino** veseli, češ: »Zarja« se jezi, ker se v Trstu <]? more udomačiti. »Edinosti« priznamo z žalos^ v srcu, da odgovarja to deloma resnici. »Zari3 bi morala biti v Trstu bolj udomačena in gam priporočamo, da vzamejo ono tejavri . nostl« na znanje, število iztisov »Zarje« s mora v Trstu potrojiti. Vemo, da je težavi^ »Edinost« je bolj udomačena in sicer n* nas° žalost. Toda da je »Edinost« po svojih 36. let' obstanka bolj udomačena, se ne Čudimo. »Sun1^ romani« se navadno prej in bolj udomačijo KO poštena in pametna knjiga. Toda vse se bo obrnilo na bolje. s — Kavalirstvo »Edinosti« se zrcali najh°" V njeni torkovi številki. Sodr. Kočevar je nji' prosil uredništvo, naj bi blagovolilo naznani^ da on, Dragotin Kočevar, predsednik pevske^ zbora »Ljudskega odra«, kot edini predseduj, v socialističnih društvih, ki nosi tako ime, ni Kočevar, ki je po notici v »Edinosti« nosil b3(l' dero pri Rojanski procesiji. In »Edinost« ni <# javila izjave, dasi je bilo uredništvo naprej Sodr. Kočevar je na železnici zelo poznan Ifl ^ mu mnogi očitali neznačajnost. Zato je bil ot>^ vičen in primoran, da pove, da on n 1 oni ne^ sledni Kočevar. In »Edinost«, ki zahteva kavalirstvo, ni znala biti kavalirska niti naprti preprostemu delavcu. Najprej napiše »Edinosti laž in potem noče te laži popraviti, čerav^ so ji njeni lastni somišljeniki potrdili, da nofA Kočevar ni nosil bandera, marveč da je rt°v| bandero odbornik osrednjega vodstva zvšftf jugoslovanskih železničarjev, gospod Rener. Pa bo napravila »Edinost« z onim našim sodi. gom, ki baje pošilja svojega nezakonski* otroka k Salezijancem. »Edinost« molči, ker ’ da je pisala neresnico. Ako bi »Edinost« vede^ bi gotovo 'objavila njegovo ime. Tako ji ^ ostane pritisnjen pečat lažnjivke. a — Klofute od vseh strani dobiva N. D j; -Že pred štirimi leti bi bil moral pekovski zorcij ustanoviti posredovalnico dela. In o posredovalnici so razpravljali delodajalci zborovanju, ki se je vršilo 14. junija 1911-JL tem zborovanju so bile podana sledeča poro*' glede posredovalnice: 1. Obrtna oblast sili zorcij, da mora predložiti namestništvu 00\ 30. junija 1911 načrt o posredovalnici. 2. močniški odbor zahteva takojšnjo ustanov’* \t 1 posredovalnice. 3. -Vodstvo zveze trgovci /1 povabilo konzorcij, naj se jim pridruži za uS k I novitev javne posredovalnice (privatne)- I N. D. O. se je ponudila, da prevzame P°sri i* j vanje dela za pekovške delavce, ako se " [ 800 K letnih. Knzortisti so vse te reči baje te-fneljito razpravljali in so končno sklenili-na predlog konzortista Škrlja, da se odda posredovanje dela N. D. O. Sklep ni bil legalen, ker le bilo premalo navzočih. Tudi je bilo nemo-feoče, da bi bilo namestništvo imenovani sklep pobrilo, ker se ni strinjal s § 116, črka a), obrtne novele. Navedeni paragraf govori tesno: Konzorciji morajo ustanoviti posredovalnice dela ali pa morajo izročiti posredovanje pela posredovalnici zveze trgovcev, kjer so zastopani tudi delavci, ali pa uradu za ljudsko Matistiko. Tako so govorili pekovski pomočniki tedaj, ko so napravili delodajalni navedeni frrotlzakoniti sklep in namestnija fini je dala t*av. V odgovoru na imenovani sklep pravi jBainestništveni svetnik:........ozirajoč se na dejstvo, da je v zmislu obrtne novele in v Smislu § 18 b konzorcijonalnih pravil potrebna 'a sklepanje navzočnost vsaj ene tretjine kon-tortistov; ozirajoč se na dejstvo, da je zapu-tto ob glasovanju del navzočih dvorano — *feo, da navzoči niso tvorili več potrebne tretje, izjavljam, da je neveljaven sklep, ki daje ^redovanje dela pekovskih pomočnikov v Stoletni poskus posredovalnici N. D. O. Ampak fetudi abstrahiramo od neveljavnosti sklepa, 6 nezakonita tudi sama izročitev posredovalce imenovani organizaciji, ki ni omenjena v >16. obrtne novele. Zato se vabi konzorcij, naj r teku enega meseca predloži opravilnik posre-tovalnice konzorcijalnemu zboru in zboru podočnikov, da sklenejo v zmislu § 116 obrtne norele. Ako se temu ne ugodi, bo konzorcij kaznovan z globo 50 kron. Tako je dobila N. D. O., ki »e meša povsod, kjer je ni treba in kamor je ithče ne vabi, klofuto tudi <>a nesociali- ■ *ične strani. — Zvita ljubica. V torek se je vršila pred ržaškim deželnim sodiščem zanimiva obravnava proti 601etni kuharici Mariji Balaban za-'*di goljufije pri alimentaciji. Ona se je svoie-$sno seznanila z nekim finančnim paznikom IT&MfcMn, ki pa je kmalu po prvi ljubezni odtaval. Zvita kuharica je kmalo po njegovem flnodu zahtevala od njega alimentacijske dobske, katere ji je P«trič res skozi več let pla-ftval. Vplačal je vsega skupaj 1977 K. Sedaj le prišlo na dan, da Balabanova sploh ni a otroka in da je Petriča le goljufala. Ob-enka Je najprvo priznala le toliko, da je trok še pred letom umrl, končno pa se je le la. Obsojena je bila na 1 leto težke ječe in a povračilo oškodovane vsote. ............. ' .......' ~...Yr ^irrrm" Delavsko gibanje. ^ — Stavka Pri Flschlu v Lhnerčah. Stavko-azom pri miljonarju Fischlu se godi izvrstno! Stanujejo in spe v tovarni, postelje, na katerih “e slovaški stavkokazi, so take, da bi bile ečjemu dobre ra svinjake. Na slamnicah je e živo različnih živalic, rjuh tudi ni, saj to bi I za dcUlvce luksus. 15 do 18 ljudi brez razlike i osti m spola je nakopičenih v enem pro-tu. le razmere so naravnost zločin na avju delavcev, a tudi kulturni in nravstveni 'čin. Slovaški delavci žive kakor psi, Fisch-|Vi miljoni se pa lepo množe. Najlepše je pa to, porabljajo posode za drože za umivanje in janje. Delo v špiritnih in droževih tovarnah tako, da se morajo delavci enkrat v tednu ►pati. Pri Fischlu imajo delavci za kopanje ode, v katere spravljajo tudi drože. Ni čud-da noče noben pek več kupovati drož od ichla. Obrtni nadzornik bi pač lehko posetil 'ričakovano Fischlovo tovarno, da bi videl o zločinsko se postopa z delavskim zdrav-Organizirani stavkujči delavci so trdno !Pričani. da zmagajo, ker stavkokazi napra-~ več Škode kakor koristi. & oces proti Jukiču in tovarišem. . Zagreb, 1. avgusta. Na dafiašnji razpravi je prišlo do razbur-^ega prizora zaradi nastopanja državnega »ftvdništva glede na časnikrsko poročanje o ®cesu. Kar počenja državni pravdnik v tem b„x-u’ m'ava Infamija, ki se ne da na noben !n ki Je v kulturnih državah brez Kisi' zaradi "ZlS? 50 bUi vsi zagrebški rani’ iziema h£orou,a 0 Procesu konfisci-Bhvn? J* b!a.samo za uradne »Narodne povedal'' di iie ?ržavni Pravdnik včeraj Kila tirr sestavlja m urejuje njihova poro-5 00 Pfavdn«tvo samo. To bi gotovo K , xa isvetu s™a!rali ^ kulturen škandal, k« Pa je še tem večji, ker so ta uradna poročila fiesramno zlagana in tendenciozno zasukana Kdaj pa konfiscirafo tudi vse neuradne zuna-®ie Hste, ki poročajo o tem procesu. Kaj hoče R čedni državni pravdnik s tem doseči. Je tež-umevno. Na Hrvaškem ni človeka, ki bi porjel torcjuemadovskira poročilom uradnega »mi Konfiskacije avstrijskih listov pa ne bodo ™e drugih posledic, kakor da bo tujina še natančneje spoznala kako zločinski je režim žalnega subjekta, ki na Hrvaškem postavlja S^&Jo hudodelsko voljo na mesto zakona. Ino-®^stvo bo o Jukičevem procesu informirano u. tega tudi štreberska dušica drja. Markoviča more zabraniti; to pa je več vredno, nego “ državnemu pravdniku sanja, jk posedanja razprava že precej jasno kaže, •jPsi je obtožba pomagala z nezaslišanimi fan-S*»Jami. Pa še nekaj drugega je že zdaj ne- S-mno: Preiskava se Je vodila kakor v Ru-\ teptal se je zakon o kazenskem postopa-*n rabila so se sredstva falsilikaclje, straho- vanja m vsakovrstne brutalnosti, tako da bi vsi organi, ki so vodili to preiskavo, po pravici spadali na zatožno klop. Mirno se lahko pravi, da škandal tega procesa v fazi preiskovanja ne zaostaja za škandalom znanega veleizdaini-Škega procesa. Današnja razprava se ]e pričela z zasllšavanjem Neijhardta, 181etnega dijaka realne gimnazije. Ne prizna se krivega. Jukiča ni smatral za resnega. Ko je zahteval od njega smodnika za bombe, mu je dajal neporaben prah. toliko, da ga je potolažil, ker je bil J. sila razdražljiv. P red s.: Pri policiji ste drugače izpovedali. Nejdhardt: Tam so me obdelavah z obljubami in z žuganjcm, zaprli so me v samotno celico in drž. pravdnik mi je dejal, da sem strahopetec, če ne priznam, da odobravam atentati (Velik nemir.) Dr. Prebeg: Tako govori na Hrva- škem drž. pravdnik! Ne id h ftr d t: Preiskovalni sodnik mi Je dejal, da ne smem drugače izpovedati kakor pri policiji. Pr e d s.: Zakaj niste preprečili atentata? Ne id h ar d t: Jukič je dejal, da se bo »krvniški odbor stenjevačke republike« maščeval. če ga izdamo. Drž. pravdnik: Zakaj ste Jukiču očitali. da ni izvršil atentata? Neidhart: Ni res. Le J. se je opravičeval. Drž. pravdnik: Zakaj ste v preiskavi drugače govorili? Dr. Prebeg: Tako je zapisano, ali tako ni bilo povedano. Drž. pravdnik: Jaz trdim, da je bilo tako povedano. Preds.: Zapisano je; mogoče, da je bilo tildi povedano. Dr. Prebeg: Tako je! — Neidhardt, kako ste prišli na to misel, da je J. nenormalen? Neidhardt: Bil je zelo razdražljiv. V Maksimiru je hotel no koč Cesarca vreči iz Čolna v Ribnik. Drž. pravdnik: To je bila šala. Dr. Prebeg: Privoščil bi Vam z Jukičem vožnjo na čolnu! Dr. P o i) o v i č prosi predsednika, naj ukrene, da pride o procesu popolna resnica y javnost in naj posreduje pri kraljevem komisarju. da se ustavi konfisciranje resnice. Preds.: Na časopisje nimam vpliva. Moja dolžnost je, da doženem resnico v tej dvorani. Med pavzo očitajo poročevalci opozicio-nalnih listov drž. pravdniku, da konfiscira nepristranska poročila. Bivši poslanec Banjanin pravi: Kar počenja uradni list, je infamija! Tako pišejo ljudje, ki jih mora narod plačevati. To so zverine! — Urednik Wilder: »Narodne Novine« pravijo, da je Jukič siinulant. Drž. pravdnik: Opozrcionaini listi naj poročajo resnico. Klici: Ti jo že poročajo, le »Narodne Novine« se lažejo. Po pav^i sledi zasliševanje Kamila Horvatina, * 16letnega dijaka trgovske akademije. Ne čuti se krivega. Z J. se je seznanil v času dijaškega štrajka. Pravil mu je, da namerava atentat na Čuvaja. Horvatin mu je hotel to izbiti iz glave. Ko je J. vztrajal, je predlagal, da naj odloči žreb, to pa le zato, ker je mislil, da odvrne s tem J. od njegove ideje. J. je bil prenapet. D r ž. p r a v d n i k: Ste li bili član tajne organizacije? Horvatin: To nisem mogel biti, ker Je ni bilo. Tudi je ni nihče snoval. "Popoldne se zaslišuje 191etni učiteljiščnik Koman Horvat. Ne čuti se krivega. Jukiču ni prigovarjal, da naj izvrši atentat. Vtisk, ki ga je J. napravil nanj, je bil čuden. Na dan atentata je prišel J. k njemu in zahteval, da mu mora prinesti browning-pištolo, drugače da ga ustreli. Iz strahu mu jo je prinesel, ni pa vedel, da hoče J. z njo res streljati na Čuvaja. Drž. pravdnik: Včeraj je Bublič priznal, da je bil navzoč, ko ste mu izročili pištolo. Bublič (razburjen, plane pokonci): Gospod državni pravdnik, to ni res! Dr. Prebeg: Protestirati moram, da trdi gospod državni pravdnik reči. ki niso resnične. Drž. pravdnik: Jaz stavljant vpra- šanja tako. kakor se «1 zdi primerno! (Začudenje.) Na druga vprašanja drž. pravdnika odgovarja Horvat v enakem smislu kakor ostali obtoženci. Jutri pride prvi dijak trgovske akademije, 201etni Vladimir Badalič na vrsto. Verjetno Je, da bo zaslišanje obtožencev jutri končano. Po-jutršnjem se ima pričeti zasliševanje prič. Zadnje vesti. NOVI REKRUTI. Dunaj, 2. avgusta. Neki budimpeštanski list poroča, da so vojaške oblasti izdale nove določbe, da se primerno poviša število rekrutov. Po teh določljah bodo potrjeni tudi oni mladeniči, ki imajo' gofSo, ki so gluhi na eno uho, ki imajo en« nogo krajSo in ki imajo nad-številne prste, tako da bodo od vojaške službe Samo Drl tvrdlcl II1 a!. 0 1 •s m '“S O O 3. r+ O » r*T s o a v— C O« Cenik zastonj in poštnine prosto. izključeni le slepci, gluhonemi in slaboumni. Vojaški krogi so seveda hitro demantirali to vest in izjavili, da je »pretirana«. (Nekaj resnice je pa torej vendar na njej). NOVA NEZGODA NA STRELIŠČU. Budimpešta, 2. avgusta. »Az Ujsag« prinaša poročilo, da sta pri preizkuševanju topov ponesrečila neki nadporočnik in narednik. Menda je zopet eksplodirala ekrasitna bomba, TURSKE HOMATIJE. Zbornica. Carigrad, 2. avgusta. Včeraj je nadaljevala zbornica s posvetovanjem o vladni predlogi glede na spremembo ustave. Minister Nora-dungian je zahteval, da se odkaže predlog komisiji. Poslanec Karolydes je protestiral, da se vlada zateka k sredstvom, ki naj bi izsilila razpust. Obrnil se je do velikega vezirja: Kako boste Vi, s siavo ovenčani vojak, ki Je premagal Ruse in se doteknil s svojo nogo ruskega ozemlja, mogli prenašati, da bi pod pritiskom rebelov ostali v službi? (Hrup in ugovori.) Večina hrupno protestira proti izvajanju opozicio-nalnih govornikov, ki branijo velikega vezirja; ta pa molči. Minister Nordungian predlaga konec debate, kar zbornica odklanja. Babanzade predlaga, da se odkaže predvprašanje, ali ima vlada pravico pred potekom dveh mesecev vložiti svoj predlog, komisiji obenem z meritornim predlogom. Po dolgi, debati sklene Zbornica z veliko večino, da se vladni predlog o spremembi 7. čl. ustave nujno odkaže komisiji; prav tako predvprašanje. Na vprašanje ali vidi vlada v tem glasovanju nesporaznmljenje med seboj in zbornico, odgovarja veliki vezir, da bo dal odgovor šele po ministrskem svetu. Po pavzi izjavlja veliki vezir: Ker je zbornica glasovala najprej o predvprašanju, ki pomenja omejitev vladne pravice, vidimo v glasovanju zbornice, odklonitev. Da se odpravi ta razlika, morate odnehati od predvprašanja in še enkrat glasovati o naši predlogi. —Vsled te iziave se je zbornica udala in sklenila, da opusti predvprašanje, samo da se }e ognila kontliktu z vlado. ALBANIJA. ; Nezadovoljni Arnavti. Skoplje, 2. avgusta. Med upornimi Arnavti vlada velikanska nezadovoljnost z dogodki v inradH* Vtedi očitajo, da ni ničesar storila za Albanijo, ampak da se peča le s politiko, ki nič ne zanima Albancev. Komisija, katero je poslala vlada v Albanijo, nima nobenega vpliva na ljudstvo. Množice trpe veliko pomanjkanje; mestoma žuga že lakota v pravem pomenu besede. Slišijo se tudi glasovi, ki zahtevajo poleg razpusta zbornice osvoboditev Abdul Ha-mida. Nedvomno rujejo med množicami nekdanje Abdul Hamidove kreature. Vstaši silijo v Skoplje, češ da dobe tam orožje in da pojdejo potem lahko v Solun. Skoplje, 2. avgusta. Potniki, ki prihajajo iz Mitroviče potrjujejo, da so na Železniški progi do Kačonika velike ljudske množice, ki korakajo proti SkopIJu. Število množice cenijo na 40.000. Albanci so oboroženi, vodijo jih oficirji. Od stradajočih Albancev pričakujejo najhuje. Spori med voditelji. Skoplje, 2. avgusta, Med voditelji Arnav-tov vlada veliko nesoglasje. Med vstaši v Prištini je zginila vsa disciplina. Mitroviča zavzeta. Solun, 2. avgusta. O prihodu Ise Boljetinca 'v Mitrovico poročajo: Isa Boljetinac Je sporočil poveljniku v Mitroviči, da hoče s svojimi četami v mesto. Poveljnik mu je odgovoril, da dovoli to le tedaj, če odlože ljudje pred mestom orožje. Toda Boljetinac Je vztrajal na tem, da se jim dovoli vstop z orožjem in da se odstranijo topovi z gričev nad mestom. Ker Je imel Boljetinac 3000 mož, se je poveljnik vdal in Arnavti so prikorakali v mesto ter je zasedli. Boijetinčevl načrti. Skoplje, 2. avgusta. V Prištini pričakujejo,-da prikoraka Boljetinac z 8000 možmi, med katerimi je 3000 oboroženih. Srbske in albanske vasi v Karadagu so dobile nalog, da pripravijo hrane za vstaše, ki pridejo skozi. Po tem se sodi, da namerava Boljetinac iz Prištine odkorakati proti Skoplju. Albanci, ki so prvi zasedli Prištino, so jo že zapustili in marširajo zdaj po ovinkih proti Skoplju, da se izognejo Kačaniškemu prelazu, kjer je divizija turškifc vojakov. Na Kosovem polju. Carigrad, 2. avgusta. Na Kosovem polju je zbranih 5000 Albancev. — Malisor?. Cetinje, 2. avgusta. R1’ viaj v Malisiji je grozeč. Ljudstvo je zelo razt urjeno. Vojaki so pred kratkim odgnali 14 uklenjenih mirditov v Skader. Malisori dobivajo od ostalih albanskih plemen neprenehoma pozive, naj se pridružijo vstaji. Albanske zahteve. Solun, 2. avgusta. Zastopniki Štirih albanskih sandžakov in 24 nahijev, skupaj 250 delegatov, med temi štirje častniki pod vodstvom Mehmed-paše, sc prištinski komisiji ofi;ia!no vročili zahteve v kosovskem vilajetu in dali kabinetu 48 urni rok za odgovor- Predvsem zahtevajo razpust zbornice. .. , Anarhija'. Skoplje. 2. avgusta. V albanskih mestih je anarhija. Arnavti se bližajo vsem postajam. Predvčerajšnjem so zavzeli Velisovič odprli So ječe in se polastili vladnih poslopij. Uporni Albanci so zasedli ceste iz Kumanove v, Ptc-sevo in Skoplje. />'1 , . PREPOVED FERREROVEGA SLAVLJA. ( Veliki poulični boji v Barceloni. Barcelona, 1. avgusta. Vlada je prepovedala vse manifestacije ob obletnici justičnega umora nad Ferrerom. Proti vladni odredbi je bik) sklicano veliko protestno zborovanje, na katerem je došlo do ljutih spopadov med policijo in ljudstvom. Demonstrantje so klicali: Proč s kraljem! Živela republika! Policija je Oddala več salv na razburjeno množico in aretirala mnogo demonstrantov. GROZNA NEZGODA. .... Peterburg, 2. avgusta. Šest nadstropij visoka nova stavba se je ponoči zrušila. V poslopju so prenočevali delavci. Domnevajo, da je najmanj 100 delavcev zasulo. Pri stavbi so rabili staro, strohnelo opeko, zato se je zgodila grozna nezgoda. £• KLANJE SIBIRSKIH RUDARJEV. Kazensko preganjanje stokratnega morilca'.^ Peterburg, 1. avgusta. Na podlagi preiskave senatorja Manuhina o klanju rudarjev v zlatih rudnikih ob Leni je uvedeno kazensko postopanje zoper podnačelnlka žandarmerlje ritmojstra Tereščenkova, ki ima na vesti po nedolžnem prelito delavsko kri. REVOLUCIJA NA JAPONSKEM? ^ Tokio, 2. avgusta. Na Japonskem se baje pripravlja resno revolucionarno gibanje. Socialistična in radikalna stranka, ki sta s kitajskimi republikanci in socialisti v najtesnejši zvezi, sta zadnje dni razvili mrzlično delovanje, število njunih pristašev se čudovito hitro množi,! vse kaže, da bo njihova agitacija za revolucijo uspešna. Policija jih seveda zasleduje pri vsakem koraku. Proti revolucijonarjem sta ustflr novila kneza Kazura in Oma novo stranko. ŽELEZNIŠKA NEZGODA. Rio de Janero, 1. avgusta. Na braziljanskl glavni progi sta trčila dva vla.k§. oseb ie mrtvih in težko ranjenih. ^ MEHIKO. Zmaga ustašev. - . Novi Jork, 2. avgusta. Pri Chihualiui Je naskočilo 2000 rebelov 600 mož zveznih čet. Zvezne čete so bile strahovito poražene; izgubile so 200 mož. ■ i, ........... 1 » ' 1 LL! U' ""JHf Novice. * Kapitalistični zločini v Peru. Druža, ki jc izvrševala nečloveška grozodejstva na ubogih Indijancih, kakor smo pred kratkim poročali, niti ne taji svojega zločina. »Društvo zoper suženjstvo« je dalp človekoljubni družbi 14dnevni rok, da opraviči svoje nečloveško početje, ali ravnatelji družbe so molčali kakor grob. Akcio-narji in ravnatelji izkoriščevalne družbe so že dolgo prejz vedeli, o vseh grozodejstvih, ki so jih uganjali njihovi uradniki med Indijanci, kakor pa javnost. Zakaj tajnik »Društva zoper suženjstvo« je pisal londonski »Times«, da je to društvo že 1. 1909. opozorilo družbo na različne pritožbe o postopanju njenih uradnikov. Ali družba je dgovorila tajniku zelo odurno in prevzetno in trdila, da hoče »Društvo zoper suženjstvo« izsiliti le denar od družbe. Ali imenovano društvo ni odnehalo in še enkrat izjavilo, da grozodejstva še niso pojenjala in je zahtevalo od ravnateljstva, naj sprejme odposlanstvo društva zoper suženjstvo, Ravnateljstvo je odklonilo zahtevo in izreklo svoje popolno zaupanje glavnemu, vodilnemu ravnatelju Ara-nu. Ravnateljstvo je tudi odklonilo zahtevo, da bi poslalo preiskovalno komisijo v Putumayjo. Ko pa je tudi vlada zahtevala preiskovalno komisijo in ko so tudi v javnosti pričeli govoriti o grozodejstvih v daljnih ameriških gozdovih, tedaj je šele ravnateljstvo odposlalo komisijo, katere glavna naloga- pa ni bila preiskovati grozodejstva in označiti krivce, temveč — kako bi se še povečale gospodarske možnosti družbe. Tajnik »Društva zoper suženjstvo« ob-dolžuje ravnateljstvo, da je popolnoma natančno bilo poučeno o vseh zločinih, a ni niti z mezincem genilo, da bi kaznovalo krivce in da je vsakomur, ki je hotel natančneje poizvedbe, metalo pesek v oči, zdaj pa da je zadnji čas, ,SLAVIJA VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI, pogodbe, posebno za življenje In proti požaru J« pri njej. — BANKA ,SLAVIM' Ima posebno ugodne preskrbljen}« za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto ottDkom, so najcenejSl. Ona razdeljuje ves čil _ ____ _______ Izpodbitne In nezapadJjive. Gmotno podpira banka .Slavija* narodna društva in organizacije, prispeva It narodom dobrodelnim namenom in »tremi u Izboljianjem tn on — ,— „ , „ tn prikladna načine za zavarovanj« življenja. Njeni tarifi x* Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. Življenske polloe bank« .8^6’ so ne- mosvojitvijo narodne^* gospodarstva. Ogromni rezervni fondi K 54 milijonov jamčijo «a popolno varnost. Čistega dobička }« do sedij izplačala «w}»m članom »vijta-skega oddelka K 2^-719. KapHalij in fkod pa J« do sedaj izplačala K 109.856-881. - Vsa pojasnila daje ter cenilke in razkaztia nizpott«a drage volj« tn poitfltae proste GENERALNI ZASTOP .SLAVIJE” VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI — 'da izve javnost čisto resnico. — Kapitalizem, drugod in pri nas, hodi preko človeških trupel, le kadar njegovi zločini zasmrde do neba, takrat se zbudi javno mnenje iz svoje pokojne dremavosti in začudeno vprašuje. »Ali ne živimo v najkulturnejši dobi?« * Zaradi bede. V Wiesentalu so se zastrupili steklar Watzel, njegova žena in 121etna hčerka. Watzlovi sosedje so povedali, da je živela družina v silni bedi. * Kadar treska ne smemo iskati zavetja pod vsakim drevesom. Ona drevesa, ki vsebujejo mnogo oljnatih snovi, so pred treski najbolj varna. V drevesa, ki imajo mnogo skrobo-vinc, a malo olja, trešči najraje. Oreh in bukev imata mnogo olja; malo olja, a veliko skrobo-vinc imajo hrast, vrba, javor, topol, leskov grm, brest, jesen in glog. Ako razvrstimo drevesa po njihovi dovzetnosti za tresk, tedaj dobimo naslednjo vrsto: oreh in bukev — nevarnost neznatna, večja je že pri jelki in skoraj gotovo tudi pr j inecesnu, tisi, tuji in brinju, zelo dovzetna drevesa za strelo so smreka, najbolj pa hrast, vrba in topol. Kedar treska, tedaj je najvarnejše v naselbinah, čim gostejše so hiše, tem manj nevarnosti je, da udari strela v eno ali drugo poslopje, čim večji je kraj, tem bolj smo varni pred strelo. Seveda se moramo tudi v večjih krajih ogibati ob času treskanja peči in ognjišč, telefoničnih aparatov, plinovih svetilk in vodovodov. Zelo nevarno je tudi postajati v okolici hiš, kjer so stoječe ali tekoče vode, ali kjer je voda talnica blizu površja, ali kjer je gnojnica. Tudi pod kapom je nevarno. Strela namreč lehko umori človeka, če ga prav ne zadene kar neposredno, dostikrat zadostuje odboj od zemeljskih tal, ki omami vsakogar, ki je v bližini ljudi in predmetov, v katere je treščilo. Samotna drevesa so silno nevarna, v gozdu je Človek pred strelo precej varen, če le ne stoji na kraju, kjer se vzdiguje izredno visoko drevo nad nižjimi. Ako ni daleč naokolo nobene hiše, tedaj je še dosti varno zavetje gosto, razsežno grmičevje, lesena šupa, ali le tedaj, če je človek sam, da ne išče zavetja ravno tam čeda živine ali množica ljudi. Zakaj okolo živih bitij se nabira elektrika, ki privlačuje blisk. Ako zaloti liudourje večjo družbo na širnem polju, tedaj se je treba takoj ločiti; če je liudourje posebno silno, tedaj je najbolje, da se poleže po tleh. Na poljih in cestah je treba med treskanjem spreči živino, a človek naj ne ostane v njeni bližini, tudi pod voz naj se nikar ne skriva. Zlasti se ogibajmo krajev, v katere je že kdaj treščilo, ker tukaj je nevarnost največja. Posameznik se zelo lehko obvaruje pred treskom, če le nima namišljenega strahu pred grmenjem in treskanjem. * Avstrijski državni dolgovi. Ob koncu leta 1911 je imela naša država 12.460,600.000 K državnega dolga. Od tega dolga je treba plače-vti 484,200.000 K letnih obresti. Na Avstrijskem fe 27,900.000 prebivalcev, torej pride na vsakega prebivalca 437 K 73 h državnega dolga, obresti pa pride na vsakega 34 K 80 h. Ker imamo menda še premalo dolgov, zato so od novega leta sem napravili še 250 miljonov kron 'dolga. Jeseni bodo pa ti dolgovi zopet izdatno poskočili, za to bodo poskrbeli že gospodje Slovani in Germani, klerikalci in liberalci, ker bodo v poslanski zbornici prav gotovo z obema rokama glasovali za vse, kar bo le zahteval vojni minister. * Stroški za odkritje Amerike. V Patosu na Španskem so našli pred kratkim stare račune, ki se tičejo odkritja Amerike po Krištofu Kolumbu. Vsa oprava ladij je veljala 15.000 K, oficirji so porabili 2000 K. mesečni stroški za enega mornarja so znašali 6 K, tako da ni šestmesečno potovanje veljalo več kakor 23.000 K. Ako se k temu znesku prištejejo še nekateri izdatki, ki so tudi zabeleženi v najdenih računih, tedaj znašajo vsi stroški za odkritje Amerike 40.000 kron, toliko kolikor znašajo dandanes stroški za dvakratno vožnjo iz Evrope v Ameriko v prvem razredu. * Baronova zabava. V budimpeštanski blaznici je umrl koncem junija 341etni baron Emil Borenyi. Po njegovi smrti je dobilo sodišče 57 tožb, ki so jih vložile njegove bivše ljubice, ker je imel z vsemi 57. otroke. Tožiteljice so kmečka dekleta, francoske vzgojiteljice, ciganke, največ pa je poljskih Židinj. * 376S miši ujetih v eni uri. Na Nižjeavstrij-skem so se letos v velikanskih množinah pojavile miši. Na nekem zborovanju kmetov iz okolice Brucka in Modlinga je povedal govornik, da so pridelali na žitnem polju, ki meri 3 orale 180 snopov žita, na žitnem polju pa, ki meri 40 oralov le 780 snopov. Vse so pojedle miši. Silno Škodo so napravile miši tudi pri sladkorni pesi in pri pesi za živino. Na detelji-šču, ki meri dober oral, je ujelo 15 dečkov v eni uri 3765 miš. Za vsako miš so dobili 1 vinar. * Strop se je utrgal. V pondeljek se je zgodila na Dunaju težka nezgoda. Pri neki novi hiši se je utrgal strop, ki je bil iz železa in betona. Nezgoda se je pripetila v opoldanskem odmoru. Ko bi se bila dogodila med delom bi bile posledice še hujše. 4 delavke so sedle v pritličju. da bi zavžile svoje kosilce. Hipoma so zaslišale žene nad seboj čudno pokanje, od stropa so se luščili majhni koščki zidu. Delavke so takoj zaslutile pretečo nevarnost in zbežale,, ali v tem trenutku se je že usula od stropa opeka, beton, tramovi, žice, pločevina in zasula prostor, v katerem so sedele delavke. Eno delavko je zadela opeka in jo le oprasnila, dve drugi sta težko ranjeni, eno je zasulo. To so izkopali Sele ob pol sedmih zvečer izpod razvalin, * Štirinožni izsledllec. V Lobendau so neznani tatovi ukradli nekemu posestniku iz 2aprtega hleva 3 gosi, Ker niso mogli dobiti tavo, so naročili iz Draždan policijskega psa. Prihodnji dan je prišel že v vas »Renz« v spremstvu orožnika. Renz je zvečer tistega dne dokazal na raznovrstne načine svoje velike zmožnosti, a tatov ni mogel izslediti, ker }e prišlo na stotine gledalcev in se je pravi sled .zbrisal. Alj Renz le ni prišel zastonj v vas, izsledil je nekega drugega tatu. V gozdu je C ca h