Poštnina plačana v gotovini Maribor, četrtek 18. februarja 1937 štev. 3*. Leto XI. (XVIII.) MARIBORSKI Cena 1 Din večerno: Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 I Tcl. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v npravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase (prejema tndi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA ptčdej slovanskega Salco&sU/a Dne 16. februarja 1862, to je pred 75 leti, se je vršila ustanovna skupščina prvega sokolskega društva »Praškega Sokola«. Tej skupščini je prisostvovalo 75 bratov, ki so izvolili za prvega starosto Jindricha Fiignerja in za prvega načelnika dr. Miroslava Tyrša. * Ko se spominjamo tega znamenitega dne, nas pot maše sokolske zgodovine vodi nazaj ‘do tja, kjer je prvi izvir sokolske misli. Ta misel se je izlila iz Tyr-ševe duše, ki je doumela in pravilno ocenila položaj naroda in mu našla rešilno pot k Sokolstvu. Kako velik duh je vodil Tyrševo domoljubje in njegovo slovansko zavest, ki sta dvignili tega izrednega moža na vodilno mesto vsega narodnega snovanja in gibanja, ki ga je sprožilo njegovo delo. »Praški Sokol« je postal studenec, ki ga je z orodjem in z ^nočjo svoje duševnosti izkopal Tyrš, da iz njega brez kraja in konca vsa poko-lenja zajemajo vedno osvežujoče napoje samostojnega mišljenja in vedno nove prilive konstruktivno učinkujočih moči v narodnem življenju vseh Slovanov. Tyrševa genialnost obstoja v tem, da je smatral poedinca po njegovi telesni in Po njegovi nravni strani kot sestavni in bistveni del narodove celote. Vsak naj služi s Sokolstvom svojemu narodu »po glasu svojega srca« — pravi Tyrš sam. Po glasu svojega srca, to je: kako to srce junaško utriplje v naporu obrambne moči in kako to srce globoko in iskreno čuti z usodo naroda, „ki to srce njegovemu zdravju dodaja zdravo kri in ki k nje-SOvi svobodni rasti prispeva z rastjo Sniotne in nravne moči, ki mu to srce razžarja in pregreva njegov notranji svet. •Tudi mi Slovani na jugu Evrope, za 'Vršev-ih časov razcepljeni v štiri veje, takoj začuli in razumeli plehet sokolskih kril. ki so se razmahnila k prvemu poletu iz >Praškega Sokola«, to je bil krik po življenju — tako močan in samosvoj, da se je zgeniio tudi naše srce ir* nas pozvalo k delu za narodno svobodno snovanje inf gibanje. Danes so te štiri veje povezane s Tyr-šfivim naukom v snop Svetopolkovih pa-*'c. danes moremo samo naprej, ker smo Y celoti slovanskega Sokolstva sestavni bistveni del, kakor smo v svojem nabodu glasniki poštenega, napornega, požrtvovalnega dela. Po nauku sokolskega vzgojstva se mo-‘a vsak poedinec približati narodu, da ga spozna in razume v /seli njegovih napo-r)h in težavah, v vseh njegovih radostili in tožnih dneh. Sokolstvo mora slu-Zlti narodu, mu pomagati v njegovih to-na pota tvornega, zavestnega življa in mora z njim živeti eno in isto Sedanjost, ki jo presnavlja In preoblikuje Z:i temeljne pogoje bodočnosti narodne Cclote. Ne od naroda in izven njega, ne-k narodu in v globino njegove duše ^že pota ntfšega vzgajanja. »OdgoJItl Jporamo pokolenje«, pravi Tyrš, »ki ne bo samo telesno močno, ampak bo tudi vi'slc volje, ki se ne hvali samo s slavo prednikov, nego je usposobljeno, 11 hodi za njihovim zgledom«. »c /■ prvih početkov »Praškega Sokola« Je v bratski zemlji razrasla sokolska J^nizacija, ki danes združuje v ČOS ^.ODO pripadnikov. Danes si samostojni narodnega in državnega življenja v tej Tyrševi domovini ne moremo mi-?, ti brez Sokolstva. Veselimo se tega ju. °jleja toliko bolj, ker bomo že prihodnje ‘eto v naši domovini imeli slično sveča-v0st- ko bo Ljubljanski — Južni — So-01 učakal svojo 75lettuco. »Bela knjiga“ — dokument orjaškega britanskega oboroževanja LONDON, 18. februarja. V spodnji zbornici se je pričela velika debata o nacionalnem posojilu za državno obrambo. Predstavniki laburistične stranke bodo po informacijah zavzeli stališče proti temu posojilu, ker ni vlada v svoji > »beli knjigi« opravičila ogromnih izdatkov in ker ni vlada svojega načrta o oboroževanju združila s konstruktivnim mirovnim načrtom. Tudi konservativni krogi kažejo razočaranje radi vsebine »bele knjige«, ker so pričakovali, da bo vlada posvečala večjo pažnjo izgradnji zračnih sil ter obrambi proti napadom iz zraka. Po vsej priliki bodo ti krogi zahtevali v tej smeri razširjenje vladnega programa. Po vladnem programu bo v teku 5 let izgrajenih 7 velikih oklopnih križark, 3 veliki linijski brodi ter dva letalska matična broda. To je po svetovni vojni najobsežnejši, toda tudi najdražji program, ker bo vsak od linijskih brodov stal 8 milijonov funtov šterlingov in bo dražji od dosedanjih največjih angleških brodov »Rodney« in »Nelson«. LONDON, 18. februarja. »Bela knjiga« o državni brambi Velike Britanije je bila sinoči objavljena. Povdarja se v knjigi, da ne bi bilo prav, če bi se za, dobo petih let predvidevala manjša vsota od poldruge milijarde funtov šterlingov za stroške narodne obrambe. Tudi se ob pričetku knjige povdarja, da ne bo vlada trošila odobrenih kreditov tajno, ampak da bo imel parlament kontrolo nad tem. Velika Britanija je verovala, da se bo posrečilo zmanjšati oboroževanja na svetu, vendar pa da se njena prizadevanja niso uresničila. Letalstvo se bo silno ojač'lo in se bo v letu 1937 povečalo število pilotov iz leta 1935 na 75.0007' Izgradili se bodo tudi novi aerodromi in otvorilo nove šole za pilote. Prav tako se bo povečala tudi izdelava plinskih mask, tako da bo vsak pripadnik britanskega imperija dobil svojo masko. kcHtUoii - (ttetedavauie PARIZ, 18. februarja. Doznava se, da je Portugalska vendarle pripravljena dopustiti nadzorstvo nad svojimi kopnimi mejami napram Španiji, toda samo angleškim organom. Četudi je to stališče za Francijo žaljivo, ne bo mogoče v se- fkatitot m$ Bi pt&ei v fmi dea&uiski tamd! danjem trenotku radi tega delati kakšnih posebnih vprašanj. V »Petit Parišiemu« piše Boutges', da se opaža med diplomati upanje, da bi bilo sedaj možno uspešno posredovanje med obema taboroma v Španiji. BEOGRAD, 18. februarja. Ob priliki včerajšnje razprave o novem proračunu je poslanec dr. Andrej Veble sporočil, da je 14 stanovskih organizacij iz Maribora vložilo posebno spomenico na narodno skupščino, da naj se tudi Maribor uvrsti v prvi draginjski razred. Zatem je sledil ekspoze finančnega ministra Dušana Le-tice, ki je med drugim govoril o dobri letini in dobri žetvi, ki je dala sijajne rezultate. Pri vnovčenju žetve so bile razmere zelo ugodne ter je imel naš kmet stvarne koristi. Dircktivne cene Prizada so bile v glavnem nad svetovno pariteto. Hranilne vloge so narasle v preteklem letu za nadaljnjih 551 milijonov dinarjev ter so dosegle koncem leta skupno 10.671 milijonov dinarjev. Obseg zunanje trgovine je znašal v preteklem letu za 723 milijonov Din več kakor leta 1935. Tudi je izjavil finančni minister, da bo kraljeva vlada tudi v letu 1938 pustil^ isto znižanje zemljarine kakor leta 1937. Z izdajo bankovcev po 500 dinarjev ni bila izvršena nikakšna inflacija. V Boru se gradi tvornica za elektrolitični baker, tovarna celuloze v Drvarju je prešla v državne -roke, industrija letalskih motorjev v Rakovici pa se je racionalizirala. Produkcija zlata v državi stalno narašča ter se je zlata podlaga Narodno banke v preteklem letu povečala za 6000 kg. Po ekspozeju finančnega ministra je narodni poslanec Časlav Nikitovič prečita! poročilo večine finančnega odbora, narodni poslanec Nikola Kabalin pa poročilo manjšine finančnega odbora. Danes dopoldne se je nadaljevala razprava o državnem proračunu 1937/38. i kokam posolila 100 m&i^atm dmatfav Ob priliki včerajšnje seje banovinskega sveta je bila na dnevnem redu obravnava novega proračuna prosvetnega in tehničnega oddelka banske uprave. Po poročilu načelnika prosvetnega oddelka dr. Sušnika je v dravski banovini 955 osnovnih šol z 183.679 otroci (1648 manj kakor lani). Med otroci je bilo okoli 2000 Nemcev, 600 Madjarov in 70 pripadnikov drugih narodnosti. Učiteljev je bilo 1540, učiteljic 2580, dočim čaka na službo 627 absolviiranih učiteljev in učiteljic. Na 46 meščanskih šolah je 8934 učencev, na državnih srednjih šolali pa (13) 10.536 dijakov. Poleg sokolskih društev v dravski banovini še 6033 društev. Listov in revij je 222. Na osnovnih šolah primanjkuje še preko 1100 učilnic. V razpravi' se je sprožil predlog, da naj se učiteljicam predpiše, kako morajo biti v šoli oblečene. Župnik Anžič je trdil, da se nekateri učitelji v cerkvi nespodobno obnašajo in da se premalo pripravljajo za pouk v šoli. Pri tem je treba paziti na one učitelje, ki so komunistično navdahnjeni in ki s tem duhom zavajajo mladino. Župnik Bitnar je dejal, da je med učiteljstvom premalo zanimanja za cerkveno glasbo. Dr. Vidic je trdil, da se slovenščina sistematično zapostavlja, dr. Ravnihar pa se je zavzel za nezaposlene učiteljice in učitelje povdarjajoč krizo mladih intelektualcev, ki ne morejo nikjer dobiti zaslužka. Na popoldanski seji banskega sveta pa je v zvezi s proračunom tehničnega oddelka dokazoval dr. Golia glede vprašanja državnega cestnega fonda, da je boljše, če se osnujejo samo banovinski cestni fondi. Tirdi je sklenil včeraj banski svet, da se v svrho raznih del najame posojilo 100 milijonov dinarjev. Naš sadni izvoz Sadna trgovina, oziroma izvoz našega sadja predstavlja v našem gospodarskem življenju važno postavko. Pred leti so se pričeli trgovci s sadjem organizirati, toda pokazalo se je, da je zašla sadna trgovina na nesolidna pota in to radi nesolidnega poslovanja nekaterih prekupčevalcev in drugih oseb, ki so naše kmetovalce oškodovale za precejšnje zneske. Radi tega so si izvozniki sadja v dravski banovini ustanovili posebno organizacijo, Udruženje sadnih Izvoznikov Dravske banovine s sedežem v Mariboru, ki je včeraj popoldne polagalo račune o delovanju v preteklem letu. Zborovanje, ki se je vršilo v hotelu »Orel«, je otvoril in vodil požrtvovalni organizator in nacionalni delavec g. Srečko Kranjc iz Pesnice. Izčrpno je poročal o delovanju Združenja v preteklem letu. Dejal je, da je »Prlzad« poveril v letu 1936 razdelitev kontingentov za izvoz sadja v Nemčijo Združenju sadnih izvoznikov v Mariboru In sicer za vso Dravsko banovino. Pov-daril je, da lanskoletni kontingenti niso bili povsem izrabljeni, kar je pač posledica slabe sadne letine. V svojem poro-čisu se je g. I< r a j n e dotaknil tudi vprašanja, kdo je izvoznik lit kdo ne, ker so zadevni členi v obrtnem zakonu precej nejasni. Nadalje je g. Krajnc referiral o delovanju raznih neodgovornih elementov, ki skušajo napraviti med izvozniki nerazpoloženje, da bi se na ta način razbila med njimi složnost. Združenje je v preteklem letu interveniralo pri raznih pristojnih oblastvih glede izvoza našega sadja ter je bilo zlasti v tesnih stikih s »Prizadem«, ki mu je bila lani poverjena razdelitev kontingentov sadja za Nemčijo. Dobro podporo !e imelo Združenje pri narodnem poslancu g. Ivanu Mohoriču, ki je vedno in povsod zastopal interese trgovcev In Izvoznikov. V znak hvaležnosti je občni zbor sklenil, da se mu odpošlje pozdravna brzojavka, kar so navzoči z velikim odobravanjem vzeli na znanje. Nato je poročal tajnik g. Paluc. Dejal je, da je bilo v letu 1936 izrabljenih od kontingentnih listov za Nemčijo v dravski banovini le 371 vagonov pretežno namiznih jabolk v težini 3,074.486 kg. Od tega so člani Združenja izvozili 351 vagonov (2,911.927 kg), ostali izvozniki, ki niso člani Združenja, skupno 18 vagonov (142.503 kg). Kmetijska družba pa dva vagona (20,056 kg). Izvozni kontingent za Nemčijo je znašaj v preteklem letu skupno 1700 vagonov, izvoženih pa je bilo le okoli 600 vagonov. Tudi je Združenje v preteklem letu večkrat interveniralo pri raznih oblastvih glede izvoza sadja v inozemstvo, ki je skoraj vedno imelo uspeh. Sledila jfe obširna in živahna debata glede predloga Zveze trgovskih združenj v Ljubljani glede ustanovitve posebne sekcije sadnih trgovčev pri omenjeni zvezi. Na okrožnici omenjene zveze se je ugotovilo, da okrožnica ne odgovarja povsem resnici, da bi se bile pri raznih trgovskih združenjih ustanovile sekcije sadnih trgovcev. Navzoči člani posameznih trgovskih združenj, tako iz Celja okolice, Maribora mesto in.okolice in Ptuja itd. so izjavili, da so itak organizirani v Združenju sadnih izvoznikov Dravske banovine v Mariboru in da ni potrebno, da se ustanavlja posebna sekcija pri Zvezi trgovskih združenj v Ljubljani. Na okrožnico generalne direkcije drž. žel. je občni sklenil, naj se dosedanji nakladalni rok od 6 ur poviša na 12 ur in da se pozove žel. direkcija, naj postavi Summte vesie »miMIIIHBMBEa—■IHIIHIH' III Uspešna delavnost slovenjgraških Sokolov Glavna skupščina Sokolskega društva Slovenjgradec se je vršila dne 13. februarja 1937 v Sokolskem domu. Po ugotovitvi sklepčnosti je brat podstarosta Rejnik Ivan o tvoril skupščino s pozdravom Glavna skupščina je soglasno sklenila, da predlaga župi sledečo novo upravo: starosta br. Rojnik Ivan, njegov namestnik br. dr. Šmid Jože, načelnik br. Debelak Alfonz ml., I. podnač. br. Prusch prvemu starosti Nj. Vel. kralju Petru II ^eDeiak Alronz ml., I. podnač. br. Prusch nakar je pozdravil zastopnika oblasti sre’-! V,a,r1.1’ IL l>odnač. Wressounigg Jože, na-skega načelnika br. dr. Hrašovca, župne ga delegata brata Dojčinoviča ter vse ostale navzoče. Nato je podal svoje poročilo. Uvodoma se je spomnil s toplimi besedami našega pokojnega staroste br. dr. Vinka Železnikarja. Navzoča skupščina je po-častila njegov spomin s trikratnim »Slava«. V svojem izčrpnem poročilu je omenil zlasti razne nedostat-ke, ki so ovirali smotreno društveno delo. Ni pa omenil samo nedostatkov, temveč tudi napredek, ki smo ga dosegli v minulem letu. Po tem poročilu je brat tajnik Cilenšek Vinko prečital poslanico Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. Sledila so poročila društvenih funkcionarjev. Poročali so: br. Cilenšek Vinko kot tajnik, br. Kramar J. kot blagajnik in knjigovodja, br. Debelak Alfonz ml. kot načelnik, ki je izčrpno poročal o vseh ovirah, ki so se stavile naproti delu v telovadnici. Za prosvetni odsek je poročala sestra Prenerjeva, za lutkovni od -sek br. Mrovlje Slavko, za dramatski odsek br. Kavs I.f| za prireditveni odsek br. Rojnik Karel, za gradbeni cdsek br. - Rojnik Ivan, ki poroča, da je ta odsek s tem likvidiran, ker je izvršil svojo naj-večjo nalogo. Sledilo je poročilo br. go spodarja I. Serajnika, ki z največjo ljubeznijo in požrtvovalnostjo opravlja težaven posel gospodarja, za statistikama pa je mesto odsotnega br. Cajnka Vinka poročal tajnik br. Cilenšek V. Predsednik revizijskega odbora br. M. Ferber je predlagal staremu odboru razrešn?co s pohvalo, kar je bilo soglasno in z odobravanjem sprejeto. j čelnica s. Železnikar Stana, J. podnač. s. Fritz Mara, II. podnač. Polzgutter Minka, PO br. Mrovlje Slavko, tajnik br. Cilenšek Vinko, njegova nam. s. Keršič Mica, blagajnik br. Kramar J., njegov namestnik in obenem knjigovodja, br. Šmid Milan, matrikar br. Cajnko Vinko, gospodar br. Ivan Serajnik, arhivar br. R. Iglar, društveni zdravnik br. dr. Pohar Maks. Za dram. odsek br. dr. Hinko Schreiner, za lutkovni odsek s. Mrovlje Lidvina, za prireditveni odsek br. Rojnik Karel, 'za socialnega in nar. obr. referenta br. Grmovšek Miloš, za mladin- ski odsek s. Mithans Marija. Odborniki: Prener Ljuba, Debelak Alfonz st., Gore-čan Anton in Apostolovič Mihajlo. Revizijski odsek br. Ferber Miroslav, Bren-ce Armin, Šume Valter, Vaupot Lovro ml. in Rozman Vinko. Častno razsodišče br. dn Hrašovee Fran, dr. Razgoršek Ivan, Škrt Vojko in Zorčič Miloš. Na dnevnem redu je bila sestava načrta za Sokolsko Petrovo petletko. Brat Grmovšek je že vnaprej sestavil izčrpni načrt, ki ga je navzočim prečita!. Brat podstarosta je dal prečitani načrt na glasovanje, nakar ga je skupščina z odobravanjem soglasno sprejela. Pri slučajnostih se je oglasil k besedi br. dr. Hrašovee, ki je z izbranimi besedami na kratko orisal Soko'stvo kot viteško organizacijo, nato pa še župni delegat br. Dojčinovič, ki je vse navzoče bodril in spodbujal k vztrajnemu delu pri Sokolu. Končno 'se je novoizvoljeni br. starosta Rojnik Ivan v svojem in v imenu novo izvoljenega odbora zahvalil članstvu za zaupanje pozivajoč ga k- složnemu delu v prid društvu in domovine. I za nakladanje čiste vagone. Nadalje naj se zniža prevoz rabljenih zabojev in naj se smatra blago v odprtih zabojih za prosto razsuto blago. Sledilo je poročilo nadzornika g. Pa-1 u c a, ki je predlagal razrešnico staremu odboru, nakar so sledile volitve ter je bila soglasno izvoljena naslednja nova uprava: Srečko Krajnc, predsednik; odborniki: Oton Zupan, Maks Paluc. Hinko Sonnenschein, Anton Kerenčič. V nadzorni odbor sta bila izvoljena Janko Kostanjšek in Franc Vaupotič, sodnik v razsodišču pa Stanko Oset. Pri slučajnostih je občni zbor sklenil, naj se delegirajo na seje Združenja delegati posameznih sekcij sadnih eksporterjev. ki bi se eventualno ustanovile. Pri slučajnostih se je obravnavalo vprašanje voznine, ker zahteva Narodna banka, da se naj vozarina plača samo do jugoslovenske meje, nemški izvozniki pa zahtevajo frankaturo do nemške meje. V tej zadevi bo Združenje napravilo vse korake pri finančnem ministrstvu, da se to vprašanje reši v zadovoljstvo vseh prizadetih. Obravnavala so se še nekatera organizacijska vprašanja, nakar je predsednik g. Krajnc po triurnem trajanju zaključil uspelo zborovanje. h £judske mivem Obraz sodobne Turčre Pretekli petek dne 12. t. m. je predaval v Ljudski univerzi g. Andrej Debe-nak, učitelj od Sv. Marjete pri Ptuju, o svojih vtisih in spominih na zadnje potovanje po Turčiji. Prehodil je peš ves ta bajni Orient iti spoznal v času svojega tamkajšnjega bivanja turško ljudstvo in se ob tem zadivil velikim reformam zadnjih let na političnem, kulturnem, socialnem in gospodarskem polju. Takorekoč preko noči je prelomil sedanji predsednik turške republike Kemal paša Ataturk staro turško tradicijo in ustvaril iz Turčije z drakoničnimi odredbami in uredbami moderno urejeno državo. Za to predavanje je vladalo zlasti med dijaško mladino živahno zanimanje. Zapiski, ki nam jih je ta »potujoči Ahasver« čital, so tako živo podani, da so nas na mah v duhu presadili tja ob Črno morje v pristanišče Varno, odkoder smo sledili nato v Bospor, katerega obala je ena sama trdnjava, sestoječa iz nebroj malih trdnjavic, nasejanih po obrežnem skalovju. Pot ob Bosporu nas vodi mimo bajnih palač iz turške preteklosti. V Istambul« smo! V tem najlepšem mestu, ki mu pravijo tudi miniaturni New York. Na ladjah in parnikih plapolajo zastave s polumescem in zvezdo, simbolom Iurčije. Ko stopimo na kopno, nas obkolijo številni prodajalci razglednic. Tujec mora biti zelo previden, ker ga sicer lahko temeljito oskubijo. Ko stopamo po ulicah nas moti v naši radovednosti neobičajno veliko veliko število potepuških mačk in psov, ki leže kar pa pločnikih, ne meneč se za pasante. Glavne ulice so široke in polne izložb. Prodajalci sadja — in teh ni malo! ponujajo svoje blago. Za tujca nekaj vseskozi novega so takozvani potujoči šotori, kjer ima prodajalec vse svoje blago na sebi in ne potrebuje za odprodajo stalnega lokala. Obsedi pač tani, kjer je kupčija najugodnejša. Žila odvodnica v Istambulu je znamenit most, na katerem srečamo opoldne Azijce, Semite itd. V Mladoturkih odseva temperament, strast in zloba. Kemal paša Ataturk je prelomil tradicijo nošnje fesov in tančic, tako da je zmanjkalo po tej na-redbi v Carigradu moških klobukov. Takrat si srečal na cesti moške tudi z ženskimi pokrivali. Preko noči se je spremenilo 500 mošej v gledališča in muzeje. — Kemal paša ni prepovedal veie, temveč samo omejil število mošej. Država in cerkev sta danes v Turčiji dve povsem samostojni instituciji. Duhovniki ne sinejo na cesto v svojih duhovniških oblačilih. Turk je zelo veren in opravlja svoje molitve v petek. Opravlja jih s prekrižanimi rokami in v globokem zamaknjenju obrnjen proti Meki. Carigrajska univerza, ena izmed najveličastnejših stavb z zamreženimi okni, ob dana z velikim parkom bujnih rož. Sultanova palača, zgradba za 12.000 ljudi. Tu je bil dom turških sultanov, ki so drug drugega spodrivali s prestola. Za. temi zidovi je ždelo v preteklosti 600 sultanovih žen. -Palača ima 27 prostorov in predstavlja vrednost 100 milj. zlatih piaster. Prvi vtis, ki ga dobimo ob prestopu v Malo Azijo, je porazen. Umazanost in nered. Iz Cavlidže se odpira pot v Malo Azijo, v rumeni kontinent. Odtod se nam' odpre veličasten pogled, tam daleč za go- j rami se pričenja Anatolija z znano ana-tolsko železnico. | Sedanji preporodi tel j, ali »gazi« kakor ga sami Turki imenujejo, je vstal iz naroda. Razboritost in neugnana energija mu je ostala še izza šolskih klopi. Kemal paša ?e vojak. To nam dokazujejo številne vzorno urejene vojašnice. Za seboj ima vso mladino, vojaštvo in — česar ne smemo podcenjevati! — ves turški ženski svet. Kako globoko je posegel v' življenje Turčije s svojimi drakonskimi odredbami, vidimo na silnem razmahu industrije, socialne zakonodaje in gospodarstva sploh. Industrie je zrasla takorekoč sama iz sebe. Koliko je danes novih socialnih, gospodarskih in kulturnih ustanov, ki jih i-majo danes samo v vseh panogah duhu modernega časa odgovarjajoče urejene države. Kemal pašove preosnove niso prizanesle niti vaški tradiciji. Tudi sem je za- vel nov duh prosvete in napredita. Petletni načrt predvideva dvig industrije in gospodarstva v splošnem. Na inozemskih univerzah študira danes preko 250 visokošolcev. Številne nove stavbe so se dvignile iz tal, iz katerih pa veje kljub vsej modernizaciji orientalski duh. j V novi stavbah dremlje stari oi ient. Ankara, nova turške prestolica, raste isto-tako iz tal. Tu imamo danes univerzo, višje gospodarske šole. Doraščajoča aka demska mladina je vzgoiena v disciplini in ljubezni do svojega naroda in države. Mladina, znatiželjna, polna volje in elana. Analfabetizem se iztreblja iz širokih ljudskih mas z večernimi šolami. Prvo leto teh šol je dalo nič manj kakor '«JO.OOO učencev. Arabsko abecedo je zamenjala latinica. Leta 1928 so Turki prevzeli nov način pisave — latinice. S stapljanjem orientalske kulture z zapadno, se staplja tudi moderna turška glasba. Orient ima revno, monotono glasbo, zapad pa je poln harmonije. Dolgočasna orientalska glasba, v kateri otopeva duh vzhoda, je I črtana iz programov radijskih postaj in javnih prireditev. Poraja se nova turška glasba, zmes vzhoda in zapada. To stapljanje je zahtevalo mnogo ljubezni, mnogo samozatajevanja in mnogo požrtvovalnosti. Novodobni reformator na tem polju je komponist Kemal Rezid. Uvedeno je civilno pravo, odpravljeno mnogoženstvo in uvedeno enoženstvo. i Urejeno je istotako razmerje žene do moža in razmerje do otrok, Ženi je po-j deljena svoboda, suženjstvo in harem-stvo je izginilo. Sodobna turška žena se udejstvuje v javnem življenju kakor v I vseh zapadnih državah. Turški parlament I ima 17 ženskih poslancev. Novodobna I Turčija je živo zaverovana v svojo moč in vidi v Kemalu paši svojega rešitelja in voditelja, za katerim stoji okrog 160 tisoč takozvanili kemalistov. ki so nekakšna civilna milica. t V tem refrenu je izzvenel zaključek j tega zanimivega predavanja g. Debena-tka, ki so ga navzoči nagradili s toplim Priznanjem. Izvajanja so ponazorjevale številne skioptične slike, ki so kazale veličastne, v najmodernejših slogih zidane stavbe nove Turčije, ki si je po nastopu Kemale paše nadela nov obraz ter stopila v krog zapadnih, socialno, kul-turno in gospodarsko urejenih držav. ffUmttetake nauke Oživljenje čebelarskega društva. V nedeljo je bi! v šoli občni zbor tukajšnjega čebelarskega društva, ki že več let ni delovalo. Občni zbor je sklical in vodil (šolski upravitelj g. Tomažič, ki je uvodoma pojasnil, da je potrebna v Maren-bergu močna čebelarska organizacija, kajti v samem Marenbergu in okolici ie mnogo čebelarjev, ki bi danes lahko imeli lepe dohodke, če bi pravilno in racionalno gojili čebelarstvo ter se obenem strokovno izobraževali. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Tomažič Božidar, podpredsednik Klein Mihael, blagajnik Ot iimon, gospodar Sebaher Alojz. Odborniki: Pajek Engel-bert, Bobovnik Ivan in Hardnik Jože. Enfant terrible. Guvernantka: »Ali že razločuješ časnika od počastnika, Emica?« Emica: »O ja! Vas poljubljajo častniki, našo kuharico pa podčastniki!« Davnina Maribora v podlistkih Katja Kada bi se dvignila in zbežala iz sobe na na planu —- proč, nekam daleč, kjer I>i se ji popolnoma odvalilo to breme in bi iz-praznila bolest; v praznino bi, kjer bi izgubila zavest... A kot zločinka, vklenjena v najtežje okove, se ne more ganiti z mesta, nasičenega n prividom, ki jo ilači, razkraja in mori telo in duha... Tudi oni Hog v sredini privida — vidi ga le megleno jo meri strogo, očitajoče, skoro sovražno; nič dobrote in ljubezni ni na njegovem obrazu. Kje je razlika med njim in njenimi bogovi? Njenimi saj ne ve več, v kaj in kako veruje ... Pojdi, dete, iu stori svojo dolžnost!« je donela iz privida očetova beseda. A v i-stem trenutku je stal pred njo zal mladenič dobrohotno smehljajočega se obraza. Samo dvakrat se je ž njim bežno srečala________ prišel jc na desni breg z Avrelijem —; prvič je spregovoril ž njo le par besfed in se vedel sramežljivo, drugič se ji je parkrat sladko nasmehnil in ji ob razstanku v zadregi rahlo poljubil roko. Tega poljuba ne more pozabiti in ta obraz se ji neprestano prikazuje... iu zdaj... jutri., naj bi sc spet sešla ž njim! Oh. če bi vedel oče. kaj je z njo ,. o sestankih z onim svečenikom, ki ga on tako sovraži ... o njenih dvomih in notranjih bojih... o Egartu...?! Če bi dognal za njeno nameravano pol na levi breg?.. Tam pod steno bo čak^l čoln, ki jo prepelje čez Dravo ... In tam jo bo čakal on ... »Dete, stori svojo dolžnost!« je spet čula očetov glaB — usodepolno svarilo. »Oh!« je vzdihnila in se sklonila. Na čelu je začutila hladno roko. Ob postelji je zagledala teto, očetovo sestro. Vročico imaš, ljubi otrok. Glava ti gori kot razbeljeno železo. Sleci se in pojdi v posteljo!'- Storila je kot ji je svetovala teta. Med tem jc ta odhitela iz spalnice in se kmalu vrnila s skodelico rjave pijače. Tatja jo je popila iu kmalu trdno zaspala. »Odleglo ji je,« jc rekla teta, ko jo jc pogladila po čelu in licih, »a vendar ni tukaj nekaj v redu. Moram jo nadzorovati.« • Naslednjega dne, ko je bilo souec najvišje na nebu, je bila v betnavskem gaju daritev. Okrog svetega drevesa so se zbrali knez, župani in mnogi starešine bližnjih zadrug, vsi v bojni opremi. Veliki duhoven je dolgo zamaknjen klečal pod drevesom, se nalo dvignil in razpel roke proti nebu, proseč naklonjenosti in pomoči bogov. Nato sc je obrnil proti vsem štirim stranem sveta in vBaki posvetil eno in isto molitev. Zadnji del se je vršil ob žrtveniku, ki ga je duhoven štirikrat obhodil iu se mu prav tolikokrat priklonil. Komaj slišno je govoril v globoki duhovni odsotnosti. Ko je opravil molitev, je postavil obe roki na ploščo žrt-venika in se ponovno zazrl v jasno nebo. Tako je stal nekaj trenutkov, ua kar se uiu je razlila čez obraz blaženost, ki se je odražala v komaj vidnem smehljaju. »Bogovi sprejmejo našo daritev,« je dejal obrnjen proti zbranim molilcem, ki so ves cas obreda kleč© posnemali duhovnikove kretnje. Ob teh njegovih besedah so sc dvignili in se postavili okrog žrtvenika, kjer so bili raznovrstni predmeti, namenjeni daritvi. Prvo peščico žita jc položil na ploščo duhovnik in zažgal. Za njim so pristopil* knez, župani in starešini, položili na žrtve-nik ostale reči in prižgali. Velik ognjen jezik je švignil proti nebu in naglo upepelil darove. Za tem sc je duhoven obrnil proti gradu na Piramidi, razprostrl desno roko nad zbrane predstavnike naroda, levico pa nameril proti gradu. _ imenu bogov in naše krvi!« je vzkliknil z močnim glasom. Zbor je nameril moče v isto smer in zagrmel: »Tako bo^'1- (Dalje sledi.) i m jam'w Inž. Teržan odlaga vse funkcre pri bedniku ..Neodvisnost" Prejeli smo s prošnjo za objavo: »Cenjeni gospod urednik! Prosim Vas za uslugo, da izvolite objaviti sledečo mojo izjavo: Na ustanovnem sestanku »Neodvisnosti« smo enoglasno skelnili, da bo visnosti« smo enoglasno sklenili, da bo ■vornik slovenskih gospodarskih, kulturnih, narodmh in socijalnih potreb, propa-gator svobode, demokracije, jugoslovanskega bratstva. Na podlagi tega programa sem sprejel enoglasno izvolitev za Predsednika uredniškega in upravnega sosveta »Neodvisnosti«. V moji odsotnosti (službeno izven Slovenije) pa je »Neodvisnost« v svojem uvodniku od 13. februarja 1937 brez moje vednosti in pristanka objavila, da bo postala Kino Union. Danes svetovni šlager »Manja«. Film, ki prekaša »Maškerado«. M. Andergast, Olga Čehova, Peter Pe-tarsen. ki bodo skušali ugotoviti vzrok nesreče. Pokojnik je bil povsod priljubljen, priden in pošten delavec ter je njegov tragičen konec pretresel vsakogar, ki ga je poznal. 24. dralba iaitoje ieiefmuue vesli Največii most na svetu se §e zrušil: 400 delavcev utonilo divjad' na veleseimu e. marca 1937 Pošljite nemudoma blago na naslov: glasilo ‘ Ljubljana „D i v j a k o ž a“ Velesejem strankarsko politične grupacije ljudi, ki WW—WH89MOMWtMMW8 želijo ustvariti novo politično formacijo. | Ribarsk« društvo v Mariboru sporoča Ta samovoljna odločitev je proti vsem vsem interesentom, ki želio loviti postrvi sklepom ustanovmkov k. so želeli, dat, j v dTUŽtvenill vodaI da se Iasjjo fi slovenskemu narodu objektivno mforma- blagajniku g. Ferdu Greinerju Gosposka ven list, na katerega ne bi imela upliva ulica 2 do konca februarja »obena politična stranka ali grupacija in j D,ruštvo >)Jadrau<( va,5j vse svoje a bi bil v svojem bistvu zares neodvisen. v svrho priprav za>ob£ni zbor lia člansk5 na delu ustvarjajoče kritike za vse do-, sestanek, ki se bo vršil bro in zlo v našem narodnem življenju.' bruaria ob 20 SAN FRANCISCO, 18. februarja. Pri gradnji velikanskega mostu, ki naj bi vezal dvoje obal ob takozvanih zlatih vratih«, se je včeraj popoldne pripetila katastrofa, kakršne, ne pomnijo v analih mostovskih katastrof. Novi orjaški most, simbol ameriške gradbene umetnosti in spretnosti, so v kratkem nameravali izročiti prometu, in sicer v navzočnosti prezidenta Roosevelta. Radi najnovejše stavke stavbenih delavccv pa so prizadete tvrdke zelo zaostale z deli, tako da so se vse moči osredotočile na to, da bi se most do slovesne otvoritve pravočasno izgotovil. V to svrho so tvrdke pritegnile k sodelovanju več tisoč delavcev, ki so bili zaposleni v vrtoglavi višini 70 m nad morsko gladino z izgraditvijo jeklenih konstrukcij preko sredine mostu. Pod mostom je bila v svrho zaščite delavcev razpeta gigantska jeklena mreža'. Ob 16. uri srednjeevropskega časa pa se je nenadoma iz doslej še nepojasnjenih vzrokov porušil ogromni nosilec oboka in potegnil s seboj tudi druge dele jeklene konstrukcije, s katerimi je zgrmela v morje tudi ogromna jeklena mreža, tako da je 400 delavcev, ki so bili zaposleni na dotičnem mestu, treščilo v globočino morja in niso po dosedanjih podatkih mogli niti enega rešiti. Točno število smrtnih žrtev še ni z ozirom n« obseg katastrofe točno ugotovljeno. 1 Atenske aktua nosti: romunsko-bolgarski, grško-bolejarski, splošen sredozemski pakt ATENE, 18. februarja. Zunanji mini- nastal s sklenitvijo gentleman agreemen- ta med Italijo in Anglijo. Doznava se, da se je v Atenah skušala najti baza za • « i j j •« • ^ v v *■ * nav * vjmi piv/oiuitii uu*xvltraj»Prešlil lla vseh to5kal1 • • - m. ob 18. uri v splošni ,nai1rJd8ke fro1Ilt,: k Protiofenzivi. Po po- |rocihh obrambnega odbora so sc morah oddelki generala Franca umakniti topniško dobro pripravljenemu ter s tanki in bombniki podprtemu napadu republikanskih odredov, ki so prodrli fronto pri San Martinu de la Vega. Ob 9. uri m je zato Redni letni pregledi vseh motornih vozil območja predstojništva mestne pob- ili 90 let m Maribor sl šal takšnega kon-(cije v Mariboru ter srezov Maribor'levi ^erta. Pred 90 leti je koncertiral v Ma-! j.n desni breg se vrše v ponedeljek 52 nboru slavni skladatelj Liszt. Sinoči je j torek 23. in sredo 24. februarja 1937 hjl v Grajskem kinu koncert slovitega, sicer od 15. Pianista Rude Firkušnega. S svojim edinstvenim podajanjem je poslušalce tako navdušil, da ni bilo priznavanja ive konca ure dalje na dvorišču mest- go, ki je bilo v izložbi. Za storilci sedaj poizvedujejo. V zvezi z vlomom v Zadružno gospo •ger : ga. Lichenwallnerje- ne kraja. Odličen mariborski glasbenik ic ob tej priliki dejal, da pač ni slišal Maribor od Lisztovega nastopa sem takšnega koncerta. Edinstvena sreča v nesreči! V Ži tenkem odseku na cesti proti Zg. Cmureku večkrat megla. Te dni je bila izredno %ta. Zelo redek pa je slučaj, da bi sc fjVno tu srečala dva avtomobila. Drug F-O^Reinsberg %>ti drugemu sta drvela osebna avto J va 1 : o, Jaut: Čertalič 1:0, StoinSek : Jobila, prvi last dr Kapralova Sergija, Šetinc 1 :0, Koser : Kobler 1:0. Partija pravnika iz Črnuška drugi pa last g. Starc : Radolič jc bila preložena. Iz pr-rajnca Ivana, mehanikarja od Sv. LC'|Vcgu kola pa se je odigrala na rti ja med jarta v blov. gor. Slučaj je hotel da sta Koserjem in Senico, ki se je končala s "rečala navilo v pasu le megle in se Koserjevo zmago. Prihodnje kolo ho v R°niaj opazila na 20 korakov. Res čudne- petek ob 20. uri naključju se je zahvaliti, da ni prišlo i Izropana” izložba. Doslej šc neugotov- m v katastrofe. Na cesti je bila tudi Ijeni storilci so v Borečih pri Križevcih itii. Poledica, in ko sta močno poteg' pr; Ljutomeru razbili v nočnih urah iz-zavore, je oba voza obrnilo tako* ložbeno okno trgovca Ignacija Lovrenci-d sta se postavila na cesti po čez in ča ter VrKlo en voz v desni jarek ceste, diru ge-' _______ Pa v levi. K sreči se noben avto tudi 'J1 Prevrnil. Oba voza sta nova in slu-cajuo tudi znamke Opel. Po prestanem s‘faliu in medsebojnem čestitanju, da sta nega avtobusnega podjetja poleg mestne darsko banko je šef kriminalnega oddel-plinarne v Mariboru. Plinarniška ulica. ‘^a mariborske mestne policije g. Cajnko Lastniki se pozivajo, da pripeljejo svoj?. izjavil, da si je šofer Franc Karbeutz iz motorna vozila k pregledu, sicer ne bodo Slovenjgradca, ki so ga avstrijska obla-smeli voziti z nepregledanimi vozili. siva pred dnevi aretirala radi suma vlo- Kraljevska igra . .. Drugo kolo šahov- ma V].1ZadJr“ŽT gospodarsko banko, iz- posodil od neke osebe v Mariboru denar, da hi v Gradcu nakupil neko blago, vršilo sinoči v kavarni »Central« in sc ki 'iaj !” P sPravil v llašo (lržavo in da .' odtod izvira denar, ki so ga pri njemu skega kvalifikacijskega turnirja prireja Mariborski šahovski klub, se ie , . . , . • ki naj bi ga spravil v naso državo je končalo z naslednjiimi rezultati: Šeni- , , , ca : ga. Križajeva 1 : 0. Kranjc : Sever . ’ ne pa od. 1,avRdc»cff. vloma. V tem — - - - smislu so tudi informirali graškega de- tektiva, ki jc pred dnevi prispel v svrho razčiščenja zadeve v Maribor. Novice l Ljudske univerze. V petek 19. februarja bo predaval o temi Napake v domači vzgoji« naš zaslužni pedagog g. prof. Gustav Silili iz Maribora. »Vzgojne napake« so vsi ukrepi, ki se protivijo otroški naravi! Predavatelj bo obravnaval nekatere najpogostejše in bo svoja izvajanja podprl s številnimi primeri iz prakse domače vzgoje. Starši in vzgojitelji se vabijo, da se udeležijo tega zelo odnesli 4000 dinarjev vredno Pa- so nastale strahovite borbe iz bližine, ki so trajale preko eno uro. Francove čete so se morale umakniti. LONDON, 18. februarja. Valcncijska vlada je odredila mobilizacijo 4 letnikov, da okrepi svoje frontne odrede in da radi padca Malage oslabljene pozicije zopet utrdi. važnega vzgojesiovnega predavanja, ker bodo dobili mnogo dragocenih pobud. Vstopnine za to predavanje ni. V ponedeljek, 22. februarja je spominska proslava stoletnice Puškina. Dr. N. Preobra-ženski ljubljanske univerze predava o temi Puškin kot človek in pesnik. Gdč. Kraljeva, članica mariborske drame, recitira Puškinove najpomembnejše pesnitve. Zlata Gjungjenčeva gostuje. V soboto 20. t. m. gostuje po daljšem presledku spet priljubljena primadona ljubljanske opere Zlata Gjungjenčeva. Odlična sopranistka, ki uživa v Mariboru največje simpatije, nastopi v ulogi Madeieine, ki jo je že lani pri nas pela z velikim uspehom. Na to predstavo — Gungjehčeva gostu:e le enkrat! — opozarjamo še posebej. Veljajo znižane cene. Aretirani vlomilec. Orožniki so aretirali I9-letuega delavca Jurija Arharja iz Logatca, ki so ga oblastva zasledovala radi vlomne tatvine, izvršene v gostilniških prostorih Melhiorja Mraza v Velenju, ob kateri priliki je odnesel za okoli 1000 dinarjev raznega blaga. Vežeta čmldiaja v gtedatišcu enkrat Ie »ušla«, je eden od Šoferjev Rjavil, da je vozi! z -brzino od 60 km in 01 bila katastrofa grozna, da niso zavore ako odlično delovale in da ni n. pr. oba (Ob I. Bred leti so že uprizorili v mariborskem gledališču Lebarjevo romantično Oza vrglo v isto smer. Avtomobila so (opereto »Dežela smehljaja«. Letošnja pri otegnilr iz jarkov in čez pol mre je na-' ualjeval vsak svojo pot. 2iv pokopan! Pri lončarskem podjetju °Ianca Ernesta pri Sv. Lenartu v Šlov. ^r- se je dogodila huda nesreča, ki je ■pjitevala smrtno žrtev. Delavci so ko-. a,> globok rov in izvažali ilovico, ko se •p nenadoma obok rova zrušil in sesul. J1 enotno jc bil v rovu 181 c tu i delavec jj"uPlež Jožef iz Spod. Gastcraja, ki ga j Popolnoma pokopalo. Ostalo delavstvo v Jako j priskočilo na pomoč in so re-*za po večurnem naporu sicer rešili, JNar pa je kmalu zatem izdihnil. Zdrav i„ . ^ ugotovil hude notranje poškodbe J2 bila vsaka oomoč zaman. Nesrečni iek so vzeli v roke tudi orožniki, redba te operete je siccr v glavnih linijah predvsem v sceničnem pogledu, povzeta po tedanji zasnovi, vendar pa je bila letošnja v Nekaterih detajlih kolikor toliko bolj dognana ter poudarjena. Nedvomno je la opereta radi svojega operetno opernega značaja doslej najboljša v letošnjem glasbeno operetnem gledališkem repertoarju. Lebarjeva glasba, topla, zanosna ter obilujoča na glasbenih folklornih daljne-vzliodnih utrinkih, živahno prepleta to čudovito, toda nikakor happy endsko dogajanje na odru, kjer se dvoje sentimentalnih duš radi sile kitajskih običajev razhaja, ker so močnejši od čustev in lju-bavne romantike. prvi reprizi. ' Pod Herzogovim vodstvom, ob katerem se je vneto uveljavljala skladnost solistov, zbora ter orkestra, in v II a r a s t o v i č e vi uspeli režiji je »Dežela smehljaja« z nespornim uspehom Sla te dni preko mariborskega odra. n. Največji napor pada na nosilca vloge princa Sou-Honga, ki je med najboljšimi Sancin o v i m i stvaritvami na mariborskem odru in ki mu zelo loži. Sancin ie izoblikoval tega kitajskega princa ž dobro masko, razživljeno igro, vidnim elanom in prijetnimi spevi (»Ko stopam«, spev o kitajski ljubezni, »Tvoje to srce«, »Jeli'možno to«, »Draga sestrica« itd.), ki jih je, viharno pozdravljen, moral deloma ponoviti. V Jelki I g 1 i č e v i, ki kaže od predstave do predstave vse vidnejše znake vztrajnega, vsestranskega podčrtavala s svežim dramatičnim po-antiranjem (»Danes«, »Saj to ni prvo-krat«, »Čutim eno samo«), je imel Sancin povsem odgovarjajočo partnerico, tako da se njuno sodelovanje na odru odlikuje po posebno posrečeni pevski ter igralski uravnovešenosti. Pa tudi plemenito sočutna, dobra Mi’Elze Barbiče ve in V e r d o n i k o v grof Pattenstein sta izdatno prispevala k lepemu uspehu predstave, ki je bila precej v znamenju dalj-nevzhodne slikovitosti in svojevrstnosti. Patetično dostojanstven je bil K o š u t o v ujec Cang. smešno zabaven Harasto-vičev višji evnuh. Tudi Rasberger (grof Lidhtetifels), Kirižajeva (Lichten-felsova nečakinja), Gorinškova (Fini), Starčeva (Hardeggova), Gorinšek (general), Crnobori (sluga), Nakrst (poslaniški tajnik) in Tovornikova (služabnica) so po svojih močeh ter v okviru pripadajočih vlog sodelovali pri predstavi. Stvar je dobra ter bo gotovo ustrezala okusu tudi kulturnejše publike, pa tudi izpopolnjevainja in ki je poedine speve I blagajniškim pričakovanjem. —ec. Stran 4. Mariborski »V e c e r n I K« Jutra V Mariboru, dne 18. II. 1937. Radi možnarja umoril Neudekerjevo! Umor, izvršen v Jelovcu pri Makolah, je še vedno v ljudski govorici tembolj, ker se je včeraj raznesla novica, da so storilca že prejeli. In res: komaj je minil od odkritja zločina dober dan, ^e ‘so imeli poljčanski orožniki mladega morilca v rokah. Izkazalo se je, da je bil njihov sum na 16-letnega Božička, povsem upravičen. Fant je včeraj po odkritju umora pobegnil in se skrival čez dan v gozdu. Ponoči pa je prišel domov. Ni pa ničesar priznal. Ko so za to izvedeli občinski organi in sosedje, so ga na lep način izvabili v občinski Urad, kjer so pričeli takoj z zasliševanjem. Istočasno pa je bilo seveda o tem obveščeno poljčansko orožništvo, ki je razpredlo vse mreže, v katere ae je Božičko ujel. Sprva je fantič tajil, toda kmalu se je pod dokazi, ki so mu jih nato predočili, omehčal ter vse ifatanko priznal. Pri rekonstrukciji zločina je točno si z različnimi občutki ogledovali mladega fanta, ki je delal videz nedolžnega otroka, ki se mu o svetu še ne sanja . . Je plavolas, modrih oči in prav prikup-ljivega obraza. Oblečen je bil skromno v dolge hlače in star vojaški suknjič, menda od očeta. Preko rame pa je imel obešeno sekiro^ s katero je izvršil umor, v uklenjenih rokah pa je nosi! ukradene predmete. še lansko leto je bil šoloobvezen. Rojen je bil 21. decembra 1. 1921. v Jelovcu, kot sin Franca in Marije. Njegova slaba nrav se je pokazala že v šoli. Sploh je rad kradel. Pri neki priliki je izmaknil učiteljici iz miznice 325 Din ter je krivdo naprtil svojim součencem, ki so bili seveda popolnoma nedolžni. pokazal in povedal kako je dejanje izvršil. Dejal je, da je umoril starko dne 27. januarja ob 7. uri zjutraj. To je natanko pred tremi tedni, kakor je ugotovil zdravnik. Prišel je tja z namenom, da jo ubije. Splazil se je v hišo skozi šupo* ki jo je s silo odprl, kajti vežna vrata so bila zaklenjena. Odtod je splezal na podstrešje in od tam našel pot skozi vežo v izbo. Amalija Neudeker-jeva je tedaj ravno vstala, ko je vstopil. Sedela jfc na postelji ter si gladila lase. Ko je videla fanta, ga je vprašala: v>Kai pa ti iščeš spet tukaj?« Fant ni reke! ničesar, temveč se je takoi zagnai nad njo s sekiro, ki jo je našel v kolar-nici ter jo najprej s topim, na to pa še z ostrim delom sekire udaril po glavi, da je brizgala kri na vse strani. Kdo bi od sicer slabotnega dečka kaj takšnega pričakoval. Ko ga je naš dopisnik vpraša!, kako je mogel kaj takega storiti, je naivno odgovoril: VEČKRAT SEM JI NA »D1LAH« ŽE KAJ UKRADEL, ZATO ME JE ČRTILA.« Zavil ji je razmesarjeno glavo v ruto. ki Jo je pod vratom zavezal, da ne bi kri brizgala oo sobi. Nato jo je podrl na tla in jo zavlekel v kot pod okno. Kar neverjetno je, da je mogel precej močno zensko tako slaboten deček obvladati. Ves umor je bil izvršen z neumljivo hladnokrvnostjo. Po dogodku je vzel iz omare meden možnar, za katerega se je pehal ze par let ter je okrog že prej govoril, da bo njegov. Tako je bil pravzaprav ta možnar glavni vzrok umora. Čeprav je fant znan tatič, vendar duševno pri njem ne more biti vse v redu. Priznal je tudi glede ostalih malenkosti, ki jih je odnesel po umoru, med drugim tudi verigo od stenske ure. Božiček je bil danes pozornost vsega prebivalstva v Jelovcu, kakor tudi v Ma kolah in Poljčanah. Vsak je hotel na last ihi oči videti mladoletnika. Na kolodvoru se je v Poljčanah pri odhodu popoldanskega vlaka, s katerim so mladega zločinca odpremili orožniki v zapore v Delo in uspehi Fotokluba Maribor Sinoči se je vršil v kavarni »Jadrana II. redni letni občni zbor Fotokluba Maribor, ki ga jc vodil podpredsednik g. Roman Vales. Po uvodnih pozdravnih besedah je na kratko orisal kluiiovo delovanje v preteklem letu ter poročal, da se je lani ob priliki fotografske razstave ustanovila v Mariboru delovna edi-nie*a s sedežem v Zagrebu, kateri organizaciji je pristopil tudi mariborski Fotoklub. Iz poročil tajnika g. Viktorja Poharja je razvidno, da šteje klub 41 članov, od teh 2 ustanovna, 5 rednih in 34 pripravnih, ki postanejo redni člani šele potem, ko predložijo najmanj ~ fo-j tografskih slikr ki jih žirija oceni tehnie j no in motivično kot dobre. Blagajniško' poročlo g. Janka Dekleve izkazuje I 10.250 dinarjev prometa, poslovno letoi pa se je zaključilo s prebitkom 2165 di-| narjev. Po poročilu nadzornika g. prof.1 Škofa, ki je predlagal odboru razrešnico s pohvalo, so sledile volitve in je bilr. so-i glasno izvoljena naslednja nova uprava:| Roman Vales, predsednik; inž. Viktor Vičič, podpredsednik: Franjo Pivka, 1. tajnik; Dragan Kramer, II. tajnik; Vladimir Korbar, blagajnik; Anton Wu-tolen, gospodar; Rudolf Janežič in Franjo Mačus, odbornik^. Namestnika Tomo Kralj in Josip Lorti. Revizorja Janko Dekleva in Milan Toroš. V razsodišču »o prof. F. Škof, Maks Kanc in Vlado Bertoncelj. Pri slučajnostih se je na | članstvo naslovil apel, da se bolj ’ ->^Jl černika« Kupujte svoj«, po* trebščlne pri naših •nserentih »e—— IIOJV JUAN 34 Gospa Katinka bi bila nedvomno sledila svojemu razburjenju, ko tie bi. bil slučajno njen pogled v zadnjem trenotku obstal na Hermioni. Pri ometffbi Angleževega imena je nenadoma obledela in se je, kakor v nezavesti sesedUr na Miž-njem stolu. Katinka je takoj priskočila k mlademu dekletu, ki se le vse treslo po telesu. % St. Renče sc »je bil medtem umaknil v svojo izbo. Kmalu zatem se je pojavi! Rowland. Ostri pogledi gospe Katinke so ga kmalu poučili, da ve gospa Andrikoso-va vse, kar je bil ob svojem konfliktu /, Rusom izustil. Gospod Smith je ostro pripomnila gospa Katinka.< le res, da ste se drznili označiti napram gospodu St. Reneeju kot zaročenec moje hčerke?« Rowland je stal brez besede pred njo. Njegovo pomanjkljivo znanje v francošči- ni si je pretvorilo v trenotku zadrege v popolno neznanje francoščine. 1 »Dovolite« je pripomni! v svoji materinščini gospe Katinki da vam stvar obrazložim.« »Ne razumem vas. Govorite - - prosim francoski«. ■Ne moreni, madame, zares ne morem« je zajecljal Rowland čisto obupano. Nato pa se je obrnil do Hermione ter jo 'zaprosil, naj tolmači svoji mačehi sledeče .pojasnilo: • Vaša mati me ima za zločinca in misli. da sem žalil spoštovanje, ki ga vam dolgujem. Toda pri moji časti- ni temu tako. Vprašajte se, draga gospodična, ali sem se katerikrat napram vam obnašal tako, da bi to moje obnašanje prekoračilo okvir korektnost uvažtijočega tujca? Verujte mi, da ni bil nikakor moj namen, da bi vas žalil. Ko sem St. Reneja pozval na odgovor, ko je skušal svoje predrzno kavalirstvo napram vam uveljaviti takorekoč z vsiljivostjo, sem si zares prila.^il vlogo, ki mi sicer ne pripada. Ne morem vam sedaj natančno raztolmačiti, kako je bilo z menoj v tem trenotku. Toda prišel bo #:c’ dan, ko sc" bom imel opravičiti. Dotlej pa odložite svojo dokončno sodbo 9 meni. Mojega ob nasanja mi sicer sedaj ne morete opravičiti, prosim vas pa, da ga-vsaj za nekaj časa smatrate kot uganko, ki jo bom sam rešil, kakor se v resnici imenjem Ro\v-land. Rov/land je zatem umolknil ter se ves bled grizel v ustnice. 9 Hermiona je s polno pozornostjo poslušala njegove opravičilne besede. Njeno uho pa‘je takoj že od vsega začetka zajelo čisti angleški naglas, ki se ga je bil Rowland posluževal v toiptri razburjenosti in ki ga ni v navalu vznemirjenosti mogel prikriti, Ko je v tej razburjenosti izdat \šc tudi svoje pravo ime, je Hermio-na takoj vedela, da ima opravka s pravim Angležem. Vzgojena v strogo anglofil- skem duhu ter dobro poučena o vseli novejših dogodkih v Orientu ni prav dvomila o tem, da jc ta potnik, ki s&ie v Tctjcdo.su vkrcal na parnik, ki je v dardanelski ožini nekaj časa poveljeval parniku in ki je pričel s tajinstvenim som — kot takšnega je bila ga. Rancova označila tega St. Reneeja! konfH^’ pravi angleški mornariški častnik britanskega brodovja, ki 'se nahaja ob liesiki-»Kaj pravi gospod?« je pripomnila 1®“ tem gospa Katinka v francoščini. Hermiona se je obrnila mirno do gosP® Andrikosove ter ji previdno zadrgi0, besede po svoje tolmačila pojasnilo. ** ga j^ bil dal Ro\vland: »(ros po d Smith ml je pojasnil, da slon' zadeva na nesporazumu.« »Kako to?« je vprašala Katinka, ki sC s tem odgovorom še ni zadovolila. »Dovoli mi, mama, da o tem molčim«i0 pridjaJu Hermiona nežno, toda odločno* v veliko zadovoljstvo Rowlanda, ki je takoj spoznal v lepem dekletu svojo zaveznico- (Dalje sledi.) Izdaja konaorcij »Jwtra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO PEJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d* predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.