Poštnina plačana v gotovini.
LETO V.
LJUBLJANA, 30. APRILA 1927.
STEV. 18.
Ita-
po
ne
šol-
ano
;lo>-
ajo
ne-
eč,’
ViAROČNINAZAJVGOILA-VIJOČETRTLETHODIN15’ CELOLETNO DIN'60/ZA' INOZEMSTVO 7E DODATI POjTNlNO/OGLASI PO •do CENIKV/ POSAMEZNA JT E VILKA PODIN l'50.
>o, POŠT. (EK. R*t 0.188
50-
©ilPN
4
A
A
/A /Ax
VREDNliTVOINVPRAVA V-VČITEDSKI-TISKARNI/ L ROKOPISI-SENEVRA-L %A10/AN0NIMNI-D0-'Pljl • $E • NE • PRIOBČV -lElO/POiTNINA-PLAČANA V-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 90«.
e-
)je
e-
Dajte nam dela!
JANEZ P.:
Slavimo prvi maj — praznik dela in naporov proletarskih delovnih mas. Slavimo ga to pot na način, ki ni baš dostojen za državo, kateri je položil temelje največji svobodolju-bec, nepozabni kralj Peter Veliki Osvoboditelj. Dočim smo bili nekdaj pod modro roko Petra Mrkonjiča zemlja, kateri se je čudil zavoljo njene demokratične svobodoljubno-sti ves svet, postajamo danes zemlja, v kateri po ruski revoluciji, še vedno ne marajo doumeti vodilni krogi, da je delo podlaga življenja in da gre delu vsa čast in pravica.
Orjunaši smo naše vidike na-pram onim, ki stoje v boju z molo-hom kapitalizma, že dovolj očrtali. Za naše besede in delo namenjeno samo v prid proletariatu so nas kamenjali in pobijali izza oglov, kakor pse. Danes pa taiste mase, ki so še pred letom dni oporekale naši tezi, da je v Sloveniji narodnostni boj v bistvu socialni boj, vstopajo v vrste narodnih delavskih organizacij v spoznanju, da si bodo izvojevale svoje najprimitivnejše pravice le samo ob rami z nacionalističnimi borci za red, poštenje in pravico. To novo gibanje delavskih mas nas samo veseli in želimo mu le, kar najlepših uspehov, ker so njegove pridobitve naše pridobitve.
Letošnja proslava prvega majni-ka pa ne bo klavernejša le zavoljo čudne prepovedi obhodov proletariata, nego tudi zaradi strašne brezposelnosti, ki še ni nikdar dosegla tolike obsežnosti, kakor baš v teh majskih dneh. Brezposelnost, to je danes sablast našega rodu, ki posega vedno globje v široke plasti naroda in ki ne prizanaša že prav nikomur, izvzemši Seljakov. S strašno roko redukcij je postavila na cesto tako delavca pri plavžu, kakor državnega uradnika izza pulta, ali bančnega či-novnika izza rešetk blagajne.
Gospodje, ki upravljajo zemljo, se menda plašijo prvomajskih manifestacij in pričakujejo, da še bodo le te izpremenile v kakršnekoli demonstracije. Ne pomislijo pa, da je danes našemu človeku boljševiški re-v«lucionalizem deveta briga z vsemi komunističnimi fantazijami in da se mu hoče samo dela, s katerim si bo zamogel prislužiti vsaj svoj borni vsakdanji kruhek.
Bežen pogled po trboveljskih revirjih priča, da so tamošnji ponosni komunistični gradovi sesuti do tal in da stremi gladni trboveljski rudar to uro samo za zopetno upostavo normalnega šihtovanja in ukinitev glad donašajočih vedno pogostejših praznovanj brez dela. Kovinski delavci v Strojnih tovarnah, Jeseniških
'jeklarnah, Tumovih 'kovačnicah in vseh drugih obratih, kjer kujejo iz železa gospodom zlato, tudi prav nič ne razmišljajo o kakih nasilnih socializacijah, nego gledajo le s skrbi polnimi pogledi proti vedno bolj ugašajočim plavžem in z dne do dne množečimi se brezdimnimi dimniki. O državnih reduciranih uradnikih in njim po nesrečni usodi enakih privatnih nameščencih, ki so bili vrženi od dela na cesto zavoljo gospodarske stagnacije, niti ne govorimo. Saj kriče do neba številke obupanih samomorilcev, ki se rekrutirajo v prvi vrsti iz redov teh nesrečnikov in pa statistike zastavljalnic, ki pričajo, da so danes familije reduciranih državnih in Rrivatnih nameščencev, ki so znosile vanje že skoro vse do zadnjega žeblja v steni.
Imamo vlado, ki so jo postavili krogi, o katerim ne moremo, dvomiti, da jih pri sestavi le te niso vodili zgolj idealni motivi koristiti narodu in zemlji. Zato je dolžnost vlade, da priskoči širokim masam naroda na pomoč in da jih povede iz dosedanjega katastrofalnega položaja v boljšo bodočnost. Saj narod to pot ne zahteva »avtonomij«, »seljaških republik«, »federacij«, »komun«, »Velikih Srbij in Hrvatsk«, niti milijonskih podpor, temveč samo dela, s katerim bo spasil sebe in državo!
Narodu ni treba volitev, ker ve, da se položaj itak ne bo mnogo iz-premenil in da si bodo znali, ki jih bodo volili že tako učvrstiti svoje mandate, da bodo sfabricirali pri vsej »svobodi« potrebno parlamentarno večino-. Treba pa mu je dela in jela, in kdor mu bo preskrbel le tega, na temu bo carstvo, pa makar vodi potem volitve kdorkoli že. ker je patriotičnih in partizanskih praznih fraz sit do grla, a kruha lačen kot pes brez doma za vogalom!
Brezposelni narod sedaj še prosi dela! Gorje pa tedaj, kadar bo na-.gnan pod bičem brezobzirnega gladu pričel tirjati svoje pravice do poštenega dela na tej zemlji, ki nam mora vendar poleg grobov nuditi tudi vsaj vsakdanji kruhek. A. V.
Naš prvi mal
MIZ
Bučno bodo odmevale koračnice stoterih godb širom sveta, vihrale bodo rdeče zastave v neštetih sprevodih in tisočerim sipali bodo1 plamteče govore, obetajoče gradove in sovraštvo vzbujajoče, poklicni nepoklicani samozvani vodje proletariata in izzvenel bo Veliki praznik
— poveličanja dela v disakord razrednega sovraštva.
Tudi mi praznujemo svoj prvi maj brez pompoznosti in zlatih obetov, skromno' in tiho v naših srcih
— kot simbol ljubezni, bratstva in pravičnosti, kot počastitev največji vrednoti sveta: delu. In na ta prvi maj zastavljamo si nove naloge, novo delo za bodočnost, da premostimo razredni prepad umetno ustvarjen, da vrnemo proletariatu nacionalističen duh — da ga dvignemo z nivoja proletariata v onem žalostnem pomenu zatiranega in razžaljenega, izkoriščanega in bednega — na stopnjo povsem enakopravnega
člana naroda, v katerem mu bo dano ne le delo, nego tudi dostojno plačilo, soudeležba na dobičku in vodstvu ter osiguranje starosti, bolezni in brezposelnosti.
Naš delavec mora priti do spoznanja, da mora biti predvsem nacionalist, da si moTa ustvariti mogočne nacionalne sindikate, ki bodo imeli moč, da mu treba prosvete, športa in oddiha in da more le kot člen narodove celote doseči željene cilje, kar mu še vedno ne brani biti v tovariških stikih z drugorodnim delavstvom.
V tej želji po lepši bodočnosti našega delavskega razreda, po njegovem iztreznenju — praznujemo tudi mi, ki nam je ta naša država nad vse, ki smo za to svojo veliko ljubezen preganjani in psovani, katere člani so žrtvovali življenja in svobodo ter zdravje in imetje za veliko nacionalno socialno misel — z njim modro beli rdeči prvi maj!
ANTIP0L1TIKUS:
Radikali v Mariboru.
h ni
edino pri
FRANC BAR, Ljubljana.
Stroji za špiSenje svinčnikov.
THE REX CO., Ljubljana.
Listi suhoparno poročajo, da je slovenski odvetnik, iz Koroške, od Nemcev pregnani dr. Rudolf Ravnik odložil svoj mandat v mariborski oblastni skupščini in da je na njegovo mesto poklican nemsko-nacio-nalni odvetnik, že predvojni nemški politik iz Slov. Bistrice, sedaj predsednik nemške gospodarske stranke, odvetnik dr. Lothar Miihleisen. Dva antipoda sta si podala roke.
Zaman smo si razbijali glave, zakaj so klerikalci stopili v volilno koalicijo z Nemci; radi radikalov, bi bili že razumeli, hoteli so pač v dobi prizadevanja za sprejem v vlado pripraviti si nekaj šans in so sprejeli mariborske »radikale«. Zdaj pa vemo, da sd Nemce pripeljali s seboj v to zvezo — radikali! In zakaj? Zato, da je mogel začasno biti izvoljen radikal in da je mogel borih mesec dni sedeti v oblastni skupščini! To odgovarja navideznosti, ki obdaja to stranko v Mariboru. Samo da lahko en mesec po Beogradu trobijo: evo, izvoljeni smo v Mariboru! izroče za vso volilno periodo nacionalni interes Nemcem! Da, to je mentaliteta nekaterih puhlih fičfi-.ričev, ki frle na perutih histerične domišljavosti, da nosijo v svoji glavi Bismarckov genij, okrog sicer dobrodušnega drja. Ravnika! To so metode po Potemkinovih kulisah za vsako ceno* v Beogradu izgledati
LISTEK.
Iz dnevnika Koste Pečanca.
(Dalje.)
Napad na Ristovac.
V	začetku meseca aprila v letu 1917. so bolgarski časopisi prinesli vest, da so se Nemci iz »strategič-nih ozirov« na zapadnem bojišču umaknili nazaj. Med našim življem v Srbiji pa se je razširila vest, da Rusi in Angleži na solunski fronti luko dobro napredujejo. Med tem se
večkrat čulo topovsko streljanje °d solunske fronte sem in to je bilo Posebno živo med 14. in 18. aprilom.
Vojvoda Pečanac, ki je živel pod sugestijo ideje prebitja solunske fronte in približanja naših čet je računal, da je ta trenutek nastopil in da je sedaj prava situacija za pričetek akcije.
18. aprila je vojvoda Pečanac sklical vojni svet v selu Šarena Bukva v Vidojevici-pianini.
Na tem vojnem svetu so sklenili Prekiniti železniški promet in prepe-
ljati čete na bolgarski teritorij in napraviti v ozadju bolgarske vojske nered.
Ko je bilo posvetovanje končano, so bile odposlane vsem četovodjem naredbe, v katerih se jim naroča, da se do 24. aprila zberejo s svojimi četami pod Krtom na Vidojevici-pianini in naj prinesejo s seboj hrane za 6 dni.
Po beležkah vojvode Pečanca je borba potekla tako:
24. aprila so bile čete že zbrane, 25. aprila so bile dovršene vse formalnosti in 26. aprila smo krenili na pot. 29. aprila so čete dospele v ka-raulo Kitke, nedaleč od Vranja. Tu je bil odmor in izvršen načrt za napad na Ristovac. Odred je štel okrog štiristo četnikov-pešcev in petdeset konjenikov. 30. aprila točno o polnoči sem krenil z vsem odredom k Ristovcu.
Ob štirih zjutraj sem ukazal dvema konjeniškima patruljama, da naj prerežejo telegrafske in telefonske žice, a ostala konjenica naj preide na desno obalo Morave in s te strani napade stražo na mostu. Poleg tega je dobila konjenica nalogo, da
kot »politik« in rojen radikal, četudi smo prebrodili vse mlakuže od komunizma do radikalije! Oni pa, ki so dolga leta, že pred vojnd in sedaj v novih narodnih organizacijah delali, da odstranijo' tuji lišp iz slovenskega Maribora, morajo pu takih intrigah gledati, kako nezasluženo In za prazen nič zleze kot pred vojno nemški kandidat po ramah slovenskih volllcev do mandata! Zakaj radikali pred volitvami niso povedali, da bo njihov kandidat odstopil Nemcem v korist? To bi bilo pošteno!
Risum teneatis, amici! Pravijo radikali, da se bratijo z Nemci radi zunanje politike! Mariborske volitve — pa zunanja politika! Priznamo, da moramo iskati čim tesnejše vezi z Avstrijo in Nemčijo in da treba našim Nemcem nuditi kulturno svobodo, ki jo že imajo in kdt jo bodo, upamo, imeli i Slovenci pri njih; ali volilna koalicija z Nemci v Mariboru bo Nemčijo prav malo pripravila do zveze z nami, če jo ne bodo k temu silili drugi interesi.
Nič izgovorov! Histerična domišljavost praznega spletkarja, napihnjena navideznost na beograjski naslov in naivnost naših ljudi, ki pričakujejo od naše radikalije kakih uspehov, je pristavila Nemca za zastopnika interesov slovenske dežele. In to je dovolj!
Osebnost rajnkega vladarja je tako historična in že danes skoraj legendarna, da tudi najbolj zagrizen separatist ne more nasprotovati postavitvi njegovega spomenika. Baš Slovenci smo dolžni oddolžiti se njegovemu spominu. Gre pa za vprašanje kakšen naj bo ta spomenik. Namen vsakega spomenika je izraziti hvaležnost ljudstva pokojniku, ta hvaležnost pa se mora izraziti v obliki, ki najbolj odgovarja idejam in delovanju pokojnika.
Odbor se je menda odločil, da postavi spomenik v obliki velike, reprezentativne statue velikega Pokojnika in sicer na enem izmed najlepših prostorov v Ljubljani. V to svr-ho je potrebna ogromna svota, ki je odbor kljub svoji agilnosti v doglednem času ne bo mogel zbrati. To dokazujejo najboljše notice, ki jih priobčujejo časniki o uspehih te nabiralne akcije.
Ena teh notic je precej ostro ugotovila, da imajo Slovenci še dosti denarja, da ga pa nočejo dati v tako plemenite svrhe, marveč ga raje zapravijo za nepotrebne stvari. Recimo, da je trditev o obilici denarja v Sloveniji upravičena, vprašamo pa, ali more odbor od takih notic pričakovati tudi najmanjši uspeh? Oni redki domačini, ki bi lahko prispevali, bodo obdržali kljub takim noticam svoje denarnice zaprte, kajti notorično je, da mi nismo imeli in tudi danes nimamo mecenov, kot jih imajo bratje Srbi. Materijelni efekt takih notic bo torej minimalen, s svojo vsebino pa škodujejo take notice Slovencem. Kdor čita take notice, mora in more napraviti le en zaključek: Slovenci imajo denar, ga zapravljajo na vse mogoče nepotrebne načine, nočejo ga pa žrtvovati za tako plemenit namen kot je postavitev spomenika Kralju Osvoboditelju. Zakaj ne? Ker niso patrijotični itd. Taka reklama naj se torej v bodoče opusti, ker gotovo več škoduje kot koristi.
Kdor pozna količkaj današnje gospodarske prilike, mora brez nadaljnjega ugotoviti, da Slovenija ni v stanu zbrati v doglednem času par miljonov dinarjev, kajti ona je do skrajnosti izčrpana. Redki bogataši prispevajo le tedaj, če so v to primorani in tudi v tem slučaju le po par tisočakov, srednji in nižji sloji pa itak nosijo vse breme kulturnih in dobrodelnih prireditev. Oni bodo sicer prispevali svoje od ust pritr-gane dinarje; toda njih prispevki ne bodo zadoščali za spomenik.
razruši progo med Vranjem in Ri-stovcem.
Eni četi sem naročil naj napade most z leve obale Morave, drugi pa sem naročil, da napade most z nasipa pri Ristovcu. Ostale sem obdržal v rezervi.
V	nekaj minutah je konjenica nemoteno pretrgala telegrafske in telefonske žice na obeh straneh proge. Potem je neopaženo prešla na desno obalo Morave.
Prvo četo, ki se je približala mostu so sprejeli z ognjem. Četniki se niso dali motiti in so sami pričeli streljati. Konjenica jim je pridirjala na pomoč. Pričela se je ljuta borba.
Kako sta bila razrušena proga in most.
Pečanac piše dalje:
»V kritičnem trenutku se naenkrat pred mostom pojavi vlak. Četniki so otvoriii ogenj na vlak in iz njega so dobili enak odgovor.
Ko sem videl, da hoče vlak preko mosta, sem skočil na progo in zapalil tam kilogram eksploziva. Cez nekoliko trenutkov je pretresel ozračje silen pok in v zrak so leteli kosci tračnic, pragov in izpodkopa-
ne zemlje. Vlak se je nahajal nedaleč od kraja eksplozije. Ker je vozil z veliko brzino, mu ni bilo pomoči. Privozil je do razrušene proge, skočil s tira in strmoglavil z nasipa. V vagonih je nastal velik hrušč in klici ranjencev, ki so prosili pomoči, so se razlegali okrog. Vedel sem, da je bil to sanitetski vlak. Spoznal sem, da sem storil napako, a sem se vendar spomnil na početja neprijateljev z našimi sanitetskimi vlaki.
Borba se je prenesla na železniško stanico. Tri moje čete so se pre-rile do zgradb in tam se je pričelo strahovito puškarjenje. Jaz sam sem z nekoliko svojih zasedel železniški most preko Morave. V nekoliko minutah sem bil gotov. Pod težko železniško konstrukcijo sem položil enajst kilogramov eksploziva. Za-palili smo 'iunto in se oddaljili. Sledila je strašna eksplozija. Polovico mostu je zletelo v zrak. Nato sem zapalil nekaj barak, ki so se nahajale v bližini. V njih se je nahajalo mnogo municije, ki je sedaj povzročila eksplozijo.
Ko sem bil tako opravil svoje posle pri mostu, je postajala borba
okrog stanice vedno hujša. Sam ne vem kdaj in kako so se po razrušeni progi približali kraju borbe vagoni beguncev. Na prvi pogled sem opazil, da so bili vojniki. Ko sem dospel do stanice sem na svoje veliko začudenje opazil, da se moji četniki borijo z nemškimi vojniki. Borba je bila peklenska, strašna in grozna obenem. Moji konjeniki so brez moje odredbe razjahali in se borili peš. Konjeniki in tretja četa so vpadli v neprijateljske vagone in pričeli tam s strahovitim klanjem in davljenjem.
V	tej borbi se je najbolj odlikoval komandir prve čete podporučnik Ilija Radovič iz Kuršumlije.
Nemcev je bilo mnogo več kot mojih četnikov. Pod pritiskom te premoči je pričela druga četa popuščati in odstopati. Ohrabreni Nemci so pričeli juriš na bajonete. Tretja četa je pritekla na pomoč. Masa nemških vojnikov je izgubila igro na nož, a so morali moji četniki tem več žrtvovati. Med ostalimi je padel tudi komandir tretje čete podporučnik Radisav Pavič. Ko je Pavič padel se je razširil med četniki glas, da sem padel tudi jaz. To je zaneslo
Denarni zavodi? Kopljejo se \ zlatu, imajo denarja v preobilici — tako se govori — kljub temu pa se bore, da prebrodijo današnjo krizo. Tudi za banke so minuli časi visoke konjunkture, tudi one se bore danes za svoj obstanek, seveda nosijo na tem one same največjo krivdo. Vendar pa ni okusno napadati jih, če hočejo dati le 10.000 Din.
Država? O njej je škoda govoriti. Greh bi bil če bi prispevala država stotisoče za spomenik danes, ko 'Stradajo invalidi in dobrovoljci ter so ceste polne gladnih reduci-rancev. Kaj si bodo ti reveži mislili, če bi država dala stotisoče za spomenik?
Današnja doba ni primerna za
akcije, kot je po odboru zasnovana, kajti mrtve kipe si bomo postavljali lahko potem, ko bomo premagali današnje razmere in ko bomo zopet v polnem razmahu svojih delavnih sil. Danes ima ljudstvo vse druge potrebe. Če se nabira denar, naj se to zgodi za kak obče koristen namen. Postavite »dom žrtev«, »dom invalidov«, »dom slepih« ali kaj podobnega, zgradite veliko kulturno institucijo in proslavite s tem Vzor — kralja. Le na ta način upate lahko na uspeh nabiralne akcije, le na ta način se bomo oddolžili spominu Kralja Osvoboditelja, ki tudi ni ljubil prazne časti in slave, marveč je živel s svojim narodom, ž njim trpel in zmagal.
UJU.
Še enkrat učiteljstvo ter narodno in državno edinstvo. Boj za svobodo in neodvisnost učiteljskega stanu. — Pod tem naslovom je odgovorilo v glasilu UJU na naslovni članek, ki je izšel v »Orjuni«. Pisec ni ovrgel trditve glede narodnega in državnega edinstva, zato pa skuša to nadomestiti z raznimi že neštetokrat uporabljenim frazami. Pisec članka v »Orjuni« pač ne bo hodil po nasvete k raznim deklarašem, ker se zaveda, da je spisal članek, ker je prožet nacionalnega duha; česar
o	marsikaterem deklarašu^ trditi ne more. Jaz se za svojo osebo še nikdar nisem ravnal po geslu: »Cuius regio — ilius religio« — kar si pa
o	gotovih deklaraših nikakor ne upam trditi. Le poglejte, vi »depoli-tizatorji« — kako se depolitizira šolstvo, ko so na vladi vaši zavezniki, in ko prestavljajo naše drugove zopet samo zavoljo politike. S samimi kruhoborci, ki sede skupno s separatisti, ki so zavrgli vse ideale na
ljubo nekaterim, nočem imeti stika
— četudi ostanem sam. V srcu skrivate čut narodnega in državnega edinstva, a jasno priznati si ga ne upate, ker visi nad vami Damoklejev meč. Poznam ljudi, ki imajo v enem žepu legitimacijo radikalne, a v drugem demokratske ali kake druge stranke. Baš takim se godi najče-šče najbolje. Po nazorih teh je čisto priprosto in pravilno imeti vedno dva železa v ognju. — Da je javno priznanje narodnega in državnega edinstva (potrebno zlasti učiteljstvu ftd bom vedno trdil, četudi nekaterim gospodom pri UJU ni povšeči. Pride čas gospoda-, ko boste bridko obžalovali razdor, ko boste tudi pri nacionalistih iskali opore in zaslombe!
— Spoštujem vsako prepričanje, a zaničujem one, ki jim je trebuh prvo in edino geslo. A tudi preko teh, ki se iz zgodovine niso naučili ničesar, bo šla nacionalna ideja s krepkim razmahom k popolni zmagi.
Učltelj-nacionalist.
Tuinl glasi.
Še gonja proti slovenščini v cerkvi. Napad proti slovenski pridigi in proti slovenskemu petju v Trstu, ki ga je pričel preteklo soboto fašistovski humoristični tednik »Marameo«, nadaljuje sedaj »Popolo di Trieste«.
V	številki od 14. t. m. je objavil dobesedno, le v drugi obliki, kar je pisal »Marameo«. Vpraša pa naravnost cerkveno oblast, ali je potrebno, da se vrši i pri starem sv. Antonu v Trstu še služba božja v slovenskem jeziku. Posebno hudo mu je, da morajo Cožotje. ki gredo ob nedeljah k maši, poslušati slovensko petje. Članek se končuje z besedami: »Ali se bojijo, da bi one štiri slovenske služkinje prešle v shismo, kakor pred tridesetimi leti kmetje v Ricmanjih? Naj le to storijo, ako jim je toliko na veri. Cerkev se ne sme strašiti takih groženj, ko se iih ni bala niti v velikih državah. Čas pa bi bil — so zadnje besede, — da bi dala oblast razumeti, da mora biti tega konec in da se mora tudi tu moliti Boga kakor povsod drugod na svetu...«
Paberki od nede’jske proslave osme obletnice ustanovitve fašja.
Kakor znano so v nedeljo 27. pr. m. po vsej Italiji slavili osmo obletnico ustanovitve snoparskih organizacij s tem, da so> ta dan uvrstili med milico vse predstražnike, ki so dovršili 18. leto.
»Piccolo« ni pri tem pozabil seveda omeniti, da je bil pravi začetek fašistovskega gibanja napad na tržaški »Narodni dom« pod vodstvom sedanjega podpredsednika zbornice Giunto. Način boja, ki se je tedaj uporabil (t. j. nasilni napad s puškami, bombami, bencinom s pomočjo varnostne in vojaške oblasti na docela neoborožene žene in otroke), se je zanesel po vsej deželi in temu se ima še vedno po »PiccOlu« fašizem zahvaliti za svoje uspehe.
Na ta dan so z zvijačo in silo gnali vse na Veliki trg v Trstu. Šolsko deco so kar proti volji staršev (tako n. pr. v Proseku) uvrstili med »Balille« in »Male Italijanke« in jih gnali v fašistovski uniformi v mesto.
Vsi uradniki, ki morajo biti vpisani v fašistovski stranki, so se morali vpisati med miličnike. Radi tega je nastala zlasti pri pošti precejšnja zmešnjava, ker se niso vsi odločili za pristop.
Pri sežanskem in openskem fašju so vse vpisane člane kratkomalo uvrstili med miličnike in jih prisilili, da so že v nedeljo paradirali po Krasu v črnih srajcah.
Zopet proces. Preteklo sredo se je morala pred tržaškim sodiščem .zagovarjati odgovorna urednica ženskega mesečnika »Vez«, ker ni baje ugodila vsem zahtevam tiskovnega zakona. »Vez« je kakor znano,
začel izhajati lani spomladi. Urednica je imela potrebno priznanje od državnega pravdnika in od prefekture. Med tem je izšei novi zakon o tisku, na podlagi katerega morajo vsi odgovorni uredniki javiti svoje priznanje s strani državnega pravdnika prefekturi. Na tozadevno vprašanje pri državnem pravdništvu so urednici rekli, da njej ni treba ničesar ukreniti, ker je bila itak priznana šele v istem letu. Prefektura pa ni bila tega mnenja, temveč je lani v juniju zaplenila radi tega četrto številko »Veze« in ovadila urednico sodišču. V sredo se je, kakor rečeno, vršila razprava, in sicer »per direttissima« po celih devetih mesecih. Obsojena je bila pogojno na šest dni zapora in na 200 Lir globe.
Prepovedana slovenska predstava v Gorici. Radi osme obletnice ustanovitve fašjev, ki se je bila siavila, je politična oblast v Gorici prepovedala za ta dan slovensko predstavo »Amfise«. Italijanska gledališča in kinematografi so bilf seveda svobodno odprti.
Vsi fašisti v milico. Po zadnjih odredbah osrednjega političnega vodstva v Rimu morajo biti vsi člani fašisti tudi člani milice. Ker pa je med njimi veliko takih, ki so ali prestari ali sploh nesposobni za vojaško službo, so si sedaj omislili nekako črno vojsko milice. Ko bi namreč resna milica bila mobilizirana in bi morala zapustiti svoj sedež, bi vskočila na njeno mesto fašistovska črna vojska.
Suhi bajer.
Poteka trinajsto leto od hipa, ko je bilo pahnjenih v strašno klavnico svetovne morije na milijone ljudi za to, • dla. so/zadovoljili! krvoželjnosti onih, ki so hoteli na truplih in kosteh milijonov padlih utrjevati narušene temelje svojih trhlih prestolov in s silo obdržati i nadalje v suženjskih vezeh narode k svobodi in ujedinje-niu stremeče. Žrtve tega klanja narodov so bile milijonske in med njimi v največji meri slovanske, ki so utrle pot s potoki prelite krvi k svobodi dotlej zasužnjenih slovanskih narodov.
Hvaležnost, ki smo jo dolžni padlim borcem za osvobojenje, zahteva vidnega znaka, ki bo pričal poznim rodovom, da smo mi, ki smo prvi začeli uživati sadove te borbe, poj-mili globočino in veličino doprineše-nih žrtev. Posebno hvaležnost pa še dolgujemo onim brezštevilnim in brezimenim tihim junakom, ki so ponosno dvignjenih čel in s pogledi, polnimi preziranja smrti, hiteli zavestno pod svinčenke črnožoltih cesarskih pandurjev in ki so za ceno svojih življenj dokazali, da so bili v našem narodu tudi v urah obupa in najtežjih preizkušenj‘možje, ki so slepo verovali v izvršenje velike pravice ponižanih in razžaljenih.
Zato si je poseben odbor nadel nalogo postaviti tem našim herojem-mučenikom dostojen spomenik na mestu, kjer so s svojo krvjo potrjevali veliko vero in upanje, da bo za ceno njihovih žrtev morala prej ali slej razpasti i krvosledna habsburška hidra. Da pa bo zamogel to zamisel primerno izvršiti, se obrača s tem na
vso jugoslovensko javnost globoko uverjen, da bo prežeta patriotizma in ljubezni do najboljših svojih padlih sinov zbrala toliko materijalnih in finančnih sredstev, da bo omogočena postavitev spomenika
žrtvam na Suhem bajerju,
ki bodi skromen izraz zahvalnosti naroda, čigar svoboda je vznikla iz prelite krvi onih, ki so hiteli nepoko-lebljivo proti velikemu cilju v času, ko je ležalo nad našo zemljo malodušje, samcponižanje, robstvo in kle-čeplastvo.
Jugosloveni! Pokažimo svetu, da smo bili vredni predragocenih žrtev padlih za naše osvobojenje in postavimo na Kalvariji naših najboljših spomenik, ki bo viden dokument pi-jetete in večnega spomina na one, ki so umirali za to, da bo nam in naši deci dobro v oni Jugoslaviji, katero so le-ti gledali v viziji smrtne ure.
Pred kratkim se je konstituiral odbor društva za postavitev spomenika žrtvam, ustreljenim na Suhem bajerju. Izvoljeni so bili: predsednik g. Drago Kalin; tajnik g. Fran Murovec; blagajnik g. prof. F. Sič; odborniki:	župnik g. Janko Barle, g.
Peter Šterk, ga. Maša Gromova in zastopnik mestne občine ljubljanske.
Odbor ima nalogo skrbeti za ohranitev grobov, postavitev spomenika ter ustanovitev fonda za podporo sirotam usmrčenih ter političnih preganjancev.
V	kratkem prične društvo z akcijo nabiranja. Naj ne bo Slovenca, ki bi odrekel podporo. Dobrodošel bo vsak dinar.
Razmere na carinarnici Rakek.
Pri carinarnici Rakek so se carinile sveže cvetlice do zadnjega časa po neto težini, kar je po carinskih predpisih tudi dovoljeno. Cariniki so dobivali za nagrado od košare po Din 10. Prizadete stranke so to nagrado rade plačevale, ker jim je bilo mnogo na tem, da se cvetlice čim-preje odpravi, ker je znano, da se le-te v zimskem času kaj rade pokvarijo.
Nekai dni pred Veliko nočjo se je pa zgodilo, da je odrekel neki carinski posrednik plačevanje te nagrade. Jedva je pričel s to prakso že je jeia
carinarnica Rakek' takoj cariniti pošiljke cvetlic bruto za neto z 8% od-bitka za embalažo. Seveda so bile
stranke s tem znatno oškodovane, ker 1 košara z vsebino tehta 7 kg; 8% odbitka za embalažo pa znaša samo 0.56 kg. Vsa embalaža ene košare tehta kg 2.50, tako so bile prisiljene stranke plačevati za 2 kg embalaže carino po tarifi za cvetlice, kar znaša približno Din 50 pri košari ali pošiljki 10 košar znaša to Din 500.
Izraza za to postopanje ne bomo navedli. Pričakujemo pa, da bodo piizadeti nadrejeni krogi stvar temeljito preiskali in poskrbeli, da se uredi v zadovoljstvo prizadetih in v interesu ugleda države. Material za tovrstno postopanje ne bo težko najti v sitniškem beležniku iti pa v obliki prlznanic, ki jih hranijo stranke.
nered v naše vrste. Konjenica se je pričela umikati v neredu. Narednik Maslak se je vrnii z osemdesetimi najboljšimi četniki po poti, po kateri smo prišli. Jaz sem z stoosemdese-timi četniki šel k Tromedju (trojni meji) blizu stare meje.
Drugega dne smo prešli preko Tromedja na bolgarsko ozemlje.
*
Pečančev vpad v bolgarsko ozemlje je napravil med Bolgari precejšen nered. V parlamentu je bil ta dogodek predmet dolge in mučne diskusije.
»Evo, to imate za Surdulico!«, je klicala opozicija vladi.
A vendar bi bilo mogoče bolje, da do teh nemirov na bolgarskem ozemlju in okrog Bosiljgrada sploh ne bi bilo prišlo.
*
Tako je vstaja definitivno propadla. V prvi polovici maja 1. 1917. piše PeČanac profesorju Radoviču med drugim tudi sledeče:
»Vstaja je propadla. Vsi prvaki so poginili. V narodu je padla morala. Tega mu ni zameriti, kajti po-
misliti je treba, da so Bolgari klali žene, starce in deco.
... Med prebivalstvom se je pričel širiti glad, ker so Bolgari vse požgali in odvedli s seboj vso živino.«
Nemogoče je navesti imena vseh onih rodoljubov, ki so poleg vojvod in četovodij žrtvovali vse, in ki so vredni, da se jih narod spomni. Mnogo jih je, a več jih je neznanih kot znanih.
V	bojih pri Grabovici, Ribarski Banji, na Debelem Brdu, Djunisu, Rači, Blanju, Japkovi Klisuri, Vla-sotincih, Raški, Trsteniku, Korvin-Gradu, Ristovcu, Peči in na vseh onih mnogobrojnih krajih je bila prelita neskončna množina krvi naših ljudi. Ta kri je bila prelita prostovoljno. Prelili so jo oni, o katerih so Bolgari trdili, da po krvi in po duši pripadajo njim. Ta kri je zalila kraje, katere so hoteli imeti Bolgari in tako utrdila krvno vez.
Topliška vstaja je zahtevala dvajset tisoč naših nedolžnih ljudi!
Pesma mladih Or unaša.
Naši su oci mrki gorštaci Hrabar i rečit pesnički roj Brača nam pala kano junači Dok se je bio poslednji boj.
Hrabri ko borci našeg Soluna Slobode tvorac: to je Orjuna!
Naše nam tnajke pričahu priče Kako se Marko borio ljuto Kako bez borbe slobode nema I u toj borbi sada smo mi Budimo hitri ko’ bistra Una Dinarski vuci: to je Orjuna!
A sad smo jedno pod jednim kraljem
Jugosloveni slobodni mi.
Ko u nas dira, taj nek’ se čuva Junačka krvca u nam vri.
Vode nas vodje, četa je puna Bacajte bombe, napred Orjuna!
Samo još Istra stevje i kuka Uzdihe njene čujemo mi Njena je muka i naša muka I od te muke u nama vri Ne plači Istro, več šapni Soči Da Orjunaši stalno če doči!
Sicer pa se bomo v teku prihodnjih številk še podrobneje pobavili z carinarnico Rakek in dokumentarično prikazali naši javnosti postopanje tega prevažnega obmejnega urada.
O. R.
Vsem Oriunam!
V	svrho reorganiziranja Orjune nalagam vsem mestnim odborom, da mi takoj, a najkasneje do 15. maja javijo s posebnim dopisom na spodaj navedeni moj naslov ime organiza-cije, predsednika, blagajnika in tajnika. Poleg tega navedite tudi naslov na katerega bom pošiljal za Vašo organizacijo namenjeno pošto. Za organizacije. ki imajo postavljenega komesarja opravi ta dela le ta! Ob tej priliki naj javijo organizacije i svoje želje in predloge. Vse organizacije, ki ne bodo odgovorile na to naredbo do 15. maja smatram za razpadle in da ne obstojajo več za Orjuno.
Zdravo
MARKO, veliki čelnik.
Frančiškanska 7.
Ljubljana.
vs\e6 s\Jo'j'Y» dobrin splošno priljubljena
CIKORIJA-
Dopisi.
Kamnoseška družba v Ribnici na Pohorju bi že lahko najela namesto Italijana, kateri odjeda do sedaj našim ljudem kruh, kakega našega človeka. Dočim so fašisti pognali z Nabrežine vse naše kamnarje, pa se taisti lahko šopirijo pri nas, kjer ni še za domačine zadosti dela. Pričakujemo, da bo Kamnoseška družba upoštevala naš apel in poslala njenega italijanskega kamnoseka v Mussolinijo nazaj.
Pesnica pri Mariboru. Tudi v naš obmejni kraj je privela sapa poštenega in vztrajnega dela. Ljudje, ki še niso pozabili, da jih je rodila slovenska mati, so z odprtimi rokami pozdravili nositelje in borce nacionalne ideje v Orjunaših. Brez vsakega prigovarjanja so čutili potrebo, da se tudi oni združijo v skupno organizacijo. Dasiravno je večina naših najboljših tam, kamor so slovenski avtonomisti že pred 20 leti spadali, t. j. v zaporih mariborskega sodišča, se ne strašimo, temveč smo prepričani, da se bodo naše vrste ravno po tem slučaju pomnožile in da bode danes ali jutri tudi tukajšnji postajenačelnik prosil, da ga sprejmemo v svoje vrste.
Tiskovna založba o. r. z. o z. v Mariboru ima v nedeljo, dne 8. maj^ 1927 ob 10. uri dopoldne v zadružni pisarni v Mariboru, »Narodni dom«. III. nadstropje (vhod pri hišniku) svoj redni letni občni zbet. P^df0^-ni dnevni red je nabit v zadružni pisarni, kjer je na upogled tudi letni zaključek. — Načelstvo.
Streljačka družina Logatec je
imela v nedeljo, dne 24. pr. m. občni zbor, ki je prav izborno uspel.
CIRIL HRISTOV:
Jufcoslovenski aforizmi.
Bodočnost Jugoslovendv se ne približuje z brzino brzovlaka, niti nc hiti v tempu bivoiske ali volovske priprege. Ona koraka ponosno peš z zdravimi in močnimi koraki.
♦
Hram jugoslovenskih idealov ne bo zgrajen iz starega gradiva, oholosti in megalomanije, negrl iz skrbno izklesanih granitnih sten razumne popustljivosti in bratske ljubezni.
♦
Borbe med Jugosloveni niso toliko borbe radi prikritih ali odkritih plemenskih razlik, kot borbe za nadvlado enega ali drugega jezika. Ravno v tem pa leži ona nesmiselnost! Sloveni postajajo v tej borbi slični svojemu najhujšemu neprijatelju, ki hoče istotako predvsem ubiti naš jezik. — Z vsakim jezikom ima priroda gotove namene. Prikazuje v njem neobhodne razlike in odkriva dragocene tajnosti. Med tem, ko ubijate jezik s silo trgate s telesa prirode močan organ, jo omejujete,
predno ste prodrli do njenega obširnega načrta. Ali vam bo to (odpustila? Ali vas ne bo mogoče iznenadila s strašno kaznijo, ko se boste te najmanj nadejali?
*
Oblika enakovrstnih narodov je enaka ravni površini, dočim je pri Jugoslovenih enaka kristalu z veči-mi stranmi in večimi oblikami. Tem bolje! Imeti moramo samo dovolj potrpljenja, da bomo videli kako iz-gleda ta kristal z one druge strani, ki stoji popolnoma nasprotno naši in za katero upamo, da nam bo pokazala »vso obliko«.
m
Ce bi se v Bolgariji organiziral resen plebiscit, ki naj bi pokazal da ali želi narod^ kulturno zbližanje in bratske‘(-dnošaje z Jugoslavijo, ali da odobrava politiko ubojev, bi se za poslednje ne našlo od sto niti p®* glasov. Prepričan sem, da bi se dosegel enak rezultat tudi v Jugoslaviji. Vse to je v popolnem soglasju z vseslovanskimi in vsečlovečanski-mi ideali. Vprašanje pa je, če bi mogli najti ljudi, ki bi dopustili tak ple-
Naš pokret.
Orjuna Novi grad je imela dne 18. t. m. svoj redni občni zbor, na katerem je bil izbran nov odbor in odposlana br. Marku sledeča brzojavka:
»Sa glavne godišnje skupštine želimo ti potpuni uspjeh u započe-tom radu uz orjunaški Zdravo! — Orjnna.«
Orjuna Skoplje je imela zadnjo soboto čianski sestanek, ki je zelo dobro uspel. OdpCslana je bila i bratu Velikemu čelniku posebna pozdravna brzojavka.
Orjuna Šibenik je priredila konferenco delegatov vseh Orjun šibe-niškega sreza. Na sestanku je poročal o poteku kongresa v Zagrebu Predsednik Orjune Šibenik br. dr. ledini. Njegovo potočilo je bilo enoglasno odobreno.
Orjuna Split je imela 20. pr. m.
l	edni občni zbor in sprejela sklep, da izvede njeno podrobno' reorganizacijo br. Franjo Žic, brat pokojnega Valentina..
Kongres srednješolskih Orjun, ki se je vršil na Sušaku, je dal povsem zadovoljive rezultate in dokazal, da je v tej zemiji še vendar nekaj tisoč omladine, ki se ne mara mešati v vsakdanjo politično borbo in ki ji je Država nad vse. Razprave in poročila ttekom 'kongresa pričajo, da sedanja naša omladina ve ceniti žrtve in delo njenih vzornikov ter da hoče pomagati starejšim bratom pr| njih delu za blagor zemlje in odrešenje zarobljenih bratov. Delegatov je bilo 105 iz cele naše prostrane države, izjemo je tvorila le ljubljanska oblast, kjer gospodarijo oni, ki so leta 1914. ovajali dijake avstrijskim krvoslednim psom. Verujemo pa, da bo* na prihodnjem kongresu srednješolske omladine i v tem pogledu bolje in da bodo mogli svobodno reči svojo' besedo nasledniki Jenka in Endlicherja ter zajed-no z brati Orjunaši — srednješolci
cele države ponosno zapeti ono: »Mi smo sinovi poginulih mrkih gorštaka...!«
M. Č. sekcija Maribor. Na zadnjem četniškem sestanku v tajništvu Orjune je br. oblastni odbornik dr. Irgolič podal v kratkem, a jedrnatem predavanju jedro razpravljanja na kongresu Orjune v Zagrebu. Razveseljivo je dejstvo, da se je kongresa udeležilo več članov mariborske Orjune, predvsem funkcionarji četniških sekcij, ki so se tako enkrat uživeli v splošno mnenje in razpoloženje naših južnih bratov.
Štab oblastnega čelnika Orjune Maribor je na zadnji seji razpravljal, kako br. Velikemu čelniku pomagati pri reorganizaciji Orjun ter se je radi odsotnosti br. oblastnega čelnika, ki je še vedno' v zaporu, definitivna določitev načina reorganizacije odstavila z dnevnega reda do njegove povrnitve iz zaporov. Pač pa se prične takoj z reorganizacijo' mariborske Orjune in sosednjih organizacij.
Žalostni pojav. »Pobeda«, glavni organ Orjune, je moral skrčiti svojo veliko obliko, ker ne plačujejo naročniki pravočasnd naročnine, s katero edino se vzdržujejo listove finance. Upamo, da bo reorganizacija Orjune i v tej smeri pokazala svojo efikasnost in da se bo s pomočjo zavednih Orjunašev prebrodilo i sedanji vse preje, kakdr zavidanja vredni položaj »Pobede«. Naročnina na »Pcbedo« znaša mesečno samo 5 dinarjev!
Studenci pri Mariboru. Tukajšnji novi odbor Orjune je pričei z intenzivnim delovanjem. Vršijo se redno sestanki s predavanji, namerava se tudi uprizoriti igro. Četniška sekcija je pričela prirejati pešizlete.
Če se bode započeto in zasnovano delo nadaljevalo z isto energijo, poslane lahko studenška organizacija ena najboljših.
Kronika.
PO VEŽBI...
, Stradamo in umiramo za vogali gladni, kakor psi, vsi ponižani ter razžaljeni. Toda, kakor je brezmejna naša bolečina vsa tegobna in gor-jupa, tako pa zopet verujemo, da bo še prišel naš dan, ko se bodo dvignile pesti proti namišljenim zlatim malikom, ki jim bomo pomagali na podstrešje v družbo netopirjev in stare šare. Razširile se bodo i našemu narodu enkrat oči in spregledal bo ter spoznal, da so ga zavedli negovi »izbrani« v blato, neizmerno blato vsenaokoli... Redke so velike ure v zgodovini naroda, toda kakor so redke, tako pa so blagoslovljene za one, ki jim je bila uničena mladost in ki jim poteka vsakdanje življenje v obupni borbi za Plesnivi košček kruha in katerim m razdobje med rojstvom in smrtjo prazen nič.
Le plačujte vi brumni dacarji in advokati robskih duš črne maše za nami, ki smo umrli. Mali smo in brez pomena.. Pripeti pa se včasih, da vzraste neznatna stvarica v silno stvar brez sleherne pomoči, samo Po sebi... Padla je med narod beseda in v trenutku je vzklilo mogočno drevo, ki širi košate veje preko cele zemlje.
Ob času, ko vsa Evropa odgovarja na fašistovsko nasilje s tem, da ne hodi gledat niti zgodovinskih znamenitosti, niti prirodnih krasot Italije, smo čitali za pravoslavni uskrs v dnevnikih poročilo, da je naš minister dr. Kumanudi dospel na Sušak in takoj nadaljeval pot v Opatijo. — Ker minister šum v Opatiji gotovo ni imel službenih poslov in meddržavniških konferenc, je šel tja le za svojo zabavo, da primerno s svojimi izdatki in jugoslo-venskim denarjem podpre isto državo, ki ravno ob tem času tako škoduje naši državi. Ravno šumski minister bi mogel in moral dati svojim državljanom dober zgled in ob tem času opustiti zabavne izlete v nam nasprotno državo. A pri nas se premalo zavedamo, kaj nam ukazuje narodni in državni — ponos.
Na jubilejno leto sv. Cirila je izdala Prosvetna zveza v Mariboru nekak delovni program za delovanje klerikalnih' prosvetnih društev, kjer čitamo v zadnji točki sledeče: »Pri katoliških slovanskih, narodih se je razmahnilo cirilmetodejsko gibanje za cerkveno edinstvo, vsi vzhodni in zahodni Slovani naj bodo v verskem oziru eno. To edinstvo je tem nujnejše, ker je odpor nekatoličanov zo-
biscit? Ali ne bi šepetali: »Narodi so glupi in ne vedo kaj jim je delati. Treba jih je učiti in voditi!« Zakaj Se potem govori narodom, da so soodgovorni za svojo usodo in zakaj Vsak narod sam sebe vlada potoni Svojega narodnega predstavništva? Kako more torej vlada, ki s takimi Prevarami utrjuje svojo moč z zakoni, doseči pravične in moralne od-^ošaje med državljani svoje skupne zemlje?
*
I
V	kulturnem zbližanju Jugoslo-venov bi bil mračni in k surovostim nagnjeni Bolgar prežet z ono vedro dobrodušnostjo, ki je največja vrlina slovanske duše, a ostali Jugosloveni
1	se naučili od njega, kako je mogoče prenesti življenje pri nemogočih pogojih, tudi tedaj, ko niti trenu-ek nisi gotov, da te ne bo naslednji dan tvoj brat ubil sredi trga.
*
Carigrad — .ladran: to je dej-
k J* 2 vsemi bogatimi božjimi darovi izpopoJnjeno uresniči-hrepenenje Jugoslovenov. Zemljepisni položaj Srbov Jih postavlja na ®sto oporišča temu bogatemu bre-
menu. Ako bo to čvrsto, bo prišlo breme v ravnotežje, ako na bo, tedaj Se bo vedno zibalo in pretilo s katastrofami.
*
Ko se bodo čez več sto let Jugosloveni spomnili današnje dobe, bodo prišli do prepričanja, da li vsi zgodovinarji složno lažejo, da li smo pripadali mi, sedanja »misleča bitja«, neki vrsti divjih živali, ki so se šele pričele vzpenjati na zadnje noge, a še niso zaslužile imena človeka.
*
Nekoč sem videi v blaznici človeka, ki v svoji bolezni ni hotel jesti. Nudili so mu najokusnejša in najbolj dišeča jedila, da bi segel po njih in tako od gladu ne umrl. Bolničarji so ga morali s silo hraniti in so pri tem prišli večkrat v nevarnost, da jim bolnik s pestjo razbije nosove. Ko čujem, da kak Jugosloven ne hrepeni po Veliki Jugoslaviji obdani od treh morij in da ni pripravljen žrtvovati se za njeno uresničitev ter da se za to niti ne zanima, tedaj nehote pomislim na onega blaznika, katerega morajo vedno s silo hraniti.
per Kristusa vedno močnejši. Ciril-metodova ideja mora prodreti v najširše sloje slovenskega naroda.« Kakor se vidi, ni v tem pozivu niti ene besedice o slovanskem bogoslužju, ki tvori temelj cirilmetodove-mu delovanju. To je popolnoma razumljivo.
Še o veliki Jugoslaviji. Slovanska in narodna ideja ni prihajala k nam od Bolgarov. Bili so nam predaleč. Dobivali smo te vrste nauke iz bratske Češke, iz velike Rusije aii iz junaške Srbije. Od tam smo tudi pričakovali rešitve. Zato je bilo razumljivo, da smo obsojali vse, kar je bilo med Bolgari neslovanskega in smo se po Bregalnici postavili proti ‘njim. A Bolgari so že takrat pošiljali k nam razne emisarje, n. pr. dr. Daneva, ki je skušal opravičevati bolgarsko politiko in pridobiti med nami prijateljev. Po vojni so tudi makedonstvujušči iskali zaveznikov med Hrvati in Slovenci in so jih deloma in vsaj za nekaj časa tudi našli. Ob času, ko je bilo treba delati na naši notranji konsolidaciji, so nekateri politiki smatrali za potrebno, da so se zavzemali za — Bolgare, računajoč pri tem, da bi v njih našli zaveznikov proti Srbom. Sedaj je prišel k nam dr. Kostov z novo idejo velike Jugoslavije — in oglasili so se »prijatelji« Bolgarov, češ, da so oni že pred leti propagirali to idejo —. samo to so pozabili, da ne kot dobri Jugosloveni, ampak kot izraziti »Hrvatje« ali »Slovenci«. Značilno je, da je »Slovenec« v poročilu o shodu v Mariboru protestiral, češ. da je mladina na poti iz Narodnega doma v Grajsko klet, kamor je spremljala dr. Kostova — pela — sokolsko himno. To so tisti Jugosloveni, o katerih »iskrenosti« smo opravičeno dvomili, kajti smo slej ko prej prepričani, da bo ves naš nadaljnji nacionalni razvoj spremljala sokolska ne orlovska himna. Tako je imelo predavanje dr. Kostova pri nas takoj primeren odmev, po katerem se je dalo soditi, kako iskreno je bilo navdušenje, ki je spremljalo njegove besede v Ljubljani in v Mariboru, Daleč je še velika Jugoslavija. Odmev je našlo to novo jugo-sloveitsko gibanje tudi v Bolgariji, kjer so na velikih shodih Bolgari protestirali proti vladi, ki ni hotela ugoditi željam makedonstvujuščih, ki so prav ista ovira tej akciji, kakor bolgarski prijatelji pri nas.
Poziv! Vse mestne organizacije in posamezni člani organizacij, ki so podpisali in vplačali deleže pri »Tiskovni založbi o. r. z. o z. v Mariboru«, se tem potom obveščajo, da se vrši redni letni občni zbor zadruge v nedeljd; dne 8. maja 1927 ob 10. uri dopoldne v zadružni pisarni v Mariboru, »Narodni dom« (III., vhod pri hišniku). Organizacije, odnosno člani, ki se občnega zbora iz kateregakoli razloga ne morejo udeležiti osebno, naj pravočasno imenujejo svoje zastopnike s pooblastili. — Oblastni predsednik.
Pesniška bombna afera. Potek sodne preiskave v zadevi pesniške bombne afere vedno jasneje dokazuje, da so bile vse proti Orjuni na-nerjene 'insinuacije brezpredmetne in da ni imela Orjuna s Pesnico prav nikakega posla. Tako je bilo preteklo soboto izpuščenih iz zaporov sedem Orjunašev, ki so bili na podlagi »nepobitnih dokazov kriminalistov« vrženi v mariborske zapore okrožnega sodišča. Med njimi se nahaja > neumotni oblastni čelnik Orjune Maribor br. Slavko Reja, proti kateremu so se zaman zakleli stekli ovaduhi. K zadevi in poteku preiskave se še povrnemo. Za danes pa podčrtavamo le besede dičnega »Slovenca«: »Še imamo sodnike!« Bogu hvala! Ker sicer bi že morali zdavnaj strohneti v zaporih vsi Orjunaši.
Radovedni smo tudi, da li bo o tem preokretu preiskave vedel kaj poročati svojim brumnim vernim čitateljem škofov list, ki je sicer baš v tej zadevi prinašal tako doku-mentarično z dokazi podprte članke.
Z Annunciatinim redom je odlikoval italijanski kralj generala Olre-gona, bivšega meksikanskega predsednika. Le ta pa je visoko odlikovanje, s katerim se ponašajo i nekateri Jugosloveni, gladko odklonil, ker ne mara nositi odlikovanja zemlje, v kateri divjajo kriminalni tipi Mussolinijeve morilske bande.
Stranko bodočnosti slovenskega ljudstva še ni izučilo sramotno postopanje radikalov ob priliki sestave poslednje vlade, ker še vedno sprejema resolucije, »da bi tudi v bodoče prišlo do složnega sodelovanja z
najmočnejšo stranko v državi v korist in napredek naše.domovine!«
Ako pa bo radikalna vitežka vojska sprejemljiva za te sirenske vzdihe neumorne SLS, to pa bo pokazal čas.
Italija vzdržuje v Jugoslaviji 17
šol s 757 učenci. In koliko je jugo-slovenskih v Italiji? Niti ene, najsi umira pod liktorskim jarmom na stotisoče našega rodu.
Prepozno gospodje Italijani! V zadnjem času so pričeli gofspodje osvobojevalci in zmagovalci opozarjati nas Jugoslovene na pretečo nemško nevarnost, siotiečo na poja-čenem »Anschluss« gibanju. To opozarjanje je zavzelo osobito obširne dimenzije po nastopu nemškega tiska ob priliki laških izmišljotin o naših vojnih pripravah na albanski granici. Toda, kakor ima Ouirinal poslednje čase nemilo smolo v sleherni akciji, ki se tiče nas, tako velja tudi v tem primeru, ker so heroji izpod Caporeta že davno1 zamudili trenutek, ko bi se dalo z Jugosloveni razpravljati o edinstveni fronti proti Germanom. Jugosloveni smo se od Rima definitivno ločili in danes nam je ljubši poslednji Hotentot kakor prvi minister v vladavini Matteoti-jevih morilcev. Da seveda o primeri med ničvrednim in samo zlonosnim italijanskim prijateljstvom z nemškim niti ne govorimo. Ko smo ro-bovali Nemcem, so postopali z nami na način ljudi primeren. RoboVanje naših bratov pod Italijo pa je tako nepopisno, da se godi živini v nemških hlevih tisočkrat bolje, kakor njim pod modrim in pravičnim vladanjem savojskega križa.
Priznamo, da so med nami in Nemci še različna gledanja na nekatera izjemna vprašanja; ali baš postopanje Italije, ki nam pri slehernem koraku izkazuje brezprimerno svojo mržnjo, postaja najboljši posrednik za izmirjenje med nami in narodom, ki je jel spoznavati, da pritiče i Jugoslovenom prostor na solncu.
Smrtna kosa. V Krškem je preminula v ponedeljek gospa Frančiška Gregorič roj. Kaučič, v 61. letu starosti. Pokojnica, mati gospe baronice Lazarini, je uživala radi svoje dobrodelnosti in narodne zavednosti daleč naokrog velik ugled in spoštovanje med ljudstvom. — V Ljubljani je umrl gospod Ivan Tonja, oče našega bivšega oblastnega odbornika Jana Tonje. Pokojnik je bil znan radi svojega nacionalnega prepričanja v najtežjih časih. Lahka jim domača zemlja.
Tombola. Dne 1. maja priredi, kakor običajno vsako leto, Osrednje društvo nižjih poštnih uslužbencev, krajevna skupina v Ljubljani, svojo veliko četrto dobrodelno javno tombolo z 10 glavnimi in več manjšimi dobitki v korist onemoglim, bolnim članom, vdovam in sirotam. Tablice prodajajo vsi pismonoše in trafike za ceno 2 Din. Dobitki bodo na ogled od 28. t. m. dalje v trgovinah: Elite, Prešernova ulica, Gričar & Mejač in J. Goreč, Dunajska cesta 1. Prosimo tudi letos blagohotne naklonjenosti slavnega občinstva. — Odbor.
»Giornale di Italia« na dolgo in široko razpravlja o sklepu naše Narodne skupščine, da ne morejo pridobiti lastninske pravice tujerodci v obmejnem pasu od 50 km. V tem prepotrebnem aktu vidi posebno ši-kano Italijanov, osobito onih iz Italije in kliče po remeduri. Pozablja pa pri tem, da smo Jugosloveni sprejeli ta zakon šele potem, ko so ga uvedli Italijani za Julijsko Bene-
SVETLA Ci LAVA
LE Z
DrOETKER-
čij(-, kjer hočejo baš sedaj pognati nekaj posestev jugoslovenskih državljanov v »smislu tega zakona na dražbo. Velja pač pregovor: »Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade!«
Nekateri voditelji skavtov izjavljajo, da ne morejo biti skavti člani Orjune. Mi ugotavljamo, da to mnenje nima prav nikakega temelja v skavtskih statutih in da v južnih predelih Jugoslavije prav lepo har-monirajo pri zajednem sodelovanju Orjunaši in Skavti, ki so leta 1923. tudi sprejeli povsem jugoslovenski program, ki določuje, da morajo biti Skavti v prvi vrsti Jugosloveni, potem šele vse ostalo. Tako delajo i Skavti ostalih nacij, ki so v prvi vrsti pripadniki dotičnih nacij, potem šele Skavti — intemacionalisti in pacifisti.
Premestitve v državni službi.
Iz raznih razlogov se 'premešča državne uradnike iz enega kraja v drugega naše prostrane države. Govori se, da je treba mešati. Slovence v notranjost države proti Beogradu in Subotici, ljudi od tam zopet proti Zagrebu in Ljubljani. Treba je, da se ljudje do potankosti spoznajo, da se eden od drugega nauči vse dobre stvari, slabe pa odpravlja. Dobro je tudi, če se ustvarja enoten državljanski ,tip. Vse to je lepo in koristno, grdo in škodljivo pa je, če se take stvari izrablja v partijske svrhe, brez ozira na ustavne in zakonske določbe. Mnogokrat se zgodi, da se zbere nekaj partizanov, Iki skombini-rajo svoje osebne potrebe v celoto, napravijo iz te neke službene potrebe in na podlagi teh namišljenih službenih potreb premeščajo ali pa odpuščajo ostale uslužbence, ki nimajo takih potreb za partijske kombinacije. V itake nami^ijene službene potrebe se vtikajo po svoji potrebi tudi tujerodci. Partijske kombinacije ne izključujejo potreb tujerodcev. Tako pride, da se najde v naših partijah mnogo Nemcev in Madžarov, ki ustvarjajo iz svojih potreb državne službene potrebe, Vsled takih potreb morajo največkrat trpeti ljudje, ki so že pred vojno delali za to našo državo in morajo brez ozira na svoje potrebe, prenašati neugodne posledice pre-meščavanja po gori opisanih namišljenih službenih potrebah.
Pozdrav srednješolcev br. Velikemu čelniku Marku Kranjcu. S kongresa srednješolcev na Sušaku je bil odposlan br. Velikemu čelniku sledeči brzojav:
»Pri Tvoji častni nalogi reorganizacije Orjune v duhu njenega programa, Te pozdravlja orjunaška omladina s svojega kongresa in pričakuje Tvojih nadalnjih odredb.«
Zavarovalni prispevki pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Na okrožni urad za zavarovanje delavcev se vlagajo pogosta vprašanja glede višine zavarovalnega prispevka, ki ga sme delodajalec odtegniti delojemalcu od zaslužka. S tem v zvezi se tudi pojavljajo pritožbe delojemalcev, da jim delodajalci odtegujejo previsoke prispevke. Vsled tega opozarja okrožni urad, da sme delodajalec v celoti odbiti nameščencu od njegove plače tedensko kot prispevek za bolniško zavarovanje, borzo dela in delavsko zbornico:
pri dnevnem zaslužku Din
do 2 50 (I) od 2-50 do 3 — (II ) od 3 — do 3 60 (III) od 3 60 do 4 40 (IV.) od 4 40 do 540 (V.) od 5 40 do 6 60 (VI.) od 6 60 do 8-- (VII.) od 8 — do 9 60 (VIII.) od 9 60 do 11-60 (IX.) od 11-60 do 14 — (X) od 14 — do 16-80 (XI) od 16-80 do 20 — (XII) od 20-— do 24-— (XIII.) od 24-— do 28 80 (XIV.) od 28-80 do 34‘— (XV.) od 34 — do 40 — (XVI) od 40-— do 48-— (XVII) od 48 — daljo (XVIII)
odpade na delavca prispevek Din
038
0-47
057
0-69 085 114
1-38 1-66 2 —
241
290
3-48
4-14 497
5-97
7-04
8-28 9-94
i EVIM
backinom
NajboljSe in preizkušene recepta poSilja na
ieljo brezplačno in poStnino prosto
Dr. OETKER, d. Z o. z.
MARIBOR.
V	oklepajih so označeni mezdni razredi.
Ako hočemo dobiti na podlagi gorenjena pregleda dnevni prispevek delojemalca v vsakem posameznem razredu, delimo navedene vsote s 6. Če pa tako dobljeno vsoto množimo z delovnimi dnevi v mesecu, dobimo mesečni prispevek. Prispevki se računajo za vse delovne dni in praznike v mesecu, iz-vzemši nedelj. Pri računanju prispevkov se končne vsote od 4 za-okrožio navzdol, od 5 do 9 pa navzgor.
je najmodernejše »rejeni ter izvršuje vsa tiskarniška dela od najpripro-ttejšega do najmodernejšega. - Tiska šolske, mladinske, Uposiovne In znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tiskn. — Brošure v malib in tudi največjih nakladab. Časopise, revije, mlad. liste.
Olrna oprema Mrli. katalogov, mikov in reklam, listov. Lastna tvornica šolskih zvezkov.
Šolski zvezki za osnovne in srednje šole Risanke, dnevniki in beležnice.
Naša predraga in nad vse ljubljena soproga, mati, tašča in stara mati, gospa
Frančiška Gregorič, m. Kavčič
je dne 25. aprila po kratki mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, ob 13. uri v 61. letu svojega trudapolnega življenja izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb predrage pokojnice se je vršil v sredo 27. aprila 1927 ob 16. uri iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče, kjer se je položila v rodbinsko rakev k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice so se brale v raznih cerkvah.
Vsem, ki ste jo poznali, priporočamo nepozabno pokojnico v prijazen spomin.
V KRŠKEM, dne 28. aprila 1927.
Poldi baronica Lazarini,
Franc Gregorič,
soprog.
Henrik in Franc baron Lazarini,
vnuka.
Franc baron Lazarini,
zet.
GRADBENO PODJETJE
ING. DUKIČ IN DRUG
Za konzorcij lista »Orjuna« odgovarja Dreiče Verbič.
Tisk Učiteljske tiskarne; zanjo odgovarja France Štrukelj.	uagovomi	uredniK:
ter sodnimi stroški preko 3000 Din izdatkov.
Pri tem fakinskem postopanju moramo opozoriti na lojalnost naših oblasti, ki bi v obratnem slučaju vrnile brez nadaljnjega konja pravemu lastniku gotovo že drugi dan.
Abstinenti. Na seji zagrebške oblastne skupščine je bilo ob priliki debate c nedeljskem poslovanju go-stilen in trgovin čuti i sledeči dialog:
lavlniamtii!
IVAN JAX IN SIN
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 2.
ŠIVALNI STROJI
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. 15. letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno.
PISALNI STROJI ,.ADLER"
Kolesa iz prvih tovarn, Dtirkopp, Kayser, Styria, Waffen-rad (Orožno kolo). Pletilni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke! Cenike franko in zastonj.
Objava preseljenja.
LJUBLJANA
Bohoričeva ulica št. 24
V zaslužek v svrho odmere zavarovalnih prispevkov se računajo le prejemki za redni delovni čas.
Prispevek za nezgodno zavarovanje odpade v celoti na delodajalca.
Večno prijateljstvo sta si zaobljubili Italija in Madžarska po sklepu prijateljskega pakta. Nas pri tem za našo zemljo vse preje, kakor mikavnem paktu navdaja z mirnostjo le zavest, da je bila v rimski pogodbi med Italijo in Jugoslavijo tudi kot prva točka faza o »večnem prijateljstvu« in da smo navzlic temu doživeli tiranski pakt in omejeno prohabijado z vojnimi pripravami naše zermje. Kar smo mi že doživeli, to prijatelje s kiraly orsaga š>; samo čaka.
ZRNA.
V Jugoslaviji Jugoslovenu ukradeni konj in italijanska justica. Na
meji doživljajo naši obmejni državljani vedno najrazličnejše več ali manj tragikomične dogodke zvezane z njihovim neveselim obmejnim življenjem. Tako je bil sredi decembra ukradel v Sorici nekemu našemu posestniku tat z one strani konja iz hleva in ga odvedel preko meje. Ker so se v zveže zapadlem snegu jasno videle stopinje ukradenega konja, je gospodar letega pooblastil nekega svojega prijatelja, da zasleduje tatu in najde ukradenega šimelna. Mož se je potrudil in ga resnično ujel nekje pri Tolminu po precej trdi borbi. Zanašajoč se na pravičnost litalijanske iustice, je z
ujetim tatom in konjem odšel v Tolmin, da bi predal tata pristojni oblasti, konja pa vfnil pravemu lastniku. V Tolminu je doživel nemalo razočaranje, ko se je prijavil karabinjerjem, ki so ga s tatom zajedno aretirali in zaprli ter konja zaplenili. Pričelo se je zasliševanje in ubogi lovilec tatu se je moral pričeti zagovarjati radi tihotapstva konja, ki da ga je s tatom skupaj hotef vtihotapiti v Italijo. Najsi je še toliko dokazoval svojo nedolžnost, mu niso verovali in se jim je izmuznil le z zvijačo. Konja je moral seveda pustiti karabinijerjem, ki so ga poslali v Tolmin, kjer se nahaja še danes, Četrti mesec po tatvini na račun pravega lastnika, ki ima že do sedaj z raznimi potmi v Gorico in Tolmin
Prometoi zavod za premoD d. d. v Ljomjanl
prodaja
PREMOG
iz slovenskih premogovnikov
v»eb kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov tu domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
iuozemski premog in koks
vsake vrste ln vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne ln domačo vporabo, kovaški premog, črni premog ln brikete.
NASLOV*
HI ZAVOD Zt PREMOG D. D.
v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15 1.
Postizava se najsigurnije upotrebom originalne
ff1
FRANCUSKE VINOVICE.
Radič: Sve kavane i gostionice treba zatvoriti!
Dr. Hanžek; Tako je! Svaki neka se kuči napije.
Razširjajte torfumaškii tiskaj Po naši državi se vedno bolj oblastno šopirijo črni separatisti in pljujejo v obraz vsem, ki v resnici ljubijo
'to /'zemljo- i Poleg .naših četniških sekcij je naše najboljše orožje proti brstečemu separatizmu širjenje orjunaškega tiska.
Na slehernega posameznika pride ina Koroškem 330 šilingov ali 1840 Din davka na leto.
JUGOSLOVENSKO RUDOLF MOSSE d. d., oglasni zavod, Zagreb, se preseBi z dnem 1. maja v svoje nove uradne prostore na
Zriniskem trgu 20
poleg lekarne Brodjovin, Zagreb.