*rzssr Leto u. fleu. 12).
u Ljubljani, o nedeljo 5. luni]a 19ZJ.
Cena Dfn T
Izhaja vsak elan popoldne, Izvzemil nedelje ln praznike. — Inserati do 30 petit a 21— Din, do 100 vrst 2.50 Dio, večji tnserati peti t vrsta 4*— Din; notice, poslano, izjave,
Popust po dogovoru. Inseratal davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 340.— Din. za inozemstvo 420.— Din
reklame,  preklici  beseda  2.— Din.
Upravništvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304.
Uredništvo: Knaflova ulica št. 5. L nadstropje. — Telefon 2034.
I
Optimizem albanskega poslanika. — Komunike o posledicah
našega ultimata.
B e ograd, 3. junija. Poostritev . bdnošajev med našo državo in Albanijo I je porinila v ozadje vse notranjepolitične probleme. Pozornost vseh krogov je posvečena izključno le likvidaciji spora, ki je nastal radi neupravičene aretacije dragomana našega poslaništva v Albaniji. Energični nastop našega zunanjega ministra je naletel v vseh političnih krogih in v celokupni javnosti na splošno odobravanje. Splošno pa se sodi, da bo spor mirnim potom poravnan.
Včeraj dopoldne je posetil zunanjega ministra albanski poslanik Cena beg ter ostal skoraj celo uro v razgovoru z njim. Pri odhodu je izjavil novinarjem, da je predsednik albanske republike Ahmed beg Zogu osebni prijatelj dr. Marinkovića ter da bo že radi njega izpolnil vse stavljene zahteve. Naglasil je, da se lahko smatra zadeva že za poravnano, ker da bo aretirani Gjuraško-vič še tekom včerajšnjega dne izpuščen. Dr. Marinković je popodne izjavil novinarjem, da do 5. ure še ni sprejel službenega obvestila in da torej zanj zadeva še ni rešena. Novinarjem, ki so se popoldne informirali pri albanskem poslaništvu, je bilo rečeno, da je poslanik Cena beg popoldne ponovno brzojavno urgiral v Tirani oprostitev Gjuraškovi-ča.
Zvečer ob 20, zunanje ministrstvo še vedno ni imelo poročila, ali je tiranska vlada zadostila zahtevam, izraženim v
izrečeni ultimativni noti Ob pol 22. zvečer je bil izdan nastopni komunike: Danes je sporočil albanski poslanik zunanjemu ministru, da je albanska vlada pripravljena izpustiti aretiranega dragemana GjuraŠkoviča, toda le pod pogojem, da jugoslovenski poslanik v Tirani prekliče ostre izraze, ki jih je rabil v svoji protestni noti. Zunanji minister je to zahtevo zavrnil ter izjavil, da je ponovno naroČil jugoslovenskemu poslaniku v Tirani, naj enegično zahteva takojšen izpust našega dragomana, ker zamore jugoslovenska vlada pristati na nadaljna pogajanja še le potem, ko bo izpolnjena ta zahteva.
— Beograd, 4. junija. Vlada je danes dopoldne sprejela poročilo našega odpravnika poslov v Tirani, da je izročil iilttanativ-oo noto albanski vladi, toda včeraj do 8. ure zvečer ni prejel nobenega odgovora, niti m bil Gjurasković izpuščen. V sporu niso nastopili nobeni novi momenrti.
— Beograd, 4. junija. Ker se ministrski predsednik vrne OTžkone šele jutri ali pojutrišnjem obenem s kraljem, vlada danes v Beogradu popolno zatišje. Edini važnejši dogodek je biLa seja glavnega odbora demokratske stranke, ki je trajala od 10. do 12 .in se je vršila v Meščanskem klubu na Terazijah. Na seji pa se ni razpravljalo o ndikakih važnejših zadevah, marveč so se tikale razprave (povsem lokalnih strankarskih vprašanj.
Snufe se hov hrvatski blok
Odpor proti Radić^vi diktaturi. — Pogajanja uspešno napredujejo. — Tudi hrvatski klerikalci se pridružijo novemu bloku« —
Za revizijo ustave.
— Zagreb, 4. junija. Pogajanja, ki se vrše že dalje časa med hrvatskimi federalisti, radičevskimi disidenti in hrvatskimi klerikalci v svrho osnovanja hrvatskega bloka, dobivajo glasom informacij iz dobro poučenih krogov konkretnejšo obliko. Ta akcija je v prvi vrsti naperjena proti St. Radiću in njegovi politiki, nima pa le značaja volilne formacije, marveč nai postane po zatrdilu vodilnih krogov tega pokreta stabi&na parlamentarna grupa, ki naj bi zastopala predvsem hrvatske interese. Vodilno vlogo si hočejo pridobiti-hrvatski federalisti.
Današnji »Jutranji List« objavlja daljno izjavo poslanca dr- Bazale o uspehu dosedanjih pogajanj in o glavnih idejnih točkah novega hrvatskega bloka. Uvodoma raglaša. da ie potreba združitve vseh hrvatskih elementov danes tem nuinejša, ker se je HRSS pod vodstvom Stepana Radića izneverila hrvatskemu programu. Dosedanji razgovori, ki so se vršili v glavnem med hrvatskimi federalisti, stranko prava ln skupino dr. Buča. so uspeli v toliko, da so ugotovljene glavne smernice za kolaboracijo pri prihodnjih volitvah in za skupno parlamentarno delo v cilju revizije dosedanjih odnošajev hrvatskeea naroda napram srbskemu, uvažajo« pri tem naciionalno in-
dividualnost in politično samostojnost hrvatskega naroda.
S lin'atskimi klerikalci, so pogajanja še v teku in je pričakovati, da pride vsaj do skupnega nastopa pri volitvah. Splošno pa —uen čž bbbbleC ee-g vskupin asjigN. d-se je naglasila potreba, da nastODi Hrvatski blok pri volitvah s skuuno listo ter da se ne omejuje le na kolaboracijo v posameznih krajih ali okrožjih. Kar se tiče skupine dr. Nikića odnosno disidentov HSS, je treba naglasiti, da stoji HFSS na stališču, da prihajajo za Hrvatski blok v poštev samo one stranke, ki stoje na stališču Te-vizije ustave. Ker so se nikičevci zlasti v Dalmaciji izjavili, da bodo podpirali zahtevo po revizija vidovdanske ustave, ni nobenih zaprek, da bi ž njimi ne prišlo do sporazuma. Kar se tiče razmeria me<i Hrvatskim blokom in vlado g. Vukičeviča, je dr. Bazala izjavil, da ni izključena možnost sodelovanja ali podpiranja vlade, ako bo g. Vukičević pokazal voljo, da uvede v državi red in zakonitost, predvsem pa je odvisno to od tega. ali bo imel Hrvatski blok potom sodelovanja v vladi možnost, da pospeši in izvede zahtevano revizijo ustave v pravcu hrvatskih narodnih zahtev.
ITALIJANSKI MANEVRI OB JUGOSLOVENSKI MEJI
— Beograd. 4. junija. Današnje »Vreme* poroča iz Reke o velikih pripravah za italijanske vojaške manevre vzdolž cele jugo-slovenske meje in jadranske obale. Obmejni kraji so prenatrpani italijanskega vojaštva. Samo v Primorju je koncentriranih nad 40 bataljonov orožja vseh vrst. V Pu-Mu je velik oddelek italijanske vokie mornarice, ki se je udeležila nedavnih manifestacij v Trstu. V Zadru je stadjoniTanih pet italijanskih križark In 8 tomedovk. V Lastovu pa 5 podmornic in dve torpedov-ki ter 6 bataljonov vojaštva in dva odreda težke artiljerije z 42 topovi vseh kalibrov. Ribičem je prepovedano ribariti v tem okrožju.
AMNESTIJA V ČSR
— Praga, 4. junija. Jutri bo objavljen velik ukaz o amnestiji političnih zločincev. Pomiloščenje se bo izvršilo na izrecno že. Ijo prezidenta Masarvka povodom njegove ponovne izvolitve.
NEMŠKI MONARHISTI DVIGAJO GLAVE
_Berlin, 4 junija. Bivši državni kance*
lar dr. NVirth je imel nedavno na nekem shodu v Koblenzu govor, v katerem je na* glašal potrebo poglobitve republikanskega duha, naglašujoč, da monarhisti v Nemčiji vedno bolj dvigajo glave. Ta govor je vzfcu* da v krogih nemškega ceatrum* velifao
ogorčenje. Naglasa se, da je dr. \Virth s tem prekršil strankarsko disciplino, ker po* stavlja republikanizem stranke v slabo luč. Izgleda, da bo ta nastop povzročil razcep v nemškem centrumu, ker ima dr. NVirth mnogo pristašev zlasti med duhovščino, ki odobrava njegov nastop in obsoja politiko cen truma v vladi.
NOVE VOLITVE NA POLJSKEM
— Varšava, 4. junija. Poljski sejm je sklican za dne 20. junija k izrednemu zase* danju. Na dnevnem redu je več zakonskih osnutkov, med drugim sprememba volilnega reda in zakon, s katerim se odvzema voja* kom volilna pravica. Razun tega namerava vlada predložiti uvedbo nekaterih novih davkov in zakon, s katerim lahko sejm sam sklene svoj razpust. Po tem zasedanju bo sejm bržkone razpuščen in razpisane za je* sen nove volitve.
PROTIANGLEŠKE DEMONSTRACIJE V LONDONU
— London, 4. junija. Pri odhodu Bovjet-ske delegacije je prišlo na kolodvoru Viktorija do protiamjleških demonstracij. Na peronu se je zbralo okoli 200 angleških komunistov, ki so prirejali ovacije odhajajočim sovjetskim funkcijonarjem in se od njih prisrčno poslavljali ter vzklikali: >Zivela angleška republika!c Ostali potniki so priredili protidemonstracije ter komuniste izžvižgali. Končno je policija ločila obe skupini ter tako preprečila nadaljnje incidente.
Krvavi izgredi v Solunu
Grški delavci zahtevajo dela in kruha. — Policija jim odgovarja s svinčenkami, — Prve žrtve mezdnega gibanja. — Brezobzirnost policije in vojaštva.
— Solun, 4. junija. Včeraj popoldne so se v Soluna ponovile ulične demonstracije delavstva, pri čemur je prišlo do spopada z vojaštvom, ki je nastopilo z orožjem. Deset delavcev je bilo v boju ubitih, nad 100 pa ranjenih. Delavci so hoteli demonstrirati proti brezposelnosti ter so se že v zgodnjih jutranjih urah začeli zbirati z ženami in otroci, da na ulici zahtevajo dela in kruha. Policija Je večkrat skušala demonstrante razgnati, vendar pa so se vedno znova zbrali. Okoli poldne je krenila večja povorka, na čelu katere je stopalo okrog 200 žensk in otrok, proti Delavskemu domu. Tik pred domom je demonstrante nenadoma napadla policija in oddelek konjenice. Nastal je kratek boj, tekom katerega so padle prve žrtve.
— Gjevgjelija, 4. jun. Potniki, ki so prispeli z včerajšnjim večernim brzovlakom preko Soluna iz Grčije, pripovedujejo o grozotah, ki so jih zagrešile grške oblasti o priliki včerajšnjih demonstracii v Solu-
nu. Policija in vojaštvo sta slepo streljala v množice, konjenica pa je udrihala s sabljami po ženskah in otrocih. V gnječi je prišlo do strahovitih prizorov.
Pred par dnevi je izbruhnila stavka v tobačni tovarni v Kavali, ki se ie razširila tudi na Solun- Stavka je izbruhnila radi odklonitve zahtev delavcev, odnosno radi znižanja mezd. Grška vlada ie takoj odposlala v Solun večie oddelke vojaštva, vse železniške postaje pa je zasedla policija. Splošno se sodi, da stoji Grčija pred burnimi dogodki. Nezadovoljnost po vsej državi od dne do dne narašča. V grških političnih krogih se zatrjue, da ie povratek Vecizelosa ojačili nade nezadovoiinežev, ki so sedaj napeli vse sile, da odstranijo sedanji režim. Zdi se, da stoii tudi Plastiras v zvezi z Venizelosom. Včerajšnji krvavi dogodki v Solunu se splošno tolmačijo kot začetek velikih notranjih neredov in nemirov v
Odmevi onglefto-rusliego konfliktu
Komunisti se pripravljajo na energično akcijo proti Angliji in njenim zaveznikom. — Bojkot Italije. — Evropski blok proti Rusiji. — Poljskaostane nevtralna.
— Rim, L junija. Glasom informacij tukajšnjih listov je zavladalo v Moskvi veliko nerazpoloženje proti vsem zaveznikom Anglije. Tretja iaternacijonala se pripravlja poglobiti in ojačati svojo akcijo v vseh onih evropskih državah, ki simpatizira jo z Anglijo in izvajajo protiru&kc politiko. »Izvest ja« in moskovska >Pravda< obzirno razpravljata o stališču, ki ga je zavzela sovjetska vlada napram Angliji ter pozdravljata zlasti sklep, da bo sovjetska vlada z vsemi sredstvi skušala ohraniti mir, ne da bi pri tem zanemarjala akcijo za obrambo proti napadom od zunaj. Podpis notranjega posojila v znesku 200 milijonov zlatih rubljev lepo napreduje in vse kaže, da bo podpisanega mnogo več, morda celo dvakrat toliio, kakor se je prvotno pričakovalo.
Izvršilni odbor III. internacijonale je izdal manifest na vse delavstvo, meščanstvo in vojaštvo zatiranih narodov. V tem manifestu se naglasa, da se v Italiji pod pritiskom režimskega terorja v vseh tovarnah izdeluje izključno le vojni materijal. Na koncu poziva manifest prebivalstvo cele Evrope, naj bojkotira Italijo, ki postaja novo torišče izzivanja in netenja mednarodnih konfliktov. Proletarijat celega sveta naj podpira rusko-kitajsko revolucijo in povsod pripravlja soci-jalistično revolucijo
Včeraj je bil izdan ukaz sovjetske vlade, glasom katerega je sovjetsko pristanišče v Vladivosrtku kakor tudi vsa vzhodno-azijska prstanišča za angleške ladje zaprta.
— Pariz, 4. junija. Bivši guverner Sirije de Jouvenel objavlja v «Matinu» daljši čl a* nek o komunistični nevarnosti ter naglasa, da se ji mora zoperstaviti nova internaci* jonala, t. j. evropski blok. Rusija z vso silo pospešuje ujedinjenje Azije, proti katerim pa stoji neurejena in razdvojena Evropa, Anglija se ni sporazumela s Francijo niti, ko je vzpostavila odnosa je s sovjetsko Ru* sij o, niti sedaj, ko jih je zopet prekinila. Lahko se zato zgodi, da bo Francija preki* cila odnosa je, ko jih bo Anglijo zopet obnovila. Tako početje daje Nemčiji pogum, da spretno lavira med vzhodom in zapa* dom. Ko je prišla Anglija v neprilike, je takoj odkrila važnost Poljske in ostalih ob* mejnih držav. To dokazuje, da se je Angli* j a končno odločila za evropsko politiko in ta moment je treba izkoristiti, da se osnu* je blok zapada proti bloku vzhoda.
— London, 4. junija. Na včerajšnji seji spodnje zbornice je izjavil notranji mini* ster Joynson*Hicks, da bodo vsi oni ruski podaniki, ki prihajajo v Anglijo bona fide in ki se ne bodo udeleževali politične pro* pagande, brez nadaljnega lahko dobili do* voljenje za bivanje kakor pripadniki vseh drugih držav. Minister notranjih del je v če* raj izročil odhajajočemu sovjetskemu po* slaniku Rosenholzu listo vseh onih oseb in uslužbencev ruskega poslaništva, odnosno trgovinske misije, ki lahko še nadalje osta*
nejo v Angliji v svrho likvidacije trgovin* skih poslov.
— Newyork, 4. jun. V Mehiki je policija vdrla v prostore sovjetskega poslaništva ter izvedla hišno preisikavo. Detektivi so preiskali vse poslopje ter aretirali 20 oseb. Sovjetska poslanica Kolontaj je proti nasilju protestirala pri vladi. Policija je kljub temu ostala ves dan v sovjetskem poslaništvu ter se je še le proti večeru umaknila. Državni podtajnik Hegride je na večer poslal sovjetski poslanici pismeno opravičilo, češ da gre za zmoto ameriških oblasti, ki jo globoko obžaluje.
— Varšava, 4. junija. Včeraj se je vršila konferenca med poljskim zunanjim mini* strom Zaleskim in sovjetskim poslanikom v Varšavi dr. Volkovom. Poljski zunanji minister je ob tej priliki naglasil, da ostane Poljska v rusko*angleškem sporu popolno* ma nevtralna ter  da ne misli spremeniti
svoje dosedanje politike, ki bazira na po* giobitvi in izboljšanju medsebojnih odno* šajev. Poljska si iskreno želi, da se ohrani* jo med obema državama prijateljski stiki in mir. Poljsko*ruska pogajanja za sklenitev garancijskega pakta se bodo v najkrajšem času nadaljevala.
Vintgar zopet otvorjen
Ena naših najlepših prirodnih krasot, ro* mantični Vintgar, bo z binkoštnimi prazni« ki zopet izročen tujskemu prometu. Kakor znano, so jesenske povodnji popolnoma po* rušile vse galerije v vintgarski soteski, od* nesle vse mostove ter razdrle pota. Zveza za tujski promet v Sloveniji, ki od prevra* ta sem vzdržuje Vintgar, je letos ponovno prevzela naše veliko skrb ter se je z veliko požrtvovalnostjo lotila restavracijskih del; ni se ustrašila ogromnih denarnih žrtev in je častno dovršila svojo nalogo. Stroški pa vendar še niso kriti, temveč je ostalo nad polovico dolga ter se bo morala Zveza obr* niti na javne faktorje,, da ji priskočijo na pomoč. — Potreben železni materijal je pri* spevala Kranjska industrijska družba na Jesenicah, les pa je dobavil po znižani ceni g tovarnar Golob iz Vintgarja. — Most nad velikim slapom še ni postavljen ter vodi začasno pot do soteske na severu pre* ko mosta Kranjske industrijske družbe in
mimo njene elektrarne tik nad vodopad. Od tam gre pot kakor prejšnja leta. Opa* žiti je, da so galerije in mostovi v soteski popolnoma na novo postavljeni, mestoma so tudi galerije sedaj napravljene nekoliko višje, tako da jih manjše povodnji ne bodo mogle doseči.
Dela so izvršena zelo precizno ter dobi vsak obiskovalec vtis solidnosti in sigur* nosti. Neprijeten vtis pa napravi most pri restavraciji Vintgar, ki je več kot primiti* ven in zasilen. Skrajen čas je že, da se zga* nejo merodajni faktorji ter sklenejo te* meljito popravilo tega mostu. Apeliramo na občino Gorje ter na naš oblastni odbor, da bi se zavzela za to stvar — Za dostop v Vintgar je več potov. Najobičajnejši pot je iz kolodvora Dobrava*Vintgar čez vas Dobrava in, kakor gori navedeno, mimo vintgarske elektrarne (iz Dobrave do Bleda je skozi sotesko kake dve uri prijetne ho* je). Tudi iz kolodvora Javornik se pride sedaj preko zasilne brvi nad Savo na Do* bravo in na prvi poti v sotesko (ta pot je dobre pol ure daljša). Le nevrtoglavim iz* letnikom je priporočati pot iz kolodvora Žirovnica preko vasi Moste v divno savsko sotesko, nazvano Kavčdčjc, preko katere vodi drzno speljana viseča brv (40 m vi so* ko) na desni breg Save. Od tam po dobri poti v Dobravo in do elektrarne. — Blej* skim gostom, odnosno onim, ki prihajajo v sotesko z Bleda, je priporočati pot čez Sv. Katarino nad Zasipom do slapa, od tam pa skozi sotesko nazaj. Komodnejšim «tu* ristom* je priporočati, da si vzamejo na Bledu izvoščka, ki jih pripelje tik do re* stavracije «Vintgar» na zgornjem koncu so* teske, od koder imajo do vodopada počas* ne hoje tričetrt ure; povratek po isti poti. — Vstopnice za v sotesko se dobe pri obeh vhodih (v restavraciji »Vintgar« ter pri slapu). Opozarjamo izletnike, da v svrho kontrole obdrže vstopnice dokler ne zapu* ste soteske. — Vsled tajajočega se snega ie voda v Vintgarju zelo narasla ter je po* set baš sedaj najbolj priporočati, ker so sla*
povi mogočni in veličastni
Iz pestre ljubljanske kronike
Poneverba 40.000 Din. — Avanture študenta Cirilčka. — Policijski drobiž.
Ljubljanska kronika včeraj ni beležila posebnih dogodkov. Edina večja senzacija je bil beg vajenca Ferdinanda G., uslužbenega
v neki tukajšnji veletrgovini. G. je po-neveril 40.000 Diu iu je te dni brez sledu ter neznano kani pobegnil. Tvrdka je poneverbo odkrila £e le včeraj in je o tem obvestila policijo. G. je rojen 17. avgusta 191'J ■ Ljubljani in sem pristojen. Fant je precej \i sokp postave, podolgastega obreza, svetlj-kostanjevih las. modrih oči in je oblečen v svetlo obleko. Nosi sive platnene ievlj«*, a j« brez pokrivala.
\ čeraj je bilo v mestu več izgredov, pretepov in ekscesov. Policija je izvršila več aretacij. Henrik L. je romal v zapor radi telesne poškodbe, Stelan B. pa radi suma tatvine. Nadalje sta prespala noč na trdih >priČ-nah. v policijskih zaporih tudi stara znanca ljubljanske policije pijančka Ivan Vavpotič in Jože P. Njima se je pridružil tudi bojeviti Nace S., ki je nekega svojega kolego provri nežno udaril.
*
Pred komisarja na policiji pa bosta pozvana tudi dva študentka, da se zagovarjat« radi svoje agresivnosti napram dekletom. Tr-
vi student Cirilček ga ie imel namreč pod kapo in je dvoril natakarici, ki ima lepo zvoneče ime Božena. Ta pa ni marala za njegove laskave ponudbe in ga je zavrnila. Košarica, ki jo je dobil Cirilček, ga je tako ujezila, da je prijel Boženo precej čvrsto za vrat in ji pritisnil krepak poljub. Božena je to lin bezuivost zavrnila 9 krepko klofuto, in htr Cirilček le ni hotel mirovati, jp pozvala stražnika, ki ga je legitimiral, zapisal pa je tudi
njegovega prijatelja, ki mu je pri avanturi pridno sekund i ral.
*
Včeraj je bil policiji prijavljen en slučaj iatviuc, 'J slučaja telesne j>oškodb-e, 1 fclui^i poškodbe tuje lastnine,   2 slučaja kaljenja
nočnega miru, 2 radi kršitve obrtnega p« h. 1 lučaj izgube, 1 najdbe granate in 7 slučajev rudi pre->to}>ka <'p*tno-policijckega reda. Ovaden je bil tudi Lojze D., ki je skočil i drvečega vlaka. Pajc se je vozil po francosko.
Policijska direkcija je izdala tiralico z.* Josipom Mar jauovieoni, starini 20 let, ki j*» osumljen, da jc dne 27. maja sveder v družbi dveh neaamiih tovarišev napadel železniškega ču\aja Jurija Ilema, mu šiloma od\zel železniško uro, 100 Din gotovine, menico za 1000 Din in več drugih predmetov.
Iz veže Bolniške blagajne je bilo dne 1. t. m. ukradeno mo^ko kolo, last Frana Vidmarja iz Črne vasi. Kolo, ki je Črno pio*ko no in ima z zelenim žametom prevlečeno st-dlo, je vredno 1500 Din. Iz čakalnice Jo>efi-numa na Poljanski icsti je bil dn^ 2. t. in. Leopoldijii Kostujec ukraden zelenka-t >p<»-mladan>ki plašč, ki je znotraj kariran. V plat* šču je bila tudi železniška legitimaciju. £koda znaša približno 1000 Din.
0 vodovodu v Rožni dolini
• Slovenski Narod« ie pred tedni objavil Članek o vodovodu na Viču in v Rožni dr>* lini. Članek je v širši javnosti vzbudil interes za to zadevo, ki je zares najaktualnei* si problem naše občine. Predvsem pa ic na vodovodu intcresirana Rožna dolina, ki bi itak bila prva priključena k mestnemu vodovodu, čim bi se pristopilo k izvedbi na« Črta. Par dni po objavi omenjenega članka smo se zainteresirani Rožnodolčani sestali k posvetovanju in sklenili, da potom lastne zadrug« prevzamemo inicijativo. Bilo je na« vzočih 31 interesntov, med katerimi jih je bilo 28 za to, da ustanovimo zadrugo, ki bi prevzela instalacijska dela in z vodovodom opremila ceste II., III., IV. in \ .. s eimer bi bilo z vodo opremljenih okrog 100 hiš torej najprometnejši del Rožne doline. Po« drobni osnutek je podal g. Jeločnik, ki ie navedel, da bi bilo stroškov okrog 200.000 dinarjev, od česar bi Člani zadruge polo\ ico gotovo sami zmogli z mesečnimi odplačili, za drugo polovico pa bi bila potrebna subvencija, ali vsaj posojilo, ki bi se vrnilo te* kom petih let. K temu bi bilo potrebno iam» stvo mestne in viške občine.
Na seji se je izvolil pripravljalni odbor, a od takrat je stvar nekako zopet zadre« mala. K.er smo Rožnodolčani interesirani na vodovodu, bi bilo umestno, ako bi se akcija polerenila k izvedbi in uspehu, ki se nam ?di dosegljiv.
Borzna poročila
ljubljanska borza danes nI poslovaJa. Zagrebška borza danes nI d oslov al a.
V prostem prometu so notirali: Ourih 10.96, London 276-50, Newyork 56.»X Milan 316, Prasa 168.60, Berlki 13.49. Dunaj 80150.
INOZEMSKE BORZE.
Curih: Beograd 9.136. Pariz 303b, Lotv don 25.25, Newyork 530, MIlan 38.85, Berlin 123.30, Dunaj 73.15.
— Trst: Beograd 31.75. Pariz 705&y London 87JCV Pra^a 53.40, Newyork 16JOJ Cm* 3*.
8115
GD
III. balhonslia konferenco železničarjev
Včerajšnji incident. — Tajnik L T. F. otvarja konferenco. — Za enotno balkansko republiko. —- Proti militarizaciji naših železnic. — Solidarnost jugoslovenskih in bolgarskih delavcev.
Ljubljana, 4. junija.
Včerajšnje zborovanje je končako z interesantnim incidentom, ki je izzval načelne diference med sociijabstičninia Ln komu-repičnimi delegata. Na dnevni rod je namreč na koncu zborovanja prišla pritožba voditelja komunistov Marcela Žorge proti njega izkijučltv! iz Saveza. Razvila se je ži. vahna debata in nastal je precejšen vihar, ko je predse d stvo odklonilo Zorgovo zahtevo, da se mu podeli beseda. Izključitev je kongres potrddl. Ko je dosegia debata o tem vrhunec, je stopil v dvorano generalni tajnik I. T. iz Ams terdaima gosp. F i m m e n , ki ie nato duhove nekoEflco (Pomiril.
Daaies ob 10. dopoldne je bila otvorjena Iti. balkanska konferenca pod predsedstvom ganeraJ-nega tajnika I. T. F. F i m -mena. Dvorana ie danes častno zasedena. Že ob 8. so prišli v hotel « Tivoli* mnogi delegati. Do otvoritve plenuma konference so se vršila razna medsebojma posvetovanja in razgovori.
Pred svečamo otvoritvido konference je deiavsiko pevsko društvo ♦Canrkar* zabelo delavsko internacij oralno himno.
Generaiini tajnik g. Fimmen je nato v svojem otvoritvenem govoru označil položaj i« stališče Mernacajonalne transiportne federacije, ki je omsovairo na načelu centralama. Da pa more cemrtralni aiparat uspešno, nočno in pravilno poslovati, je izvedena dalekosežna decentralizacija po interesnih skupinah. Balkanske države imajo mnogo sfcuptri'b iiiteresov. Bafan je bil doslej vedno gnezdo vojmili nevarnosti in zapletlia-jev. Organizirana proletarijat balkanskih dr-tžav naj stremi, da se balkanske države spremenijo v države splošnega miru. Preneham mora praksa, da bd se baiHkamsiki narodi še v- bodoče izrabljali kot orodje balkanskega in mednarodnega kaipitalizma za Tazne oborožene kontiliikite. Balkanska delavska federacija, del velike I. T. F.f ki šteje nad dva in pol milijona organiziranih transportnih delavcev v 36 evropskih državah, naj bi uspela, da dobimo v kratkem združene vse države Balkana. (Živahno in dolgotrajno odobravanje.) Vsi balkanski narodi na] se združijo v enotno balkansko republiko. Živela baHkainska federacija!
G. Fimmen ic nato prečital III., balkanski konfernci došle im poslane pozdravne brzojavke iz kiozemsitva. Generalni tajnik delavsfce strokovne zveze Sassenbacli
je iz Amsterdama poslal daljši pozdravni dopis, ki želi konferenci najboljših us.p-ehov. Tajnik mednarodnega biroja dela dr. Živko Topalović je v svojem pozdravu iz Ženeve nagilašal potrebo ustanovitve delavske sindikalne balkamslke federacije. Konfe. renco so daiije pozdravili voditelji grških železničarjev in mornarjev, Fort za »Unijo čehoslovaških železničarjev« in drugi.
Delegat Luka Pavičević je nafto v imenu ■udruženih sindikalnih organizacij pozdravil inozemske delegate, osobito prisrčno delegata bolgarskih ždeznričarjev M a k a r ov a.
PredsecMv Fimmeti je naito objavil dnevni red konference: 1. poročilo o koalicijski svobodi na Balkanu; 2. poročilo tajnika balkanske delavske federacije Iza-jeva; 3. položaj železničarjev na Balkanu; 4. položaj brodar j ev in pomorščakov in 5. vojna nevarnost. Radii odsotnosti tajnika Izajeva je bilo njegovo pismeno poročilo prečltano. Z dnevnega reda je bila odstavljena 6. točka o vojni nevarnosti z motivacijo, da pride to vprašamje v razpravo na nede'jsikf vsedelavski imanSfestaciji.
Delegat g. Jurij Staniko je nato zelo obširno poročal o socijalnem in materi j alnean položaju železničarjev v posanmih bailkaiu skrb državah. Konstatiral je na podlagi sta-ti&cičndh podatkov, da se je v vseh državah na Balkanu položaj železničiarjev po svetov, vojni zelo poslabšal. Železničarji morajo svoje pravice brajndti z vsemi sredstvi ter patzno čuvati, da se reakciji ne posreči odpraviti že pridobila eme pravice in svobod-Ščine. Odločno je protestiral proti militarizaciji železnic, ki je izvedena na tajen način v Jugoslaviji. Razpravljaj je o dosedanjih uspehih podržavljenja železnic v naš] državi. To se je izvršilo ne iz gospodarsiko-trgov-skih raztlogov, marveč največ iz vojajkih ozirov. Državne železnice izkazujejo sedaj velikanski deficit in oni faktorji, ki so bili popreje za podržavUemje železnic, skušajo sedaj izvesti s papimatiini uredbanu ko-
Frank Hellet:
35
Novi Napoleon
Roman
Šli smo po divji pokrajini. Pot se je polagoma vzpenjala. Hodili smo dobri dve uri, ko smo se naenkrat ustavili in so nama svečano odvezali oči. Bili smo v gorski kotlini. Okrog nas je zelenel mlad gozd in gošča. Tik pod našim taboriščem je stalo na kraju gošče na železnem podstavku neko ogromno štiri-oglato Čudo.
Slično je bilo šolski deski. Sličnost je bila tem večja, ker je bilo na deski nekaj naslikano in napisano.
Slika v barvah je predstavljala gospoda v fraku in v belem telovniku. Zrl je na veliko steklenico in iz obraza mu je odsevala rzm učenost.
Besedilo se je glasilo:
»Ako ste se pri obedu preveč najedli, vzemite odvajalno sredstvo St. Xavier?«
*
Pustinja je delala reklamo za odvajalno sredstvo St. Xavier! Res. moderna doba je dosegla tudi ta otok! Ali se je moglo izplačati lastnikom tako speci-
mercija!:zacijo železnic, k; naj bi na ta način postale zoper aktivne.
Konstatira dalje, da v nobeni državi na Balkanu ni precizno izvedeno socijalno in starostno zavarovale kakor tudi ne zavarovanje zoper nezgode.
Bolgarski delegat Makarov je v svojem stmpaitičnem govoru izrazil najpreče svoje veliko zadovoljstvo nad dosedatigirni uspehi konference. Po nalogu tajVnafca Izajeva pozdravlja kongres ter naglasa, da ne družijo jugoslovenskih in bolgarskih železničarjev samo skupni stanovski interesi, marveč taci ikrvno bratstvo in sorodstvo. Zato si oboji podajajo bratsko roke za nadaljovanje borbe. Visa akeja naj se usmeri po načelu: »Vojna proti vojni!« Ne bo mogoče, kakor je to bilo pred 50 leti in pozneje, da sta se dva krvna brata med seboj mesarkla in klala. Sovraštvo med oboma bratoma naj preneha. Naloga nas železničarjev je, da izve-deimo enotno federativno organizacijo vsega delavstva na Balkanu. Tega ne bo mogel nihče preprečiti. Železničarji pa se moramo tudi združiti, da preprečimo v slučaju vojnih nevarnosti prevoz orožja skozi naše države (vihamo odobravanje). Koristi od svetovne vojne so imeli le bogatini, ki so zbežali v zaledje in bogateli, dočim je mora: narod krvaveti na bojni fronti. Njegov govor so navzoči pozdravi-li z viharnim ploskanjem.
Delegat Poppel je v markantnih stavkih očrtal obupen in nevzdržen položaj mornarjev ter apeliral na I. T. T. F., da Priskoči balkanskim mornarjem na pomoč, kćtdar jo bodo klicali.
Predsednik Fimmen je nato zelo obširno poročal o koalicijski svobodi in o praksi državnih oblasti v posameznih evropskih državah s posebnim ozirom na stališče balkanskih držav.
Konferenca je z zanimanjem poslušala zaključni govor predsednika, na kar je bila soglasno in z odobravanjem sprejeta kratka resolucija, ki naglasa:
HI. konferenca transportnih balkanskih organizacij pod predsedstvom tajnika 1. T. F. g. Fimmena, na kateri so bile zastopane organizacije iz Bolgarske. Rumunske in Ju-goslavfte, Grška pa po pooblastilu, konstatira, da v balkanskih državah, osobito v Jugoslaviji in Rumunii:, nc obstoja koalicijsko pravo in da je onemogočeno svobodno delovanje organizacij prometnega in transportnega delavstva. Konstatira, da je položaj prometnega delavstva v teh državah zelo teŽ2k, da so njega plače znatno zaostale za predvojnimi plačami in da se ne izvaja v polni meri starostno, nezgodno ln bolniško zavarovanje. Konferenca zahteva, da se transportnim delavcem prizna pravica koalicije, da se jim zagarantira stalnost, dalje 8urni delavnik ln eksistenčni minimum za obstanek. Konferenca apelira na I. T. F. in ostale mednarodne delavske organizacije, naj podpro akciijo prometnega in transoprtnega delastva.
Konferenca ie bila ob 14. zaključena.
Dan ruske kulture
Trimilijonska ruska emigracija vnovič obhaja na rojsten dan največjega ruskega pesnika Puškina 8. t. m. svoj iiarodni praznik. Najbolj živahno se obhaja seveda v onih ua-sledstvenih državah, kateri so dobili z novo mejo stotine tisoč ruskaga prebivalstva. V Latviji, na Estonskem in si. je postal ta praznik prava narodna veselica, pri kateri odlikujejo kmetje najlepše starinske noše in najboljši narodni ples. Po središčih gmotno revne, a duhovno čvrste emigracije pa je postal ta dan mogočna manifestacija domovinske ljubezni, izraz neomajne vere v njen preporod in veliko bodočnost. Na ta dan pozabi emigracija na vsakdanje skrbi, mučne politične prepire in se dvigne do visoke splošne nacijonalne zavesti. Kakor vsak praznik, se odlikuje tudi dan ruske kulture po svečanem razpoloženju. Govorniki in prireditelji zajemajo toliko potrebno navdušenje iz neizčrpnih zakladov ruske umetnosti in književnosti. Na ta dan izraža emigracija prepričanje o tem, da bo končno sledil večletnemu prognanstvu za želj en i dan odrešenja. s>Ne obupaj tele je stalo v lanskem radio nagovoru Odbora za proslavo tega dneva v Pragi — ^Spomnite se danes Rusije in onega, kar Vam je v njej bilo najdražje!«
»Net hudo bez dobro!« Vse slabo ima tudi svojo dobro stran, kakor pravi ruski pregovor. V evropski zgodovini po svoji Števil-
nosti brezprinierni val ruskih beguncev bo oživil za celo elovanstvo tako pomembno rusko nacijonalno zavest. Zato pošiljamo 8. junija tudi mi našim ruskim gostom svoje bratske pozdrave!
Vred
Sport
Binkoštni nogomet v Ljubljani
Nedelja igrišče Primorja ob IS. uri: GAK : ASK Primorje. — Pondeljek igrišče Iliri* je ob 18. uri: GAK : SK Ilirija.
Letošnji binkoštni prazniki nam prine* sejo prvovrstno >portno atrakcijo z dve« ma važnima in težkima internacionalnima tekmama. Grazer Athletik Klub, eden naj# starejših športnih klubov Avstrije, dose* daj še ni igral v Ljubljani in debut teh renomiranih in res izvrstnih graških gostov vzbuja po vsej priliki toliko zanimanja, da bo gotovo pritegnil na naša igrišča zo* pet enkrat našo širšo publiko. Objavili smo že nekaj rezultatov, ki jasno dokazujejo lepe zmožnosti GAK.
V Ljubljani nastopijo gostje s komplet* nfrn prvim moštvom, katerega igrači so že skoro vsi nastopali v reprezentančnem timu Gradca in Štajerske. Moč moštva leži pred vsem v velik hitrosti in dobrem startu, ki je vezan z okretno in točno kombinacijo ter nizko in fair igro.
Nedeljska in pondeljkova tekma bo za naša vodilna kluba zelo, zelo težka preiz* kusnja. Ker se pa oba nahajata v ^rav do* bri formi bodo tekme nudile res prvov^ sten sport in užitek. ASK Primorje nasto* pi prvi dan v svoji najmočnejši postavi s srednjim  krilcem  Buljevičem. Podsavezni
Srvak SK Ilirija igra sicer v nedeljo v eogradu za drž. prvenstvo, vendar se mo* štvo povrne že v pondeljek. Vsled tega bo nastopila v nekoliko spremenjeni postavi s Cirovičetn in Zemljakom.
Kot predtekma v nedeljo se bo vršila ob 16/"> uri tekma Primorje rez. : Disk, Dom* žale. Tekme se vrše ob vsakem vremenu. Predprodaja vstopnic za nedeljsko tekmo je od danes naprej v trafiki Sever, šelen*
burgova ulica.
— Klub kolesarjev in motoeiklistov Ilirija v Ljubljani priredi v nedeljo dne 19. t. m. m*dklubske motorne hitrostne iu kolesarske dirke na progi Gaštej — Med\ode km 10.
_ Dopuščene so vse kategorije. Prijavnina
za vsako kategorijo 25 Din, za kolesarje o D. Zaključek prijav dne 12. t. m., naknadne prijave do dne 14. t. m. Dirka se po pravilniku Saveza Motoklubova kraljevine SHS. Pravico starta imajo samo Banj klubov, kateri so včlanjeni v zgorajšnjem Savezu. Točni razpis se je odposlal vsem saveznim klubom.
— glazbeno iz LHP. Trening tekma v svrho sestave reprezentance proti Zagrebu, določena za nedeljo dopoldne, se preloži na torek 7. t. m. ob 19. na igrišču Atene. — Dovoli se SK Iliriji prijateljska tekma z Ve^no (Zagreb) za 5. t. m. Kot sodnik določa g. Sanciu 8. — Tajnik.
— Tekme za državno prvenstvo. Jutri se odigra prvo kolo tekem za državno prven-
stvo. V Beogradu se srečata Ilirija in HSK, v Sarajevu llašk in Sask, a v Subotici Sand in Hajduk. Ogorčena borba se obeta zlasti v Sarajevu med Haškom in Salkom. Sa&ku je namreč nedavno uspelo 1 laška poraziti s 3 : 1. V Beogradu je pričakovati zmago BSK, a v Subotici zmago Hajduka.
— Štafeta za »Jutrov« pokal. Na binkoštni ponedeljek se vrši ob 11. dopoldne tradicijonalna štafeta skozi Ljubljano za darilo >Jutra:. Start je mi Bleiwei«ovi cesti pri areni Narodnega doma. cilj pa pri Nunski cerkvi.
Gospodnrstui)
Tržne cene v Ljubljani
Glede na binkoštne praznike je bii današnji trg izredno živahen in boga<to založen z vsemi ponrebščinami. Cene zelenjavi ki jo je na trcu obilo, so znatno padle rav-notako rudi nekaterim drugim predme:om. Perutnine in piščancev ie bilo na trgu v tzobildu. Crešenj prihaja iz Goriškenu in Vipave velika množina, na tudi iz naših krajev se pojavljajo v večli količini. V ostalem so ostaile cene napram maju ric-izspreuuenjene.
1. Mesni izdelki. Goveje meso v mesnicah' 18 na trgu 1 1R II 15. III 9—13. telečje meso I 20 II 17. prašičje meso I 25, IT 20—22.50 slanina 21—24 ma^t 24—25, prekaleno meso I 30—35 II 30—32.50, ko-šlrmnovo meso 13—14 kozličevina 20— 22.50 (preje ?2.50—23). pol prekajene kranjske klobase 32—3š, suhe kranjske klobase 50  p reka! ena slanina 25—28.
2. Perutnina. Na trj;u je obilo perutnine zilasti piščancev ki so se nekoliko pocenili. Cene: majhen piščanec 10—15 (preoc TS>, veliki rtišča.nec 20—25 (preje do 27.50). kokos? 25—40 petelin 30—40.
3 Mlečni Izdelki. Mleko 1 2.50—3. surovo maslo 44 (preje 45) čaimo maslo 56— 60, maslo 44 (preje 45) bohinjski sir 36. sirček 10. eno jajce o. 75—1.
4. Sadje. Sadmi trg ie bogato založen s črešniami in drusrlm saddem. Na trsi' sc 5c vedno dobe lanska iabolka po 12 P;n kg. Oranže so se podražile cene 2.50—-1 (preje 1.50—3) limona s. 75—1. orehi 1* (preje 16). mšče-ni orehi 52. črešnje 10—16 (preie 18—24). suhe Češplne 8—12, suhe hruške S
5. Zelenjava. Cene zelenjavi, zlasti salati so se znižale. Salame je mnogo na trgu. Cene so: zilavnaita salata 6—8 (preie 12— 14), aj*erica 10 (preje 12—14) berivka 2 (nreje 5). radič 4—5 kislo zelic 4. ohrovt 10. špardji 24—30. kolerabe —10 kolerabe pndzemlj;cc 1.50 šp'na'ča S—7 (preje 10_12). paradižniki 28—30 kumare katerih ie seda na trgu že obilo 14 do 15 (preje 2?—24) grah v srtročju 7—S (preje 10). luščeči zrah 14—15 (preje 20). stročji fižol tržaški 20—22 (preje 25—32) čebula 5, česen i 10 stari krompir 1.25—1.50 novi tr-ža<%i krompir 6 (preje <S), korenje 12. pe-tcršili 6 ze1 en java za juho 6 rdeča pesa 7 arfčoke 3.
—g >Sa?a< obče zavarovalna d. d. v Za ?rebu je imela dne 81. maja t. 1. svoj redni občni zbor. Tz poročila ravnateljstva je vi 1-110, da so veliki in večkrat nerazjasnljivi požari v naši državi Še vedno na dnevni pojav. V splošno korist bi bilo, da bi *e konmpe-tentni faktorji resno bavili s tem nezdravim pojavom. Družba izplača kakor v prejšnjih letih lOodstotno dividendo. Za razvoj, soli.l-nost in strokovnjaško vodstvo tega domačega zavoda govori najbolj jasno dejstvo, da je isti v teku par let svojega obstoja izplačal
za odškodnine že nad sto milijonov dinarjev. Uprava >Save< sestoji iz sledečih gg. dr. Stanko šverljuga, Edgard Morpui-go, dr. Sve-tislav šumanović, Milivoj Crnadak, Emanuel Ehrentheil, Gjorgje Velisavijević, ^tevaa Ka-ramata, Sava V. Savič, Nikola Berković, Franjo Latković, dr. Milan Vrbanić, dr. Gedeon Dungrjerski, Franjo Duboković, Benzion Btil-li. dr. \Valter v. Fischel.
Senzacija dneva!    Popolnoma novo!   Ravnokar izdelano! Premijera Kolosalna burka polna šale in smeha brez kraja in konca
Danvin ima prav
Bombe smeha! Orkan smeha! Salve smeha! Valovi smeha! ... \ zklovjc se bo treslo od silnega smeha, ki ga povzročajo originalni komični zaipletljaji v tej najbolji burki kar jih je dosedaj usnvarila filmska umetnost.   Zasigurajte si pravočasno vstopnice!
Oba praznika ob: 3, l/tHJ 6, y88, 9.
Pri vseh predstavah naš priznano prvovrstni umetniški orkester. Opozarjamo Vas na izvrstno, moderno, novo instalirano ventilacijo v aašj veliki drvorami. Hladni in sveži zrak ter udobnosr v vsakem oziru Vam nudi le
Sredina mesta
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124
šBeležmca
KOLEDAR. Jutri: nedelja 5. junija 1,J27: katoličani: Binkošti; pra\u>!a\ni 23. maja: Mihajlu. DANAŠNJE PRIRHD1TVE. Kino Matica: «Sužnji strasti«. Ob  20.  v   Unionu:  Koncert dela% pevskih zborov.
PRIREDITVE O BINkOsTIH. Nedelja: Kino Matica: »Sužnji strasti«. Film ZKD: ob 9.30 in oh U. % Matici: u Robinzon Crusoe*.
Hazmnska tekma Vesna »Zagreb) : II* rija ob II. na ijjrisču Atene.
Ponedeljek: nfai ZKD: ob 9.30 in ob 11. v Matici; »Robinzon Cru>oe->.
DEŽURNE LEKARNE. Danes in jutri: Bahovcc, Kongresni trg. Ustar, Sv. Petra cesta; Hočevar, Spodnia Šiška.
Ponedeljek: Su.Miik. Marijin trg; Kuralt, Gosposvetska cesta.
ZA NASE NAROČNIKE. Danes so na vrsti naročniki aerij U in V,
Naši binkoštni prazniki
Za binkoštne praznike m Ljubljdii* Cani razidejo kakor no razšli apo* stoli, ko ne jim jc prikazal S\\ Duh v podobi goloba in so nad njihovimi gld* vami zažareli goreči jeziki. Ljubljane^ ne žene vročina na deželo, v planine, posameznike pa kar naravnost v letovišča. Sekaicri sc zadovolje s Kamni* ško Bistrico, s Kumom, Šmarno goro in Katarino, s S\\ Joštom in Smarjetno goro. Božjastni na duhu in \> ljubezni pojdejo morda tudi k 6V. Valentinu na Limbarsko goro, kakor Štajerci k Ruški koči na Pohorju na dobrega ljut o merčana. Potem seveda Golica z nan cisami, Bled, Bohinj — to je za salon* ske turiste. Drugi, podjetnejsi športni apostoli, popadejo šc enkrat rogo\i!c in zdrče ob praznikih s Kredarice če* Kot do Studenca ali pa s Krvavcafga sedla zadenjsko pogledajo na Grinto* vec.
Denarno podloženi skočijo na mor> jc ali pa k slavnostnim dnem na Dunaj, morda pa tudi v Budimpešto, i d vemtete! Sv. Duh jc mnogostranski, njegovo razdeljevanje pameti nekoliko redkejše, denar pa šc najbolj redek. Ali to je gotovo, da noben bogat ali reven Ljubljančan nc pojde v Italijo. Benetkam pokažemo benetke aH po domače dolgi nos.
Kar nas ostane med štirimi ljubljanskimi stenami, tudi nismo zavržek. Gledali bomo štafeto za Matijo Gubca in pozdravljali delavce, ki imajo svoj manifestacijski zlet. Dva dni bomo tu.-di zapored brcali žogo, dekleta z rokami, fanti z nogami in glavo. Mtnda pojde vse po sreči, da ne bo takšnega hrupa kakor zadnjič z Zagrebčani. 1' takšnih rečeh niti sv. Duh ne pomaga. Za večerno razvedrilo bomo kajpak imeli tudi kino in gledališče, muziko v Zvezdi, pa sveže pivo v restavracijskih vrtih. Tu se bomo pogovarjali, kaj so mati za opoldansko kosilo dobrega $ku» hali in napekli, nadalje o politiki, modi in o stanovanjskih... — brrr!
Najlepše praznike bo seveda imela mladina, kakor je tudi gotovo, da bodo botrice imele najlepše toalete, četudi po škofovskem povelju brez dekolte^ jev in z dolgimi rokavi. . I botri bodo imeli dolg žep, da bodo segli vani in novo birmanim malim \'ojščakom Kri* stusovim kupili lecta. golaža, urico ci= Underco in zlato verižico.
Vreme ho držalo, pravimo. Vročina bo. Cc bo pa dež. bo apetit boli-Srečne Binkošti torej: velikega ptič* goloba voščimo vsem potrebnim.
NCK&VICE
z zn o m k o in iicjom
„■»1.3 ur"
Wjbolis(z,,najHrpcžnejse, zatp najcenejše
jalno zdravilnega sredstva, kakor je odvajaso St. Xavier, postavljati reklam ne deske sredi pustinje severozapadne Korzike? Je že moralo tako biti, dasi je bilo absurdno. Toda mr. Graham se je zakrohotal:
— Tisti, ki je postavil to desko, najbrž ne išče odjemalcev v hotelu, kjer sva zadnjič iedla.
Naenkrat, sem se nečesa soornuil, — nečesa, kar bi mi moralo že davno priti na misel. Kai je dejal osrlas prejšnjega dne v »Le Corse ReDublicain«? Pošta bo poslovala jutri ob šestih. In kaj je predstavljala slika v ozlasu? Preobje-denega gospoda z veliko steklenico St. Xavier!
Hipoma se mi je zazdelo, da slutim zvezo med oglasom in eksoedicijo, katere sva se z Grahamom udeležila, — da, za hm so letele moje misli dalje in slutile so zvezo ne le med temi pojavi, marveč med vsemi moiimi dosedanjimi pustolovščinami. Kar se ie zffodilo neka, kar me je prisililo, da sem opustil vsako nadaljnje razmišlianie.
Počil je strel, toda ne iz ouške v armadi gospoda Pozzo di Borga. Počil je nekje nad nami. Tako! na to sta počila še dva in v tistem hiou sem začutil na eni strani glave skelečo bolečino. i
Zdelo se mi je, da se ie vsa teža telesa zvalila z mene. Kai se ie godilo v kotlini dalje, me ni zanimalo.
XI.
Bitka pri Austerlitzu.
Ko se je oklep časa in Drostora znova strnil okrog mene. sem ODazil, da ležim iztegnjen na kocu in da leži pred menoj drugi koc. Okrog mene se je razlegal splošni direndaj. Težki škor-nji so cepetali, mnogo nog se je premikalo sem in tja, mnogo glasov je govorilo, ostri klici so se čuli med kletvami. Blizu mene ie gorel yozenj, čigar plameni so se v ritmičnem taktu dvigali in padali. Metali so čudne sence, v katerih sem videl ljudi okrog sebe v fantastičnih podobah. V glavi mi je šumelo in brnelo. Nekdo me ie obvezal. Nad menoj so bile napol irole veje dreves, spletene v mreže, skozi katere so se lesketale redke zvezde. Tipal sem okrog sebe z rokami, da bi našel oporo in si pomagal na noge. Moje roke so kmalu naletele na nekaj trdnega in solidnega. Znan glas ie vprašal:
— Nu, ali se počutite dobro?
Široko sem odprl oči in ODazil. da sem bil segel po solidni nogi mr. Granama
— Kje sva? — sem zašepetal. — Kai se je zgdilo?
Namesto odgovora mi ie pokazal tovariš po vjetnistvu nekoliko manišeca gospoda, ki me je napeto opazoval. Ob slabem svitu ognja sem zagledal lokave črne oči in kratke Črne brke. Iskal sem po svojih pretresenih možganih, kakor se išče po razvezani potni torbi. Povsem nepričakovano sem našel spomin, ki sem ga iskal.
— Vi. sem deial. — Ko sva se videla zadnirČ...
Beseda ml ie obtičala v crlu. Zadnje dni se je zzodilo toliko čudnega, da so mi misli odpovedale, ko ie bilo treba dognati datum mojega zadnjega srečanja z gospodom s črnimi brki.
— Ko sva se zadniič videla. — je dejal gospod. — ste tudi ležali na hrbtu in počivali. Saj ste pa imeti temeljit razlog za to. Laplace ie vam pošteno podkuril.
—V Kodanju. — sem zamrmral, — v Kodanju je bilo. Bilo ie iste noči, ko je profesor razvozlial zagonetko stare cesarjeve obleke. Kako ste DriŠli sem, gospod Lavertisse? Zd?i manika samo še profesor, pa bi bilo število popolno.
—Profesor pride, — se ie oglasil mr. Graham samozavestno.
— Profesor pride, — ie nonovil Lavertisse. In imel bo dovoli opraviti, kadar pride, kaiti docodki so sc nakopičili tako, da sc nc bo dolgočasil.
— Mnogo bo imel opraviti, vendar pa ne preveč, — ic ugotovil Anglež.
— To je mogoče, — je pritrdil Francoz. Ni mi pa povsem iasno. kaj bo počel z Napoleonom in s celo njegovo armado. Cel narod ie imel s tem opraviti dvajset let, dragi Graham.
— Zmaga Anglije nad Naooleonom ie najčudovitejša podrobnost \l cele Napoleonove zgodovine. — ie dejal Graham.
— Kaj se je zgodilo? — sem posegel v pogovor. Kai pravite o Napoleonu?
— Mislil sem, da ga poznate, — ie odgovoril mr. Graham.
— Poznate ga. — je deial Laver tisse. — Pobegnili ste od niega iste m či, ko sem padel jaz v nastavlieno pa!
Skušal sem se vzravnati.
— Je to o n ? — sem vprašal. Lavertisse mi je položil roke na r.
mena.
— Da, to je on! Le pozleite tja. za gledate ga pri ognju do oičice tako, kakor na Vernetovl sliki. Malo bolj desno. Ali ga rdaj vidite?
Stev 12/
SLOVENSKI    N A K C) O* dne 5. junija 1927.
.Suau 3.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Poneveril 400.000 Din in pobegnil s svojo ljubico. — Atentat na brzovlak Niš-Gjevgjelija. — Prpic Mali v Zagrebu.
Ko so včeraj v mraku zaplamtele v Nišu prve luči, se je odigralo zadnje dejanje nenavadne avanture. Režijo je imela tokrat beograjska policija. Na terasi niške kavarne »Kralj« je bila zbrana odlična niška družba, med katero sta vzbujala posebno pozornost Božidar Petrovič iz Pirota in njegova lepa, mlada žena Ruža, Dospela sta se le pred par dnevi v Niš in vsi so mislili, da gre za mlad zakonski parček, ki je pravkar nastopil svoje ženitovanjsko potovanje. Ker sta živela precej razkošno, sta kmalu nasla vse polno prijateljev. Zabava je bila baš v najlepšem teku, ko je pristopil beograjski detektiv in povabil »trgovca« Petroviča in njegovo gospo na »razgovor«, ki pa je trajal precej dolgo. V hotelski sobi, kjer sta stanovala, so namreč že čakali beograjski policaji. Pirotski trgovec Petrovič je bil namreč v resnici knjigovodja ministrstva ver Vasilij Arandjelovič iz Beograda, njegova »žena« pa bivša vijolinistka neke beogradske kavarne.
Arandjelovič je glasom policijskih ugotovitev poneveril v ministrstvu ver nič manj kot 400.000 Din. Ko je Čutil, da lahko pride poneverba na dan, je začel misliti na beg. Ker pa človeku ni dobro samemu biti, zakonske žene pa se je menda že naveličal, si je poiskal družico v osebi mlade, lepe Ruže. Kmalu sta bila dogovorjena in Arandjelovič je potom raznih zvez dobil potni list na ime Božidarja Petroviča, trgovca iz F*irota in Ruža je tako brez vsakih formalnosti postala njegova žena. Potni list je imel tudi že turški in grški vizum, tako da za beg ni bilo nikakih ovir. Toda niti Ruža niti Vasilje se nista mogla tako naglo ločiti od rodne grude. Zato sta se spotoma ustavila v Nišu, kjer sta našla tako prijetno družbo, da sploh nista več mislila na beg.
Toda beograjska policija ju je kmalu izvohala in danes sta že oba v beograjskih zaporih. Pravijo, da bo iz te avanture nastala še prav velika afera. Pri poneverbah v ministrstvu ver nameč ni bil udeležen le Arandjelovič, marveč baje tudi še nekateri njegovi tovariši. Da pa bi se izmazali, so prigovarjali Araiidjeloviču, naj pobegne, češ. da je že osumljen. Mislili so namreč, da bo potem vsa krivda padla na njega, oni pa ostanejo čisti. No, pa mislimo, da so se v računih nekoliko zmotili...
*
Na brzovlak na progi Gjevgjelija— Niš je bil včeraj ponoči ob 1.20 izvršen drzen atentat, ki priča, da so varnostne razmere v naših južnih krajih še vedno
zelo pomankljive. Atentat je bil izvršen blizu zadnje postaje na progi Gjevgjelija —Niš pri Činju. Ko je brzovlak št. 612 privozil do nekega predora, je nenadoma z močno detonacijo eksplodirala bomba, ki je ležala na progi. Strojevodja je takoj ustavil vlak tako. da je ostala lokomotiva privozila na usodno mesto, bomba raztrgala več metrov proge. Škoda ni velika.
Takoj po atentatu je nastala med potniki velika panika, kajti vse je pričakovalo, da skrita zločinska tolpa napade vlak. Napad pa je izostal. Brzovlak, ki ni mogel nadaljevati vožnje, se je moral vrniti v Činje. Iz Činja je takoj odšla na kraj zločina orožniška in policijska komisija, ki je uvedla preiskavo. Potek preiskave je pokazal, da je bila na progo postavljena bomba s kontaktom. Kontakt pa je bil predolg in ko je lokomotiva privozila na usodno mesto je bomba predčasno' eksplodirala tako, da je imel vlakovodja še čas vlak ustaviti. Kdo so drzni zločinci, se še ne ve. zdi se pa. da je bil napad insceniran zgolj iz roparskih namenov.
Snoči okoli 18. je bil pod močno eskorto orožnikov pripeljan v Zagreb famozni razbojnik, bivši pajdaš in zad* nji član Čarugove tolpe, Prpič Mali. — Orožniki so ga odvedli v vojašnico orožniškega polka, ž njim vred pa so prignali tudi dva njegova sokrivca. — Prpič Mali je še vedno dobre volje, smehljaje odgovarja na vsa vprašanja. A nasprotno je razpoloženje njegovih tovarišev. Oba se v spremstvu orožni* kov z nasajenimi bajoneti ne počutita baš najbolje, kajti dobro se zavedata, da ju vsak korak vodi bližje k veša* lom ... Ne govorita ničesar, cmerikavo je njuno razpoloženje.
Poročevalec zagrebških «Novosti» je posetil trojico v zaporu ter se zaple* tel s Prpičem v pogovor. Prpič je pro* stodušno pripovedoval svoje doživlja* je, izjavil pa je, da mu hajdukovanje ni ugajalo. K temu ga je baje primo* rala družba, v katero je zašel, a izhoda ni našel. Pravil je tudi, da nikoli ni imel namena moriti in ubijati in da je ubijal samo v sili ter v samoobrambi. Kdor se mu je zoperstavil, ga je ustre* lil. Ko mu je novinar predočil, da ga za zločine čakajo vešala, je Prpič po* nosno odvrnil: «Eh, jaz se smrti ne bo* jim.»
Ob 11. je orožniška patrulja z zlo* činci nadaljevala pot proti Brodu na Savi. .
Zanimiva soton o stanovanjskem zakonu
Stanovanjska zaščita koristi samo nekaterim najemnikom, je pa v škodo podnajemnikom. — Enaka pravica za vse. — Popolna ukinitev stanovanjskega zakona absolutno potrebna.
Ker se bavimo z vprašanjem, ali naj se obdrži že nadalje stanovanjski zakon ali pa ukine, je treba pred vsem ugotoviti, koliko 'ie na eni strani tistih, ki resnično uživajo ugodnosti tega zakona — in koliko ie na drugi strani onih, ki ne pridejo do teh ugod* nosti ter tistih, ki imajo od tega zakona le škodo.
Da je škoda, ki jo dela stanovanjski za* kon večja, kakor pa. korist, dokažejo naeno* stavneje sledeča izvajanja:
Dejstvo je. da je v zadnjih letih dobil stanovanje le še kak aktivni državni uradn k in so drugi zaščitenci prišli tako izredno redko do stanovanja, da je bila škoda kol* kovine za vlaganje takih prošenj. Koliko jih torej pride v poštev pri novih dodelitvah?
Pribiti se torej mora, da žele podaljšanja veljavnosti stanovanjskega zakona v glavnem le oni, kateri že im&jo cena stsno* vanja in žele ista obdržati na škodo hišnih gospodarjev in — ne glede na to, da zbog njih propada na tisoče istotako, ali še bolj potrebnih.
Da more živeti en del udobno, trpe po* leg hišnih gospodarjev največ oni zaščiten*
ci — in  teh ste\ llo  stalno narašča — ki
morajo stanovati v dtagih novih zgradbah, sli pa muke z večnim potovanjem.
Poglej v kleti, podstrešja, eno- ali dvosobna stanovanja novih zgradb! Tu vidiš delavce, obrtnike, privatne in državne nameščence itd. vse tesno natrpane, samo, da bi mogli izhajati z najemnino! In kljub vsemu je ta neznosno visoka in bo — dokler bo obstojal stanovanjski zakon! Saj morajo vsj ti bedniki plačati skupno toliko da bo hiša plačana od njih samih v petih, ali najkasneje desetih letih! Tu bodi mimogrede omenjeno, da bo ukinitev stanovanjskega zakona gospodarjem novih zgradb občutno škodovala, ker bodo morali cene stanovanj znilžati, da bodo vsaj nekoliko primerne cenam v starih hišah. Kdor se je zadolžil, da zida — in to so večinoma mali šteditelji. ti bodo dobili komaj toliko, da plačujejo visoke obresti.
Dnevno' vidiš cele trope mož, žen in šolarjev, ki hite ob vsakem vremenu in času i>eš, s kolesom in vlakom v mesto, kamor jih zove dolžnost in kjer ne morejo stanovali zaradi — stanovanjskega zakona. Trpe fizično, kvarijo si zdravje in trošio denar za dvojno gospodinjstvo vse zato — da vživajo vse udobnosti njih sodrugi!
In vse to trpljenje se nam obeta podaljšati še za celih sedetm let! Ako bomo mi in naši otroci še preživeli ta čas? Ali smo obsojeni v popolno propast?
Diktatorsko se je izjavil predsednik društva najemnikov proti ukinitvi zakona o zaščiti stanovanj misleč, da ima večino za seboj! Nas je ogromna množina, ki trpimo zaradi stanovanjskega zakona in dobro si bomo zapomnil to pristransko sodbo. Mi trpi-
mo desetkrat več kot vaši zaščitenej in nismo voljni popolnoma propasti. Leta in leta smo trpeli, ali sedaj je tega dovolj! Breme naj se nailoži enakomerno na vse in ne — samo na en del! — Sploh pa opozarjamo, da mnenje predsednika ene ali druge organizacije ni mnenje vseh članov. Tam pa še najmanj, kjer se jih o tem niti vprašalo ni.
V zasmeh vsaki pravica moramo biti za-d o vojni — mi, zaščitenci brez zaščite, če nas sprejme tak piotežiranec kot podnajemnike, da mu plačamo dva in večkrat toliko kot plača on celokupne najemnine. Drugi protežiranci iznajmjjujejo sobe, drže cele penzojone itd. ter žive edino le od stanovanja udobno in brez stroškov. Radi verjamemo, da te vrste protežirancev stanovanjskega zakona — in teh le prav lepo število — vneto zagovarjajo nadaljni obstoj stanovanjskega zakona. Nas seveda ni volja, da b\ jih še nadalje vzdržavali!
Ce se že smatra hišnega gospodarja za ^kapitalista*, ki mora iz lastnih virov vzdrževati hišo, po tem smatramo mi te vrste vburžuje« tudi za tako štedljive, da lahko trdimo, da je že prišel za njih čas, da tudi ocij posežejo nekoliko v lastni žep.
Iz teh izvajanj ugotavljamo:
1. Glede onih zaštltencev, ki uživajo udobnosti stanovanjskega zakona:
a) Ena četrtina protežirancev stanovanjskega zakona ima stanovanje zastonj, ako ndma poleg tega še iz istih posebne dohodke;
b) dve četrtini bi zamagle prenašati tudi zvišene najeiruiine;
č) ena četrtina je res be<inih ter bi precej trpek', nikakor pa ne tako. kakor mi, kS nas tira ta zakon na rob propasti!
2. Glede zaščltencev. kj ne uživajo ugodnosti stanovanjskega zakona:
Ako se računa:
a) zaštitence, ki morajo zaradi zaslužka ali izobrazbe stanovati v novih zgradbah,
b) ali iz enakih razlogov dnevno potovati v mesto, kjer ne morejo dobiti stanovanja,
c) zaštitence, kj morajo stanovati kot podnajemniki pri protežiranih zaštitencib ter h tem pridamo še hišne gospodarje, dobimo število, ki vsaj dosega, ako že ne presega Število pod točko 1. navedenih protežirancev stanovanjskega zakona.
Iz tega sledj da je ta zakon do skrajnosti nesocijalen. ker zahteva od ene polovice, naj vzdržuje drugo polovico.
Tu more odločiti le eno geslo in to je: Enaka pravica za vse!* in ta se bo dosegla edino s popolno ukinitvijo stanovanjskega zakona!
Popolna ukinitev stanovanjskega zakona Je absolutno   potrebna,   da se
omogoči svobodna konkurenca med h.šnimi gospodarji. Vsaka omejitev onemogočuje medsebojno konkurenco ter s tem zaprečuje znižanje stanovanjske najemnine.
Kakor se izrabi v novih zgradbah vsak kotiček, da nekaj nese, tako bodo ravnali tudi gospodarji v starih hišah — ker bodo Imeii od tega vsaj nekaj dohodkov. Hišni gospodarji bodo v lastnem interesu skrčili svoja stanovanja, dozidavali in prezidava-
H _      ker bodo vedeli, zakaj. Najemniki, ki.
imajo prevelika stanovanda ter dajejo sobe v najem, bodo odstopih, kar jim je preveč ali pa iskali manjša stanovanja. Vsak si bo postlal tako, kakor mu velevajo njegove finance ter ne bo več zahteval, da bi živel še dalje udefono na račun drugih".
Kjer vsaj nekaj nese, tam se dela — kjer nič, pa vse spi. Posebno nove zgradbe so pokazale, kako se da vse dele hiše izraba ti. Tako se bo potem delalo tudi v starih hišah in maJih stanovanj bo dovolj. Popolnoma napačna ie trditev da bo premalo malih stanovanj. Lahko trdim, da bo novih stanovanj v starih hišah toliko, da bodo presegala potrebo!
Dalje se trdi. da bo stalo eno stanovanje dveh sob in kuhinje — po ukinitvi tega nesrečnega zakona — čez tisoč dinarjev.
če se dobi danes tako stanovanje v novi zgradbi za 600 do 1000 Din, gotovo ne bo mogel zahtevati hišni gospodar večjo ceno za manj udobno stanovanje v stari hiši. Pač pa se lahko trdi. da bo stalo stanovanje v stari hiši skoraj po'ovico manj, kot v novi.
Posledica tega bo selitev sedanjiS najemnikov, ki le z največjim naporom zmagujejo visoke najemnine, v stare hiše. S tem bo dana konkumea in z njo padanje cen do one stoprrje. ki dela zdravo razmerje med hišnim gospodarjem in najemnikom.
Apel na državno upravo, naj ona zida za nas hiše. se nri zdi precej otro.ji. Koliko bi pa stalo, da se po vsej drfavt dovolj zida? Če bi bila država molzna krava, bi bilo to razumijivo. Toda država smo mi sa-mJ. Prvo moramo v to kravo mleko vlivati, da bi ga potem lahko na drugi strani zopet sesali. Če govoriš za pomoiožltev davkov, s tem gotovo ne ublažiš bede državljanov.
Res lepo zveni!, če se predstavniki različnih organizacij stavijo v pozo zaščitnika Ijudsfce bede. V praksi se pa to popolnoma nasprotno izvaja. Samo po sebi je umljivo. da govore ti organizatorji le za maso ne glede na to, da- jo pri tem potiskajo v propast.
Toliko si dovolim dat; v pomislek vsem zagovornikom stanovanjskega zakona. Smelo si pa dovolim trditi, da so vse njihove prerokbe o bedi, ki bo sledila ukinitvi tega zakona, le prazne fantazije
Bodočnost bo pokazala, da so bila vsa taka prerokovanja boli teatralične geste, kakor pa resno premišljena izvajanja.
Ukinitev stanovanjskega zakona je socijalna potreba za vse sloje, ker bo prinesla pravičnost za vse ter odstavila stanovanjsko vprašanje iz. dnevnega reda.
Ako bi se podaljšala veljavnost stanovanjskega zakona do 1. 19-34. bi imela država in občine do tega časa iste dohodke od najemnin, kakor jih ima danes. Da se pridobi čim več stanovanj do 1. XI. 1927, ne da bi zato država kaj trošila in ne, da
treba v to svrho razpisati posebne dav ke. opozarjam na sledeče:
Če se ukine s 1. XI. 1927 stanov, zakon, se bodo najeminine precej povišale ter s tem tud; davek. Upoštevajoč dejstvo, da so hišni gospodarji trpeli toliko let, naj se pobira kljub povišanju najeLnin dosedanji davek brez povišanja do 1. 1934. Tako država nič ne izgubi, pa vsaj deloma povrne hišnim gospodarjem storjeno škodo.
Vsakega h snega gospodarja, ki dokaže, da je odstopi! del svojega stanovanja ali pridelal od sedaj za stanovanja nerabne dele hiše (ne pošlo vrne lokale) v novo stanovanje torej zvišal število stanovanj od 1. XI. 1927 naprej, ne da bi oškodoval že v hiši stanujoče stranke na njim res potrebnih prostorih naj se oprosti do 1. 1934 vsakega davka za tako pridobljena nova stanovanja.
V dokaz, da stanovanjski zakon dela stanovanjsko bedo. dovoljujem sj navesti Še sledeče:
Pred vojno je imelo mesto Ptuj več prebivalcev, kakor pa po prevratu in to iz razloga, ker je bežalo vehko nemških na-cijonalcev v Avstrijo, kjer so se stalno nastanili. Kljub temu je tam nastala stanovanjska beda! Zakaj? Zato. ker je stanovanjski zakon zahteval nekaj kar nihče ne more zahtevati od delavca, t j. daj in ne zahtevaj za to nič.
Državni vpokoienec.
Pr os ve ta
Repertoar Narodnega gledališča
Začetek ob 20. uri zvečer.
Sobota, A.: »Ti in jaz«. Red C. (Globoko
znižane enotne cene). Nedelja. 5.: »Mnogo hrupa za nič«. Izven.
Znižane cene. Ponedeb'ek 6.: »Pegica mojega srca«. Izv.
Globoko znižane cene. Torek, 7.: Zaprto.
Mariborsko gledališče
Sobota 4. ob 20.: «Čard<aska kneginja». C. Prvič.
Nedelda 5. junija ob 15. uri cScamjpolo*. Znižane cene. Abonenti d on ust mi dnevni blagaJnl. — Ob 20.: «Cardaška kne-
ginj a-».
Sprememba mariborskega gledališkega repertoarja. Radi nenadnih zaprek se spremeni repertoar na način da bo v sobot op rentijer a na novo naštudirane operete «ČandaSka kneginja» na isti abonma (C)
Slava delu! Delavska himna. Besedilo zložil Engelbert Gangl za moški zbor z j
b ari tonskim ali basbarfrtoosiam so lom uglasbil Zorko Prelovec. Založil konzorcij «Kladivarja» v Ljubljani Puipanova Stalnica. — Pevna lahka in učinkovita -skladba k ibo zelo dobrodošla delavskim pevskim zborom Gena partituri Ie 1 Din. Na- j roča se pri založniku. 1
&£)ober več
polepša R/as
ELI DA
CREME DE (ffl CHAQUE HEUEE
Ta krema medle barve daje teintu nežni izgled alabastra. Ona je tajnost vsake kraljice lepote. Rabi jo vsako uro, ker je zmeraj nevidljiva,
toda vedno deluje.
Se ne sveti, ne maže.
E 1 i d a Creme de Chague  H cure
Gostovanje ge. Mitro viče ve v mariborskem gledališču. V kratkem morda že na binkoštni ponedeljek gostuje priljubljeni gost ga Ančica Mitrovičeva v mariborska opereti.
Gostovanje ljubljanske opere v Šibeniku. Ljubljanska opera ki je šest dni z velikim   uspehom   gostovala   v   Splitu je
včeraj odpotovala v Šibenik kjer bo gostovala tri večere. Kakor v Splitu so bili
Ljubljančani tudi v Šibeniku deležni prisrčnega sprejema.
Koncert delavskih pevskih zborov iz Ljubljane, Jesenic, Maribora, Kamnika hi Zagreba se vrši danes ob 20. uri v veliki dvorani «Uniona». Na sporedu skladbe Zor> ko Prelovca, Emila Adamiča, Janko Ravni* ka, Mokranjca, Zajca, Pavčiča, Vilharja, Je* reba, Mirka in Križovskega. Na sporedu.so najmodernejše kompozicije. Koncert se vrši na Čast gostom in delegatom iz inozemstva ob priliki Vsedelavskega zleta v Ljubljani.
Razstavo grške in rimske plastike v odlivkih iz pariškega Louvrea otvori Na* rodna galerija v nedeljo dne 5. t. m. ob 12. uri v Jakopičevem paviljonu. Razstava bo pristopna vsak dan od 9. do 18. ure.
Sokol
Razvitje prapora Sokola I na Taboru
Sokod I. na Taboru obhaja na bnkoštni pondeljek pomemben praznik: razvitje društvenega prapora. Kdor pozna delovanje Sokola na Taboru ne dvomi, da bo to ena najveličastnejših sokolskih prireditev. Pod novim praporom se bo razvijal Sokol L k nadaljnemu plodonosnemu delu. Zato ta proslava ni le interna prireditev Sokola
samega, marveč napredne javnosti.
Novi prapor ie izdelala po načrtih arhitekta br J. Omahna ljubljanska tvrdka Neškudla Prapor iima na en: strani rdeče, na drugi strani pa belo Dolje. Sredi rdečega polja je stoječ sokol z razprostrtimi krili, k? stoji na zeleni lipovi vejici, nad njim Pa je v zlatu vezan napis: Sokol čili, čuvaj večno zemljo našo! Na belem polju je na državni trobojnid v oblik* grba uvezen sokolski mottogram ki ga obkroža zlat lipov venec in napis: Sokol I. v Ljubljani. Vezenine so na obeh straneh umetniško komponirane in nad vse okusno izdelane tako, da delajo Čast projektantu in izdelovateldu.
Častno mesto kunrice ie prevzela namestnica društvenega staroste s. Milena dr. Zerjavova. Ker oa je kumaca sama radi zdravljenja odsotna, jo bo zastopala pri razvitju njena sestra g. Mi ca inž. Pehani-jeva. Kumica je darovala za prapor krasno izdelan trak ki ga bo ob razvitju pripela njena zastopnica na prapor. Trak je izdelala tvrdka Neškudla v LJubljani v modri barvi. V gornjem robu je sokolski mono-gram, v spodnjem o a ime kurndce In datum razvftja.
Za praporščaka je Sokol I. izbral br. Eibergerja, ki prevzame po Tazvirju prapor v svoje varstvo.
Po razvitju se vrši javna telovadba, pri kateri nastopijo član; in članice, naraščaj In deca. Vsi oddelki razun dece nastopijo tudi z orodno telovadbo. Člani in članice izvajajo proste vaje za V. pokrajinski zlet. Po končani telovadbi se vrši na teJova-dišču sokolska zabava, v veliki dvorani na Taboru oa ples Pri nastopu sodeluje godba dravske divizije in godba Sokola I. Pred razvitjem prapora koncertira na telovadi šču vojaška godba.
Sokol I. se z vso vnemo pripravlja na
ta svoj pomembni praznik. Ne dvomim*) pa. da bo tudi  ljubljanska napredna javnost
pokazala ob tej priliki svojo naklonjenost in priznanje sokolskemu delu s prav šte-številmni posetom. Predprodaja vstopnic je v Tiskovni zadrugi v Prešernovi ulici. Sedeži v ložah so po 2*). na tribuni po 15, na tekrvadišču po S, stojišča po 5. za mladino in vojake po 3 Din.
— Bohinjska Bistrica. Tukajšnje Sokolsko društvo priredi v nedeljo, dne 12. t. m, prvo veliko tombolo v Bohinju. Pripravljeni so krasni dobitki, n. pr. Oprava, šivalni stroj, moško kolo. krava, vreča moke. itd. vse popolnoma novo, v skupni vrednosti iDn 20.000. Pridite, nakupite si tablice po 31— Din in poiskusjte svojo sreče. — Zdravo!
Celjska porota
Poneverba na pošti v Rogaški Slatini.
Včeraj dopoldne se ji vršila obravnava proti 341etnemu Albertu GabriČu, poštnemu upravitelju v Rogaški Slatini, ki je poneveril 32.834 Din 2o p. Obtoženec je krivdo v polni meri priznal, trdil pa je, da je poneveril 1*» HI.408 Din 25 p. Porotniki so potrdili vpr,» šanjp glede poneverbo, na kar ie bil Gabrio obsojan na 8 me><x-pv tcike jocp.
Rop.
Včeraj popoldne M je zagovarjal pred poroto radi hudodelstva ropa 2Hletni strojevod ja Alojzij Travnar iz Stoiovnika pri Rajhen burgu. Lani 10. novembra je a-ol posestnik Franc Jug iz Stoiovnika po opravkih v B i.r henburg in vzel s seboj denarnico s 4600 Din Na povratku ga je čakal pri Alekšičevi gostilni Alojzij Travnar in ga zvabil v gostiln^, kjer sta popila v veseli družbi 4 litre vim. na kar se je hotel Ju? napotiti domov. lra\ nar je zapustil gostilno malo pred njim in ko je prišel Jug z. lučjo v roki do K lavžai[Jei 9 domačije blizu hiše trapislov,   ga je n^k 1 i nenadoma od zadaj močno udaril po elavi ta ko, da se je zgrudil na tla. Hotel je klicati na pomoč, a napadalec mu je zatisnil usla ter ga udaril  s kamnom  po desnem veneti tako, da se je mož onesvestil. Nato mu j<» ukradel ves denar in izginil.
Meti razpravo se je pokazalo, da za 1 ra\ narjevo krivdo ni nobenih dejanskih dokazov. Ukradeni denar se je namreč našel v noki luknji v zidu v času, ko je sedel Travnar v preiskovalnem zaporu. Porotniki so na podlagi tega zanikali vprašanje krivde na ropu s 7 : 4 glasovom, na kar je bil Tra\nar oproščen.
Svojo ljubico zastrupil s
strihnioom.
Danes v soboto se je vršil kot zadnji proces radi umora proti 241etnemu Martinu Romihu, pekovskemu pomočniku iz Reštanja pri Rajhenburgu. o3!etni poaestnik Jakob Dušic v Reštanju je našel 22. junija 1926 ob 5. uri zjutraj svojo 331etno nečakinjo mrtvo v njeni postelji. Prejšnji večer je odšla vedela spat. Vrata so bila odprta, Marija Dušic pa je ležala do prsi pokrita stegnjena v postcl/i. Izgledalo je, kakor da je nekdo mrtvo jki1»-žil v postelj. Sodna zdravnika sta konstatirala, da je bila Dušičeva zastrupljena ter da je bila že prilično 6 mesecev noseča. Preiskava je dognala, da je bila zastrupljena s strihninom. Kakor soditi, je bila Dušičeva zunaj zastrupljena in nato prinesena v sobo. Sum je padel takoj na Martina Romiha, ki je z umorjeno imel ljubavno razmerje, o katerem je tudi sama okrog pripovedovala. Nagovarjal jo je celo, da si naj plod odpravi. Obtoženec taji vsako razmerje z umorjeno. Imel da jo je sicer rad in da jo je dobro poznal, z njo pa sam ni bil nikdar skupaj Pravi, da je DušiČevo zastrupil najbrž rudar Franc Zamida, ki je baje z njo imel razmerje. Zamida je kmalu po umoru odšel z drugimi delavci na Francosko. Obtoženec tudi pravi, da je bil na dan umora ves dan doma in da je z bratom Leopoldom spal ponoči na senu, kjer ju je oče ob 3. uri zjutraj zbudtl Njegova krivda, pravi, da je izključena, h zapora je Romih poslal s t arišem domov pis mo, v katerem je zavajal nek it ere osebe h krivemu pričevanju. — Razprava ob sklepu lista še traja in bomo o hddu poročali t pri hodnji Številki,
Stran 4.
'SLOVENSKI NAROD
one
i k i a
1927.
ste v
i n
(Dnevne vesti
Va Ljubljani, dne 4. junija 1927.
— Visoko odlikovanje našega rojaka v
Ameriki. Ameriško častno znanstveno dru-fitvo HanoraTjr Scientthc Societv Sisma XI., sekcija na Comell Uneversity, New-york je imenovalo Ljubljančana cosp. ing. Alojza Tavčarja, sedaj docenta zagrebške univerze, za častnega člana. G. dr. Tavčar se je mudil eno leto v Zedinjenih državah na proučevanju genetike 'kulturnih rastlin. Čestitamo!
— Predlog za napredovanje v poštni službi. Ravnateljstvo je stavilo ministrstvu obširen predlog za naoredovtande uradnikov II. kategorije. Obče priznano dejstvo je, da je uraKkirštvo v področju ljubljanskega poštnega ravnateljstva najbolj vestno in zanesljivo med vsemi poštnim^ ura<fei#ki v državi, klj-ufo temu napreduje počasneje ko
v ostalih rarvnateUsrtvih. Predlogi ljubljanskega poštnega ravnateljstva vedno nalete v Beogradu na kake ovire: aH ga odklonijo asli pa leži tam mesece in mesece. Cas bi že bil. da bi se te krivice slovenskim poštoiiirn uradnikom ne godile več.
—■ Iz postne službe. Iz Ljubljane so premeščene postne uradnice: Lota Horak v Donižale, Terezija Lesjak v Podčetrtek, 'Leonaja Lampič v Celje, Antonija Crojač v Krško, Štefanija Žuljan v Št. Jurij na Ščav-nici. Justina Florjančič na Studenec pri LJubljani, v LdubUjano pa: Rozamila Lut-■man iz Domžal, Erna Korenini z Jesenic na Gorenjskem; Josiiipna Košiček iz Trebnjega v Ptuj, Vida Ušenionik iz Dotmžal v Ze-!eznike. — CMpuščen je pogod. poštar Fran Lutžuiiik v Sv. Križu pri Litiji in pogodbena poštarica Marija Firece na Bizeljskeni. — Poročili so se pb. ur. 11/3 Josip Jakše na rtavnateljstvu, s telefonisflko Ivko Kordiš v Ljubljani in zvan. 1. skup. Ignac Brečko v Mariboru z Evo Dernovšek. — Umrla je pogodb, poštarica Ivanka Kebe v Grahovem pri Cerknici.
— Stanovanje za železničarje. Prometno nidnistrtvo je dovolilo sarajevski železniški direkciji kredit v znesku 6,250.000 Din, ki se porabi za zgradbo železničarskih stanovanjskih hiš v Sarajevu, Mostarju, Priboju in Tuzli.
— Skupščina denarnih zavodov. 17. junija se bo vršila v Zagrebu skupščina denarnih zavodov in zavarovalnic.
— Potpora slušateljem šumarskih fakultet. Ministrstvo za šume in rudnike je dovolilo kredit v znesku 50.000 Din, ki bo razdeljen med 40 siromašnih slušateljev šumar, fakultet. Podporo dobe namrarliivej-ši slušatelji.
— Žalostna obletnica. Letošnji binkoštni prazniki so obletnica pretresljive tragedije, ki se je odigrala lani v Kamniških planinah. 23. maja so ugasnila na grebenu nad Kokr-škim sedlom tri mlada življenja. Med prvimi žrtvami Kamniških planin za Binkosti je bila mlada knjigovodidnja gdč. Mary Mancinijeva iz Rožne doline. Tragedija usode je hotela, da je obležala mrtva na snežišeu pod Kokrškim sedlom v objemu svojega ženina Rada Sop-£ica, trgovskega sotrudnika z Rožne doline. Usoda, ki jima v življenju ni bila naklonjena, ju je za večno združila v smrti. Kot tretja žrtev iste usodne ledene strmine je padel bančni uradnik Ivo Sterle iz Ljubljane. Zdrknil je v prepad in obležal mrtev tam, kjer sta kmalu nato ležala Rado Sopčič in njegova zaročenka. Letos ob obletnici tragedije, ki je zahtevala troje mladih življenj, se spominjamo vseh treh nesrečnih žrtev, ki so z nepremagljivo ljubeznijo do naravnih krasot plačali z življenjem, poklanjamo se manom nesrečnih planincev in želimo, da bi bile to zadnje žrtve, ki so jih zahtevale naše divne planine.
—Polovična vožnja za kongres treznosti v Ljubljani. Prometno ministrstvo za promet je dovlilo udeležencem kongresa Treznosti, ki se vrši v času od 1. do 5. julija v Ljubljani, polovično vožnio na vseh piogah državnih železnic. Polovična vožnja velja tudi za izlete na Bled in v Bohinj.
— Izplačilo uradniških razlik. Kakor porčajo beogradski listi, je finančni minister odredil, da se nadaljuje z izplačilom uradniških razlik za dobo od 1. septembra 1923 do 1. maia 1924. V to svrho je dolčen v proračuneu kredit v znesku 10 milijonov Din. Pri izplačilu se mora upoštevati princip, da dobe izplačano razliko najprej najnižje kategorije in nazadnje višie uradniš-tvo.
— AvtombUistom, ki se peljejo na Bled poročamo, da se sme cesta pod blejskim gradom uporabljati samo v smeri od blejskega kolodvora proti zdraviliškemu parku. V nasprotni smeri, torei od zdraviliškega parka do kolodvora ie vožnja za vsa vozila prepovedana. Istotako je tudi prepovedana vsaka vožnja po gorenjski cesti mio hotela »Kaps«, proti hotelu »Potočnik« (v obeh smereh). Promet naj se vrši po Cankarjevi cesti.
— Dijaška ekskurzija k samotarju na Vricah«. Kakor lani, 9o tudi letos pred kratkim priredili maturantje III. državne gimnazije znanstveni izlet k prof dr. Belarjevemu observatoriju v Vrščah- Z mladeniško sve-žostjo jim je ravnatelj observatorija v skoro triurnem predavanju razlagal bistvo zemeljskih potresov in način zabeleževanja na aparatih. Ob enem jim je razkazoval svoje dragocene seismografe, posebno svojega velikana »Zlatoroga«. Užitek je bilo poslušati simpatičnega znanstvenika, ki snuje v tihi vint-garski samoti neprestano nove izume na polju seismograiije. Kamor te popelje ljubeznivi ravnatelj, v sprejemnico, v spalnico, v kamrico poleg, povsod ti brni na uho seismi/-graiska ura, ki vrti sajaste valčke pod občutnimi kazalci, zaznamujočimi vsak najmanjši zemeljski gibljaj bodisi ob bližnjem Jadranu ali v daljni Indiji. Gospod ravnatelj Belar je evropska kapaciteta v svoji stroki, naša javnost žal premalo ceni njegovo delo. šolam, posebno onim, kjer se poučuje geologija, je obisk potresnega observatorija nujno priporočljiv.
— Planincem v vednost. Vsak planinec, ki je že dve leti član SPD ali drugega planinskega društva, dobi trikratno polavič no vožnjo na podlagi posebnega potrdila, ki ga izstavi Osrednji odbor in pocrdi direkcija državnih železnic. Ta potrdila sc dobe v pisarni Osrednjega odbora a': pa pri podružnicah SPD tekom 14 dni. Raci tega se danes ne more noben pianinec izgovarjati, da je vožnja do Bohinjske Bistrice predraga in da ne more obiskati ene najlepših razglednih točk — Črno prst Na Črno prst vodi dobro markirana oot takoj od postaje do Malnerjeve koče, ki ie popolnoma prenovljena in osnažena: ima Gotro kuhinjo in mehka ležišča. S Crne prsti je lep, interesanten sestop čez Rodico in planino Vogel na Zlatorog, kjer se lahko vsek turist okoplje v Bohinjskem iezeru, ki je sedaj že precej toplo. Lahko pa se vrne s črne prsti do Orožnove koče, ki nudi planincem vse potrebno in od tod zopet nizaj v Bohinjsko Bistrico ali pa k Sv. Jaiezu ob Bohinjskem jezeru. To turo opravi vssk začetnik v enem dnevu. Planinci nc pozabite na divno floro Črne prsti, ki 5o pa moramo vsi čuvati, in na izredno :cp razgled po onkraj meje, Sloveniji in po našem Jadranskem morju. Vse to planince lahko vidi v enem dnevu in se obenem okrepra na svežem zraku in gorkem solucu, obenem pa se lahko poživi v bistrem Bohinjskem jezeru.
— Za obiskovalce VII. Ljubljanskega velesejma, ki se vrši od '2. do 11. julija t. 1., veljajo v naši državi železniške ugodnosti, to je 50odslotni popust na vseh vlakih razen S. 0. L.: za odhod v Ljubljano na velesejem od 28. junija do 11. julija, za povratek od 2. do 15. julija. Prvotno je bilo dovoljeno za potovanje v Ljubljano .od 28. junija do 8. julija in za povratek od 4. do 15. julija, kar pa je železniško ministrstvo v korist posetnikov izpremenilo. Ta ugodno se zamore izrabiti ua podlagi sejmske legitimacije, ki stane 30 Din in katero prodajajo vsi večji denarni zavodi, trgovske korporacije in Putnik (v Ljubljani ter v Mariboru).
— Granična trupa sprejema podoficlrie, kaplarje in redove pod sledečimi pogoji: da so rojeni 1896 ali mlajši, da so odslužili kadrovski rok in sicer samo v pešadiji, <a imajo priporočljivo oceno o službi v kadru, da niso kaznovani, in da niso že prej služili v granični trupi. Prosilci naj sc prijavijo v komandi ljubljanskega vojnega okrožja.
— Abstinenti, ki se žele udeležiti II. jugoslovanskega abstinenčnega kongresa, naj se javijo kongresni pisarni oblastnega središča Trezvene Mladeži v Ljubljani, (Stan in dom). Tridnevno skupno prenočišče, hrana, kongresna značka, velesejmska vstopnica in pristop k vsem prireditvam kongresa ter pravica za polovično vožnjo, skupaj stane za izvenljubljanske udeležnike Din 100.—. Kdor bi želel kakšnih posebnosti, nai to izrecno javi.
— Knjigovodstvo pridobitnih podjetij s posebnim ozirom na pravno uredbo v kraljevini Srbov, Hrvatov ki Slovencev. Ta v samozaložbi izšla lepo urejena in opremljena knjiga univ. honorarnega nastavnika dr. Albina K a n d a r e t a, ki velja pri avtorju v Li ubijani, Miklošičeva c. 15/11, v platno vezana Dn 120.—, je prvi učbenik te vrste na slovanskem jugu. Pisatelj je zasnoval knjigovodstvo kot znanstven problem Posamezna vprašanja pretresa vedno s tehniško-praktične strani i s pravnih in gospodarskih vidikov. Po avtorjevi izredni in prikladni metodi se moreš usposobili, da boš vsako knjigovodstvo kateregakoli načina in poljubnega, še tako komplicirano ustrojenega podjetja kar naglo razumel. V tej knjigi prvič pri nas izčrpno zbrani pravni predpisi, ki veljajo v naši državi, bodo dobrodošli zlasti praktikom. Za-'oimivo je »poglavje o valorizaciji. Avtor omenja tudi najnovejše poizkuse z nadomestnimi listi itd. Nomenklaturi poizkuša on prvi udariti nove, prave temelje. Pregleden osebni in stvarni register te brzo pouči, kje je kaj na 233 straneh. Pravnikom, bankam, industrijcem in sploh vsej naši inteligenci priporočamo to knjigo, ki uva-žuje v enaki meri teorijo in prakso ter daje zelo praktična navodila z ozirom na obstoječe zakone.
— Krajevni odbor Rdečega križa na Viču priredi danes v soboto dne 4. junija ob pol 8. uri zvečer družabni večer v Sokolskcm domu na Viču. Na sporedu je poleg drugega nagovor, deklamacije šolskih otTok (pomladka Rdečega križa) in godba. Vstopnina prostovoljna. — V nedelio 5. t. m. dopoldne pa priredi v slučaju lepega vre* mena od 10. do 12. ure promenadni koncert pred novo šolo ter se bodo ob tej priliki prodajale cvetke, ozir. znaki v prid Rde* čega križa.
— Slavnostni tedni na Dunaju. Od 1. — 19. junija. 50 odstotkov popusta na avstrijskih železnicah, vstop v Avstrijo brez vizuma na podlagi »GutscJrriita«. ki se dobi v potovalni pisarni Jos. Zidar, Dunajska cesta 31, tel. 27—59, brzojavi: Zidar Ljubljana. Pismena naročila sc izvrše točno, neznanim po povzetju.
— Sokolska slavnost v Laškem. Bratska sokolska društva opozarjamo, da se vrši
— nepreklicno — v nedeljo dne 12. junijs t. 1. slovesno razvitje društvenega prapora, spojeno s popoldanskim javnim telovadnim nastopom in zaključno veselico na prostem.
— Spored telovadbe jc razviden iz plakatov, ki so se že razposlali na vse strani, osobito na Sokolska društva. — Obsežne priprave obetajo naravnost razkošno opre* m o šotorov. — Uprava toplic je dovolila za ta dan 50% popust vsemu Sokolstvu, ki se lahko izkaže s člansko izkaznico kate« regakoli Sokolskeea društva. — Priporoča* mo pa, da prineso udeleženci kopalno oble* ko s seboj, ker bi v slučaju številnega obU ska kopališka uprava morda ne razpolagala z zadostno množino lastnega perila. — Po= lovična vožnja jc zaprošena in bo zadeva skoro gotovo ugodno rešena. O tem obve* stimo glede slavnosti zainteresirano javnost
ie o pravem čaau. — Železniške zveze so zelo ugodne za odrasle in mladino. Zatorej
Erihitite ta dan v prav velikem številu v &i- o, da počastite naš tiijakopriviačni kraj, naš lepi sokolski biser Slovenije! — Zdra* vo! 480/n
— V. Pokrajinski sokolski zlet v Uub-lja"i v Vidovih dneh. Zletna navodila izda zletra odbor v posebni brošuri, ki se natisne v več tisoč izvodih. Obsegala bo vsa potrebna navodila za zletne dni in oglasna priporočila gostiln, kavam, obrti, trgovin, kopališč, letnih bivališč itd. Ker zietni odbor ne more pismeno pozvati vseh tozadevnih interesentov, tem potom dajemo priliko vsem gospodarskim podjetjem, da pošljejo naročila in besedilo oglasa na naslov »Zlet-
ni odbor za V. pokrajinski sokolski zlet« _
Tabor, Ljubljana. Cene za celo stran Din 500—, za pol strani 250.—, za četrt strani 150, za osminko strani 80__Din do 15. junija.
— Zletci album »Slovenija v slikah* izda zletni odbor ob priliki V. pokrajinskega sokolskega zleta. Posebna komisija umetnikov je izbrala 18 najlepših pokrajinskih slik iz Slovenije. Album bo izdala v bakrotisku Delniška tiskarna v Ljubljani v najdovrše-nejši zunanjosti, da bo okras za vsako sobo, sprejemnico, in najlepši spomin na naše domače kraje. Gospodarska stran veleva, da zletni odbor založi album le v nakladi, ki jo predvideva potreba zletnih dni za domače in tuje sokolske £osle. Ker pa vemo, da bi želeli Slovenijo.v slikah, naročiti različni posetniki. kavarne, denarni zavodi, knjižne, papirne trgovine itd., vabi zlatni odbor vse interesente na naročnino do 10. junija. Album z 18 slikami, salonska umetniška izdaja, stane v prednaročnini samo 12 Din. Naročnino naslovite na t Zletni odbor za V. pokrajinski zlet — Tabor, Ljubljma.
— Opozarjamo na današnji o^las Aškerčeva vinska kler na Aškerčevi cesti št. 3.
— Zanimive izkoptne v Bosna. Kustos sarajevskega muzeja dr. Mandič je odkril v travmiski oblasti zanhmtive izkopine. Med drugim jc našel grob otroka iz 16. ali 17. stoletja, pri katerem kalite vse na to, da gre za grob katoliškega otroka. Razum tega je odkril novo rimsko naselbino, ki ima pa to posebnost, da je razpolagala s — centralno kurjavo. Izkopavanje je bilo začasno ustavljeno, ker ni na razpolago dovolj sredstev, vendar pa pričakujejo strokovnjaki še zanimiva razkritja.
— Pozor na kače! Kakor nam poročajo z dežele, je letos menda spet nekako < kačje* leto, ker so prilezle kače izredno zgodaj na dan in se pojavljajo v nenavadno vefik-em številu. Doslej v Sloveniji še nI bilo nikakih nesreč. Pač oa poročajo iz Bosne, da so tam kače v zadnjih dneh VCTianile več oseb. Včeraj je umrl v mostarski bolnici neki 15-letni pastir, ki ga je kača vsrriznila na oaši, ne da bi b:i io sploh opazil. Sele ko ntu je začela noga naglo otekati, se je napotil domov. V^aka pomoč je bila zaman in deček je v strašnih mukah izdihnil.
I? Ljubljane
—lj Vladni komisar mestne občine ljubljanske g. Anton Mencinger bo odsoten od sobote, dne 4. t. m. do inkl. torka 7. tm. in med tem časom ne sprejema strank.
—lj Imenovanje na Uublianskem magistratu.   Za magistratna svetnika sta bila
imenovana gg. dr. Arnošt Brile j in dr. A. Kodre. Upokojen je bil g. I. Dražil.
—lj Komunike mestnega magistrata o seji gerentskega sosveta dne 31. maja 1927. Razpravljalo se je o oddali steklarskih, slikarskih in pleskarskih del za novo mestno hišo na Jegličevei cesti. Dela se bodo oddajala tako, da pride do dela več obrtnikov, tako da se zaposlenost porazdeli. Glede prostora za carinarnico še ni nič definitivno odločenega, kje naj bi carinarnica stala. Večina merodainih faktorjev pa je mnenja, da za carinarnico z vsemi njenimi poslovnimi prostori, skladišči in do-vlačnimi tiri ne bi bilo prostora dovolj na zemljišču poleg Tomanovega posestva na Resljevi cesti. Pač pa bi za prostor zadoščal za eventualno zsradbo stanovanjskega poslopja. Občina Črnuče se ie obrnila na mestno elektrarno s prošnjo, da bi ji mestna občina preskrbela električni tok. -Vprašanje znižanja mestne trošarine na nekatere konzumne predmete se bo temeljito preštudiralo in obravneavalo na eni prihodnjih sej. Mestna občina bo ukrenila vse potrebno, da si za svoie nove hiše zagotovi zidno opeko po čim ugodnejiši ceni, tako da ne bo odvisna od cen na dnevnem trgu. V svrho ureditve mesarskega trga se stopi v dogovor 7. zadrugo
mesarjev, da bi se odstranile dosedanje iope ter se bo skušal doseči z interesenti dogovor za preureditev trga. Telovadišče v Tivoliju naj se odda v naiem telovadnemu društvu Sokol.
—lj Dan ruske kulture in dan ruskega Invalida. Ruska Matica in ljublj. podružnica Zveze Ruskih vojnih invalidov priredila v sredo, dne 8. junija na rojstni dan velikega
ruskega pesnika A. S. Puškna v vojašnici vojvode Mišića «Dan ruske kulture* in «cDađi neskega invalida-. Program: Nastopni govor predsednika Ruske Matice, univ. prof. A. Bi limovi ča. Pozdravni govori zastopnikov: Zveze ruskih invalidov. Društva niskih učenjakov v kralj. SfTS, Ruskega Odbora v Ljubljani. Zveze rus. oficirjev in Zveze rus. akademikov. Zbor pod vodstvom
ge. S. Kulakove: v-Kolj slave«-*. Dr. N. Pre-ohraženski: Paiškin-simbola ruske kulture. Univ. prof. A. Mafclecov Odlomek iz »Mrtvih duš v Gogolja. Ga. A. Kunova: Arija Antonidc iz oiperc »Življenje za Carja> Glirke. i. Osipovič. Odlomek iz »Skopega viteza* Puškina. Ga. M. Nablockaja: Recitacija. Zbor pod vodstvom gc. S. Kulakove. Ruske pesmri: «Ne šumi ti. rozj» — «Vniz po matuške po Volge*. Orkester (balalajke): Ruske pesmi. Začetek ob 20. uri. Vhod prost. Vabljeni so vsi prijatelji ruske kulture.
—• Izlet Jadranske straže po Ljubljanici.
Jadranska straža priredi v nedeljo dne 12. t. m. izlet po Ljubljanici do Mokarja, kjer se bo vršla ljudska veselica z godbo, pilesom in šaLnvi-mi točkami. Okrašeni čolni odhajajo ob dveh popoldne z godbo. Ukrcavanje izletnikov bo na Špici na trnovskem pristanu, (kjer se Ljubljanica cepi). Čolni bodo vzdrževali promet od Špice do Mokarja in nazaj ves popoldan. Pripravljeni pa bodo tudi avtomobil: pri Karlov-škem mostu na začetku Ižanske ceste in bodo vozili do veseličnega prostora. Vabimo cenjeno občinstvo, da sc izleta v čim večjem števlu udeleži, ker bo na ta način podprlo Ja dramsko stražo, obenem pa našlo originalno zabavo in razvedrilo. Vse lastnike čolnov prosimo, da se gotovo udeležijo te prireditve. Cenjena društva prosimo, da sc pri event. svodih prireditvah ozirajo na ta izlet.
—Ij Stalna higijenska razstava v LJubljani pod TivolUem bo ponovno otvoTJena v nedeljo, dne 5. junija t. 1. In odprta vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. — Vstopnina za osebo 2 Din. — Oddelek ženske bomice in oddelek za telesne vaje sta znatno izpopolnejena. Opozariamo občinstvo (zlasti ono iz mariborske oblasti) na novopriklopljeni antitrahomski oddelek (tkzv. egiptovska očesna bolezen). — Vcč-iim skupinam obiskovalcev (šole. društva j itd.) se na predhodno prijavo hlgijenskemu zavodu v Ljubljani stavi na razpolago tudi zdravnik kot tolmač razstave.
—lj Grajski drevored — športni prostor! Kdor nima denarja in časa, da bi brodil k morju ali v hribe, gre prav rad na grad. Posebno priljubljen je drevored pri paviljonu, posebno ob hudi vročini, človek bi mislil, da se v ta drevored postavi nekaj klopi; pa glej: na enkrat beremo, da nastane iz tega drevoreda športni prostor, kjer bo »Krekova mladina^ bila žogo. V drevoredu pa žoga! Moramo g. komisarja mest. občine že prositi, da nam to sprehajališče pusti, ker sicer se bomo pritožili! Iz javnih prostorov nikjer ne delajo športnih prostorov! Igrišč je v Ljubljani že dovolj in športnih prostorov tudi, sprehajališč pa vedno premalo. Kakšno mnenje pa bo imel tujec, ko prihaja na Grad in kako bodo zadovoljni sprehajalci. Če bodo vedno v nevarnosti pred žogo, smo res radovedni! Upamo, da bo ta apel zadoščal! Sprehajalci.
—lj Sarez trezvene mladeži. Danes ob 17. se vrši v Akad. kolegiju kurz iz alkoholnega vprašanja za nižješolce, ob 18. pa za višje^olce. Po kurzu seja ožjega odbora.
—lj Podaljšanje policijske ure povodom velesejma v Ljubljani I. 1927. Na prošnjo Ljubljanskega velesejma, reg. zadruge z o. z. v Ljubljani z dne 20. maja t. 1. je veliki župan ljubljanske oblasti dovolil ua podstavi § 2. ministrske naredbe z dne 3. aprila 1855 drž. zak. št. 62 za Čas letošnjega Ljubljanskega velesejma, to je od 2. do 11. julija 1927 podaljšanje policijske ure v območju mestne občine ljubljanske, in sicer: 1. za vse gostilne in restavracije v Ljubljani do 1. (ene) ure, 2. za vse kavarne v Ljubljani do 3. (tretje) ure z omejitvijo, da se po 2. (drugi) uri ne smejo več točiti alkoholne pijače, 3. za restavracije, gostilne, kavarne in okrepčevalnice v ograjenem prostoru sejmišča do 1. (ene) ure.
—lj Sokolska župa Ljubljana. Brucka sokolsko društvo «Sokol I, na Taboru« i. u vije v  ponedeljek dne o. junija ob lo. uri
svoj društveni prapor. L'o/ivamo tem p<-tom vsa ljubljanska in okoliška tiru^t\a, d* se udeleže tega izrednega do^jod^a n čim« večjem številu, da pokaitmio, da znamo ceniti delo lega tgilnega društva, ki bo vem Cano po 20lctncin VSCStranako \/pojnem m
idejnem delovanju n tem, da bodi >\ uj pra-
]>or. ki bode v ponos in /Jcloščtnie vsemu dosedanjemu čianatva in v vzpodbudo bo* dočim .T^tarn Sokola 1. Zbirališče vsega Članstva v krojih je na vrtu Narodnega do« ma ob 15. (5.). od koder odkorakamo skupno z jjodbo -Sokola 1. na čelu na Tah"t Prosimo polnoštevilnc udeležbe: — Zdrahi — Župno starešin^f \ o.
—lj Robinzon (_'rn>o<\ OpOtarjaJM '> činstvo, zlasti pa mladino in diiaštv o ni velezanimiv binkoštni spored Zveze kulturnih društev, ki predvaja v kinu Matica znameniti velefiiiu Robinson Crusoe. Film jc posnet po angleškem romanu istega imena, ki jc vsakomur dobro znan. Predstav, c se vrše I. del danes ob 14. In na biflkoitno nedeljo ob 9.30 in 11. dopoldne: II. del sc predvaja na binkoštni pondeljek ob 9.30 ii. 11. dopoldne ter v torek ob 1-4.30 popoldne Ker ie za film veliko zaniinanic, naj i vstopnice vsakdo pravočasno preskrbi.
—lj Belgijski konzulat v Ljubljani n;*-]«roša vse absolvente belgijskih učnih uvodov, da mu blagovolijo sporočiti svoje sadove, katero stroko so absolvirali in kje. iko se zanimajo za prevzem zastopstev belaji jakih industrijskih, finančnih ali izvoznih tvrdk.
—li Ljubljančani! Lep izlet taatc \ *#> delio dne 5. t. m. v Zadvor pri Pobtumah, kjer priredi tamkajšnje kolesarsko dru'-vo »Ljubljanica* kolesarske cestne dir*:. Start in cilj jc v Zadvor u pri gostilni Jeriha. Začetek ob 15. Vabijo se vs.i k ">.?-sarska društva, da sc je udeleže. Po končani dirki sc vrn vrtna veselica z izbrjim sporedom. Skupni odhod ko.esariev ie \?. Ljubljane—Sv. Jakoba trg ob pol 14.
—li Društvo za narodovo zdravie v Ljubljani ima svojo redno odborovo sejo v torek, dne 7. junija t. 1. ob 20. uri v So' il polikliniki. — Dnevni red: poročilo o prostori dnevov zdravja — sprejem no\ in članov — nadaljnje delo — slučainos: ,
—Ij Privat-detekt. zavod I. Toplikar Rimska c. 9. prevzame naročila tu in v inozemstvu.
—lj Christofov zavod v Ljubljani, edin;* državno dovoljena zasebna šola za stenografijo in strojepisje v ljubljanski oblasti, vpisuie za prihodnje šolsko leto ves mesec junij in julij vsak dan dopoldne in popoldne na Domobranski cesti 7. — Vpisnina 10 Din., šolnina nizka: revni gojenci dobijo primeren popust. — 457-n
—lj »Ljubljanski Sokol«   naznanja, da priredi v četrtek 16. t. m. na praznik R< njega telesa ob 4. popoldne na vrtu Nar 1 nega doma« veliko ljudsko veselico v koi < spomeniku kralja Petra Osvoboditelja.
479- n
—lj Najboljše, najcenejše čevlje kurit*
pri A. Uorše, Stari trg 15. 67-h
—Ij Za birmo kupite najccncc: ur:, rižice pri Pr. Zajec, Ljublj?na, Stari trg 9
455-n
Kristoflč-Bučar. Dospele krasne hhi/e.
—1 Izgubila se jc pri prevozu od Kozinc do Prul lesena okrogla rezbar:]a iz ornega lesa. Pošten najditelj sc Iflproša, da isto vrne proti nagradi na Prulali |1 19 družina Skušek. 4S1 n
u— Koncert na Strelišču pod Rožnikom se vrši na binkoštno nedeljo 5. t. m. Začetek ob 3. popoldne. Vstopnina prosta. Krasen in velik senčnat vrt. S4S
* Velika izbira raznega pcnla, modnih bluz, oblek, nogavic, vezenin, čipk, kravat, itd. sc kupi po priznano nizkih cenah pri tvrdki Ign. 2 a r g i, Ljubljana bv. Petri cesta. 844
ITO — zobna pasta najboljša!
* Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKATETE«. ki preka
po okusu in kakovosti vse dru^c.        81
Priporočamo!
Samo šc nekaj časa traja prodaja v seja, radi preselit\-c preostalega oblačilnega bia* ga po izredno globoko znižanih cenah. —
Ostanki po skoraj polovičnih cenah. — Mm nufakturna trgovina pri Zmajskem mostu, nasproti Jugoslovanske tiskarne.
Zastore, posteljna pregrinjala perilo, monograme, obleke i, dr.
veze najfinejše in najcenejše mehanično umetno vezenje
Matek & Mikeš
LJubljana, Da Imatinova ulica 13
Entlanje, ažuriranje, predtls-kanje ženskih ročnih del za trgovino, šolo in dom.
s—
oioccBoaoiOBoacioaceCiioioio la. čajno presno maslo kg Din 42
la. domači tr a p i s to vs k i sir Panonija kg Din 24
la. trapistovski domači, štirioglati kilogram Din 24, postavljeno na vsako pošto. — Razjošilia mljekarna Laznioky, Dežanovac (Slavonija)
O • O ■ O ■      ■ ct* m C3 ■ C3 ■ CD ■ CD ■ C3 ■ cd ■ CD ■ CD ■ CI
SSSBSBBBSBBSSSSSBSSSE
Mestno oNinn Nouo mesto razpisuje
natečaj
za napravo načrtov za poslopje ljudske in meščanske šole s tremi nagradami po 10.000 Din, 5.000 Din in 3.000 Din, ki se izplačajo za prve tri najboljše načrte.
Pogoji za tekmovanje so razvidni iz programa, ki ga občina na zahtevo pošlje. Rok za vložitev načrtov do 20. julija 1927.
aHHHHBMHHHEamBaHHHHBIHE
7010
31
5
5tev. 1 7
O L O V h N       i   x\ A K O D• dne 5. junija 1«>27.
Stran 5
Hajdimo na oddih
Vsi smo ga potrebni. — Prva domača letovišča. — Bled, Rogaška Slatina in Bohinj prednjači jo.
Birakošau prazniki tvorijo začetek glavne kopališke sezone. Vsakdo, kdor le količkaj more, se v vročih poletnih dneh, kakršnii se aiami obetajo zlasti letos, rad umakne v prijeten gorski kralj, kjer se okrepi telesno in duševno kjer najde v krasni naravi razvedrila im pomirjanja v mestnem vrvežu razdraženih živcev. 2e zadnjič smo opozorili čitatelje, da je naša država tako bogata <ia takih, z naravnimi CeDoiaiiTM bogato obdarovanih knadih, da iibira pač ni aežka. In dandanes, ko se gospodarske razmere vedno bolj kousoli-^iirajo, ko nastaja zopet konkurenca, so se račele regulirati tudi cene v naših kopališčih, zdraviliščih in letovišoLh tako, da danes ni mogoče več govoriti o kakem luksuzu, ako si človek privošči odpočitek v »tem ali onem letoviškem kraju. V današnji nervozni dobi pa je poletni oddih ■v naravi tudi naravnost življenjska potreba slehernega, ki ga vsakodnevno delo veže na zatohlo pdsarno in mračno delavnico. Predsodki, ki so vladali nekoč med našim ljudstvom proti letovišča rje pi, so -že davno izginili in vsi naši kraji naravjiosit tekmujejo med seboj, kdo pripravi tujcu prijetnejši in cenejši oddih.
Slovenci smo tako srečni, da se nam ni treba voziti v oddaljene kraje, če hočemo na počitnice. Saj jc vsa iiaSa lepa ožja
domovina eno sauno letovišče! Danes pa hočemo opozoriti še prav posebej na ui naše bisere Rogaška Slatina, Bled in Kranjska gora. Ni naš namen delaiti reklamo, •marveč hočemo p red vsemi pojasniti našim čitateljem, kako in kje se da tudi s skromnimi sredstvi prebiti vsaj nekaj dnj na prijetnem oddihu.
Za Slovenijo pa je problem letovišč izrednega pomena nudi v gospodarskem pogledu. Naše ikanotijstvo, naša industrija, v katero smo stavili še pred par leti tolike nade. spričo vladajoče splošne gospodarske krize ne moreta naprej. Zato niorajno iskaiti novih -virov in tu nudilo baš naravne krasote Slovenije povoHne perspektive. Treba đe le, da sodelujemo pri tem vsi, v prvi vrsti pa, da sami primerno upoštevamo domača letovišča, domača zdravil šča, domača kopaflšča.
Nosili bi Ičamenje na Kras ali pa vodo v morje, ako bi opisovali naravne krasote Slovenije. Vsak kraj v Sloveniji tnta svoje idile, svoje posebnosti ni svojo privlačnost, vsem pa prednjačita Bled in Rogaška Slatina. Prvi kot biser našega planinskega sveta in poletna rezidenca našega kralja, drugi kot svetovnoznano. krasno urejeno zdravilišče sredi naših štajerskih' zor m goric.
Bled.
Otok bleski, kinč nebeški... pravi slovenska narodna pesem. In ljudska sodba ni pretirana. 2e na prvi pogled sc U nudi slika, ki ti razveseli srce. Ažurno modro blejsko jezero z belo cerkvico na otoku sredi jezerske gladine, obdano od sočno zelene narave, z vencem prijaznih vasic, vil in hišic, v ozadiu pa senčnati gozdovi, z v nebo kipečimi vrhovi, med katerimi kraljuje očak Triglav. Posebni čar nepopisno lepe kotlinice je marsikomu pravcata uganka. Tujec, kf ga prvič zanese not na Bled, je očaran. Pri vsem pa. ima Bled še to prednost, da ima skozi vse leto prijetno, vedro in solnčno podnebje, ki ga le redko kdaj zastrinjajo oblaki. Vsaka letna doba ima na Bledu svoj posebni sijaj.
Razumljivo je, da se poset tega našega najlepšega gorskega letovišča vsako leto množi, kajti vsak tujec, ki ie le enkrat videl Blejsko jezero, se vsako leto rad povrne. Najdeš pa tudi vse ugodnosti in udobnosti. Izredno vabljivi so blejski izleti. Na vse strani je neštevilno dobro urejenih in markiranih poti za daljše in krajše izlete. Prijatelj planin najde tu vse polno prilik za lahke izlete in težke gorske ture. Ce še omenimo, da ima Bled svoj vodovod, ki črpa vodo iz najboljših gorskih vrelcev ter električno razsvetljavo, smo s
tem povedali, da ima po s etnik na Bledu
ves komfor t, ki si ga želi. Da ne manika raznih zabav in prireditev, se razume po sebi. Prah je na Bledu nepoznana nadloga, ker so vse prometne ceste impregnirane.
Že sedanji poset kaže, da bo letošnji obisk tujcev na Bledu rekorden. Če upoštevamo, da lahko Bled enankrat prenoči v dobrih posteljah 2000 oseb, si lahko približno predstavljamo, kako važno vlogo igra Bled v našem tujskem prometu. Cene so na Bledu zelo solidne ter omogočajo poset tudi gmotno slabejšim slojem. Saj niso na Bledu samo moderni, z vsem komfor-tom opremljeni hoteli, marveč tudi pripro-stejša podjetja, kjer pa si prav tako dobro shranjen. Cene sob se gibljejo v glavni sezoni med 10 do 60 Din, celodnevna hrana pa med 25 do 60 Din. V skromnejšem hotelu lahko torei izhajaš dnevno s popolno oskrbo s 50 Din. Vožnja s čolni po jezeru, ki nudi najlepši užitek, je tako poceni, da je izdatek zato prav malenkosten Kdor si želi oddiha, naj gre na Bled. Zdraviliška komisija daje radevolje brezplačne informacije, ki pa se dobe tudi v >Putniku« in njegovih podružnicah širom cele države.
Nedaleko od Bleda jc priljubljena točka zlasti za turiste
Bohinj.
ki ima prostora za 500 oseb. Za ta kraj vlada posebno veliko zanimanie med nemškimi turisti, ki prihajajo vsako leto v večjem številu. Zato ga tudi našim domačim turistom, ki najdejo uteho in oddih v alpskih turah, najtopleje priporočamo. Iz Bohinja je najlepši dostop na Triglav, ki je s te strani tudi za manj utrjenesa turista
lahko dostopen. Od tod vodi nešteto poti k najrazličnejšim izletirim postojankam triglavskega pogorja. Cene so zelo zmerne, hoteli prvovrstni. Cela oskrba s sobo vred stane 30 do 50 Din dnevno.
In kaj naj povemo o našem svetovno renomiranem in najlepšem zdravilišču?
Rogaška Slatina.
je svetovno, v resnici renomirano zdravilišče, ki združuje v svojih treh slatinah veliko in uspešno zdravilno silo. znano že daleč preko mej naše države. Pri vsem svojem sijaju in razkošnosti pa ni predraga v primeri s tem, kar nudi. Kdor si želi tihe
in lepe narave, jo najde na gozdnatih hribih, ki jo obdajajo od vseh strani. Kdor je turist, se lahko povzpne na Donačko goro, od koder ima krasen razgled. Zdraviliški dom zbira v svojih sijajnih dvoranah zdraviliške goste celega sveta, z vsem moder-
nim komfortom pa to urejeni malone tudi vsi ostali hoteli.
Vsi, ki iščejo zdravja, naj se zatečejo v Rogaško Slatino. Rogaški vrelci, topli in mrzli, prijeten mir. izredno ugodno podnebje, vse to vpliva na človeka tako osvežilno in krepčilno, da se ni prav nič čuditi, da se najdejo v Rogaški Slatini gostje, ki že po 30 in več let redno vsako leto zahajajo tja.
Cene so tudi tukai navzlic vsemu kom-fortu in razkošnosti tako zmerne, da Rogaška Slatina dane« ni več luksuzno zdravilišče, ki ga morejo posečati le premožni krogi, marveč najde tudi uradnik priliko, da si odpočije. Cene sob se gibljejo od 12 do 30 Din, luksuzne pa stanejo 50 do 90 dinarjev. Hrana je prav tako do ceni. tako da lahko s 50 do 80 Din dnevno že prav udobno živiš.
Moderno urejena terapija in kopališča, kjer dobiš tudi strokovndaške nasvete zdravnikov, uživajo sloves najboljših insti-
tucij in danes prihaiajo iz velemest, kjer imajo gotovo zelo moderno ureiene take naprave, bolniki v Rogaško Slatino, da se tam lečijo. Čemu bi torei mi sami hodili v inozemska kopališča in zdravilišča, ko najdemo doma vse, ker potrebujemo.
Tudi železniške zveze z Rogaško Slatino so zelo ugodne. V glavni sezon: imajo PTeko Orobelncga zvezo tudi vsi inozemski vlaki, zlasti brzovlaki. Ko bo dograjena proga Krapina Rogatec, bo imela Rogaška Slatina tudi direktno zvezo z južnimi kraji. Rogaško Slatino je prevzela nedavno v svojo upravo mariborska oblast, ki bo gotovo storila vse. da bo to naše najlepše in najboljše zdravilišče še bolj dvignila. Mi sami pa se privadimo, da R> primerno upoštevamo in cenimo.
Kdor pa ne hodi rad med »kopališko gospodo«, temu pa lahko najtoplejše priporočimo enega naših najlepših pristno slovenskih letovišnih krajev.
Kranjsko goro.
Kranjska gora danes še nI Izrazito tujsko prometni center v ožjem smislu besede, vendar pa postaja od ieta do leta priljub-ljenejša letoviška točka. Kraj ima sveže, planinsko podnebje. Na prijazni ravninid sredi nebotičnik vrhov JuHtskih alp 'je Kranjska gora idiličen kraj, kjer si zaTes lahko odpočiješ in oddahneš. Posefcniku nudi vse ugodnosti in udobnosti modernega letovišča, a tudi železniške zveze so dokaj ugodne. Kranjska gora ima več lepo urejenih hotelov, prav udobna stanovanja pa ti
nudijo tudi privatniki. Kranjska gora je višinsko letovišče, ki ima zares zdrav, ne preoster zrak. Kljub svoji razmeroma visoki legi — 820 m — je zaščitena pred ostrimi vetrovi, a tudi pred deževjem. Poletje je milo, jesen dolga in brez megle.
Cene so zelo zmerne in bi bilo poset Kranjske gore priporočati predvsem onim, ki se strašijo izdatkov v kopališčih in vcj-jih letoviščih. Sobe stanejo 10 do 20 Din, bdatna celodnevna prehrana po gostilnah in hotelih pa 35 do -40 Din.
To in ono
Dr. Broecher obsojen na smrt
Poročali smo te dni o senzacijonal* ni razpravi, ki se je vršila v Kolnu ob Renu. Obtožen je bil dr. Brocher, da je povzročil smrt svojega pacijenta in* ženjerja Oberreuterja, ker mu jc dal injekcijo živega srebra. Ž njim vred je sedela na obtožni klopi tudi vdova umorjenega inženjerja, ga. Oberreuter* jeva, obdolžena soudeležbe pri umoru svojega moža.
Razprava proti obtožencema je tra= jala več dni, v četrtek zvečer pa jo bila izrečena obsodba. Dr. Broecher je bil radi zavratnega umora obsojen na smrt, Oberreuterjeva pa radi nagovar* janja k zločinu na pet let težke ječe. t Državni pravdnik je v svojem plai* doyeru navajal, da je obtoženec svoje dejanje premišljeno in namenoma iz* vedel, k zločinu pa ga je nagovorila Oberreuterjeva. Iz izjav sodnih izve* dencev je razvidno, da ne gre morda za nesrečen slučaj, pač pa za zločin, kajti vbrizgal mu je tako količino živega srebra, da je morala nastopiti smrt. Oba obsojenca sta prijavila pri* ziv.
Razkrinkani homoseksualci
Policija v Lučancah na Slovaškem je te dni odkrila tajno družbo homosek* sualcev. Večino Članov so t vodili solidni starejši zakonski možje. Policija je spravila po ključ 80 razuzdancev. Afe* ra jc naravno vzbudila med prebival* stvom splošno senzacijo, tem bolj ker sede zdaj v policijskih zaporih mnogi odlični meščani, čijih boljše polovice se sramujejo hoditi po ulicah. Prvotno so oblasti mislile, da gre samo za lokal« no homoseksualno afero, kakršnih ne manjka tudi po drugih mestih. Toda preiskava je kmalu dognala, da so bili ti čedni zakonski možje v zvezi s sorodnimi inozemskimi, krožki in da v svoji pohotnosti niso prizanašali niti nedoraslim mladeničem.
Glavna figura homoseksualnega krožka je bil natakar mestnega bara Laszi, ki je po zunanjosti zelo podoben ženski. Hodil je vedno elegantno oble* cen, lase je imel umetno nakodrane, obraz pa napudran. On je izdal poli* oiji homoseksualni krožek. Sličen kro* žek jc organiziral v Bratislavi skladatelj Czegledv, ki je prispel iz Budimpešte in sc seznanil z nekim damskim frizerjem, s katerim sta potem organi* zirala homoseksualec. Krožek je imel svoj seznam članov, ki ga je našla po* licija in ugotovila, da šteje krožek nad 80 članov. Nabolj je kompromitiran trgovec Kovacs, oženjen gospod, ki je zlorabil Hletnega sina neke odlične meščanske rodbine. Zanimivo je, da je mož predsednik krajevne trgovske or« ganizacije. Policijsko ravnateljstvo je na podlagi dosedanjih ugotovitev poslalo v vse večje slovaške kraje detektive, da spravijo pod ključ še druge homoseksualce.
Nungesser in Goli utonila?
aChicago Tribune* poroča, da se je 10. maja v zalivu Rhannon potopilo ne* ko letalo. Tamkajšnji naseljenec Mi* chael Casey je v ponedeljek 10. maja dopoldne hodil po obali, kjer se je ši* ril močan smrad po bencinu. Kmalu nato je opazil par kilometrov od obale v morskih valovih večji predmet in ča* kal da bi ga voda zanesla k obali. To* da naenkrat se je dotični predmet obr* nil in izginil pod vodo. Pri tem je Ca* sev baje opazil dva propelerja. Kraj, kjer se je letalo potopilo, leži med Bird Islandom in Ballingerv Lcap. Morje je globoko na dotičnem kraju 110 čevljev.
Na podlagi tega domnevajo, da sta se francoska letalca Nundesser in Coli ponesrečila v nedeljo ponoči kakih 100 milj od irske obale in da je ostalo le* talo na valovih, dokler se ni premočilo.
Težavna justif ikacija
V, državni jetnišnici v Trentonu, država Newyork, je bil nedavno justi* ficiran Paul J. Fuerstein, v ameriški javnosti znan pod imenom «veseli mu^ zikant iz Camdena». Fuerstein je mo* ral na električni stolec radi umora svo* je ljubice, 251etne Harriet Wickers.
Justif ikacija morilca, pravega kolosa, ki je tehtal okoli 120 kg, je bila zelo težavna. Mož je na električnem stolu živel skoraj pet minut delj nego po* vprečni delikventi. Ko je električni tok, močan 1800 voltov, prvikrat prešinil zločinčevo telo, je ostal ta nepoškodovan; niti poteza se ni spremenila na njegovem obrazu. Šele dva nadalj* na vala sta skrhala odpor močnega jet* nika in strla njegovo življenje. Srce jc po petih minutah nehalo biti, mrtev pa je bil Fuerstein šele po desetih minu> tah.
Dolarske princese na evropskih dvorih
Hčerke ameriških petrolejskih, jeklenih in drugih kraljev se ;ie zadovolje več z grbom kakega aristokrata. Bolj jim diše knezi, princi in razni skrahirani mogotci evropskih dvorov.
Najstarejši znan slučai zveze ameriških dolarjev in evropske visoke aristokracije jc zakon miss Pattersonovc iz Filadelfije z vestfalskim kraljem, bratom velikega Napoleona. Sledila ji je miss Mary Lee iz Newvorka, kojc zakon, v drugi polovici preteklega stoletja, s princem Friderikom iz 3lezwig> Holšteinske je trajal le tri mesece. Leta 1917. se je pa Filipa \Volkenburska omožila s knezom di Operto. ki ie bil stric portugalskega kralja. Po propadu portugalske dinastije io je krali skušal restavrirati s pomočjo ameriške tete. Med tem je knez di Ooerto umrl in žena je opustila politično udeistvova-
Razvitje prapora, javna telovadba
bi n kostni ponedeljek
6. junija - ob 4. uri popoldne -
nje. Tako portugalski krali ni mogel doseči ničesar.
Med ameriškimi milik>narkarni je tudi neka i takih, ki bi kmalu postale evropske kraljice. Francoski pretendent Filip je snubil miss Maud Willin-govo, hčerko filadelfskega milijonarja. Oče je pa snubca odbil, češ da je pre-surov. Pol stoletja nato se ie srrški kralj Aleksander do ušes zaliubil v miss Kellv iz Cikaga. Leta 1918. .e Kellvjeva prišla na Grško kot sestri Rdečega križa. Krali ic kmalu postal njen naigorečne.iši oboževalec^ Gospodični Manos, ki jc imela do kralja neke predpravice, se je posrečilo da je to ljubezen razdrla. Kralj Aleksander se je nato morganatieno oženil z Manosovo.
Najznamenitejša ameriška oseb« nost na evropskih dvorih je pa bila nedvomno ga. Leeds, žena grškega princa Krištofa, ki je 1. 1923 v Grčiji tudi umrla. Njeno življenje prekaša menda vse pustolovske romane in fil* me.
Mollv Stewart se je pisala pred poroko z bogatim kraljem cina W. B. Lecdsom. 2ivela sta sprva v Parizu. Kmalu je Leedsova zaslovela po Parizu in dobila dostop v najboljšo družbo. Po moževi smrti 1. 1908 je v Parizu vodila v modi in eleganci. Med vojno seje njeno ogromno premoženje podvo* jilo. inteligentna in spretna Američanka je modrovala, kje bi svoj kapital dobro naložila. Obrnila je pozornost na Grško in končno se omožila s princem Krištofom, bratom kralja Konstantina. Dobila je naslov grške princese in kraljevske visokosti in tudi na evrop* sko politiko je močno vplivala. Po kraljevi abdikaciji je financirala z 10 milijoni dolarjev pokret, ki naj bi di* nastijo restavriral. Konstantin je moral še drugič bežati. Odtlej je bil Leedin najljubši šport, da je podpirala skra« hirane prince in kralje. Končno ji je uspelo, da je oženila svojega sina edin« ca s princeso Kenio. Če bi je nenadna smrt ne zalotila še tako mlade in pod* jetne, bi gotovo še danes igrala v ev* ropskem političnem življenju važno vlogo.
Vročina 40° C
kakor izgleda, c  več daieč. Prav
hitro si ie treba preskrbeti lahkih oblačil, ki se najbolje kopijo pri tvrdki DRAGO SCHV7AB, LJubljana.
Senzacijonalna tatvina
Iz Budimpešte poročajo, da je angleški poslanik sir Celville Barclav ob* vestil budimpeštansko policijsko ravnateljstvo, da so mu bili ukradeni med vožnjo iz Dunaja v Budimpešto trije kovčki, privezani zadaj na avtomobilu. Neznani zločinci so najbrž zasledovali poslanikov avtomobil v drugem avtu ali pa na motornem kolesu. Policijsku ravnateljstvo je poslalo takoj v posla« nikovem avtomobilu tri detektive, ki naj bi ukradene kovčke poiskali. V kovčkih je bilo za 7000 pengo raznih dragocenosti, poleg tega pa zelo važne diplomatske listine.
Budimpeštanska policija jc pa v čc* trtek uradno sporočila, da so vesti o senzacijonalni tatvini izmišljene. Baje policija o tatvini sploh ni bila obve* ščena.
Gripe, prehlaje, revme
nas najbolj  sigurno obvaruje
«BRAZAY» francosko žganje.
zak.
Dobiva rt povsod.
zaič.
Smrtni skok iz gorečega letala
Francoski listi prinašajo dolga po« ročila o tragični smrti slovitega fran« coskega kirurga profesorja dr. Picquee«> ja iz Bordcauxa.
Dr. Picquče je bil pozvan v mestece Cazeau, kjer je preiskal neko bol« nico. Ker je bilo stanje bolnice zelo kritično, jc odredil, da so jo takoj, in sicer zračnim potom prepeljali na kliniko v Bordeaux. sam pa je sedel v drugo letalo.
V neposredni bližini Bordeauxa pa se je letalo, ki je plulo v višini 100 me* trov, vnelo. Kirurga sta plamen in dim tako omamila, da sc je pognal iz letala in treščil v globino.
Priletel je tako nesrečno, da si jc zlomil tilnik in je bil takoj mrtev. Pi* lotu jc nasprotno uspelo obdržati le* talo v ravnotežju in je srečno pristal. Dobil je samo lažje opekline.
YF
j
crtrtn
*5 L O V E N S K I   N AKO D»> dne 5, junija 1927.
Sle v 127
- - - Moda---
Moda toplih poletnih dni
Modni ogledi na zadnjih velikih 'dirkah in drugih evropskih velemest* nih prireditvah so dali naslednjo sploš* no silhueto letošnje poletne mode:
Prevladujoči barvi sta bež in rož* nata. Poglavitni materijal plaščev tvo* rita brokat in baršun. Klobučki, ki jih razpošilja Pariz, imajo deloma privi* hane ozke kraje, vzbočeni so ovalno, izgotovljeni pa iz svetlobarvne klobu* čevine ali florentinske slame. K veli* kim toaletam spadajo klobučki, ki se* žejo globoko na čelo in so opremljeni z gostim čapljinim peresjem. Priljubi so tudi kombinacije eksotične z  baršumom  ter  florentinci s
ljene slame Čipko.
Med izobiljem najrazličnejših toalet prevdadujejo tkanine, krepi, svile. To* da močno konkurenco tvorijo pleteni* ne in razne športne kombinacije. —-Lahko se trdi, da pletenine dajejo letos glavni kontingent za športne, dopol* danske, pa tudi popoldanske oprave.
Prikupna novost so lahni gosti pli* seji. A poleg njih se seveda dalje drži* jo tudi navadni pliseji, gube in kari. V Angliji in Ameriki triumfirajo veliki in pestri škotski vzorcL Pariške dame pa se izogibajo pretiravanja in stremi« jo za tem, da njihova poletna oblačila ne bi bila preveč športna, marveč lah* ka, fina in zares elegantna. To posebno v kopališčih in ob morju.
Pri vodi in v vodi
Nastopila je poletna vročina in treba ge bo odločiti, kam pojdemo na poČit-Jjice. Oni, ki imajo dovolj denarja se od-jgeljejo na morje, da prežive nekaj ted-Kov pod žgočimi žarki južnega solnca, y blagodejni morski vodi in v vročem fcesku na obali. Drugi, skromnejši, se jbodo morali zadovoljiti z najbližnjimi domačimi letovišči ali pa celo brez njih, Kakor bodo pač dovolile finance.
Naravno, da govori moda v prvi vr-jji o srečnih posetnikih morskih letovišč in kopališč. Dame nosijo na promenadi ob morski obali v nekaterih sve-3rovnih kopališčih triko, v Franciji, Italiji šil Jugoslaviji je pa triko še vedno nekaka ekscentričnost. V francoskih, italijanskih in jugoslovenskih letoviščih nosijo dame kopalne obleke, ki so pa letos do pičice podobne poletnim promenadnim oblekam. Mlajša dekleta in deklice se lahko omeje na stare obleke. Letos lahko store rudi najelegantnejse dame, kajti najnovejše damske kopalne obleke se ^e razlikujejo mnogo od običajne poletje obleke. Spredaj so močno odprte in
se zapenjajo samo v pasu. Imajo pa tudi kratke rokave. Pod tako obleko se nosi kopalni triko. Moda priporoča damam pri kopanju tudi kratek bel ali pestro obrobljen triko brez rokavov, podoben sokolskim telovadnim jopicam. Kopalni plašči so letos zelo pestri, podobni elegantnemu promenadnemu plašču. Toliko glede damskih kopalnih oblek.
Sedanja moda se sicer vidno otresa ornamentalnosti, vendar pa zahteva razkošje v damskih in moških oblekah. To velja zlasti za moške obleke v svetovnih letoviščih, kjer pride razkošna oble* ka do popolne veljave. Letos so zelo moderne kombinirane obleke. Samoob-sebi umevno je, da vzame moški seboj vsaj ene hlače iz finega belega ali svet-losivega flanela in nosi k njim sako enotne barve, bodisi temno ali svetlo-sive. Modre sako-obleke so prišle pri modi v nemilost, kar pa še ne pomeni, da bi jih ne smeli nositi. Sako se dela kratek, nekoliko nabran, v pasu za spoznanje ožji, na dva ali tri gumbe. Zadaj je šiv, ki pa ne sme biti prerezan. Dru* ge vrste letoviška obleka so svetlosive progaste hlače in črn ali temno siv sako.
Ta obleka pristoja lepo zlasti starejšim gospodom, posebno če so dobro rejeni.
H kopališki obleki spada svilena pe* pelinasta srajca ali pa bela, sivkasto modra odnosno rmenkasta srajca iz umetne svile. Telovnik se k taki obleki ne nosi Nogavice morajo harmonirati v barvi s Čeviji, črni nizki čevlji se ujemajo s sivimi hlačami, drugače pa morajo hiti rjavL Onim, ki ne vedo kam z de-
narjem, je pripravila moda posebno novost in sicer neke vrste župana, ki mu pravijo Angleži dresin-gown. Dela se iz težke svile in je prepasan v pasu s širokim pasom iz blaga, kakor ga vadimo na japonskem kimonu. Ta luksuzni del moške obleke je določen sicer samo za domačo vporabo. vendar se pa lahko nosi tudi na izprehodu po morski obali.
Liubljana poleti
Nežni spol se producira na promenadi« — Buržuji se zabavajo v letoviščih« kdor nima cvenka, pa sedi doma in zabavlja.
nov« iz malega »Piratra«, na veliko jezo starih perj^uonistov in možakarjev ki Igrajo tam zgoraj v »Monte Carlu« tarok za pare. Karte, ki se sučejo med prsti, so tako — »zašpehauec da bi lahko dva ričeta zabelil ž njimi, tako ie namreč nedavno hudomušno r/riTKHrjnil ne4d zlobnež.
V Pratru je prav veselo in razigrano. 2e stara pesem poje da »Tam pod Tivoli se rtngelšpil vrti« Colnički in gugalnice švigajo semtertja, razposajen smeh odmeva z vrtiljaka, kjer se v krogu pojajo veseli vojaki za fletnimi dekleti. Res v »Pratru« je življenje.
Stare ženice In očanci popoldne tudi radi zahajajo k Čadu na kofetek. skromni študen i pa na kislo mleko. A še lepše in bolj romantično le življenje v Tivoliju v večernih urah. Ko lega mrak na zemlio ožive vse stezice in skrita pota, vodeča lz Tivolija na Rožnik na samotne rožniške gričke In hol-me. Na skritih klopicah posedajo zaljubljeni parčki, čuje se pritajen šelest. sladke besede ljubavi uhajajo v noč. Opojni so taki večeri, opojne poletne noči 0 tem bi mogla kronika Rožnika povedati mnogo, preveč. A kronika je diskretna in molči.
V poletnih nedeljah in praznikih ie v Ljubljani pusto m prazno, v mestu zavlada strahotno mrtvilo. Turisti jo mahnejo na planine, športniki na tekme in na Savo ter Ljubljanico, a tudi vsa prelepa okolica Ljubljane oživi. Ljubljanski krokarčki in dobro-voljčki ki vejo za vsak kotiček, kier se toči dobra kapljica, io pobrišejo iz mesta, nasprotno pa prihajajo v mesto okoličani. Največ jih zvabi običajna in že skoraj tradicionalna vsakonedeliska tombola na Kon grešnem trgu. Masa ljudstva se tu preriva, gnete in zija na »cifre«, ki se pojavljajo nad odrom, da potem lahko zabavlja nad ccimi, katerim je bila Fortuna naklonjena. Za finale frče tablice po zraku, ljudje dajejo s tem duška svojemu nezadovoljstvu ali pa veselju. Nato odhajajo. Nekateri veselja žarečili obrazov, a večina z iezo v srcih in tegobo na obrazu. Toda drugo nedeljo pridejo zopet...
Kakor .lastavice pomladi, tako se pojavijo poleti v Ljubliani številni sladoledarji iz vseh koncev in krajev- Zadnia leta Je nastala ostra konkurenca, kajti domačim producentom uspešno tekmujejo sinovi kršne Bosne in ti so prav spretni koniurdcturisti. »Sladoled Maričke moje«, vabi podjetni Ibrahira Ljubljančanke k svoji baraki. Njegov vabljivi klic in lepa gesta privabita in premotita marsikoga, da žrtvuie dinarček za porcijo sladoleda. Ti sladoledarn so neverjetno vztrajni in potrpežljivi. Ves dan ti stoje na vročem solncu in nakleš jih na vseh koncih in krajih mesta, pa tudi na periferijo in k obali Save jih zanese kupci j -ska podjetnost. Zanimivo pa je. da svoj izdelek prodajajo tudi ob deževnih in mrzlih dnevih, kljub dejstvu, da je potem bilanca pasivna
Mimogrede smo pozabili omeniti majske šmarnice. Smarniška pobožnost ie v Ljubljani že globoko vkOTeniniena in tako tradi-cionelna, da bi jo pogrešal celo najbolj zakrknjeni brezverec. Imajo Da šmaraice tudi svoje prijetnosti. Pred cerkvijo se običajno razvija živahna promenada, mladenke koketirajo s fanti in razviia se vesel, a n? dolžen mainiški flirt.
Hm, Ljubljana poleti? Skoraj se zdi, da sta ti dve besedi deplasirani. Pravega, onega tipičnega poletja kot ga Imajo naši južni kraji in o katerem črtamo samo v romanih, Ljubljana nima. »Oh, že spet dežuje« — to je skoraj vsakdani: refren starih in mladih Ljubljančanov.
Toda pustimo te vremenske neprilike pri miru in oglejmo si raje naše mesto v poletnih dneh. Zadnje dni je pritisnila vročina, da se vse cre in peče, zato pač lahko govorimo o poletju. Kakšno je življenje, kakšno razpoloženje poleti v LJubljani? O tem bi se dalo povedati mnogo, hočemo si pa pridržati samo glavne aktualnosti in zanimivosti. Poletje prinese Ljubljani raznotere izpremembe. Da je zunanja slika mesta povsem druga in da se Ljubljana i spremeni v lep, zelen gaj, je samoobsebi umevno Bolj zanimivo je opazovati poleti naš nežni spol.
Zimski kožuh^, klobučki in plašči so romali v omare ali pa — pardon — v zastavlja Inico... To pa zgob* iz praktičnih, ne morda iz materijalnih razlogov, zakaj tam v Prečni ulici baje moli in drugi mrčes nima dGStopa do človeških oblačil. Pa tudi pred tatovi je tam pupilarno varno. No, pa se pokažejo naše dame že takole sredi maja ali pa, če so vremenske prilike ugodne, tudi že aprila v novih, lepo pisanih, karirastih progastih in vrag vedi kakšnih toaletah še. Na Aleksandrovi cesti zavlada zlasti v večernih urah živahno -vrvenje, prava revija toalet. Tu se opazujejo, čebljajo, obirajo z zavistjo druga drugo, tupatam človek ujame koketen pogled, a Še boli koketne so nožice, ki izzivajoče gledajo izpod krila, za moraliste in filistre vsaj za 30 cm prekratkega.
Na promenadi je živahno zlasti maja, ko se ljubezen v srcih poraja, ko vse brsti in zeleni. Živahno je na promenadi tudi še v juniju, a V naslednjih mesecih postaja življenje enolično, monotonost zavlada tudi v Ljubljani.
Šolarji in študenti se razkrope na vse vetrove, kar je elite in takozvanih boljših krogov, jo odrine v letovišča, le plebejci ostanejo v Ljubldani. Ne toliko iz ljubezni do mesta, marveč zato. ker ni cvenka. In ta plebejska prezirana Tasa tvori poleti glavni kontigent mestnega prebivalstva. Mesto rivijere si izbere Savo in Rogaško Slatino, Ljublianico in Pasiebrodsko republiko. Vegetirajo in kampirajo na pi ostem, palijo in cvro se na vročem solncu, zabavljajo čez buržuice. vlado in vročino, politizirajo in se prepirajo. Kinematografe in kavarne ostentativno bojkotirajo in briskirajo, a v lepih večernih dneh posedajo na kavarniškem in restavracijskem vrtu g. Krapeža v Zvezdi.
V Zvezdi ie poleti sploh živahno. V restavraciji na vrtu igra temperamenten Cvir nov »džezbend« vesele šlagerje. Poskočne melodije privabijo tudi mnogo zastonjkariev ki iztegujejo svoje vratove kakor žirafe preko ograje in občudujejo pestro vrvenje in življenje na vrtu. Pravi eldorado vseh a Ljubljančanov, zlasti pa zaljubljenih parčkov, je zlasti v poletnih dneh prelepi Tivoli Podnevi vozijo mlade damice svoj drobiž na toplo solnce v angleški park. Otroci se pojajo in kriče, da je veselje. Vmes se hre-ščeče oglašajo zvoki preigranih »lajerkost-
Ko nastopijo pasji dnevi ali pa doba »kislih kumare«, tedaj v Ljubljani živijen.t ta« korekoč izumre. Pač pa je slikovit poj na savsko ii\ijeio od črnuškega uiuitu i* tja doli do idiličnega Tomačevega. Na stotine drznih piavačev ir. plavalk se udaja mehkim valovom Save, pa tudi opojnim valovom srčnih krčev, ob regovih biieio loso, kvartajo. pušijo in se pomenkujejo. Pole:: vinca ljubi Ljubljančan zrak. vodo in soinvt in se drži Izreka: »Mens sana ln corpoie sano!« Tako je torej poletje v Ljubljani!
JUTRI
Vas čaka, smeh in zabava.
Salve smeta. Orkan smeha
BomDe smeha. Vzrok je kolosalna vesoloigra
Darwin ima prav?
Pazite na  naš jutriSnji oglas.
ELITNI KINO MATICA
Ne pozaoite, d i v nan velik dvo sni nI vročine. — izr>tna in moderna ventilacija. Hladni zrak   —  Ldobnost v vsakem
o_i u
Ženske ljubijo junake
Ako bi izhajale novine z modno rubriko že v časih, ko se je klatil po svetu Heraklej. Odisej, Peer Gynt ali RolanJ. bi lahko stal med članki o novem kroji figovega peresa, o modnih gubali tog in frizuri a la babilonski stolp tudi naslov »Zene ljubijo junake«, prav tako, kakor dandanašnji. Na svetu*se marsikaj izpre-minja, včasih so bile ženske podložne moškim, zdaj so možje ženam, eno jc pa ostalo neizpremenjeno in to je lensfc navdušenje za junake. Penelopa je na«
tkala skoraj toliko kilometrov za\ i kolikor kilometrov je prebrodil Od:^. po prostranem morju. Moderne Penelo-pe z letalskimi izpiti, z moškimi lasmi in •moškim klobukom in z mladeniškimi telesi pod letalsko obleko so v bistvu prav take, kakor so bile njigovc pradavne prednice.
Kako velika je ženska ljubezen in navdušenje za*junake, smo videli te dni, ko se je po vsem svetu raznesla veil o drznem poletu ameriškega letalca Lind-bergha. ^c bolj kot moški so se ranima zanj ženske. Kaj je delala njegova mamica med sinovim poletom? Kaj je počel Lindbergh. ko se ga je lotevala utrujenost? Kakšne misli so mu rojile po gla\ . ko je zagledal pred seboj francoska zemljo? Ta in nešteta druga vprašani < so šla med ženskim svetom od ust do ust. Pa tudi ženska srca niso ostala z.< prta, saj je Lindbergh dobil takoj po prihodu v Pariz nebroj ženitbenih ponudb. Mlada dekleta in osamljene vdo\ e, p i tudi mnoge zakonske žene so sanjale <» njem kot o cilju svojega pritajenega hrt -penenja. Ovenčan s slavo je postal k*r čez noč tarča, v katero je metal Ani" nešteto puščic, ki se pa njegovega m ^ niso prijele.
Časi se izpreminjajo. ženske so pa \ tem pogledu vedno enake. Vsako Jvnaft vo odmeva v njihovih srcih in za vsakega junaka se vnamejo, čeprav nt nobenih izgledov, da bi ga ujele \ s\'OJ mreže.
Zveza  kulturnih  društev Ljubljana.
Pozor! Pozo'1 Oglejte si znameniti \ekfiln
Robinson Crusoe
kj ga predvaja ZKD v kinu Matica Predstave: I. del: \  soboto ob 14.30 pop
in v nedeljo ob 9.30 in 11. uri do;?. H. del: na binkoštnj ponedeljek ob 9.3'1 m
11. uri dop. ter v torek ob 14.30 p
Cene: 2 Din in 4 Din za sedež.
\Manica Komanova:
Botre so menjali...
r V nizki sobi Svedračeve gostilne sta listi večer sedela dva pivca, oba trda pmetska očanca. Njiju zaripljena obra* a, izpraznjena steklenica na mizi, gla* en, skoro kričeč pomenek, vse to je ričalo, da sta že precej božje kapljice >ravila pod streho. A kakor je bilo deti, še nista mislila prej en jati, kajti „lajši je pokazal na steklenico in de* al starejšemu: k «2ehtin, eno merico ga bova še, jeli! jfcepe denarce si dobil za vola. Ej, ko H jih jazU
«Pa naj bo, da ne boš rekel, da sti* jj£kam,» je kimal Žehtin in oštir je od* Eitel po vino.
Uprav tedaj je stopil v gostilno ad, krepak in lep kmetski človek. ^DStoma je prijazno pokimal, toda ,j$edel se je k drugi mizi, sam zase. 3jc, ki ga je naslonil na klop, je pričal,« la čakajo zunaj konji in voz. Naročil "e četrtinko.
Novi gost — Andraž po imenu — mm bij premožen, že štiri leta poročen ijpspodar. Četudi še mlad, vendar je pil na glasu kot zelo pameten Človek in Marsikateri starejši sosed ga je v tej
'Si oni reči vprašal za svet. Otrok ni Imel in dolgi jeziki so vedeli povedati, ila je vsled tega zelo nesrečen. Mogo* xe je bilo na tem kaj resnice, kdo naj bi to vedel! Eno pa je bilo kakor pri* fcito. namreč, med Andražem in nje* |ovo ženo Jerico je vladala najlepša zakonska ljubezen.
Komaj je Andraž tisti večer izpraz* nil prvi kozarček, je bušknil v pivnico desetletni Žehtinov Mihec. Obstal je kar pri vratih in uzrfci svojega očeta za vpil:
«OČe, mati pravijo, da morate brž StomovU 1
Vinjeni Žehtin se je počasi obrnil k vratom in zahreščal:
«Kaj hočeš, Mihec? Jaz pravim, spat pojdi! Taki otroci naj zdaj spe!»
Morda bi bil Mihec takoj ubogal očeta, toda tisti hip je zagledal Andra» ža in kakor mlada srnica je skočil k njemu. Ni Čuda. Odkar se je Mihec zavedal, mu je bil Andraž oni edini, katerega si je tako srčno želel za bir* manskega botra.
Andraž je to dobro vedel. Vesel je bil živahnega dečka in rad se je pošalil z njim. Tudi nocoj ga je takoj dvignil na kolena in brž sta začela zaupno še* petati. Med tem je Andraž svojo me* rico izpil in tedaj je glasno zaklical proti sosednji mizi:
«Oče Žehtinov, z Alihcem sva se sedajle nekaj zmenila. On gre letos k birmi in je izvolil mene za botra. Kaj pa vi pravite k temu? Ali vam je prav?»
Ogovorjeni je potegnil z roko okrog ust in uprl svoje polzaprte oči v An* draža:
«xVeš — Andraž — » hm, hm, no — ja, ti si rekel eno, jaz bom pa dru* go, pa bosta dve. Birmo zavezal* — praviš? No, radi mene — že prav. Kar zaveži! Ampak Andraž* — natrkani možak je zlobno pomežiknil proti so* sedo — «v naši vasi je navada, da bo* trinjo menjamo. I kako hudika pa naj* jaz potem tebi vrnem, ko ni nič — hm, ko pri vas nič ne kaže —»
Andraž je odskočil kakor bi ga bil pičil gad. Vrgel je na mizo nekaj denarja, zgrabil bič in brez nozdrava odšel.
Ostala možakarja sta se spogledala. Mali Mihec je kakor okamenel obstal sredi sobe. Ni sicer razumel za kaj gre, toda slutil ie, da se ie uorav sedat dogodilo nekaj, kar zani ne bo imelo dobrih posledic. Srdito je vrgel pogled
na očeta, zaihtel ter stekel za Andražem.
Ko bi dobra in skrbna Zehtinova žena drugo jutro videla v skesano moževo srce in ko bi vedela, kolikokrat je že preklel tisto sinočme Svedračevo vino, bi mu prav gotovo ne delala tako dolge in ostre pridige kakor mu jo je.
»Da te sram ni! Mihec, ta ubogi otrok je sinoči ves obupan oriiokal domov. Nisem ga mogla potolažiti.
»Eh. kaj Mihec« je ugovarjal Zeh-tin. »ta bo vseeno birman. ne boj se!<
»Saj za tisto mi ni. Amoak da greš žalit dobre ljudi, da delaš Dreoire med najboljšimi sosedi! In vse to naredi tista grda pijača. Sedaj na imaš!«
»Oj žena, nehaj! Vem da sem kriv! Preveč sem Pil, to ie. Skušal bom popraviti. Andraža bom prosil, na i mi odpusti.«
»Da te bo s figo v nos drernil.« »Pa nai me!<
Odslej je bilo razmer ie med sosedoma zelo napeto. 2ehtin se ie sicer večkrat skušal skesano približati, toda Andraž mu je vedno obrnil hrbet.
Mihcu so hoteli najti drugega botra. Toda deček se je odločno m>rl, da ne mara drugega kot Andraža. To pa je brlo vzrok, da Mihec tisto leto ni šel k birmi.
V tem je minulo leto in SDet je nastopila pomlad. Lep dan ie bil in gospodar Andraž je hodil po dvorišču. Bil je sam doma. Posli so bili na polju, žena se je pa danes mudila v mestu. Sicer se ie. kadar so zahtevali opravki, vozil v mesto vedno sam. Le danes ga je izjemoma nadomestovala žena. Bila je namreč že dali Časa nekam bolehna in vedno češče ie tožila o bolečinah v želodcu. Moža ie začelo skrbeti in jel jo je nagovarjati, naj bi
enkrat mesto njega ona šla v mesto ter bi poleg drugih opravil stopila še do kakega zdravnika. In ženica, ki se je najraje držala doma in ogniišča, ga je končno ubogala ter se odpeljala s hlapcem v mesto.
Ce tudi si je dal mladi eospodar vedno kaj opraviti, vendar se. mu je zdelo neznansko pusto in dolgočasno, ko ni videl žene nri domu. Zato je postal uprav otročje vesel, ko ie slednjič vendarle zahrzal konj na dvorišču.
Takoj je bil pri vozu in oomagal ženi iz voza.
»Pa te dolgo ni bilo. Ali si bila pri zdravniku?«
»Seveda sem bila,« je odgovorila ženica ter se mu vdano nasmeiala. »Nič ne bo hudega.«
Med tem je hlapec odgnal konja v nlev. Skrbni soprog pa je začel iznova:
»Ne bo hudega — praviš? Pa vendar, kaj je rekel zdravnik?«
Tedaj se je ona nasmeiala vnovič, nagnila se k možu in mu nekai šepnila na uho.
Andražev obraz se je čudovito, da, skoro smešno razširil. V hipu ie zgrabil svojo ljubo ženico, jo kakor igračo dvignil od tal ter se zavrtel z njo kakor vrtalka. Nato io ie žarecega lica, a brez besede postavil na tla ter hoteč dati duška svoji sreči, stekel no dvorišču in še naprej, doli čez travnik.
Slučaj pa je hotel, da se ie prav tisti trenutek prikazal izza ovinka — 2ehtin. Preden je imel čas kai misliti, že ga je Andraž zerabil za obe rami in v svoji prekipevajoči radosti začel z njim opletati kakor s prazno vrečo.
Zehtina je jel oblivati smrtni pot.. Pohajala mu je sapa in niti besedice ni mogel izustiti. Ko pa je ponoreli sosed nekoliko popustil, se mu ie na smrt prestrašeni Žehtin zgrudil k nogam in
milo zaprosil:
»Andraž, pusti mi živlienie! Za tisto — saj veš — za tisto mi ie bilo že stokrat žal. Odpusti! Pijan sem bil in — <*
»Kaj čenčaš? — ie zavoil Andrj/. kateremu se je začela oolasroma vračati naravna zavest. xVstani. no! Kdo ti pa kaj hoče! Sai ni nič hudega! mo povedati sem ti hotel, da boš b o -ter. Veš. boter boš!«
Zehtin je neumno zaznal:
»Andraž, saj te imam rad. ampak ne razumem te!«
»I kai, botri bomo. pa ie! Jaz birmanski, ti pa krstni. Jaz bom tvojega otroka peljal, ti boš pa mojega nesel. Ampak boter ie boter!«
Žehtinu se je šele zdaj posvetilo. Postavil se je spet na noge, priiel Andraža za roke in hitel:
»A tako, a tako! Vidiš no! Vesel sem, Še jaz sem vesel. Toda sosed, radi tega bi me pa res ne bilo treba tako po zverinsko —«
»Molči in nikar ne zameri! Pojdi zdaj z menoj na pol litrčka!«
In šla sta prijatelja kakor se nikoli poprej.
Žehtinov Mihec se ie tiste BinkoŠti postavil. Saj je imel botra, katerega si je najboli želel. Pa ta radodarnost. Kar je hotel, vse mu je botrček kupil. In pred kolesi jem kar dva kouia, to ni karsibodi
Nekaj mesecev pozneie se ie pa postavljal Žehtin, ko ie oočesan. obrit in ves praznično oblečen prinesel iz cerkve malega Janezka in ca izročil srečnemu Andražu s šegavo pripombo:
»No, sosed, botrinio sva na le menjala.«
»Na to se pije.* ic vzkliknil mladi oče veselo
In kozarci so zažvenketali..,
Iščejo se stroji 1
za drobljenje kamena v do* brem stanju, mlin (valjci) s si« tom za sortiranje. Ceno in kraj, kje se stroji dobe, javite Mančiću, Beograd, Vojvode Dobrivoja 11. 1374
Kupujem posjed u Sloveniji
do 60 jutara oranice, po mo* gućnosti bez vinograda. OzbUj« ne ponude na Intermlssor, Sa« mostanska ulica 9, Zagreb V 12.
1393
IPOZOR!
POZOR!
Moško kolo
dobro ohranjeno — kupim. — Ponudbe z navedbo cene pod «Kolo/1395» na upravo «Slov. Naroda«.
Izletniki!
Veste li, kje se je rodil Valen* t in Vodnik, prvi slov enaki pes« nik? Med časom bivanja v Ljubljani oglej ti si tudi njego« vo rojstno grudo pri «KAMNI* TI MIZI* v Zgornji Šiški. 1408
Zastopnike
in zastopnice za prodajo srečk na obroke išče Bančna pošlo* valnica Bezjak, Maribor, Go« sposka ulica 25. 77/L
Zastopstva
s provizijo išče potnik, in sicer za pločevinasto Mago, kandite,
čokolado, š četke, kovine in drugo podobno blago. Potujem po vsej Jugoslaviji z lastnim avtom. — Ivan Kozmar, Daru* var, Poste restante. 1370
i«
„TOBLER
slovita svetovna tvornica čokolade,
bonbonov in kakao obvešča svoje konsumente, da bo poleg dosedanjih po-klomi-premif izdala še veliko število vsakovrstnih f nlh, praktičnih in kor.stnih
daril za odrasle in tu;ce. Zahtevajte spiske pri vseh prodajalcih,
iBlBfOD 379
Ivan Zakotnih
Telefon
379
mestni tesarski mojster,
— — — —   LJUBLJANA, Dunajska cesta 46   — <— — —
Vsakovrstna tesarska dela, mederne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike, — Stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. — Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov,
PARNA Z AGA Wt      TOVARNA FURNIRJA
MEilECim
73 i.
izredna zdravilna voda proti revmatizmu in iftiasu, želodčnim in črevesnim boleznim ter za nego ran se dobiva
zopet v vsaki lekarni Skladišče za grosiste: Isis, d. d , Ljubljana.
Kopalne hlače
1 'Ji
otroške majice
in nogavičke v raznih barvah, svilnati trakovi, srajce pisane, kravate, palice, nahrbtnike, dšeče milo, Odol, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, tapetnike najcenejše lc pri
Josip Peteline
ob vodi bli>u Prešernovega spomenika.
RAZPIS.
Pri antracitnem rudniku «Orle*. železniška postaja Škofljica pri Ljubljani, se odda izkop horicontalnega rova v dolžini ca. 140 m. Profil: 2 X 2 m, teren dolomit. Izkopani materijal se bo odlagal pred rovom. Delo bi so moralo pričeti takoj in izvršiti v najkrajšem roku; plačilo po tekočem metru, kavcija 10 % celokupnega zahtevka. V ceni bodi vključno razstrelivo, orodje itd., ne pa tudi tesarska dela.
Ponudbe, ki naj vsebujejo ceno za tekoči meter in najkrajši rok izvedbe, je poslati do 1. junija 1927 podpisani upravi. Pojasnila daje: lastnik rudnika dr. Ivan Lovrenčič, odvetnik v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 12.
Uprava antracitnega rudnika «Orle»,
Vsem prijateljem dobre in pristne vinske kapljice  iz ljutomerskih, haioških, bizetjskih in dolenjskih vinskih goric se priporoča
na Aškerčevi cesti štev. 3
v neposredni bližini Obrtne šole.
Na razpolago prvovrstna mrzla jedila, delikatese i. t. d. ob dobri postrežbi in nizki ceni.
Da se prepričate, obiščite nas še danes (sobota), ker svira zvečer prvovrstno tamburaško društvo.
Snažno sobo
blizu glavnega kolodvora od*
dam s 1. julijem. — Naslov v upravi «Slov. Naroda*. 1404
Urarskega pomočnika
samostojnega delavca, z last«
nim orodjem — sprejme Fr. Zajec, urar, Ljubljana, Stari trg.
1414
Mamice!
30 otroških vozičkov raznih vzorcev se prav poceni raz* proda — v tovarni «Tribuna», Ljubljana,  Karlovska cesta 4.
79/L
Kolesarfi!
Dvokolesa v ceni zelo padla. Pneumatika  Michclm, Dtmlop.
Ceniki franko. — Prodaja na obroke. — F. Batjel, Ljubljana, Karlovska cesta 4. 78/L
Prodam hišo
z dvema poslopjema ter veli* kim vrtom 1763 m3. — Rožna dolina, Cesta VII, št. 9. 1405
Premog, drva, oglje
dobavlja solidno in najceneje Pogačnik, Bohoričeva 5. Teles fon 2059. 1403
Stavbna parcela
na G line ah, tik ob periferiji Ljubljane, ugodno naprodaj. — Foizve se pri g. Jelocniku, tr» govcu, Rožna dolina. 1377
Omare za led
vsakovrstne, vseh dimenzij — naprodaj; izvršujem jih tudi
po naročilu. — S. Praprotnik, Ljubljana, Jenkova 7. 1407
Šofer z garancijo
dobi zaslužek kot samostojen avtotaksi»podjetnik. — Istotam poceni naprodaj izboren tovor* ni avto «Fiat». — Naslov pove uprava <cSIov. Naroda«. 1419
G. Flux, Ljubljana,
Gosposka ulica 4/1. Strokovna posredovalnica boljših služb, 35 let obstoječa, priporoča in posreduje vsake vrste služb; in* teligentno. pridno osobje za privatno, kavarne,, restavracije, hotele (sezijske) za tu in izven Ljubljane. 1406
9)
Posest"
Realitetna pisarna, družba z o. z.
LJUBLJANA, Mklošičeva cesta št. 4
proda:
HISO, visokopritlično, 4 parke« tirane sobe, pritikline, 600 m9 vrta, tik tramvaja* 160 tisoč
dinarjev.
VILO, visokopritlično. novozi« dano, 4 sobe, kabinet kom«
fort, 1100 ma vrta, Trnovo, Din 165.000.
HISO, dvonadstropno, renovi* rano, tik cerkve, Šiška, več* stanovanjsko, vrt, Din 170.000.
VILO, nov ozidano, enonad* stropno, komfortno, 5 sob, pritikline, vrt, 12 minut od centra, Din 220.000.
HISO, pritlično, 6 stanovanj* skih prostorov, 1400 m8 vrta, Trnovo, Din 100.000.
HISO, cnonadstropno, 4 stano* vanja po 3 sobe, pritikline, vse dobro ohranjeno, vrt, tik tramvaja, Din 200.000.
VILO,   cnonadstropno, trista* novanjsko, trisobno stanova« nje prosto, velik vrt, Rožna dolina, Din 145.000. HISO, tri sobe, pritikline, velik vrt, Trnovo, Din 80.000. HISO. enonadstropno, dve sta* novanji po 2 sobe, pritildme, Rožna dolina, Din 100.000. HISO, trgovski lokal, stanova? nje 2 sob, pritiklin, 2000 m* vrta,   blizu   centra, 110.000 dinarjev. HISO, visokopritlično, novozi* dano, hlev za deset glav ži* vine, 5000 m3 zemljišča, pod dolenjskim  kolodvorom, 85 tisoč dinarjev. VILO, visokopritlično, 4 par* ketirane sobe, pritikline, 1800 kvadr. metrov vrta, nasproti klavnice, Din 155.000. HISO, cnonadstropno, z gostil« no, tri stanovanja, velik vrt, blizu centra, Din 250.000.
HISO, visokopritlično, novozi« dano. 5 sob, pritikline. velik vrt, Stožice, Din 58.000. Poleg tega večje število sta*
novanjshih hiš, vil, trgovskih,
{[ostilniSkih objektov v Ljub* jani, na deželi, kmetska pose« stva, graščine, industrije, stav« bivšča itd.
Nudjamo egzistenciju
sa visokom zaradom TRAŽI* MO sposobnu gospodu i go* spodje koji su u položaju pre* uzeti našu prodajnu organiza* ciju. Tome je potrebno prema veličini rajona 500 do 1500 di* nara u gotovom i garanciji. — Fferte slati na: Fusor, Comp., zastupstvo za SHS, u Zagrebu, Vlaska ulica 53. 1402
foto*ploš£e
fsimski zvitki (roifilmi) in peokfilmi
kemikalije
Ako je že BRAUNSIEGEL ali GRONSiEGEL plošča brez KONKURENCE, potem je PERUTZ FILM prav gotovo nekaj POSEBNEGA!
Pri nakupu fotografskih potrebščin ne smete
tudi Vi na to pozabiti!
Gramofoni gramofonske plo&t ta igle
Edison Bell Penkala
priznano najboljši aparati z neslišno mehaniko, enostavna manipulacija, čudovito čisti glasovi, prikupi j: va zunanjost z najnovejšimi tehničnimi pridobitvami.
Namizni, potovalni, stoječi in otroški gramofoni
najrazličnejših vrst.
Edison Bell Penkala plošča
je najboljša in najcenejša. Pred nakupom si oglejte zalogo. Edina tvrdka, ki prodaja na obroke.
zastopstvo 3v. jonač, Inbljana
stara trgovina-Selonburyova ul.
Najstarejša eloventlra pleskar* ska in ličarska delavnica
Ivan Bricelj, Ljubljana,
Dunajska cesta 15 in Go*
sposvetska cesta 2 (dvorišče
kavarne •Evropa*),
Se priporoča, — Izvršitev točna, cene sanerne*   78/T
Teod. Korn, Ljubljana,
Poljanska cesta št X Krovec, stavbni, galanterijski im okrasni klepar; inststicije
vodo. dov. Neprava strelovodov. Kopah*
ške in kloseine naprave. izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti, kakor tudi r < sod (škatlic) za konzerve ter z litografijo. 12VL
Izdelovalnica tambupic
1329
Sisak 53 (Hrv.)
priporoča kot stara Izdelovalnica svoje najboljše tamburice
vseh vrst. Ceniki na razpolago
Okroglo brušenje
zaavtomobilna, motorno kolesna,   cillndrska ter krožna  (Kurbel) vratilo
na nov specialni okroglo brusilni stroj ter novem, sivo litem ter lahkokovinrkem batu .Novalit" za vsako tipo in druga pooravila hitro in ceno. Popravijalnica za avtomobile in stroje: GRAZ, Wie-landgasse 15.  Telefon 3156.
I. Stjepušin
ZAGREB. Jmjmh 57
priporoča najboljše tambure, žice, Škole, partiture i ostale potrebščine za sva glazbala. -Odlikovan na pariškoj izložbi Cjenici franko.
Mir in počitek
v prelepih bohinjskih gorah.
Hotel - penzija Triglav. —
Senčnat park, avtomobilna
garaža,  dunajska kuhinja.
Penzija inkl. soba od 35 Din
do 50 Din v predseziji; v
seziji pa 50 do 60 Din. — Prospekti.
£   JTRMPILJE C
Nafaovefil petrolej***
eretUlka,
žarnico
200-500
sveč moči.
Neznatna poraba petroleja Sveti kakor
elektrika!
»ai »a*
rabi za razsvetljavo prodajalni^ >v, gostUaic. šol, cerkev, dvorio* vrtov itd. „AIDA» je prikladna za najmanjše in največje prostore, — Zahtevajte prospekte! Glavno skladišče za SHS ima elektrotehnična firma
SVARC ■ drug
U&6BEB,  ^randeeižtm ulica 1
— Iščemo saupoe zastopnike —
— Zahtevaite takoi orospekte! —
ELEKTRIfhE 1HSTAIACIJE
električna razsvetljava, telefonske centrale, hišni telefoni in zvoncu
IVAN BOGATAJ
konces. elektrotehnično oodjejte LJUBLJANA. Kongresni trg štev. 19.
(poleg: nunske cerkve). 'Ček. račun štev. 12.619. Tel. štev. 2003.
TRGOVINA in ZALOGA:
inštalacij, materijal, motorji, telefonski aparati, moderni lestenci in svetiljke. RADIO - APARATI.
ZAHVALA.
Ob orebridkl izgubi našeta ljubljenega sina, brata, svaka in strica, gospoda
Pavleta Černeta
čutimo se dolžne zahvaliti se tem potom vsem, Id so nam izrazili sožalje. poklonili pokojniku toliko krasnega cvetja, ter ga spremili na njegovi zadnji poti.
Osobito se zahvaljujemo primariju g. dr. Mina?u, čč. sestram usmHjenkarn, kakor ostalemu osobiu drž. bolnice za njih požrtvovalni trud. Nadalje zastopstvu vojntti invalidov in vojaštvu ter pevskemu društvu ,Slavec* za v srce segajoče žalostinkc.
Vsem naša ponovna iskrena zahvala!
Ljubljana, 4. junija 1927.
ŽALUJOČI OSTALI.
Zahvala.
Ob nenadomestljivi izgubi naše zlate soproge, mamice, babice in prababice, gospe
Antonije Sternnd
smo bili deležni tolikih sožalnih izjav, da nam je nemogoče zahvaMi se vsakemu posebej.
Naj bo tem potom izrečena vsem naša najprisrčnejša zahvala.
Posebno se zahvaljujemo tudi vsem, ki so nam drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti, vsem darovalcem cvetja ter pevskemu zboru „Grafika" za v srce segajoče žalostinkc.
Vsem in vsakemu posebej naša naj-iskrenejša zahvala.
Ljubljana 4. junija 1927.
Žalujoče rodbine: Sternad, Plberntk, Rozman, Sade]
E 41-27-10. 1377
Dražbeni oklic.
Dne 22. junija 1927 ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču dražba zemljišč:
1. vi. št. 23 d. o. Pudob, obstoječ iz dveh his štev. 2 v Pudobu, mlina in žage z vodno silo, gospodarskega poslopja (hleva), tret: travnikov, petih gozdov in 1 pašnika z nekaj malo pritikline vred;
2. vi. št. 22 d o. Pudob, obstoječ iz 11 njiv in 7 gozdov;
3. vi. št. 21 d. o. Pudob, obstoječ iz 14 njiv in 7 travnikov;
4. vi. št. 197 d. o. Nadlesk, obstoječ iz gospodarskega poslopja, hkrati 1 stanovanja, skednja in dveh shramb, svinjakov in sklad šča, 14 njiv in 3 travnikov in
5. vi. štev. 32 d. o Nadlesk, obstoječ iz !7 travnikov, 14 njiv, vrta, pašnika in 7 gozdov.
Nepremičninam, ki jih ie prodati na dražbi, so določene vrednosti: k L) 577.700 dinanev; k 2.) 47.490 Din; k 3.) 34.650 Din; k 4.) 79.350 Din; k 5.) 52.840 Din.
Najmanjši ponudek znaša: k 1.) 385.134 Din; k 2.) 31.660 Din; k 3. 23.100 Dia; k 4.) 52.900 Din in k 5.) 35.227 Din, pod temi zneski se ne prodaja.
Pravice, katere ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle uveljavljati glede nepremičnine same.
Vse drugo je razvidno iz dražbenega oklica, nabitega na tusodni uradni deski.
Okrajno sodišče v Ložu, odd. 11,
dne 17. maja 1927.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA* Preiernova ulica 50 (v lastnem poslopju).
Obrestovanja vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi to krediti vsake vrste, eskompt tn takaso matric tor nakaz Ra r tu- In inozemstvo, sare-dtposh* itd. Kd
Brzojavke: Kredit QuM*ana. Telefon
tL 40. 457. 54«. R03 in 806.
11
7A
Za dom!
Za šivilje, krojače, čevljarje Ud. najbolj priporočljiv je le
STOEVO šivalni stroj
Le ta Vam poleg šivanja en ti a (obsiva), veze (Stika), krpa pe» rilo in nogavice. Brez vsakega
preminjanja plošč in-drugo je »trojr v minuti pripravljen ali sa vezenje in ravno tako hitro zopet za navadno šivanje. — Poleg vseh prednosti, ki jih za» nema šivalni stroj STOEWER. \e tudi najcenejši.
Ne zamudite ugodne prilike in
oglejte si to izrednost pri Brezplačen pouk v vezenju, ra»
Llld. Baraga, bi aparatov itd. — Ugodni pla.
Ljubljana,   Selenburgova   611. čilni pogoji — 151etno jamst\o
* etikete^ [SITAR & SVETEKJ Ljubljana
T
L "     iT mi- ■
L Nikuš
Ljubljana.
Mestni trs 15
iriponti sfo.o n-ogo dežnikov is
oJntnikov tu spre-fiajthiih palic
Popravi* a zvrsujBio A ii solidno
RADIO aparati in vsi sestavni deli —
znamenitih svetovnih izdelkov, s katerimi morete ob vsakem času poslušati koncerte, opere in predavanja iz vsega sveta. — Cena aparatom znaša od Din 800 do 2500 za 1—8 svetiljk.  Ako jih sami sestavite, je cena polovična Za uspeh se izda pismena garancija. Z zadostno garancijo tudi na obroke. Zahtevajte ilustrovani brezplačni cenovnik R. 5 (novo izdanje).
„RADIOBLAŽEK"
BEOGRAD, Topličin Venac 4 (preko puta Palace-Hotela).   —  Tel. 41-85.
Mi Dieslov motor
dolgo preizkušen izdelek za vsak obrat
Najvarčnejša poraba gonilnega olja. — Preprosto oskrbovanje. — Zgrajen s kompresorjem ali brez njega. — Od 30 HP naprej se dobavlja točno ozir. na kratek rok
Grazer ltfaggon- and Hasclilnen- Pahriks- Aktiengesellscbati vormais Jih. mietizei.
184 1
zastopstvi za Jugoslavijo.
BEOGRAD* inu. 0 Mehihard Hne? Mihallova m. 4« Zagreb: Dr. Franje Hote. Tebnltka poslovnica. Haionka 13
TeJnfon 21-87
Dokaz
Telefon 91—87
Dokaz
da 60 naši proizvodi prvovrstni je. da so si osvojili v veliki meri svetovni trg, tako da vidite danes, kamor prihajate, osebne, trgovske 2-, 4-, 6sedežne in tovorne avtomobile od H do Stcraske, ki vršijo po vseh cestah in pod najtežjimi pogoji svojo službo v zadovoljstvo njih posestnikov Rezervni deli pri vseh zastopnikih vedno v zalogi. Radi tega se obrnite pred nabavo kateregakoli automobila na zastopstvo
SOC. an. FIAT in SOC. an. SPA TORINO
TRIUMPH-AUTO družba z o. z. Ljubljana
Pisarna in skladišče delov: Aleksandrova cesta št. 3 Garaže/bencinska pumpa, olje i Celovška cesta št. 38
Luksuzne tipe: 509 A, 503, 507, 512 in 519 B. Tovorne tipe: 509 AF, 503 F, 507 F, 25 C-10, 30 in 31.
Ceniki in ilustracije na razpolago. Priporočila so nešteti lastniki naših voz
yjr        •   ^ • 83L
= Kliseje =
vseh vrst, črtne in avtotiplje. Izdeluje po predloženih risbah, peroplsih ali slikah za navaden tisk ali za finejšo izvedbo v eni ali več barvah točno po naročilu in v najkrajšem času
Jugo grafika, tiskovna in založna družba
v Ljubljani, Sv. Petra nasip 23
i
z. o z.
J
MODERNO IN OKUSNO STE OBLEČENI
ako si nabavite krasne poletne obleke, plašče, bluze, puloverje, apartne kopalne obleke, različno vol
blago v bogati izbiri ter druge damske potrebščine pri tvrdki
ne no in svileno
P. MAGDIĆ, modna in športna trgovina, Ljubljana
Po znižani ceni.
Dvokolesa. motorji, nakrasti otroški vozički, namestni del pneumatika. Poseben oddelek z. popolno popravo,  emajliranje H poniKianjc dvoko.es, otroških vozičkov, Šivaln h stroje* Prodaja na obroke — Ceniki Iranko
.Jribnaa* f.B-t, tovarna dvokoles in otroških vozičkov
LJUBLJANA, Karlovska cesta SL -i
54 L
Prometni zavod za oremog d. c
Ljubljana
prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo i
domači in inozemski za domačo kurjave in industrijske svrhe
vseh vrst
Premog
Kovaški premog
Koks   ivamlški, plavžarskl in pllnsk1
Brikete
Ustanovljena leta 1860
Kamnoseška industrija
Alojzij Vodnik
Ljubljana
Kolodvorska ulica it. 28-34 Ustanovljena leta 1860
13-L
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
Miklošičeva cesta 15/1
Natečaj
rio Dodtastniš
Oddelek artiljerijske podčastniške šole v Mariboru sprejme 150 gojencev dne 30. septembra t. L
Kandidati naj ne bodo mlajši od 17, ne starejši od 21 let. — Vsa natančnejša obvestila dobe kandidati pri   svojih   občinah in orožniških postajah ali pri katerikoli najbližji vojni oblasti. u 34
— Kraljevica —
Tričetrt ure oddaljeno s parnikora od SuSaka. Morske in solnčne kopeli na pesku.
Informacije daje: Društvo za promet stranaca u Kraljevici
1' 04
/"IIAII    Carinsko posredniški flU||iy|<  ■ '   ln špedicljski burea-j
Ljubljana, Kolodvorska 41
Naslov brzojavkam: , GROM" Telefon int. 49-4
Podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek
Objavlja vse v to stroko spadajoče posle najhitreje in pod kulantninii pogoji.
Zastopniki družbe spalnih voz S. O. N. za ekspresne pošiljke.
Krak ans- parobrod. Unija
R0VI1L MfllL LIHE g BBjM fl MERI HO
^raiinjo-Uraguay-Afgentinio »n Icubo-Chile-Peru
uitormaciie brezplačno pri podzastooniku
LJUBLJANA Kolodvorska ulica štev. 26
20% ceneje
vsa naročila po meri in popravila pn
Franc Szantner, Ljubljana
Selenburgova ulica i
prvovrstna specijalna izde cvalnica cevi:*. »
za občutllive in bolne noge
W8-1
Zdravilišče Rogaška Slatina.
Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine sns.
Svetovnoznani zdravilni vrelci:
„DONAT"
„TEMPEL"
„STYRIA"
Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter.
Sezona: MAJ - SEPTEMBER.
Cene zmerne — V pred- in posezoni znaten popust. — Koncertira vojaška godba. — Največja udobnost. — Radio — Prometne zveze nad vse ugodne.
IC Zahtevajte prospekte! "M
Ravnateljstvo zdravilišča Rogaška Slatina.
Originalne barve,     ZT*Z*?f- 'Z^Ztt Lud. Baraga, Ljubljana, Selenburgova 6-1  Telefon 2980
iS
ZADRUŽNA HRANILNICA
peg. pos. in gosp. zadruga z o.
v LJUBLJANI.
Podeljuje vsakovrtne kredite, eskomtira menice, Inka- Sprejema hranilne vloge na knjižice aH v tekočem Kot pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije sira fakture ter Izvršuje razen deviznih in valutnih vse računu ter jih obrestuje po dogovoru najugodneje, vodi poseben oddelek za njih prodalo, poleg tega prodaja ===== v bančno stroko spadajoče posle ====== tudi srečke Ratne štete na obroke pod zelo ugodnimi pogo i
Ureja je: Josip Zapen&L —• Za »Narodno tekamo*: F:
— Z* maeratni del listo: Oton Chriatot mm Vri t Ljubimi.
»