URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 11	Ljubljana, petek 23. aprila 1976	Cena 16 dinarjev	Leto XXXI
456
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v sestavi Marjana Jenka, kot sodnika, ki nadomešča predsednika ter sodnikov dr. Viktorja Damjana, dr. Josipa Globevnika, Rika Kolenca, Tineta Remškar-ja, Franca Simoniča, dr. Majde Strobl in Olge Vrabič, v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe tretjega odstavka 62. člena samoupravnega sporazuma o konstituiranju zavarovalne in pozavarovalne skupnosti »Sava«, po javni obravnavi dne 13/4-1976
odločilo:
Razveljavi se'določba tretjega odstavka 62. člena samoupravnega sporazuma o konstituiranju zavarovalne in pozavarovalne skupnosti »Sava« z dne 24. julija 1975.
Obrazložitev
Družbeni pravobranilec samoupravljanja Socialistične republike Slovenije izpodbija ustavnost in zakonitost določbe tretjega odstavka 62. člena samoupravnega sporazuma o konstituiranju zavarovalne in pozavarovalne skupnosti »Sava«, po kateri imenovanje delavcev na vodilnih delovnih mestih predlagajo organi delovne skupnosti v centrali oziroma v podružnicah ali drugih poslovnih enotah. Svoj predlog utemeljuje, da je ta določba v nasprotju z 29. členom ustave SR Slovenije, kjer je predvideno imenovanje individualnega poslovodnega organa na predlog razpisne komisije, nadalje v nasprotju s 46. členom družbenega dogpvora o temeljih kadrovske politike na območju ljubljanskih občin in družbenim dogovorom o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji ter končno tudi v nasprotju s še veljavnim 53. členom temeljnega zakona o zavarovanju in zavarovalnih organizacijah (Uradni list SFRJ, št. 7/67), po katerem direktorja zavarovalnice imenuje in razrešuje zbor zavarovalnice po postopku, ki je določen za direktorja podjetja s tem, da člane, ki jih imenuje v razpisno komisijo zavarovalnica, določi njen zbor.
Zavarovalnica meni, da se 62. člen nanaša samo na vodilna delovna mesta, ki jih bo določil statut zavarovalne skupnosti, ne pa na individualne poslovodne organe, ki jih določa v, 61. členu samoupravni sporazum o konstituiranju zavarovalne in pozavarovalne skupnosti »Sava«. Delavci na omenjenih vodilnih delovnih mestih so delavci strokovne službe in ne sodelujejo v upravljanju.
Po določbi 61. člena v zvezi z določbami 33., 47. in
52.	člena samoupravnega sporazuma o konstituiranju je generalni direktor individualni poslovodni organ zavarovalne skupnosti, direktorji rizičnih skupnosti so individualni poslovodni oreani rizičnih skupnosti, direktor podružnice pa je individualni poslovodni organ zavarovalne skupnosti na območju podružnice. V do-
ločbi 60. člena tega sporazuma je povedano, da zavarovalna skupnost opravlja poslovanje v centrali in podružnicah. Hhrati je določeno, da za zakonito poslovanje centrale odgovarja generalni direktor, za zakonito poslovanje podružnice njen direktor, za poslovanje posameznih rizičnih skupnosti direktorji rizičnih skupnosti, na območju podružnice pa pooblaščeni delavci v podružnici. Po določbi 62. člena sporazuma imenujejo delavce na vodilnih delovnih mestih organi zavarovancev, predlagajo pa jih po določbi tretjega odstavka tega člena organi delovne skupnosti v centrali oziroma v podružnicah ali drugih poslovnih enotah.
Glede na to, da so individualni poslovodni organi delavci na vodilnih delovnih mestih, samoupravni sporazum o konstituiranju pa o postopku za njihovo imenovanje ničesar posebej ne določa, je utemeljen zaključek, da se določba tretjega odstavka 62. člena nanaša tudi nanje. To še posebej velja za delavca v podružnici, ki je odgovoren za poslovanje temeljne rizične skupnosti in je kot tak individualni poslovodni organ. Trditev zavarovalne in pozavarovalne skupnosti »Sava«, da se nanj določba tretjega odstavka tega člena ne nanaša, je v očitnem nasprotju z besedilom drugega odstavka istega člena, v katerem so odgovorni delavci rizičnih skupnosti v podružnicah (3. odstavek 60. člena) izrečno navedeni kot delavci na vodilnih delovnih mestih.
Iz 129. člena ustave SR Slovenije, 12. in 13. člena zveznega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/73) ter 3. in
53.	člena temeljnega zakona o zavarovanju in zavarovalnih organizacijah izhaja, da se mora imenovanje individualnih poslovodnih organov tudi v zavarovalstvu opraviti po predpisanem postopku. V tem postopku pa pravica podajanja predloga za imenovanje poslovodnih organov, po opravljenem javnem razpisu, ne more biti s samoupravnim aktom pridržana delovni skupnosti. Zavarovanci tu morajo biti vključeni in se te pravice tudi ne morejo v samoupravnem sporazumu o konstituiranju odreči. Za primere imenovanja tistih vodilnih delavcev, ki niso hkrati individualni poslovodni organi, pa seveda hi ovir, da so imenovani na predlog delovne skupnosti. Zato določba tretjega odstavka 62. člena samoupravnega sporazuma o konstituiranju, kolikor velja za vodilne delavce, ki so hkrati individualni poslovodni organi, ni v skladu z ustavo in zakonom.
Za odločanje o skladnosti navedenega samoupravnega sporazuma z družbenim dogovorom ni pristojno ustavno sodišče, marveč po določbi 26. točke 18. člena zakona o sodiščih združenega dela' (Uradni list SFRJ, št. 24/74) sodišče združenega dela.
Iz navedenih razlogov je ustavno sodišče, upoštevajoč vse okoliščine iz 23. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije, odločilo po 413.
členu ustave SR Slovenije tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
St. U I 65/75-13
Ljubljana, dne 13. aprila 1976.
Nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije sodnik
Marjan Jenko 1. r.
457.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v sestavi Marjana Jenka, kot sodnika, ki nadomešča predsednika ter sodnikov dr. Viktorja Damjana, dr. Josipa ’Globevnika, Rika Kolenca, Tineta Remškarja, Franca Simoniča, dr. Majde Strobl in Olge Vrabič, v postopku za oceno zakonitosti določb 120. in 122. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu temeljnih organizacij združenega dela Jelovice, lesne industrije Škofja Loka, po javni obravnavi dne 13/4-1976
odločilo:
Razveljavita se določbi 120. in 122. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu temeljnih organizacij združenega dela Jelovice, lesne industrije Škofja Loka, z dne 10/10-1974.
Obrazložitev	#■
Postopek za oceno zakonitosti določb 120. in 122. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu temeljnih organizacij združenega dela Jelovice, lesne industrije Škofja Loka (v nadaljnjem besedilu: samoupravni sporazum) je pred Ustavnim sodiščem Socialistične republike Slovenije začelo Sodišče združenega dela v Kranju. Ob reševanju spora zaradi razporeditve delavca iz ene temeljne organizacije združenega dela (v nadaljnjem besedilu TOZD) v delovno skupnost skupnih služb, je bilo sodišče združenega dela mnenja, da določbi 120. in 122. člena samoupravnega sporazuma nista v skladu z določbo 19. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/ 73. v nadaljnjem besedilu: ZMRD1.
Po izpodbijani določbi 120. člena samoupravnega sporazuma je delavec lahko razporejen na delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in delovni sposobnosti v drugo TOZD v organizaciji združenega dela Jelovica, lesni industriji Škofja Loka, ob pogojih, ki veljajo za razporeditev delavcev na drugo delovno mesto v TOZD. Za delavca, ki je razporejen na delo v drugo TOZD, po izpodbijani določbi 122. člena samoupravnega sporazuma velja, da je seznanjen s pravicami in obveznostmi, ki jih določa samoupravni sporazum, če je le-ta sklenjen v enakem besedilu v vseh TOZD, medtem ko mora v nasprotnem primeru delavec podpisati izjavo, da se strinja s pravicami in obveznostmi določenimi v samoupravnem sporazumu.
Ustavno sodišče ugotavlja, da je v skladu z določbami 18. člena ZMRD delavec dolžan delati v drugi TOZD v sestavi delovne organizacije v primerih in pogojih, ki jih določa samoupravni sporazum o združevanju. S samoupravnim , sporazumom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu delavci ne mo-
rejo urejati teh primerov in pogojev in je zaradi tega izpodbijana določba 120. člena samoupravnega sporazuma v nasprotju z zakonom.
Po določbi 19. člena ZMRD podpiše delavec, za katerega je sklenjeno, da bo trajno delal na delovnem mestu v drugi TOZD, z dnem, ko začne delati, izjavo, da se strinja s pravicami in obveznostmi, ki jih določa samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in pridobi s tem dnem lastnost delavca v združenem delu v omenjeni TOZD, preneha pa mu ta lastnost v TOZD, v kateri je delal. Brez te z zakonom predpisane pismene izjave, ki jo delavec podpiše z dnem, ko začne delati v drugi TOZD, ne more pridobiti lastnost delavca v tej TOZD, niti mu ne preneha lastnost delavca v TOZD, v kateri je dotlej delal. Tega zakonitega pogoja ne more nadomestiti samoupravni sporazum o združevanju, niti samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu, pa tudi ne, če je tak samoupravni sporazum sklenjen v enakem besedilu v obeh TOZD in če določa, da velja za delavca, ki je razporejen na delo v drugo TOZD, da je seznanjen s pravicami in obveznostmi, ki jih določa samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih. Glede na navedeno je izpodbijana določba 122. člena samoupravnega sporazuma v nasprotju z zakonom.
Na podlagi 413. člena ustave Socialistične republike Slovenije in upoštevajoč vse okoliščine po 23. členu zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije, je ustavno sodišče odločilo, da se izpodbijani določbi razveljavita.
Št. U I 31/75-11
Ljubljana, dne 13 aprila 1976.
Nadomešča predsednika sodnik
Ustavnega sodišča SR Slovenije Marjan Jenko 1. r.
458.
Na podlagi 24. člena družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1978 (Uradni list SRS, št. 6/ 76) in določila 4. točke iz pregleda stopenj prispevkov iz osebnega dohodka ter stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje samoupravnih interesnih' skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1976 po zaključku začasnega financiranja (Uradni list SRS, št. 8/76) objavlja odbor udeležencev družbenega dogovora o razporejanju dohodka
SPREMEMBE
v prilogi družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976 in v pregledu stopenj prispevkov iz osebnega dohodka ter stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje samoupravnih Interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1976 po zaključku začasnega financiranja kot to določa 27. člen družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976
1
V »Pregledu sredstev po 2. odstavku 13. člena družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976« /Uradni list SRS. št. 6/76) se:
— v tabeli IV na strani 277 pri občini Tržič v stolpcu 3 (prispevek Izobraževalne skupnosti) spremeni znesek 17.346 na znesek 17.296, v stolpcu 7 (prispe-
vek telesnokulturne skupnosti) spremeni znesek 1.408 na znesek 1.458; ustrezno se spremenita tudi zneska pod »Skupaj«, v stolpcu 3 od 2,213.844 na 2,213.794 in v stolpcu 7 od 176.600 na 176.650.
—	v tabeli IV na strani 278 pri občini Jesenice v stolpcu 1 (prispevek skupnosti socialnega skrbstva) spremeni znesek 4.172 na znesek 4.658 in spremeni prispevna stopnja v stolpcu 2 od 0,48 na 0,54; ustrezno se spremeni znesek pod »Skupaj« v stolpcu 1 od zneska 296.747 na znesek 297.233.
2
V	»Pregledu sredstev samoupravnih interesnih skupnosti za SR Slovenijo v 1976« (Uradni list SRS, št. 6/76) se na strani 279:
—	v stolpcu 1 »Skupaj prispevki iz BOD« spremeni znesek od 7.655,6 na 7.659,3, zneska »Skupaj prispevki iz OD in iz dohodka« pod a) in pod b) se spremenita od 10.188,2 na 10.191,9 in znesek pod »Skupaj skupna poraba« od 15.766,1 na 15.769,8.
—	v stolpcu 3 se indeks pri prispevkih iz BOD pod točko 3) spremeni od 108.9 na 110,1.
—	v stolpcu 2 spremeni: znesek za občinske izobraževalne skupnosti od 2.494,6 na 2.494,5, znesek za skupnosti socialnega skrbstva od'341,7 na 342,2, znesek »Skupaj prispevki z BOD« od 8.563,4 na 8.563,8, znesek »Skupaj prispevki iz OD in iz dohodka« pod točko a) od 11.322.6 na 11.323,0 in pod točko b) od 11.367,6 nn na 11,368,0 ter znesek pod »Skupaj skupna poraba« od 18.542,9 na 18.543,3.
—	v stolpcu 3 se spremeni indeks za skupnosti socialnega skrbstva od 109,8 na 110,0. indeks pri »Skupaj prispevki iz BOD« od 111,9 na 111,8 in indeks pri »Skupaj prispevki iz OD in iz dohodka« pod točko b) od 111,6 na 111,5.
3
V	»Pregledu stopenj prispevkov iz osebnega dohodka ter stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1976 po zaključku začasnega financiranja kot to določa 27. člen družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976« (Uradni list SRS, št. 8/76) se na strani 409 pri občini Tržič opravijo sledeče spremembe:
—	v stolpcu 10 se spremeni prispevna stopnja 0,46 v 0,41,
—	v stolpcu 11 se spremeni prispevna stopnja 0,41 v 0,36,
—	v stolpcu 20 se spremeni prispevna stopnja 30,52 v 30,47.
Podpredsednik
Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in predsednik odbora
dr. Avguštin Lah 1. r.
459.
Na podlagi drugega odstavka 113. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74 in 39-468/74) izdaja republiški sekretar za urbanizem
NAVODU, O
« načinu ugotavljanja nora sta ren stanovanj pri dolo-Čanju davčnih osnov od prodaje stanovanjskih hiš in stanovanj
1
Pri ugotavljanju davčnih osnov od prodaje stanovanjskih hiš in stanovanj (v nadaljnjem besedilu: stanovanje) se nabavna oziroma gradbena vrednost stanovanja valorizira glede na leto, v katerem je bilo stanovanje zgrajeno, na podlagi količnika porasta cen stanovanj.
Nabavna oziroma gradbena vrednost stanovanja se valorizira tako, da se cena stanovanja v letu, ko je bilo stanovanje zgrajeno, pomnoži s pripadajočim količnikom porasta cen stanovanj, in to:
Leto v katerem je stanovanje zgrajeno	Količnik porasta cene stanovanja	Leto v katerem je stanovanjc zgrajeno	Količnik porasta cene stanovanja
1946	14.84	1961	8.11
1947	14.84	1962	7.17
1948	14.84	1963	6.58
1949	14.69	1964	5.53
1950	14.55	1965	4,61
1951	14.27	1966	4.08
1952	13.98	1967	3.85
1953	13.58	1968	3.54
1954	13.18	1969	3.10
1955	12.67	1970	2.44
1956	12.19	1971	1.97
1957	11.61	1972	1.71
1958	11.03	1973	1.48
1959	10.43	1974	1.18
1960	9.57	1975	1.00
V količnikih iz prejšnjega odstavka je upoštevh-no zmanjšanje vrednosti stanovanja zaradi 100-letne amortizacije.
2
Ko začne veljati to navodilo, preneha veljati navodilo o načinu ugotavljanja porasta cen stanovanj pri določanju davčnih osnov od prodaje stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 8-349/75).
3
To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-4/72-ing. SB/L
Ljubljana, dne 29. marca 197b.
Republiški sekretar za urbanizem
Boris Mikoš, dipl. gr. inž. 1. r.
460.
Proizvajalci betonskih izdelkov in Gospodarska zbornica SR Slovenije sklepajo na podlagi 143. člena ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 6/74) in v zvezi s 43. čl. zakona o jugoslovanskih standardih in normah kakovosti proizvodov (Uradni list SFRJ, št. 2/74)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o	internih standardih za betonske izdelke
1.	S tem samoupravnim sporazumom organizacije združenega dela, ki proizyajajo betonske izdelke, predpisujejo interne standarde.
2.	S tem sporazumom se določajo tisti standardi, ki niso predmet JUS standardov in ki jih določi tehnična komisija za betonske izdelke pri Biroju gradbeništva Slovenije in veljajo le za področje SR Slovenije, kjer imajo podpisnice tega sporazuma svoj sedež.
3.	Komisija je stalna in dela na sedežu Biroja gradbeništva Slovenije. Sestaja se po potrebi.
Interni standard je sprejet takrat, ko ga verificira najmanj 2/3 podpisnic.
4.	Organizacije združenega dela se obvezujejo, da bodo spoštovale ta sporazum tako, da bodo pri izdelavi betonskih izdelkov upoštevale s tem sporazumom določene standarde.
5.	V primeru, da bodo podpisnice kršile ta sporazum, bodo veljale zanje kazenske določbe zakona o jugoslovanskih standardih in normah kakovosti proizvodov, in sicer iz členov 64, 65, 66 in 67.
6.	Ta sporazum velja za vse organizacije združenega dela, ki so ga podpisale.
7.	Sestavni del tega sporazuma so vsi interni standardi, ki so jih podpisnice sprejele z 2/3 večino, od katerih hrani en izvod Gospodarska zbornica SRS, IO združenja TOZD gradbeništva in industrije gradbenega materiala, in enega Biro gradbeništva Slovenije.
8.	Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se opravijo po postopku, ki je predviden za njegov sprejem.
K temu sporazumu pristopijo tudi organizacije, ki tega sporazuma niso podpisale.
9.	Ta sporazum je sklenjen za nedoločen čas in traja vse dotlej, dokler obstajajo interni standardi in se ne spremenijo v JUS standarde.
10.	Sporazum je veljaven, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki organizacij združenega dela proizvajalk betonskih izdelkov in predstavnik Gospodarske zbornice SR Slovenije.
11.	Ta sapioupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS. Vsaka podpisnica dobi en izvod tega sporazuma.
Original sporazuma se hrani v Biroju gradbeništva Slovenije.
12.	Samoupravni sporazum o internih standardih stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporaba pa je obvezna od 1. julija 1976 z vsemi določili.
Ljubljana, dne 6. aprila 1976.
Sporazum so podpisali:
— Gospodarska zbornica SRS
— GP Tehnika Ljubljana, GIF Gradis OGP Ljubljana, Standard-Invest Ljubljana. Kanalizacija Ljubljana, GIP Beton-Zasavje Zagorje, SGP Konstruktor-Gradivo Maribor. SGP Stavbar-Bimes Hoče, GIP Ingrad Celje, Gradbeno podjetje Dravograd. SGP Vegrad — gradb ind. Velenje. SGP Projekt Kranj. SGP Sava Jesenice. SGP Primorje. Ajdovščina. SGP Stavbenik Koper. IGM Sava Krško, Splošno gradbeno podjetje Grosuplje.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST
KOPER
461.
Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74), ustreznih določil samoupravnih sporazumov o ustanovitvi in statutov občinskih in obalne zdravstvene skupnosti, potem ko so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti na sejah obeh zborov, Ilirska Bistrica dne 30. marca 1976, Postojna dne 29. marca 1976, Sežana dne 1. aprila 1976, Izola, Koper in Piran oziroma skupščina obalne zdravstvene skupnosti Koper dne 2. aprila 1976, sprejela enako stopnjo prispevkov za leto 1976. je skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Koper na podlagi 6 točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, na sejah obeh zborov dne 2. aprila 1976 sklenila, da se objavi
SKLEP
o	stopnjah prispevkov za zdravstveno varstvo in zavarovanje za leto 1976 v Regionalni zdravstveni skupnosti Koper
1.	člen x
Ta sklep določa prispevke za financiranje dogovorjenega programa zdravstvenega varstva Regionalne zdravstvene skupnosti Koper za leto 1976, opredeljuje osnove za obračunavanje ter določa višino prispevkov izraženo v stopnji in zavezance za plačevanje in odvajanje prispevka.
2.	člen
Prispevek za zdravstveno varstvo delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in delovnih ljudi, ki z osebnim delom, s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, znaša:
a)	iz osebnih dohodkov	7,58
b)	od osnove osebnih dohodkov iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter oseb, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom in z lastnimi sredstvi in drugih zavezancev
za prispevek	2,59
Prispevek pod b) se plačuje od vseh osnov in oblik izplačanih osebnih dohodkov tudi tedaj, ko osebni dohodek ne vsebuje stopnje 7,58, tako od nadurnega ali podaljšanega časa. civilno pravnega razmerja, osebnih dohodkov upokojencev s polno pokojninsko dobo in od drugih osebnih dohodkov.
3.	člen
Stopnja prispevka za zdravstveno varstvo kmetov znaša:
a)	45 %> od katastrskega dohodka iz kmetijstva in drugih dohodkov,
b)	pavšalni znesek 165 din za vsako zavarovano osebo.
Dohodki iz gozda ter drugi dohodki iz drugih dejavnosti se pri odmeri prispevka prištevajo katastrskemu dohodku iz kmetijstva, če tega ni, pa se prispevek samostojno odmeri po stopnji 45 %
4.	člen
Prispevki za zdravstveno varstvo naslednjih kategorij zavarovancev se določijo v mesečnih pavšalnih zneskih:
din
1.	Učenci v poklicnem izobraževanju in učenci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali
pri zasebnem delodajalcu (1. odst. 56. čl. ZZV)	60
2.	Občani na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občani, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali
izpopolnijo (2. odst. 56. čl. ZZV)	170
3.	Udeleženci javnih del in mladinskih delov-
nih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti (2 odst. 56. čl. ZZV)	60
4.	Osebe na pouku za obrambo in zaščito v
mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine (2. odst. 56. čl. ZZV)	60
5.	Začasno nezaposlene osebe po končanem
študiju (2. odst. 56. čl. ZZV)	60
6.	Učenci srednjih šol ter študenti višjih in
visokih šol in akademij (3. odst. 56. čl. ZZV)	60
7.	Kmečki preužitkarji m njihovi zakonci, ki niso v ožjem sorodstvu z zavarovanci, uživalci stalnih družbenih kmečkih preživnin ter člani družinske in gospodinjske skupnosti lastnika
kmetijskega zemljišča zavarovanca po 1 odst. 56. čl. ZZV, ki se na zavarovančevi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njim v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca — delavca po 59. členu zakona (4. odstavek 56. čl. ZZV)	160
8.	Uživalci stalnih priznavalnin, uživalci druž-
benih preživnin in uživalci stalne družbene denarne pomoči (5. odstavek 56. člena ZZV)	160
9.	Občani, ki uživajo pravice izključno od tu-
jega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja <2. odstavek 57. člena ZZV), za posameznega upravičenca	160
10.	Izseljenci — povratniki pod pogoji, ki jih
določi zdravstvena skupnost (3. odstavek 57. člena ZZV)	160
11.	Druge skupine delovnih ljudi — občanov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost
(2. odstavek 58.	člena	ZZV)	160
Osebam, naštetim	od 1.	do	11.	točke	tega	člena,
so zagotovljene	vse pravice	iz	neposrednega	zdravst-
venega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum, osebam iz 1. točke pa še pravice iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo.
5.	člen
Za osebe in občane iz 70 člena zakona o zdravstvenem varstvu se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer:
din
I. Osebe na strokovni usposobitvi ali pre-kvaltfikacili 12. točka 70. člena ZZV)	100
din
2.	Učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov:
—	kadar opravljajo praktična dela v zvezi s
poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah	25
—	kadar opravljajo praktična dela (obvezna
ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo sistemiziranega delovnega mesta za določen čas	60
6.	člen
Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja se določi prispevek v mesečnem pavšalnem znesku za osebe in občane iz 74. člena zakona o zdravstvenem varstvu:
—	ko opravljajo naloge kot pripadniki enot teritorialne obrambe,
—	ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred naravni in drugimi nesrečami,
—	ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju reda in miru ter pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj,
—	ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki,
. — ko opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in kot družbenopolitični delavci opravljajo družbene funkcije,
—	ko so kot vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji pri praktičnih delih ali vajah.
—	ko v okviru športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah — 25 din
Osebe iz tega člena so zavarovane za nesrečo pri delu in obolenje za pdklicno boleznijo.
7.	člen
Mesečni pavšalni prispevki iz 4., 5. in 6. člena tega sklepa so določeni za celotno število delovnih dni v mesecu po samoupravnem aktu zavezanca. Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za zavarovane delovne dneve.
8.	člen
Skupnosti invalidsko-pokoj ninskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninsko-in-validskega zavarovanja (5 odst. 56. člena ZZV) prispevek za zdravstveno zavarovanje od vseh prejemkov po stopnji 11 »/o, oziroma določen znesek po dogovoru ali sporazumu.
9.	člen
Skupnosti za zaposlovanje plačujejo za vse osebe, ki so in dokler so pri njih redno prijavljene (5. odst. 56. člena ZZV), prispevek za zdravstveno zavarovanje po stopnji 11 o/o.
Osnova za obračun prispevka po 1. odstavku tega člena za vse redno prijavljene osebe je poprečni osebni dohodek, ki je na področju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo, kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno.
10.	člen
Za osebe, kj z osebnim delom, s sredstvi v lastnini občanov onravliajo zosnodnrsko ali negospodarsko de-
javnost bodo osnove za obračunavanje prispevka določene s posebnim sklepom.
Dokler ne bodo na novo določene osnove za obračunavanje prispevka, bodo osebe iz prejšnjega odstavka plačevale prispevke kot akontacijo, po osnovah, veljavjuh v letu 1975.
11. člei.
Druge osebe, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom se ne glede na pokojninsko dobo in davčno osnovo razvrstijo v naslednje mesečne osnove za plačeva-
nje prispevka za zdravstveno zavarovanje:
din
1.	književniki, skladatelji, umetniki in nre-
vajalci	2880
2.	duhovniki	2280
3.	novinarji in tolmači	3720
4.	izvajalci zabavne glasbe in artisti	3480
5.	športniki — štipendisti	2040
6.	športniki — profesionalci	3720
7.	kolporterji tiska, prtljažni nosači, rejniki
po zakonu o rejništvu, verski učitelji — laiki 2040
8.	ostale osebe, ki niso zajete od 2. do 7. točke tega sklepa, se glede na njihovo izrabo razvrstijo v mesečne osnove:
—	z nižjo in srednjo izobrazbo	2280
—	z višjo in visoko izobrazbo	4200
Prispevki po tem členu se obračunavajo in plačujejo po predpisanih stopnjah za zagotovljeno zdravstveno varstvo in zavarovanje, preračunavajo pa se na neto prispevne stopnje.
12.	člen
Zavarovanci iz 1. odstavka 57. člena zakona o zdravstvenem varstvu, ki so sklenili v tujini delovno razmerje, ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendije, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek od naslednjih čistih pavšalnih mesečnih osnov:
din
I.	se ne zahteva nobena kvalifikacija	4.300
II.	se zahteva po osnovnem šolanju priuci-
tev za določena dela in poklic	5.300
III.	se zahteva poklicna šola po zakonu o
sredniem šolstvu	6.200
IV.	se zahteva končanje splošne srednje Sole. tehnlkuma. delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj 3 leta, izpit za visokokvalificiranega delavca oziroma
izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe 7.000
V.	se zahteva višja šola. prva stopnja fa-
kultete. oziroma z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe	8.300
VI.	se zahteva diploma visoke šole ali fa-
kultete ali do diplomi še javno priznanje oz. priznana specializacija (magistratura) ali doktorat znanosti	10.400
Prispevki po tem členu se obračunavajo in plačujejo po predpisanih stopnjah za zagotovljeno zdravstveno varstvo in zavarovanje, preračunajo pa se na neto prispevne stopnje.
Neto pavšalne osnove pa lahko zavezanci preračunajo v bruto osnove in uporabijo bruto stopnje za obračun prispevkov.
Za zavarovance iz 1. odstavka 56. člena zakona o zdravstvenem varstvu, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oziroma so na praksi, se plačuje prispevek od mesečnih pavšalnih osnov iz 1. odstavka tega člena.
13.	člen
Zavezanci za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje za določene kategorije oseb iz tega sklepa so:
—	po 1. točki 4. člena — organizacije združenega dela, zasebni delodajalci ali šola
—	po 2. točki 4. člena — organ ali organizacija, ki daje štipendijo (štipenditor)
—	po 3. točki 4. člena — organizator javnih del ali mladinskih delovnih akcij
—	po	4.	točki 4.	člena	—	organizator pouka
—	po	5.	točki 4.	člena	—	skupnost za zaposlovanje
—	po	C.	točki 4.	člena	—	plačniki se določijo s sa-
moupravnim sporazumom med ustreznimi SIS
—	po 7. točki 4. člena — kmetje za osebe, ki jim morajo dati preužitek
—	organ ali organizacija, ki izplačuje stalne kmečke preživnine
—	zaposleni lastnik zemljišča za člane gospodinjske skupnosti
—	po	8.	točki 4. člena	—	organ — izplačevalec
—	po	9.	točki 4. člena	—	sami občani,	če ni z	ra-
tificiranimi mednarodnimi pogodbami določeno drugače
—	po 10. točki 4. člena — skupnost za zaposlovanje, če se prijavijo za zaposlitev
—	po II. točki 4. člena — zavezanca določi zdravstvena skupnost
—	po	1	točki 5. člena	—	organizacije,	zasebni	delodajalci oz.	skupnosti, ki	so	zavezanci za	njihovo	za-
varovanje
—	po 2. točki 5. člena — šola, če se praktična dela opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah
—	organizacija ali zasebni delodajalec, če se praktično delo (obvezna ali neobvezna praksa) opravljajo pri organizaciji ali pri zasebnih delodajalcih
—	po 6. členu — organizator dejavnosti
—	po 10. in 11. členu — zavarovanci sami
—	po 12. členu — zavezanci sami, če so v tujini sklenili delovno razmerje, pa so ostali zdravstveno zn-
’ varovani v SR Sloveniji
—	zavarovanci sami, če jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznosti plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor
—	organizacije za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci).
14.	člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje uelavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačan dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila. prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela pod pogoji, ki jih določi skupnost v svojih aktih, po stopnji 8,05 °/ii
Osnova za obračun prispevka za zdravstveno zavarovanje je poprečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu, ko je nastopil neplačan dopust ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odstavka tega člena.
15.	člen
Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega deldvnega časa, plačujejo organizacije oziroma zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno zavarovanje iz dohodka po stopnji 4 °/o. Osnova za obračun tega prispevka je bruto osebni dohodek".
16.	člen
Zavezanci prispevka (lastniki in zakupniki kmetijskih zemljišč, delovne in druge organizacije) plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje, kadar zaposlijo na začasnem delu zunaj delovnega razmerja zavarovanca-kmeta ali člana njegovega gospodinjstva, zavarovanega pri skupnosti, v višini 6 %> od bruto izplačanega zaslužka.
Prispevek zapade v plačilo ob izplačilu zaslužka.
Zavezanci iz 1. odstavka tega člena morajo vsako leto sestaviti, spisek zaposlenih z navedbo izplačanih bruto zaslužkov v preteklem letu in ta spisek dostaviti strokovni službi regionalne skupnosti najkasneje do 31. marca.
17.	člen
Sredstva se zbirajo po enotni prispevni stopnji na območju regionalne zdravstvene skupnosti.
18.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan.po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1976 dalje.
St. 420-11/76-5
Koper, dne 2. aprila 1976.
Regionalna zdravstvena skupnost Koper
Namestnik predsednika skupščine
Branko Proscnak 1. r.
462.
Na podlagi 157. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni ist SRS, št. 38/74). 11. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Regionane zdravstvene skupnosti Koper in 9 člena statuta skupnosti ter v soglasju z občinskimi zdravstvenimi skupnostmi II. Bistrica. Izola, Koper, Piran, Postojna, Sežana oziroma Obalne zdravstvene skupnosti Koper je skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti ha seji obeh zborov dne 2. aorila 1976 sprejela	,
SKLEP
O finančnem načrtu dohodkov in izdatkov Regionalne zdravstvene skupnosti Koper za leto 1976
—	skupnih dohodkov
—	skupnih izdatkov
din
368.884.000
366.884.000
od tega za:
—	zdravstveno varstvo	248,430.000
—	denarna nadomestila	in	povračila 50,959.000
—	ostali izdatki in povračila	10,567.000
—	skupne in solidarnostne potrebe na
ravni republike	•	14,353.000
—	investicije v novo bolnišnico v Izoli
in nov zdravstveni dom v Postojni	30.GG4.000
—	50 Vo udeležbe za izgradnjo v Brkinih, za štipendiranje zdravstvenih kadrov in
drugo prioriteto po programu »B«	5.355.000
—	investicije v zdravstvo od drugih dohodkov.	2,898 000
—	za obvezno rezervo	3.658.000
'V tem okviru so predvideni naslednji dohodni po občinskih zdravstvenih skupnostih:
din
Ilirska Bistrica
Izola	,
Koper
Piran
Postojna
Sežana
28,027 000 29,116000 157,878.000 41.645 000
58.787.000
51.431.000
Dohodki in izdatki občinskih zdravstvenih skupnosti Ilirska Bistrica. Izola. Kopel. Piran. Postojna in Sežana so sestavni del finančnega načrta Regionalne zdravstvene skupnosti Koper.
2.	člen
Sredstva se zbirajo po sprejetih stopnjah v občinskih zdravstvenih skupnostih do višine, ki je določena za leto 1976 s finančnim načrtom regionalne zdravstvene skupnosti skladno z republiškim, obalnim in občinskimi družbenimi dogovori o razporejanju dohodka v letu 1976.
3.	člen
S finančnim načrtom se zagotavljajo sredstva za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva s sprejetimi samoupravnimi sporazumi ter obveznosti po dogovorih, sklepih in pogodbah, ki se nanašajo na povračila, prispevek in druge dajatve v breme sredstev skupnosti.
4.	člen
Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje.
St. 402-3/76-5
Koper, dne 2. aprila 1976.
Regionalna zdravstvena skupnost Koper
1.	člen
Finančni načrt Regionalne zdravstvene skupnosti Koper izkazuje:
Namestnik predsednika skupščine
Branko Prosenak 1. r.
463.
Na podlagi 2. člena Statuta Regionalne zdravstvene skupnosti Koper in tretjega ter četrtega odstavka 66. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74) skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Koper na seji obeh zborov dne 2. aprila 1976
ugotavlja
da je bil prvi odstavek 37. člena samoupravnega sporazuma o vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstvenega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja (Uradni list SRS, št. 3/76). potem ko so ga sprejeli delovni ljudje, spremenjen na sejah skupščin občinskih zdravstvenih skupnosti Postojna dne
29.	marca 1976, Ilirska Bistrica dne 30. marca 1976, Sežana dne 1. aprila 1976, Izola. Koper in Piran oziroma skupščina obalne zdravstvene skupnosti Koper dne 2. aprila 1976 v enakem besedilu.
Sprememba se glasi:
»Ko gre nadomestilo v breme zdravstvene skupnosti znaša za čas od 31. do 60. dneva 80 "/o od osnove, od 61. dneva dalje pa 90 %> od osnove.«
Sprememba sporazuma začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 02-42/75-3
Koper, dne 2. aprila 1976.
Regionalna zdravstvena skupnost Koper
Namestnik predsednika skupščine
Branko P.-osenuk 1. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST MURSKA SOBOTA 464.
Na podlagi določb 18. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74) in soglasju z občinskimi zdravstvenimi skupnostmi Murska Sobota, Lendava. Ljutomer in G. Radgona je skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Murska Sobota na svojem rednem zasedanju dne 30. marca 1976 sprejela
SKLEP
o	finančnem načrtu dohodkov in izdatkov Regionalne zdravstvene skupnosti Murska Sobota za leto 1976
I
Finančni načrt dohodkov in izdatkov Regionalne zdravstvene skupnosti za leto 1976 združuje sredstva občinskih zdravstvenih skupnosti:
din
Občinske zdravstvene skupnosti M. Sobota Občinske zdravstvene skupnosti Lendava Občinske zdravstvene skupnosti Ljutomer Občinske zdravstvene skupnosti G. Radgona SKUPNIH DOHODKOV
127.975.000
40.657.000
29.831.000
37.402.000
235.865.000
Izločitev v obvezno rezervo	2.358,000
Izločitev za skupne potrebe v SRS	7.989,000
Izločitev za investicije v zdravstvu	5.605,000
Izločitev za pokritje primanjkljaja 1975	0.891,000
ČISTIH DOHODKOV	213.022,000
SKUPNIH IZDATKOV	213.022.000
II
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976 dalje.
St. 06/1-137/76
Murska Sobota, dne 30. marca 1970.
Regionalna zdravstvena skupnost Murska Sobota
Predsednik skupščine Karel Peček 1. r.
465.
Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74) in 11. člena družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976 (Uradni list SRS. št. 6/76) je skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Murska Sobota na svoji seji dne
30.	marca 1976 po predhodni obravnavi in soglasju skupščin občinskih zdravstvenih skupnosti M. Sobota dne 24. februarja'1976, Gornja Radgona dne 23. februarja 1976, Lendava dne 23. februarja 1976 in Ljutomer dne 24. februarja 1976 sprejela
SKLEP
o določitvi prispevnih stopenj za zdravstveno varstvo In zavarovanje v letu 1976
1.	člen
Stopnja prispevka za zdravstveno varstvo in zavarovanje od vseh oblik združenega dela in delovnega razmerja znaša:
Vi
a)	od bruto osebnega dohodka	7,54
b)	iz odhodka temeljnih in drugih
organizacij združenega dela	1,85
Skupna prispevna stopnja	9,39
Osnova za obračun prispevkov iz tega Člena je bruto osebni dohodek in to tudi za prispevek iz osebnega dohodka, Id se obračunava kot zakonska obveznost.
Prispevne stopnje, ki so veljale v prvem trimesečju 1976 bodo s takimi prispevnimi stopnjami zagotavljale dohodke v višini, ki so dogovorjeni v republiškem in občinskih družbenih dogovorih o razporejanju dohodka v letu 1976.
2.	člen
Občani, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom in z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo po enakih prispevnih stopnjah, kot so določene v 1. členu tega sporazuma.
3	člen
Prispevki za zdravstveno varstvo kmetov znašajo:
1.	50 °/o od katastrskega dohodka negozdnih površin in dohodka od gozda;
2.	10 % od ostalih dohodkov kmetijske dejavnosti in drugih dohodkov kmetijskih zavarovancev in njihovih družinskih članov, ki so zavarovani po določbah zakona o zdravstvenem varstvu in samoupravnih aktih zdravstvene skupnosti;
3.	600 din pavšalnega prispevka na zavarovano
kmetijsko gospodarstvo.	'
4.	člen
Prispevek za zdravstveno varstvo kmetov se plačuje tudi od čistih dohodkov iz kmetijske dejavnosti, ki so oproščeni davka po predpisih o davkih občanov.
Če je kmetijsko zemljišče dano v zakup kmetijski organizaciji, sc odmerja in plačuje prispevek od zakupnine po stopnji iz 2. točke 3. člena tega sklepa.
5.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976 naprej, razen 1. in 2. člena, ki se začneta uporabljati od 1. aprila 1976 dalje
St. 06/1-260/76
Murska Sobota, dne 30. marca 1976.
Regionalna zdravstvena skupnost Murska Sobota
Predsednik skupščine
Karel Peček 1. r.
466.
Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74) je skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti M. Sobota na svoji seji dne 30. marca 1976 sprejela
SKLEP
o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Regionalni zdravstveni skupnosti Murska Sobota
1. člen
Za določene kategorije oseb in občanov se določijo prispevki za zdravstveno varstvo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer:
din
1.	Učenci v poklicnem izobraževanju in učenci poklicnih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali pri zasebnem delodajalcu — 1. odst. 56.
ČL ZZV	60
2.	Občani na šolanju, strokovni izpopolnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega izgubili lastnost delavca v združenem delu, če ta čas dobivajo štipendijo in nimajo statusa rednega študenta in občani, ki jih pošlje organizacija pred pridobitvijo lastnosti delavca v združenem delu kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo
organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo — 2. odst. 56. čl ZZV	Ibu
3.	Udeleženci javnih del in mladinskih delov-
nih akcij, ki so invalidsko zavarovani za vse primere invalidnosti — 2. odst. 56. čl. ZZV	60
4.	Osebe na pouku za obrambo in zaščito v
mladinskih učnih enotah in centrih za pouk mladine - 2. odst. 56. čl. ZZV	60
5.	Začasno nezaposlene osebe po končanem
študiju — 2. odst. 56. čl ZZV	60
6.	Učenci srednjih šol ter študenti višjih in visokih šol in akademij — 3. odst. 56. čl. ZZV 60
7.	kmečki preužitkarii in njihovi zakonci, ki niso v ožjem sorodstvu z zavarovanci, uživalci stalnih družbenih kmečkih preživnin ter člani družinske in eospodini^Vo skunnnst! lastnika
kmetijskega zemljišča — zavarovanca po 1. odst.
56. čl. ZZV, ki se na zavarovančevi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, niso pa z njim v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca — delavca po 59. čl. ZZV — 4. odst. 56. čl. ZZV	160
8.	Uživalci stalnih priznavalnin, uživalci
družbenih preživnin in uživalci stalne družbene denarne pomoči — 5. odst. 56. ČL ZZV	160
9.	Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, če' jim zdravstveno varstvo nj zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške
tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja — 2. odst. 57. čl. ZZV	160
10.	Izseljenci-povratniki pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost — 3. odst. 57. čl.
ZZV	160
11.	Druge skupine delovnih ljudi — občanov pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost —
2. odst. 58. čl. ZZV	160
Osebam, naštetim od 1. do 11. točke tega člena, so zagotovljene vse pravice iz neposrednega zdravstvenega varstva in drugih oblik socialne varnosti, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum. Osebam iz 1 tč. pa še pravice iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni.
2.	člen
Za osebe in občane iz 70. člena ZZV se določijo prispevki za zagotovitev pravic iz naslova zavarovanja za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer:
1.	Osebam na strokovni usposobitvi ali pre- din
kvalifikaciji — 2 tč. 70. čl. ZZV	100
2.	Učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti visokošolskih zavodov:
—	kadar opravljajo praktična dela v zvezi
s poukom v šolskih delavnicah ali učilnicah	25
—	kadar opravljajo praktično dela (obvezna
ali neobvezna praksa) izven šolskih delavnic ali učilnic in ne zasedajo določenega delovnega mesta za določen čas	60
3.	člen
Za zagotovitev pravic iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja osebam in občanom iz 74. čl. ZZV se določijo prispevki v mesečnih pavšalnih zneskih pod pogoji, ki jih določi zdravstvena skupnost v svojih aktih, in sicer:
—	ko opravljajo naloge kot pripadniki enot teritorialne obrambe:
—	ko sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah alj obrambi pred naravnimi in drugimi nesrečami;
—	ko pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog družbene samozaščite ter osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, pri vzdrževanju javnega reda in miru ter preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj;
—	ko opravljajo naloge javne varnosti kot rezervni miličniki;
—	ko opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti in ko kot družbenopolitični delavci opravljajo rl**i,-hAnp htnkcHe:
—	ko so kot vojaški invalidi na poklicni reha- din bilitaciji pri praktičnih delih ali vajah;
—	ko v okviru organizirane športne dejavnosti
sodelujejo pri športnih akcijah	25
Osebe iz tega člena so zavarovane samo za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo.
4.	člen
Mesečni pavšalni prispevki iz 1., 2. in 3. člena tega sklepa so določeni za celotno število delovnih dni v mesecu po samoupravnem aktu zavezanca. Za osebe, ki niso zavarovane ves mesec, se prispevek v pavšalnem znesku obračuna le za zavarovane delovne dneve.
5.	člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (starostni, družinski, uživalci pravic poklicne rehabilitacije in zaposlitve po predpisih o invalidskem zavarovanju in drugi) — 5. odstavek 56. člena ZZV — prispevek za zdravstveno zavarovanje od vseh prejemkov v višini (po stopnji)
11,00	%> neto.
6.	člen
Skupnosti za zaposfovanje plačujejo za vse osebe, ki so in dokler so pri njih redno prijavljene (5. odst. 56. čl. ZZV), prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini (po stopnji) 11,10 °/o.
Osnova za obračun prispevka po 1. odst. tega člena za vse redno prijavljene osebe je povprečni osebni dohodek, ki je na področju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim zavarovancem, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo, kolikor ni s posebnim sporazumom drugače dogovorjeno.
7.	člen
Zavarovanci iz 1. odst. 57. čl. ZZV, ki so sklenili v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek od naslednjih čistih pavšalnih mesečnih osnov:
din
I.	se ne zahteva nobena kvalifikacija	4.300
II.	se zahteva po osnovpem šolanju priuči-
tev za določena dela in poklic	5.300
III.	se zahteva poklicna šola po zakonu o
srednjem šolstvu	6.200
IV	.se zahteva končanje splošne srednje šole, tehnikuma, delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj 3 leta, izpit za visokokvalificiranega delavca, oz. izpit
za pridobitev srednje strokovne	izobrazbe	7.000
V	se zahteva višja šola, prva stopnja fakultete. oz. z zakonom predpisan izpit za pridobitev
višje strokovne izobrazbe	8.300
VI. se zahteva diploma visoke šole ali fakultete ali po diplomi še javno priznana specializacija (magistratura) ali doktorat	znanosti	10.400
Prispevki po tem členu se obračunavajo in plačujejo po predpisanih stopnjah za zagotovljeno zdrav varstvo in zavarovanje, preračunajo pa se na neto prisnevne stopnje .
Neto osnove se lahko preračunajo v bruto osnove z uporabo količnika za obračun prispevkov iz bruto na neto stopnje.	.
Zavarovanci iz 1. odst. 56. člena ZZV, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini, so na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oziroma so tam na praksi, plačujejo prispevek od čistih mesečnih pavšalnih osnov iz 1. odst. tega člena.
8.	člen
Za osebe in občane, ki so zaposleni pri zasebnih delodajalcih kot gospodinjske pomočnice oziroma gospodarski pomočniki, se plačujejo prispevki za zdravstveno varstvo in zavarovanje od mesečne bruto osnove, ki ne more biti nižja od minimalnega bruto osebnega dohodka (60 ”/o od povprečnega bruto oseonega dohodka v SR Sloveniji).
Prispevki po tem členu se obračunavajo in plačujejo po predpisanih stopnjah za zagotovljeno zdravstveno varstvo in zavarovanje.
9.	člen
Zavezanci za plačevanje prispevkov za določene „ategorije oseb iz tega sklepa so:
—	po 1. točki 1. člena — organizacij, združenega dela, zasebni delodajalci ali šola;
—	po 2. točki 1. člena — organ ali organizacija, ki daje štipendijo (štipenditor);
—	po 3. točki 1. člena — organizator javnih del ali mladinskih delovnih akcij;
—	po 4. točki 1. člena — organizator pouka;
—	po 5. točki 1. člena — skupnosti za zaposlovanje;
—	po ,6. točki 1. člena — plačniki se določijo s samoupravnim sporazumom med ustreznimi SlS;
—	po 7. točki 1 člena
—	kmetje, za osebe, ki jim morajo dati pre-užitek,
—	organ ali organizacija, ki izplačuje stalne kmečke preživnine,
—	zaposleni lastnik zemljišča za člane gospodinjske skupnosti;
—	po 8. točki 1. člena — organ-izplačevalec;
—	po 9. točki 1. člena — sami občani, če ni z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami določeno drugače;
—	po 10. točki 1. člena — skupnost za zaposlovanje, če se prijavijo za zaposlitev;
—	po 11. točki 1. člena — zavezanca določi zdravstvena skupnost;
—	po 1. točki 2. člena — organizacije, zasebni delodajalci oziroma skupnosti, ki so zavezanci za njihovo zavarovanje;
—	po 2. točki 2. člena
—	šola, če se praktična dela opravljajo v šolskih delavnicah ali učilnicah,
—	organizacija ali zasebni delodajalec, če se praktično delo (obvezna ali neobvezna praksa) opravlja pri orgnizaciji ali pri zasebnih delodajalcih;
—	po 3. členu — organizator dejavnosti;
—	po 7. členu
—	zavarovanci sami. če so v tujini sklenili delovno razmerje, pa so ostali zdravstveno zavarovani v SR Sloveniji,
—	zavarovanci sami. če jim je prgnehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa prejemajo štipendijo za strokovno izpopolnjevanje v tujini, če obveznosti plačevanja prispevkov ni prevzel štipenditor.
—	organizacije za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo In delajo v tu-
j ini, se tam učijo ali so na strokovnem izpopolnjevanju ali na praksi (detaširani delavci);
— po 9. členu — zasebni delodajalci. ;
10.	člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačan dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje za ves čas odsotnosti z dela pod pogoji, ki jih določi skupnost v svojih aktih, v višini 7,54 °/o od bruto osnove.
Osnova za obračun prispevka za zdravstveno zavarovanje je osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačan dopust ali ko je nastopila kakšna druga okolnost iz L odst. tega člena.
11.	člen
Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa (1. odst. 70. člena ZZVj. plačujejo zavezanci — organizacije združenega dela in zasebni delodajalci poseben prispevek po stopnji 4 "/o od bruto osebnega dohodka.
12.	člen
Zavezanci prispevka — organizacije združenega dela in zasebni delodajalci plačujejo prispevek kadar zaposlijo za občasno delo zunaj delovnega razmerja
zavarovanca — kmeta ali člana njegoveg gospodinjstva, zavarovanega pri skupnosti (1. točka 70. člena ZZV) poseben prispevek v višini 6°/o od bruto izplačanega zaslužka. Zapadlost prispevka je ob izplačilu zaslužka.
13.	člen
Vsi pr-ispevki In pavšalne osnove po tem sklepu se vsako leto valorizirajo z indeksom povprečnega gibanja osebnih dohodkov na območju skupnosti, razen če skupnost s sklepom ne določi drugače.
14.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Regionalni zdravstveni skupnosti Murska Sobota od
1.	januarja 1975 dalje (Uradni list SRS, št. 8/75) in sklep o določitvi zavarovalnih osnov za gospodinjske pomočnice in gospodarske pomočnike (Uradni list SRS, št. 45/73).
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1976 dalje.
St. 06/1-260/1-76
Murska Sobota, dne 30. marca 1976.
Regionalna zdravstvena skupnost Murska Sobota
Predsednik skupščine
Karel Peček 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
Na podlagi resolucije o osnovah kadrovske politike v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 46/71) in skupnih interesov delovnih ljudi, organizacij združenega dela, družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij Ljubljane ter prizadevanj za uresničitev družbenih ciljev in načel,
—	da je delovni človek poglavitni dejavnik proizvajalnih sil in kadrovska politika integralni del družbenega razvoja;
—	da je kadrovska politika neodtujljiva samoupravna pravica delovnih ljudi;
—	da so nosilci kadrovske politike delovni ljudje, organizirani v organizacijah združenega dela. interesnih skupnostih, družbenopolitičnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah;
—	da je poglavitni cilj kadrovske politike razvoj človeka v svobodno socialistično osebnost, ki ustrezno svojim sposobnostim in pridobljenemu znanju sodeluje pri ustvarjanju in porabi materialnih in duhovnih dobrin v naši družbi:
—	da je mogoče s smotrno razporeditvijo delavcev na delovna mesta doseči njihovo osebno zadovoljstvo in večjo storilnost;
—	da je potrebno kadrovsko politiko opredeliti vsebinsko kot sistem norm, načel in temeljnih odločitev o kadrovskih zadevah, ki morajo temeljiti na strokovnih dognanjih in biti sprejete po demokratični poti;
so delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah združenega dela z območja ljubljanskih občin, skupščine občin in mesta Ljubljane, občinske konference in mestna konferenca ZKS. občinske konference in mestna konferenca SZDL, občinski sveti in mestni svet zveze sindikatov, občinski
odbori in mestni odbor ZZB NOV, občinske konference in mestna konferenca ZMS ter samoupravne interesne skupnosti Ljubljane sprejeli
DRUŽBENI DOGOVOR o temeljih kadrovske politike na območju ljubljanski! občin
I.	OBLIKOVANJE IN UREJANJE KADROVSKE POLITIKE V ZDRUŽENEM DELU
1.	člen
Delavci, združeni v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah združenega dela, v družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnostih ter družbenopolitičnih organizacijah (v nadaljevanju: podpisniki), se ob spoznanju, da je kadrovska politika kot sestavni del politike družbenoekonomskega razvoja neodtujljiva pravica delovnih ljudi in zato sestavni del socialističnih samoupravnih odnosov dogovorijo, da bodo v svoji vsakodnevni samouprav-Ijavski in proizvodni aktivnosti uresničevali kadrovsko politiko, ki bo zagotavljala hitrejši razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, hitrejšo rast materialne osnove ter možnosti za hitrejši socialni razvoj, za hitrejše in bolj usklajeno spreminjanje družbene strukture prebivalstva in za bolj humane odnose med ljudmi. S takšno kadrovsko politiko bodo združeni proizvajalci — samoupravljavci vsestransko razvijali svobodno socialistično osebnost, to je osebnost z moralnopolitičnimi vrlinami, sposobnostmi in znanjem, ki omogočajo celovito uresničevanje samoupravnih pravic in dolžnosti ter zagotavljajo razvoj sodobne organizacije dela in tehnologije.
2.	člen
Podpisniki se s tem družbenim dogovorom dogovorijo o enakih načelih in merilih pri oblikovanju demokratične, načrtne in dolgoročne kadrovske politike ter o postopkih za njeno uresničevanje.
Podpisniki bodo razvijali medsebojno sodelovanje in zagotavljali uspešno uresničevanje skupnih interesov. Zato se bodo po potrebi dogovorili o usklajevanju in enotnem reševanju tudi drugih zadev s področja kadrovske politike ter temu ustrezno dopolnjevali ta družbeni dogovor.
3.	člen
V skladu z načeli demokratične samoupravne kadrovske politike in določili tega dogovora delavci v združenem delu določajo vsebino in smotre te politike ter način njihovega uresničevanja, zlasti pa:
—	določajo strukturo kadrov, ki je potrebna za dolgoročni razvoj organizacije združenega dela;
—	sprejemajo letne, srednjeročne in dolgoročne kadrovske programe;
—	sprejemajo programe strokovnega, idejnopolitičnega, družbenoekonomskega in splošnega izobraževanja kadrov;
—	določajo in razporejajo sredstva za izobraževanje kadrov, za rekreacijo delavcev, za reševanje stanovanjskih zadev zaposlenih itd.;
—	se sporazumevajo o merilih za nagrajevanje po delu in o delitvi sredstev za osebne dohodke;
—	določajo merila in pogoje za izbiranje kadrov za delovna mesta;
—	z objavami in razpisi prostih delovnih mest, uresničevanjem načela reelekcije, vsakoletnim preverjanjem in možnostjo predčasne razrešitve omogočajo vsakemu delavcu, da zasede prosto delovno mesto, če ima zahtevane sposobnosti, znanje, družbenopolitične in moralnoetične vrline;
—	s samoupravnimi sporazumi in splošnimi akti urejajo postopke za oblikovanje, sprejemanje in izvrševanje odločitev na področju kadrovske politike ter določajo pravice, obveznosti in odgovornosti posameznih družbenih dejavnikov in strokovnih služb;
—	preverjajo izvajanje demokratično sprejete kadrovske politike ter učinkovitost posameznih kadrovskih odločitev, in to neposredno, prek samoupravnih organov, delavske kontrole ip družbenopolitičnih organizacij.
4.	člen
Delavci, organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah združenega dela. sodelujejo pri oblikovanju in sprejemanju družbenih odločitev v družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnostih prek svojih delegatov, če neposredno odločanje ni možno.
Podpisniki si bodo prizadevali za učinkovito uresničevanje delegatskega sistema in bodo predvsem skrbeli:
—	da bo v izvrševanju družbenih funkcij v temeljnih In širših samoupravnih skupnostih sodelovalo čim več članov delovnih skupnosti;
—	da bodo nosilci družbenih funkcij tako povezani s samoupravljavci, da bodo lahko vsestransko spoznavali interese njihove samoupravne skupnosti kakor tudi interese širših samoupravnih skupnosti;
—	da bodo nosilcem družbenih funkcij omogočali nenehno idejnopolitično, družbenoekonomsko in splošno izobražt”7or>ie.
5.	člen
Podpisniki bodo zagotavljali vsestransko, pravočasno in objektivno informiranje vseh članov delovne skupnosti, da bodo lahko ustvarjalno sodelovali pri oblikovanju samoupravnih odločitev na področju kadrovske politike, spoznavali družbene zakonitosti in razvijali kulturo samoupravnih odnosov. Podpisniki bodo preprečevali neodgovorno ravnanje in manipuliranje z ljudmi ter nastajanje negativnih pojavov tudi v kadrovski politiki, kot so npr. neobjektivno ocenjevanje, familiarnost, klikarstvo, korupcija in podobno.
6.	člen
Podpisniki si morajo prizadevati, da bo izbiranje Kadrov za družbene funkcije sestavni del vsakodnevnih delovnih in samoupravi j avskih obveznost) delavcev. Skrbeti morajo za stalno evidentiranje možnih kandidatov za voljene in druge družbene funkcije v organih samoupravljanja in v družbenopolitičnih organizacijah.
Akcijo stalnega evidentiranja vddijo krajevne organizacije SZDL in osnovne organizacije zveze sindikatov.
7.	člen
Z družbenim dogovorom o temeljih kadrovske politike delavci usklajujejo medsebojna razmerja v združenem delu in svoje interese s skupnimi interesi. Za to se podpisniki dogovorijo:
—	o enotnih izhodiščih in merilih pri urejanju in uresničevanju pravic in obveznosti iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu;
—	o pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz dogovorjenih skupnih izhodišč in meril;
—	o izvajanju oziroma uresničevanju posameznih določb tega družbenega dogovora;
—	o odgovornosti podpisnikov, kadar ne izpolnjujejo s tem družbenim dogovorom sprejetih obveznosti;
—	o postopku za usklajevanje interesov pri sprejemanju, dopolnjevanju in spreminjanju družbenega dogovora.
8.	člen
Nosilci kadrovske politike na območju Ljubljane se sporazumevajo za enoten družbeni dogovor o temeljih kadrovske politike na tem območju. Zato bodo ta dogovor smiselno uporabljale temeljne organizacije združenega dela na vseh področjih družbene dejavnosti (na gospodarskem, vzgojno-izobraževalnem. kulturnem socialnozdravstvenem področju, upravni organi itd.).
Podpisniki tega dogovora lahko v skladu z določbami tega dogovora urejajo nekatera vprašanja kadrovske politike na posameznih področjih dejavnosti s posebnimi samoupravnimi sporazumi.
9.	člen
Podpisniki bodo enako obravnavali naloge s področja kadrovske politike kot druge naloge (npr. proizvodne, komercialne, finančno-poslovne in druge naloge). Kadrovske službe morajo biti organizacijsko in kadrovsko tako usposobljene, da strokovno'in v skladu z načeli samoupravljanja pripravljajo predloge možnih rešitev za odločanje samoupravnih organov na naslednjih področjih: planiranje kadrov, pridobivanje in izbiranje kadrov, izobraževanje, informiranje članov delovnih skupnosti, delitev osebnih dohodkov, razvijanje samoupravnih razmerij, priprave samoupravnih sporazumov o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in drugih splošnih aktov, varstvo pri delu in za-
ščita zdravja, reševanje socialnih problemov, družbenega standarda itd.
Podpisniki bodo organizirali kadrovske službe (če jih še nimajo), ki bodo odgovorno in strokovno opravljale naloge na področju kadrovske politike v skladu s tem dogovorom in s smernicami samoupravnih organov.
II.	OBLIKOVANJE IN SISTEMIZACIJA DELOVNIH MEST
10.	člen
Podpisniki si morajo prizadevati za pravilno razporeditev delavcev na ustrezna delovna mesta, za njihovo strokovno, samoupravno, idejnopolitično in družbenoekonomsko usposabljanje in napredovanje ter s tem zagotoviti nenehno rast storilnosti, uspešno poslovanje in ekonomsko stabilnost temeljne organizacije združenega dela in drugih organizacij združenega dela kakor tudi osebno zadovoljstvo in socialno varnost delavcev.
11.	člen
Pri organizaciji dela in pri oblikovanju delovnih mest bodo podpisniki upoštevali zlasti naslednja načela:
a)	naloge na posameznih delovnih mestih morajo biti po vsebini in potrebnem znanju čimbolj izenačene. Na delovnih mestih, kjer se zahteva visoka strokovna usposobljenost, so opravila nižje strokovne ravni dopustna le, če so nujno potrebna za celovitost dela na takem delovnem mestu. Na delovnem mestu praviloma ne sme biti nalog, ki terjajo višjo raven znanja, kot se zahteva za delovno mesto;
b)	čutne in spretnostne zahteve posameznih delovnih mest morajo biti čimbolj enotne. Naloge, ki niso značilne za pretežni del opravil na delovnem mestu, terjajo pa izredne sposobnosti, je treba — če delovni proces to dovoljuje — izločiti kot posebna delovna mestn. To naj zagotovi večjo storilnost, delavcem pa boljše individualne in skupne rezultate;
c)	fizični pogoji dela morajo biti na delovnih mestih čimbolj izenačeni. Ce se na več delovnih mestih pojavljajo fizično težje delovne faze, ki niso značilne za pretežni del delovnih operacij na teh delovnih mestih, je treba te faze dela, če je to organizacijsko in tehnološko možno, izločiti kot posebna delovna mesta ali pa te faze ustrezno mehanizirati.
12.	člen
Pri oblikovanju delovnih mest je treba dosledno upoštevati časovni obseg nalog na vsakem delovnem mestu. To je treba uveljaviti predvsem na tistih delovnih mestih, na katerih delavci niso nagrajeni po individualnih rezultatih. Le-to naj omogoči pravičnejše nagrajevanje in čim večjo delovno vnemo zaposlenih delavcev.
13.	člen
Podpisniki bodo izdelali sistemizacijo delovnih mest, ki bo realna osnova za funkcionalno organizacijo dela. za načrtovanje potreb po kadrih in izbiranje kadrov, za vrednotenje delovnih mest (tj. za analitično oceno delovnih mest), za izobraževanje in varstvo delavcev. Zato jnpra sistemizacija obsegati:
a)	opis del na delovnem mestu (po vrstnem redu njihove pomembnosti, časovne razsežnosti in kontinuitete) ;
b)	podpis sredstev za delo (če je to pomembno za zahteve delovnega mesta);
c)	podpis obveznih povezav z drugimi delovnimi mesti (npr. sprejemanje in oddajanje informacij, navodil, nalogov, materiala, dokumentov itd.);
č) popis pristojnosti in odgovornosti;
d)	opis posebnega znanja, in sicer posebej.
1.	potrebno šolsko (strokovno) znanje (šolska stopnja in strokovna smer) in
2.	specifično funkcionalno znanje, ki ga zahteva delovno mesto;
e)	opis psihofizičnih zahtev delovnega mesta, ki mora zajeti fizične, čutne, spretnostne, umske in osebnostne zahteve;
f)	opis delovnih pogojev (ropot, temperatura, vlaga itd.).
14.	člen
Podpisniki bodo realno ocenili, Kaicsno znanje je potrebno za posamezno delovno mesto (stopnja šolske izobrazbe in smer). Le v izjemnih primerih — to je za delovna mesta, na katerih je obseg zahtevanega funkcionalnega znanja vsaj enako pomemben kot šolska izobrazba — bodo v sistemizaciji postavili stopenjsko alternativo. Ker šolski sistem ne more biti povsem usklajen s strokovnimi zahtevami vseh delovnih mest, so dopustne ustrezne alternative glede študijske smeri. Zaradi višjega vrednotenja delovnega mesta ne bodo umetno dvignili zahteve po šolski izobrazbi. Ce je delovno mesto prenizko ovrednoteno, bodo podpisniki korigirali njegovo vrednost, upoštevajoč večjo odgovornost, večje napore ali slabše delovne pogoje, ne pa na račun umetno dvignjenih šolskih zahtev. Objektivno ocenjevanje zahtev glede znanja (šolske stopnje in smeri) je še posebno pomembno zaradi realnega načrtovanja izobraževanja.
15.	člen
Podpisniki bodo realno ocenili, kakšne delovne izkušnje so potrebne za posamezno delovno mesto. Pri tem bodo upoštevali, da so za uspešno delo poleg ustrezne izobrazbe pomembne primarne sposobnosti človeka, še posebno njegove funkcionalne sposobnosti, medtem ko so leta prakse le eden izmed kriterijev usposobljenosti. Zato tudi na najzahtevnejših strokovnih in ključnih delovnih mestih zahtevana praksa ne sme presegati 5 let, razen če za posamezna delovna mesta ni s posebnimi predpisi ali družbenimi dogovori drugače določeno.
16.	člen
Podpisniki bodo sproti dopolnjevali sistemizacijo delovnih mest, na katera vpliva izpopolnitev organizacije dela ali tehnološke spremembe.
III.	NAČRTOVANJE KADROV
17.	člen
Podpisniki bodo časovno in vsebinsko v skladu z družbenoekonomskim programiranjem v občini in mestu sprejemali dolgoročne, srednjeročne in kratkoročne razvojne načrte, katerih sestavni del bo tudi načrt kadrov. Načrt kadrov je enakovreden drugim sestavinam razvojnih načrtov.
Zaradi posebnega časovnega pomena načrtovanja potreb po kadrih je treba pripravam za sestavljanje srednjeročnih načrtov posvetiti posebno pozornost. Za tekoče izbiranje kadrov in izobraževanje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela imata poseben pomen letni načrt kadrov in program izobraževanja.
18.	člen
Podpisniki bodo pri načrtovanju potreb po kadrih upoštevali predvsem naslednje:
a)	vsebinski program (vrsta izdelkov, storitev, nalog itd.);
b)	količinski plan (število posameznih izdelkov, storitev, nalog itd.);
v) tehnologijo dela (novi stroji, naprave, materiali), organizacijo in delitev dela;
č) potrebno število delavcev za izpolnjevanje nalog pod točkami a, b in c;
d)	pregled delavcev (popis vseh delavcev po šolski izobrazbi, po pridobljenem funkcionalnem znanju, po njihovi uspešnosti in perspektivnosti);
e)	predviden odhod delavcev (upokojitev, vojaške obveznosti, poprečna fluktuacija za posamezne kategorije delavcev in odsotnost z dela);
f)	načrt potrebnih kadrov sploh in še posebno v strokovnih službah (predvideti je treba tak razvoj strokovnih služb, da bodo zagotavljale uspešno uresničevanje razvojnega programa).
Glede na vse te elemente in bilanco zaposlenih delavcev bodo temeljne in druge organizacije združenega dela izdelale podroben kvantitativen (potrebno število) in kvalitativen (potrebni profili) načrt kadrov
19.	člen
Organi upravljanja in ustrezne strokovne službe v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela bodo na podlagi načrta kadrov sprejemali ukrepe:
a)	za notranje — horizontalne in vertikalne — premike jn napredovanja delavcev v skladu s potrebami organizacije združenega dela in sposobnosti delavcev;
b)	za dopolnilno in funkcionalno izobraževanje delavcev (npr. zaradi notranjih premikov, zaradi predvidenih sprememb v tehnologiji dela in podobno);
c)	za usposabljanje novih profilov, ki jih zahteva nova tehnologija;
č) za usmerjanje delavcev v izredno šolanje;
d)	za štipendiranje in kreditiranje dijakov, študentov in delavcev;
e)	za odpiranje učnih delovnih mest za učence v gospodarstvu;
f)	za izdelavo načrta o sprejemanju pripravnikov;
g)	za pridobivanje novih delavcev.
20.	člen
Vsak investicijski elaborat mora vsebovati tudi načrt pridobivanja m usposabljanja potrebnih delavcev kakoi tudi program prekvalifikacije in nove razporeditve delavcev, če iz tehnoloških ali ekonomskih razlogov njihovo delo v temeljni ali drugi organizaciji združenega dela ni več potrebno.
IV.	URESNIČEVANJE IN IZVAJANJE TEMELJNIH PRAVIC IN OBVEZNOSTI IZ MEDSEBOJNIH RAZMERIJ DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU
I.	Izbira delavcev in pridobitev lastnosti delavca v združenem delu
21.	člen
Podpisniki bodo v objavah oziroma v razpisih prostih delovnih mest poleg zahtev glede stopnje in smeri izobrazbe ter delovnih izkušenj navedli bistvene podatke o delovnem področju in pogojih dela na delovnem mestu, če to že ni razvidno iz naziva delovnega mesta.
22.	člen
Pri izbiranju novih delavcev — predvsem za delovna mesta, na katerih imajo delavci posebne pravice in odgovornosti (vodilna delovna mesta), in samostojna strokovna delovna mesta, za katera se zahtevata višja in visoka izobrazba — bodo podpisniki proučili strokovna dela kandidatov, njihovo uspešnost na prejšnjih delovnih mestih, njihovo družbenopolitično aktivnost itd. Ce podpisniki ne bodo imeli dovolj podatkov o delu in usposobljenosti kandidatov, bodo te izbrali v neposrednih pogovorih z njimi, z uporabo posebnih sprejemnih vprašalnikov, testov znanja, klav-zurnih nalog, elaboratov, testov sposobnosti, avdicije ipd.
Postopek za preizkus in izbiro kandidatov bodo ppdpisniki določili v samoupravnih aktih.
23.	člen
Podpisniki bodo za delovna mesta v kadrovskih ~iužbah izbirali delavce, ki imajo poleg ustreznega strokovnega znanja tudi družbene, politične in moralne vrline, ki zagotavljajo uresničevanje dogovorjenih načel samoupravne kadrovske politike.
24.	člen
Podpisniki se obvezujejo, da bodo vsako leto v -tdadu s svojimi načrti kadrov izdelali program sprejemanja pripravnikov in ga uresničevali.
V svojih samoupravnih aktih bodo določili trajanje pripravniške dobe, program, organizacijo in vodstvo pripravništva ter način preverjanja v pripravniški dobi pridobljenih delovnih izkušenj in usposobljenost za samostojno delo.
25.	člen
Podpisniki bodo pri Izbiranju delavcev in predlogih za napredovanje enakopravno obravnavali ženske in moške kandidate. Upoštevali bodo socialno-bio-loško vlogo žensk in jim tako dali možnost, da bodo enakopravno uresničevale pravice in obveznosti iz medsehntnih razmerij v združenem delu.
26.	člen
Članom delovne skupnosti, ki bodo izvoljeni oziroma imenovani na samoupravno, javno ali drugo družbeno funkcijo, opravljanje te pa zahteva, da začasno prenehajo delati v organizaciji združenega dela, bodo podpisniki zagotovili, da se po prenehanju opravljanja te funkcije vrnejo v organizacijo združenega dela na njihovo prejšnje delovno mesto ali na drugo enakovredno delovno mesto, ki ustreza njihovim sposobnostim in kvalifikacijam.
27.	člen
Vsak prijavljen kandidat za objavljeno ali razpisano delovno mesto mora biti pismeno obveščen o1 sklepu pristojnega samoupravnega organa in opozorjen, da ima pravico vpogleda v celotni postopek izbire ter dokumentacijo razpisa oziroma objave.
Pred nastopom dela oziroma pred podpisom izjave o pravicah in obveznostih delavca v združepem delu mora temeljna organizacija združenega dela Izbranega delavca kar najbolj razumljivo poučiti o pravicah in obveznostih v združenem delu. Poleg tega bodo podpisniki vročili delavcu v trajno rabo samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem
delu ali priročno publikacijo, v kateri bodo zbrane vse pomembnejše določbe samoupravnih aktov (npr. o medsebojnih razmerjih, delitvi osebnih dohodkov, varstvu pri delu itd.) in obrazložitve pravic in obveznosti delavcev v združenem delu.
2.	Raznorejanje ter druge pravice in obveznosti delavca v združenem delu
28.	člen
Kandidat, ki je bil na podlagi javnega razpisa oziroma objave izbran na prosto delovno mesto, mora biti pismeno obveščen o izbiri, o dnevu, ko naj podpiše izjavo, da se strinja s pravicami in dolžnostmi, ki jih določa samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu, in o dnevu, ko je dolžan začeti delo v organizaciji združenega dela.
Delavec lahko začne delati v temeljni organizaciji združenega dela potem, ko podpiše izjavo, da se strinja s pravicami m obveznostmi, ki jih določa samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu.
29.	člen
Podpisniki bodo zagotovili organizirano uvajanje novo izbranih delavcev na prosta delovna mesta. V primerih, ko za prosta delovna mesta programi uvajanja ne bodo pripravljeni, pristojni samoupravni organi ne bodo razpisovali oziroma objavljali prostih delovnih mest.
Podpisniki bodo v splošnih aktih uredili nagrajevanje mentorjev, ki so odgovorni za uvajanje pripravnikov in novih delavcev v delo.
30.	člen
Komunalna skupnost za zaposlovanje Ljubljana se obvezuje, da bo v skladu s finančnimi možnostmi sofinancirala:
—	priučevnnje nekvalificiranih delavcev, ki so prijavljeni 1; t nezaposleni;
—	funkcionalno usposabljanje (krajše specializacije) kvalificiranih in strokovnih delavcev, ki so prijavljeni kot nezaposleni, če je to pogoj za zaposlitev;
—	racionalno prekvalifikacijo nezaposlenih delavcev v skladu s potrebami temeljnih in drugih organizacij združenega dela;
—	šolanje do popolne osnovne šole prijavljenih nezaposlenih, če je to pogoj za zaposlitev.
Komunalna skupnost bo sofinancirala navedene oblike izobraževanja le tistim temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, ki zagotove zaposlitev tako usposobljenim delavcem,
31.	člen
Podpisniki se obvezujejo, da bodo omogočili svojim delavcem, ki so postali invalidi zaradi bolezni ali zaradi poklicnega obolenja, da ostanejo Še naprej v organizaciji združenega dela. Razporedili jih bodo na ustrezna delovna mesta in jih za ta tudi usposobili.
Če se na razpis prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje in imajo približno enake sposobnosti, bodo podpisniki dajali pri izbiri prednost invalidom
32.	člen
Podpisniki se v dogovoru s komunalno skupnostjo za zaposlovanje in ustreznimi vzgojnimi zavodi za usposabljanje mladine z motnjami v duševnem in telesnem razvoju obvezujejo zagotoviti tej začasno nezaposleni mladini ustrezno predhodno posebno pripra-
vo na zaposlitev in po opravljeni pripravi na podlagi ocene o doseženi sposobnosti zagotoviti delo, ustrezno njihovi sposobnosti.
V	ta namen ustanovijo temeljne in druge organizacije združenega dela, komunalna skupnost za zaposlovanje in zainteresirani zavodi skupno komisijo z nalogo, da izdela kompleksen program priprave, ki mora potekati pod mentorstvom za pripravo takih oseb usposobljenih strokovnjakov, in da na koncu priprav oceni delavčevo usposobljenost z ugotovitvijo, kakšna dela bo lahko opravljal in na katerih delovnih mestih.
Komunalna skupnost za zaposlovanje Ljubljana bo •za nezaposlene delavce iz prvega odstavka tega člena prispevala najmanj 50%, v težjih primerih pa tudi vse stroške uvajanja v delo in usposabljanja teh delavcev ter stroške mentorstva.
33.	člen
Podpisniki tega dogovora se zavezujejo, da bodo takoj začeli postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma, s katerim se bodo dogovorili za pravočasne ukrepe in ustrezna sredstva za dokvalifikacijo ali prekvalifikacijo in ustrezno zaposlitev delavcev, kadar iz tehnoloških in ekonomskih razlogov delo delavca na določenem delovnem mestu ni več potrebno in mu ni mogoče zagotoviti drugega delovnega mesta v isti organizaciji združenega dela.
Če iz tehnoloških ali ekonomskih razlogov delo delavca v temeljni organizaciji združenega dela ni več potrebno in čaka delavec na razporeditev na drugo delovno mesto, se mu ne sme zmanjšati osnova osebnega dohodka, ki mu je bila določena za delo na delovnem mestu, na katero je bil razporejen.
34.	člen
Glede nočnega dela žensk v dejavnostih, ki jih našteva zakon, morajo podpisniki upoštevati, da je nočno delo žensk prepovedano in da se srne izvajati le izjemoma, kadar to terjajo splošni družbeni interesi.
Na podlagi tega obveznega načela in upoštevaje dejanske razmere, bodo podpisniki v mejah svojih razvojnih programov v treh mesecih po podpisu tega dogovora izdelali petletne programe o postopnem odpravljanju nočnega dela žensk. Neodvisno od tega pa se zavezujejo, da bodo v najkrajšem času odpravili nočno delo mater z otroki do 7. leta starosti.
Programi morajo vsebovati naloge, ukrepe in roke za postopno odpravljanje nočnega dela žensk. V programih morajo biti predvidena dela in ustrezne druge zaposlitve za delavke, ki delajo v nočni izmeni.
V	temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, kjer je nočno delo žensk še nujno, si bodo prizadevali za zboljšanje delovnih razmer, tako da bo zavarovano zdravje Zaposlenih žensk, zlasti pa bodo uredili varstvo njihovih otrok. V samoupravnih aktih bodo določili, da matere z majhnimi otroki ne smejo delati ponoči. Ženskam, ki bodo delale ponoči, bodo zagotovili prevoz z dela in na delo, topli obrok hrane in vsaj dvakrat na leto zdravniški pregled.
35.	člen
Delavce, ki imajo 35 let (moški) oziroma 30 let (ženske) delovne dobe in ne morejo več uspešno delati na delovnem mestu, ki ga zasedajo, bo temeljna oziroma druga organizacija združenega dela po možnosti
razporedila na lažje oziroma manj zahtevno delo. V takih primerih pa mora delavcem zagotoviti enak osebni dohodek, kot bi ga imeli na delovnem mestu, na iratftrftm en delali prcdtem.
36.	člen
Podpisniki bodo načrtno spremljali razvoj (izpopolnjevanje, uspešnost dela, pozitivne ambicije, odnose itd.) svojih delavcev, jim omogočali dodatno strokovno usposabljanje in ustrezno napredovanje.
Posebno pozornost bodo posvečali usposabljanju prizadevnih delavcev, ki naj pridobijo ustrezno dopolnilno in funkcionalno znanje (strokovno in družbenopolitično) in izkušnje, ter napredovanje v skladu z njihovimi sposobnostmi in uspehi.
37.	člen
Podpisniki si bodo prizadevali, da bodo z izpopolnjevanjem sistema nagrajevanja po delu, moralnimi priznanji, skrbjo za napredovanje .delavcev na delovnem mestu in v temeljni oziroma drugi organizaciji združenega dela, uspešnim urejanjem socialnih razmer in medsebojnih razmerij odvrnili delavce, da bi odhajali v tujino oziroma prehajali iz ene organizacije združenega dela v drugo.
38.	člen
Nosilci kadrovsku politike v Ljubljani — podpisniki tega dogovora se bodo zavzemali za trajno spremljanje razvoja strokovnosti in uspešnosti delavcev v poklicnem in družbenem delu.
39.	člen
Podpisniki se obvezujejo, da bodo posvečali posebno pozornost izumiteljstvu in novatorstvu. Zato bodo v samoupravnih sporazumih in splošnih aktih uredili nagrajevanje izumov, izboljšav in racionalizacij.
3.	Individualni oziroma kolegijski poslovodni organi in vodilna deloVna mesta
40.	člen
Podpisniki bodo pri izbiranju delavcev za mesta individualnih poslovodnih organov oziroma članov kolegijskih poslovodnih organov in delavcev za vodilna delovna mesta upoštevali celovitost strokovnih, družbenopolitičnih in moralno-etičnih meril.
Poleg strokovne usposobljenosti bodo podpisniki pri izbiri kandidatov za navedena mesta še posebej upoštevali:
—	družbenopolitična merila, kot so odnos do socialistične revolucije, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, zavzetost za razvijanje samoupravnih odnosov in delitve po delu;
—	moralno-etična merila, kot so odnos do dela, ljudi in sodelavcev, zavzetost za spoštovanje zakoni-
i	tosti, poštenost, odgovorno gospodarjenje z družbenimi ’ sredstvi, sposobnost povezovanja pravic z obveznostmi in odgovornostjo.
41.	člen
Podpisniki se obvezujejo, da bodo v svojih samoupravnih sporazumih določili delovna mesta, na katerih Imajo delavci posebne pravice in odgovornosti, za vodilna delovna mesta. Podpisniki sodijo, da je potrebno tako opredeliti zlasti delovna mesta pomočnikov individualnih poslovodnih organov in delovna mesta,
na katerih delavci izvršujejo najodgovornejša opravila vodenja temeljnih funkcij v organizaciji združenega dela (npr. proizvodno-tehnična, ekonomska, komercialna, finančna, programsko-razvojna, kadrovska, sploš-no-pravna).
42.	člen
Zahteve po strokovni izobrazbi za mesta individualnih poslovodnih organov in za vodilna delovna mesta bodo podpisniki določili praviloma le v eni stopnji izobrazbe, izjemoma lahko tudi alternativno, vendar največ v dveh stopnjah, in sicer: visoka ali višja oziroma višja ali srednja izobrazba.
Ce so organizirane manjše temeljne organizacije združenega dela in to ustreza predmetu dela ter kvalifikacijski in izobrazbeni ravni delavcev, se za delovna mesta individualnih poslovodnih organov in za vodilna delovna mesta lahko določi kot pogoj tudi do-končana poklicna šola.
Zahtevano stopnjo strokovne izobrazbe morajo podpisniki določiti na podlagi zahtevnosti opravil, stopnje organizacijskega in tehnološkega razvoja, velikosti organizacije ler njenega družbenoekonomskega pomena, če zahtevana stopnja izobrazbe ni določena z zakonom.
43.	člen
Ce je za mesta individualnih poslovodnih organov m vodilna delovna mesta strokovna izobrazba določena v več stopnjah, mora biti v samoupravnem aktu določeno. kakšno strokovno znanje in kakšne sposobnosti se poleg družbenopolitičnih in moralno-etičnih kvalitet zahteva za ta mesta.
44.	člen
Za vodstvena delovna mesta bodo podpisniki določili poleg stopnje zahtevane strokovne izobrazbe ter družbenopolitičnih in moralno-etičnih meril tudi specializirana znanja, ki jih morajo imeti delavci na teh delovnih mestih.
45.	člen
Podpisniki bodo v razpisih za mesta individualnih poslovodnih organov in za vodilna delovna mesta postavljali kot pogoj potrebno strokovno usposobljenost, osebne in moralno-politične vrline ter znanja, ki zagotavljajo učinkovito izvajanje nalog, tega pa v razpisih ni mogoče definirati v določenih letih prakse in s tem zoževati število možnih kandidatov, Ce pa že bodo postavili za pogoj tudi določeno prakso ali delovno dobo, ta ne sme presegati 5 let.
46.	člen
Individualni poslovodni organ oziroma člane kolegijskega poslovodnega organa imenuje delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja po javnem razpisu na predlog razpisne komisije, razen če ni v statutu določeno, da so posamezni delavci v temeljni in drugi organizaciji združenega dela po položaju člani kolegijskega poslovodnega organa.
V razpisni komisiji je polovica članov delegatov delovne skupnosti, polovico članov pa delegirajo družbenopolitične skupnosti, če ni z zakonom drugače določeno.
Pred imenovanjem delavcev na mesta individualnih poslovodnih organov in članov kolegijskih poslovodnih organov, pa vodilna in vodstvena delovna mesta, morajo pristojni samoupravni organi Iskati mnenje družbenopolitičnih organizacij v organizaciji združenega dola. Mnenje družbenopolitičnih organizacij posreduje
sindikalna organizacija po posvetu z organizacijo ZK in ZMS.
47.	člen
Delegate družbenopolitične skupnosti v razpisni komisiji imenujejo skupščina občine, na območju katere je sedež temeljne organizacije združenega dela, oziroma organizacije združenega dela ali skupščina mesta Ljubljane oziroma z zakonom določen organ v občini ali mestu.
Skupščina občin in mesta ter drugi podpisniki tega dogovora najkasneje dva meseca po podpisu tbga dogovora sporazumno določijo merila in seznam organizacij združenega dela. za katere imenuje delegate v razpisno komisijo Skupščine mesta Ljubljane. Pri tem bodo upoštevali vrsto dejavnosti in velikost organizacij združenega dela (število zaposlenih, celotni dohodek) ter njihov pomen za mesto Ljubljana.
48.	člen
Člani samoupravnega organa, pristojnega za imenovanje delavcev na delovna mesta individualnih poslovodnih organov, članov kolegijskih poslovodnih organov in vodilna delovna mesta, morajo z vabilom za sejo dobiti podatke o prijavljenih kandidatih za razpisano delovno mesto, merila za izbiro kandidata, mnenje družbenopolitičnih organizacij na podlagi določil 46. člena in predlog razpisne komisije.
49.	člen
Pri preverjanju strokovnih in drugih delovnih sposobnosti kandidatov za delovna mesta individualnih poslovodnih organov, člane kolegijskih poslovodnih organov, vodilna in vodstvena delovna mesta bodo podpisniki upoštevali določbe 22. člena tega' dogovora. Se posebno bodo upoštevali družbenopolitične in moralno-etične vrline, ki jih je kandidat pokazal pri dosedanjem delu.
50.	člen
Podpisniki sc obvezujejo, da na mesta individualnih poslovodnih organov, članov kolegijskih poslovod-‘nih organov, na vodilna in vodstvena delovna mesta ne bodo sprejemali delavcev, ki izražajo negativen odnos do socialistične družbe in do samoupravljanja, delavcev, ki so bili kaznovani zaradi nepravilnosti na delovnem mestu, ter delavcev, ki so zaradi neodgovornega ravnanja ali nesposobnosti povzročili, da je organizacija združenega dela neuspešno poslovala.
51.	člen
Podpisniki bodo v samoupravnih aktih določili, da traja mandatna doba individualnih poslovodnih organov, članov kolegijskih poslovodnih organov in delavcev na vodilnih delovnih mestih štiri leta.
52.	člen
Za delavce na delovnih mestih individualnih poslovodnih organov, članov kolegijskih poslovodnih organov in na vodilnih delovnih mestih podpisniki ob njihovem imenovanju praviloma določijo naloge in smotre, ki jih morajo doseči do nove izbire.
Samoupravni organi podpisnic so dolžni ob koncu poslovnega leta oceniti uspešnost poslovanja temeljnih organizacij združenega dela oziroma organizacij združenega dela v prejšnjem letu in oceniti, ali delavci iz prvega odstavka tega člena uresničujejo sprejete naloge in smotre. V primeru, da je organizacija združenega dela slabo poslovala in delovna skupnost ali sa-
moupravni organi ocenijo, da delavci na navedenih delovnih mestih zastavljenih smotrov ne uresničujejo, so pristojni samoupravni organi dolžni začeti postopek za njihovo predčasno razrešitev.
53.	člen
Uvedbo postopka za predčasno razrešitev individualnih poslovodnih organov oziroma članov kolegijskih poslovodnih organov lahko zahteva tudi sindikalna organizacija po posvetu z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami (ZK, ZMS) v temeljni organizaciji združenega dela in organizaciji združenega dela; skupščina občine, na območju katere je sedež temeljne organizacije združenega dela oziroma organizacije združenega dela; vodstvo občinske organizacije ZKS, SZDL in sindikatov.
54.	člen
Kadar zahteva začetek postopka za razrešitev ena izmed organizacij, navedenih v 53. členu, je podpisnik dolžan zagotoviti njenemu predstavniku, da sodeluje v celotnem postopku za predčasno razrešitev.
55.	člen
Podpisniki bodo ob reelekciji individualnih poslovodnih organov oziroma članov kolegijskih poslovodnih organov in vodilnih delavcev analizirali uresničevanje poslovne politike v pretekfi mandatni dobi. Ta analiza bo prikazala predvsem uresničevanje letnih razvojnih programov, srednjeročnega in dolgoročnega razvojnega programa, razvoj samoupravnih odnosov, ustvarjanje dohodka, izboljšanje kadrovske strukture in razvoj kadrov, rast življenjske ravni zaposlenih, medsebojne odnose, socialno varnost itd.
Na podlagi takšne analize in temeljnih nalog v naslednji mandatni dobi sprejmejo samoupravni organi merila za izbiro kadrov za delovna mesta, ki so v reelekciji.
4.	Vzgoja in izobraževanje
56.	člen
Podpisniki bodo omogočili slehernemu delavcu uresničevanje njegovih pravic in obveznosti za pridobivanje dopolnilnega in funkcionalnega, strokovnega, idejnopolitičnega, družbenoekonomskega in splošnega znanja, ki naj prispeva k njegovim ustvarjalnim sposobnostim in izvrševanju samoupravnih obveznosti in pravic. Podpisniki bodo sodelovali in finančno podpirali organizacijo in izpopolnjevanje vseh oblik sistematičnega, celovitega in stalnega izobraževanja in usposabljanja delavcev. Posebna pozornost pa mora biti namenjena delavcem v vzgojnoizobraževalnih institucijah.
Programi, zlasti pa načrti izobraževanja in usposabljanja, morajo prispevati k učinkovitejšemu delu na delovnem mestu, uspešnemu opravljanju samoupravnih in družbenopolitičnih funkcij in k skladnemu razvijanju osebnosti proizvajalca in upravljavca v združenem delu.
57.	člen
Upoštevajoč srednjeročne programe in letne načrte razvoja temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter v skladu z načrti družbenega in gospodarskega razvoja se podpisniki obvezujejo, da bodo:
—	delavcem omogočali pridobivanje in stalno izpopolnjevanje strokovnega znanja;
—	organizirali in omogočali delavcem pridobivanje družbenopolitičnega in ekonomskega znanja;
—	pred začetkom sleherne investicije izdelali:
a)	načrt izobraževanja in usposabljanja potrebnih kadrov,
b)	program reševanja družbenega standarda,
c)	program prekvalifikacije morebitnega »tehnološkega presežka delavcev« in po potrebi tudi program njihove zaposlitve zunaj organizacije združenega dela;
—	omogočili usposabljanje novih profilov, ki jih zahteva sodobna tehnologija;
—	spodbujali, organizirali in razvijali vse tiste oblike kulturnih dejavnosti, ki bodo bogatile znanje delavcev, njihovo delovno in splošno kulturno raven.
58.	člen
V razvojnih programih bodo podpisniki posvetih posebno skrb stalnemu (permanentnemu) izobraževanju ob delu in omogočali delavcem redno šolsko ter izvenšolsko izobraževanje, strokovno usposabljanje, usposabljanje za delo v organih samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacijah.
59.	člen
Podpisniki bodo dajali pobude, organizirali in razvijali vsestransko in tesno sodelovanje temeljnih in drugih organizacij združenega dela z znanstveno-raz-iskovalnimi in izobraževalnimi organizacijami, zlasti z univerzo in njenimi inštituti.
Večja prizadevanja bodo usmerjena k tesnejšemu sodelovanju med visokošolskimi in raziskovalnimi organizacijami ter temeljnimi organizacijami združenega dela pri razvijanju oblik dopolnilnega izobraževanja strokovnjakov, zato da bi zagotovili Ijitrejšo uporabe znanstvenih dognanj v združenem delu.
Podpisniki si bodo v samoupravnih interesnih skupnostih prizadevali za hitrejše usklajevanje učnih načrtov in programov izobraževalnih organizacij s potrebami temeljnih in drugih organizacij združenega dela.
60.	člen
Srednjeročni programi in letni načrti kadrov, ki jih sprejmejo podpisniki, morajo vsebovati med drugim tudi ukrepe za uskladitev dejanske z zahtevano strukturo kodrov, in sicer:
—	delavcem, ki opravljajo dela, za katera nimajo zahtevane izobrazbe oziroma strokovne usposobljenosti, bodo temeljne in druge organizacije' združenega dela omogočile, da si le-to Čimprej pridobijo;
—	delavcem, ki jih bo temeljna oziroma druga organizacija združenega dela napotila na strokovno izobraževanje oziroma šolanje, bo povrnila stroške šolanja ter jim dala izredni študijski dopust: za šolanje na srednji šoli najmanj 2 delovna dneva za izpit iz posameznega predmeta in najmanj 15 delovnih dni za zaključne izpite; za šolanje na višjih in visokih šolah najmanj 3 delovne dni za vsak izpit Iz posameznega predmeta in najmanj 30 delovnih dni za diplomo;
—	delavce, ki si v predpisanem roku ne bi pridobili znanja oziroma strokovne usposobljenosti za de lo, ki ga opravljajo, bo organizacija razporedila na prosta delovna mesta, ki ustrezajo stopnji njihove strokovne usposobljenosti; izvzeti bodo le delavci, ki uspešno opravljajo delo na svojem delovnem mestu in se redno dopolnilno izobražujejo.
Delavci si morajo pridobiti manjkajočo izobrazbo oziroma strokovno usposobljenost v roku, ki je določen za redno šolanje na določeni stopnji oziroma vrsti vzgojno-izobraževalnega zavoda, podaljšanem za po-
lovico. Rok se šteje od dneva vpisa na določeno šolo ali drugo obliko izobraževanja.
Delavci, ki opravljajo dela, za katera nimajo ustrezne izobrazbe oziroma strokovne usposobljenosti, organizacija združenega dela pa jim omogoča nadaljnje šolanje, vendar se ne želijo šolati, so lahko razporejeni na delovna mesta, ki ustrezajo njihovi stopnji strokovne usposobljenosti še pred rokom, določenim v drugem odstavku tega člena.
Organizacija združenega dela sklene z delavcem, ki ga napoti na šolanje ali dopolnilno izobraževanje, ustrezno pogodbo. V pogodbi se določijo pravice in obveznosti delavca in organizacije združenega dela v zvezi s šolanjem.
61.	člen
Podpisniki se obvežejo, da bodo zaposlene delavce, ki so stari manj kot 40 let in nimajo dokončane osnovne šole, spodbujali in jim omogočali, da končajo to šolo ali vsaj 6. oziroma 7. razred osemletke, pač glede na delovno mesto, ki ga zasedajo. Organizacije združenega dela so dolžne zagotoviti delavcem, da si pridobijo vsaj osnovno znanje (pismenost). V zvezi s tem bodo podpisniki v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih sprejeli določbe, ki urejajo pravice in obveznosti delavcev v zvezi z izobraževanjem. V letnih načrtih za izobraževanje pa bodo predvideli potrebne ukrepe za uresničevanje nalog.
62.	člen
Delavce, ki uspešno opravljajo svoje naloge ter imajo interes in sposobnosti za nadaljnje šolanje in usposabljanje, bodo podpisniki v skladu s kadrovskimi načrti usmerjali v izredni študij.
Delavcem, ki bodo med izrednim študijem dosegli nadpovprečne učne uspehe, bodo v drugi polovici študijskega obdobja v mejah materialnih možnosti organizacije združenega dela omogočili redni študij in jim zagotovili nadomestilo osebnega dohodka za čas Šolanja oziroma usposabljanja.
63.	člen
Delavcem, ki imajo ustrezen odnos do dela in dosegajo dobre delovne uspehe, imajo ustrezne družbene, politične in moralne lastnosti, so se uveljavili v razvijanju socialističnih samoupravnih odnosov in uživajo ugled v svojem delovnem okolju, bodo podpisniki še posebej omogočili pridobivanje dodatnega splošnega in strokovnega znanja, da bodo lahko kandidirali tudi za najzahtevnejša delovna mesta in drnžhenp fnnkcUc
64.	člen
Glede na obstoječo kadrovsko strukturo v organizacijah združenega dela ter upoštevajoč bodoče potrebe po kadrih, bodo podpisniki namenili ustrezni del bruto osebnega dohodka za strokovno in družbenopolitično izobraževanje, in sicer:
—	organizacije združenega dela, ki imajo med vsemi zainteresiranimi delovnimi mesti do 20%> delovnih mest, na katerih je potrebna štiriletna srednja, višja ali visoka izobrazba, so dolžne nameniti za izobraževanje najmanj 1 % sredstev, potrebnih za bruto osebne dohodke;
—	organizacije združenega dela. ki imajo med vsemi sistemiziranimi delovnimi mesti več kot 20 °/o delovnih mest, na katerem je potrebna štiriletna srednja, višja ali visoka izobrazba, so dolžne nameniti za
izobraževanje najmanj 2 °/o sredstev, potrebnih za bruto osebne dohodke.
Sredstva, ki jih organizacije združenega dela na podlagi tega dogovora namenijo za izobraževanje, morajo biti v letnem finančnem načrtu prikazana v posebni postavki.'
65.	člen
Sredstva, namenjena za izobraževanje, bodo podpisniki uporabili le za strokovno, idejnopolitično, družbenoekonomsko in splošno izobraževanje zaposlenih delavcev, za štipendije in posojila dijakom in študentom in za nadomestila osebnega dohodka delavcem med izobraževanjem.
66.	člen
Podpisniki bodo pred začetkom strokovnega izobraževanja zagotovili, da bo izobraževalni proces smotrno in nemoteno potekal, s tem da bodo:
—	izdelali profile, učne načrte ih načrt usposabljanja;
—	zagotovili finančna sredstva;
—	usposobili izvajalce in
—	zagotovili učne prostore, učne pripomočke ter uredili delovna mesta za usposabljanje.
67.	člen
Podpisniki bodo v statutih ali drugih samoupravnih aktih določili sistem izobraževanja in usposabljanja v organizaciji združenega dela, še posebej pa na-V-lednje:
—	planiranje in programiranje izobraževanja;
—	osnove in merila za izbiro delavcev, ki se bodo izobraževali; merila pa morajo vsa,komur omogočiti razvoj v skladu z njegovimi sposobnostmi, nagnjenji, delovnimi navadami, potrebami družbenega dela;
—	oblike, organizacijo ter evidenco o izc^iraževa-nju in usposabljanju;
■— način in obseg financiranja.
68.	člen
Podpisniki bodo spodbujali udeležbo, spremljali in usmerjali izobraževanje in usposabljanje delavcev, ki bodo izvoljeni v samoupravne organe v organizaciji združenega dela, za delegate v samoupravnih organih širših družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti ter vodstva družbenopolitičnih organizacij.
Podpisniki se obvezujejo, da bodo za izobraževanje delavcev iz prejšnjega odstavka namenili najmanj 3 delovne dni v letu.
69.	člen
Podpisniki se strinjajo, da je družbeni dogovor o štipendiranju in kreditiranju učencev ter študentov na območju Ljubljane sestavni del tega dogovora. Zato bodo pri oblikovanju štipendijske politike, izbiri štipendistov. določanju višine štipendij in posojil upoštevali določila tega dogovora.
70.	člen
Podpisniki družbenega dogovora se obvezujejo, da bodo po merilih družbenega dogovora o štipendiranju v obdobju od leta 1974 do 1980 štipendirali na visokih in drugih šolah najmanj toliko študentov, kolikor Predvideva program kadrovskega razvoja njihove organizacije združenega dela oziroma samoupravnih interesnih skupnosti.
71.	člen
Organizacije združenega dela bodo za izobraževanje kadrov imele inštruktorje, ki se bodo ukvarjali z usposabljanjem na delovnem mestu in organiziranjem izobraževanja. Organizacije združenega dela, ki glede na velikost organizacije ne bi sistemizirale delovnega mesta inštruktorja, morajo določiti za to delo drugo primerno usposobljeno osebo.
72.	Člen
Podpisniki: ugotavljajo, da so naloge na področju izobraževanja zaposlenih tako zahtevne, da jih bodo lahko uresničili le s sodelovanjem podpisnikov in ustrezno organizirano, strokovno ter materialno usposobljeno institucijo.
Zato se bodo podpisniki zavzemali za takšno organizacijo delavskih univerz in drugih organizacij za izobraževanje odraslih v Ljubljani, ki bo strokovno in materialno usposobljena programirati dolgoročnejšo politiko izobraževanja zaposlenih v Ljubljani, dajati strokovno in organizacijsko pomoč ter povezovati prizadevanja nosilcev kadrovske politike pri družbenoekonomskem, idejnopolitičnem, strokovnem in splošnem izobraževanju.
V. ODGOVORNOST PODPISNIKOV ZA IZVAJANJE DRUŽBENEGA DOGOVORA
73.	člen
Učinkovito uresničevanje načel demokratične, samoupravne in dolgoročne kadrovske politike je eden izmed pogojev za hitrejši razvoj samoupravne socialistične družbe in zato tudi trajna naloga organiziranih subjektivnih sil.
Družbenopolitične organizacije, podpisnice tega dogovora, s skupščinami občin in mesta organizirajo akcijo, da ta dogovor sklenejo vsi nosilci kadrovske politike na območju Ljubljane.
Občinska in mestna vodstva družbenopolitičnih organizacij bodo v osnovnih organizacijah v temeljnih samoupravnih skupnostih organizirala in spodbujala aktivnost, da se kadrovska politika oblikuje po demokratični samoupravni poti v skladu z določbami tega dogovora.
V družbenopolitičnih organizacijah se delovni ljudje organizirano dogovarjajo o uresničevanju svojih samoupravnih pravic in dolžnosti tudi na področju kadrovske politike in v njih nadzorujejo uresničevanje določil tega dogovora.
Družbenopolitične organizacije spremljajo izvajanje tega dogovora, dajejo pobude za njegove dopolnitve in spodbujajo podpisnike, da sodelujejo pri njegovem uresničevanju.
74.	člen
Skupščine občin in mesta Ljubljane imajo kot podpisnice tega dogovora zlasti tele naloge:
—	uresničujejo določbe tega dogovora pri reševanju kadrovskih zadev iz svoje pristojnosti;
—	v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi dejavniki organizirajo akcijo, da se v ta dogovor vključijo vsi nosilci kadrovske politike na območju Ljubljane:
—	v sodelovanju z nosilci kadrovske politike pripravljajo in sprejemajo srednjeročne in dolgoročne programe kadrov za območje Ljubljane;
—	spremljajo uresničevanje tega dogovora, analizirajo kadrovsko situacijo na svojem območju, analizirajo kadrovsko problematiko na posameznih področ-
jih družbenega življenja, spremljajo uresničevanje sprejetih nalog in ciljev kadrovske politike na svojem območju in v zvezi s tem tudi ukrepajo;
—	spodbujajo reševanje nalog na tem področju s samoupravnim dogovarjanjem nosilcev kadrovske politike;
—	skrbijo za sistematično izpopolnjevanje celotnega koncepta dolgoročne samoupravne kadrovske politike na območju Ljubljane;
—	dajejo pobude za oblikovanje raziskovalnih nalog s področja kadrovsko politične problematike in s tem spodbujajo proučevanje oziroma financiranje raziskav s tega področja; s tem namenom se bodo povezovale z raziskovalno skupnostjo Slovenije.
75.	člen
Podpisniki bodo v rokih, ki so določeni v zakonih, izpopolnili svoje samoupravne akte in v njih upoštevali določila tega družbenega dogovora.
Akte o sistemizaciji delovnih mest bodo izdelali oziroma dopolnili tako, da bodo uresničili s tem dogovorom sprejeta merila in načela. To bodo opravili najkasneje v dveh letih po podpisu tega dogovora.
76.	člen
V občinah in mestu se ustanovijo komisije za družbeni dogovor o kadrovski politiki.
Te komisije aktivno spremljajo uresničevanje dogovora, preučujejo pobude in izdelajo predloge za dopolnitve dogovora, spodbujajo medsebojno sodelovanje podpisnikov pri uresničevanju dogovora in podobno.
77.	člen
Komisije za družbeni dogovor v občinah in mestu bodo podpisniki izvolili na zboru delegatov v občinah. V komisiji za družbeni dogovor v mestu so tudi predsedniki komisij za družbeni dogovor v občinah. Za pripravo volitev članov komisij podpisniki pooblaščajo komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve pri skupščinah občin in mesta. Mandatna doba komisij za družbeni dogovor o kadrovski politiki traja štiri leta.
78.	člen
Komisije za družbeni dogovor pri občinskih skupščinah neposredno sodelujejo s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela, do katerih opravljajo te skupščine pravice in dolžnosti družbenopolitične skupnosti.
Komisija za družbeni dogovor pri mestni skupščini neposredno sodeluje s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela na tistih področjih dejavnosti, ki so v pristojnosti mesta. Poleg tega koordinira delo in skrbi za enotnost pri uresničevanju družbenega dogovora ter opravlja naloge v zvezi z dopolnitvami dogovora na pobudo podpisnikov, komisij pri skupščinah občin ali na svojo pobudo.
79.	člen
Podpisniki prevzemajo medsebojno obveznost m odgovornost za uresničevanje tega dogovora. Kršitev dogovora neposredno ugotavlja pristojna komisija za družbeni dogovor ali organ, ki ga je za to pooblastila.
Za kršitev družbenega dogovora se šteje predvsem, če podpisnik:
—	v določenem roku ne dopolni akta o sistemizaciji delovnih mest v skladu z načeli tega dogovora;
—	ne izdela dolgoročnega, srednjeročnega in kratkoročnega načrta kadrov v skladu z načeli tega dogovora ;
—	ne upošteva določil tega dogovora pri uresničevanju pravic in obveznosti delavcev v združenem delu, predvsem določil, ki urejajo sprejemanje pripravnikov, organizirano uvajanje na delo in položaj delavk;
—	ne upošteva dogovorjenih meril in postopkov pri izbiri, imenovanju in razrešitvi individualnih poslovodnih organov, članov kolegijskih poslovodnih organov in delavcev na vodilnih delovnih mestih;
—	ne uresničuje pravic in dolžnosti, delavcev glede izobraževanja,’ strokovnega in družbenopolitičnega usposabljanj^ v skladu z določili tega družbenega dogovora in sprejetimi letnimi ter srednjeročnimi programi izobraževanja v organizaciji združenega dela;
—	ne nameni v dogovoru določenega dela sredstev za izobraževanje in jih tudi namensko ne uporablja;
—	pri izvajanju štipendijske politike ne uresničuje načel družbenega dogovora o štipendiranju in kreditiranju učencev in študentov.
Postopek za ugotavljanje kršitve družbenega dogovora vodi pristojna komisija za družbeni dogovor. Ta lahko na lastno pobudo in na pobudo podpisnikov družbenega dogovora ugotavlja, kako posamezni podpisnik uresničuje družbeni dogovor. Podpisniki sp dolžni omogočiti komisiji vpogled v akte in gradivo, ki se nanašajo na uresničevanje tega dogovora.
Če komisija ugotovi, da podpisnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega dogovora, sestavi o tem zapisnik v katerem mora biti navedeno, katera določila dogovora so kršena. Komisija seznani z ugotovitvami ustrezen samoupravni organ in družbenopolitične organizacije v temeljni organizaciji združenega dela ali drugi organizaciji združenega dela — podpisnici z zahtevo da ukrene, kar je treba, za dosledno uresničevanje družbenega dogovora.
80.	člen
Pristojni samoupravni organ podpisnika je dolžan najkasneje v 30 dneh po prejemu pismene ugotovitve komisije za družbeni dogovor razpravljati o zadevi in ukreniti, kar je treba, za dosledno uresničevanje dogovora.
O ukrepih mora podpisnik obvestiti pristojno komisijo za družbeni dogovor v občini in komisijo za družbeni dogovor v mestu.
Komisija za družbeni dogovor v mestu mora s tem seznaniti tudi druge komisije za družbeni dogovor v občinah na območju mesta.
81.	člen
Če podpisnik ne ravna po določilih 80 člena oziroma ne stori ničesar za izvajanje družbenega dogovora, lahko pristojna komisija za družbeni dogovor v občini ali mestu, izvršjlni organ občinskega ali mestnega vodstva ZKS, SZDL ali zveze sindikatov, pristojni organ skupščine občine ali mesta skliče skupno sejo z ustreznim samoupravnim organom temeljne oziroma druge organizacije združenega dela, ki krši dogovor. V Na seji je treba ugotovili vzroke, zakaj se ne izpolnjujejo sprejete obveznosti, razpravljati o morebitni odgovornosti posameznih organov, služb ali strokovnih delavcev ter o potrebnih ukrepih za uresničevanje družbenega dneovora.
Seja je javna. Povabljeni so vsi člani delovne skupnosti obravnavane organlzache združenega dela in predstavniki sredstev javnega obveščanja.
82.	člen
Ce komisija za družbeni dogovor občine ali mesta, izvršilni organ občinskega ali mestnega vodstva ZKS, SZDL ali zveze sindikatov ali pristojni organ skupščine občine oziroma mesta ugotovijo, da podpisnik kljub postopkom po določilih 79., 80. in 81. člena še nadalje ne izvaja družbenega dogovora, ocenijo pa, da podpisnik po krivdi individualnega oziroma kolegijskega poslovodnega organa ali vodilnih delavcev ne izpolnjuje bistvenih postavk tega dogovora (kot so: sistemizacija delovnih mest, izdelava letnih in srednjeročnih programov za razvoj, določila o izbiri kadrov za mesta individualnih poslovodnih organov, članov kolegijskih poslovodnih organov in vodilnih delavcev, programiranje in financiranje izobraževanja, dopolnitve samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih in drugih splošnih aktov), lahko dajo pobudo, da se začne postopek za predčasno razrešitev delavcev na delovnih mestih individualnih poslovodnih organov, članov kolegijskih poslovodnih organov in vodilnih delavcev.
VI. PODPISOVANJE, DOPOLNITVE IN OBRAZLOŽITVE DRUŽBENEGA DOGOVORA
83.	člen
Dogovor začne veljati, ko ga sprejme pristojni organ upravljanja temeljne organizacije združenega dela oziroma druge organizacije združenega dela, ustrezni organ družbenopolitične organizacije, družbenopolitične in samoupravne skupnosti po postopku, ki je za sprejemanje družbenih dogovorov predpisan z zakoni, i samoupravnimi sporazumi oziroma statuti temeljnih in drugih organizacij združenega dela, družbenopolitičnih skupnosti in z drugimi splošnimi akti.
84.	člen
Predloge za spremembe in dopolnitve tega dogovora lahko dajo podpisniki, komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščin občin in mesta ter komisije za družbeni dogovor v občinah in mestu.
Predloge za dopolnitev družbenega dogovora je treba poslati komisiji za družbeni dogovor mesta. Ta razpravlja o predlogu v navzočnosti predstavnikov predlagatelja in predstavnikov komisij za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve. Nato o predlogu razpravljajo organi družbenopolitičnih organizacij občin in mesta.	*
Predlog za dopolnitev z obrazložitvijo predlagatelja ter mnenjem komisije za družbeni dogovor mesta in vodstev družbenopolitičnih organizacij dobijo v obravnavo vsi podpisniki.
Na podlagi mnenj in pripomb v javni razpravi izdela komisija za družbeni dogovor mesta dokončen predlog za dopolnitev dogovora in ga pošlje v podpis vsem podpisnikom. Predlog za dopolnitev dogovora mora po veljavnem postopku za sprejem družbenega dogovora sprejeti več kot polovica podpisnikov, da je dopolnilo sprejeto in obvezno za vse podpisnike.
85.	člen
Komisija za družbeni dogovor mesta mora zagotoviti enotno Izvajanje tega dogovora na območju Ljubljane. Pooblaščena je, da daje pojasnila in obrazložitve v zvezi z uporabo posameznih določb tega dogovora.
Do ustanovitve komisije za družbeni dogovor mesta opravlja naloge iz prvega odstavka tega člena komisija za pripravo družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike pri Skupščini mesta Ljubljane.
VII.	PREHODNE DOLOČBE
86.	člen
Podpisniki bodo najkasneje v šestih mesečin po podpisu tega dogovora v samoupravnih aktih določili postopke za oblikovanje, sprejemanje in uresničevanje kadrovske politike, določili pristojnosti in odgovornosti delovne skupnosti, posameznih samoupravnih organov, strokovnih organov, družbenopolitičnih organizacij itd.
Postopki morajo zagotavljati odločujoč vjjliv delovnih ljudi na kadrovsko politiko.
87.	člen
Komisije za družbeni dogovor v občinah in mestu morajo biti ustanovljene najkasneje do 1. marca 1974. Do ustanovitve teh komisij opravljajo njihove naloge komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščin občin in mesta.
88.	člen
K temu družbenemu dogovoru ’ianKo pristopijo mui temeljne in druge organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije, družbenopolitične ih samoupravne skupnosti v drugih občinah ljubljanske regije, če se v občini med seboj tako dogovorijo.
Ljubljana, dne 27. decembra 1973.
Družbeni dogovor so podpisali:
Skupščina občine Ljubljana Bežigrad, Skupščina občine Ljubljana Center, Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje, Skupščina občine Ljubljana Šiška, Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik ter Skupščina mesta Ljubljane; Občinska konferenca ZKS Ljubljana Bežigrad. Občinska konferenca ZKS Ljubljana Center, Občinska konferenca ZKS Ljubljana Moste-Polje, Občinska konferenca ZKS Ljubljana Šiška, Občinska konferenca ZKS Ljubljana Vič-Rudnik ter Mestna konferenca ZKS Ljubljana; Občinska konferenca SZDL Ljubljana Bežigrad, Občinska konferenca SZDL Ljubljana Center, Občinska konferenca SZDL Ljubljana Moste-Polje, Občinska konferenca SZDL Ljubljana Šiška, Občinska konferenca SZDL Ljubljana Vič-Rudnik ter Mestna konferenca SZDL Ljubljana; Občinski svet zveze sindikatov Ljubljana Bežigrad, Občinski svet zveze sindikatov Ljubljana Center, Občinski svet zveze sindikatov Ljubljana Moste-Polje, Občinski svet zveze sindikatov Ljubljana Šiška, Občinski svet zveze sindikatov Ljubljana Vič-Rudnik ter Mestni svet zveze sindikatov Ljubljana; Občinski odbor ZZB Ljubljana Bežigrad, Občinski odbor ZZB Ljubljana Center, Občinski odbor ZZB Ljubljana Moste-Polje, Občinski odbor ZZB Ljubljana Šiška, Občinski odbor ZZB Ljubljana Vič-Rudnik ter Mestni odbor ZZB Ljubljana; Občinska konferenca ZSM Ljubljana Bežigrad, Občinska konferenca ZSM Ljubljana Center, Občinska konferenca ZSM Ljubljana Moste-Polje, Občinska konferenca ZSM Ljubljana Šiška, Občinska konferenca ZSM Ljubljana Vič-Rudnik ter Mestna konferenca ZSM Ljubljana; samoupravne interesne skupnosti Ljubljane ter delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah združenega dela z območja ljubljanskih občin, katerih originalni podpisi se hranijo v službah za kadrovske zadeve pristojnih občinskih skupščin.
LJUBLJANA
468.
Na podlagi 15. člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38 od 19. 2. 1974) je skupščina ljubljanske kulturne skupnosti na seji dne 30. marca 1976 sprejela
SKLEP
o zaključnem računu ljubljanske kulturne skupnosti za leto 1975
I
Sprejme se zaključni račun ljubljanske kulturne skupnosti za leto 1975, ki izkazuje
din
prihodke	118,087.967.25
razhodke	110,895.'344.60
Presežek prihodkov med razhodki 7,192.622.65
II
Presežek prihodkov med razhodki iz leta 1975 v znesku 7,192.622.65 se deli na:
—	presežek ljubljanske kulturne skupnosti, ki se prišteje k finančnemu načrtu za leto 1976
—	kritje obveznosti iz preteklih let
—	rezervirana sredstva iz leta 1973
—	neporabljen najeti kredit Skupaj:
din
1,160.944.90
830.927.05
1,980.750.70
3,220.000,—
7,192.622.65
Ljubljanska kulturna skupnost Predsednik skupščine
Franci Kolar 1. r.
CELJE
469.
Izvršni svet SO Celje je na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 140. člena statuta občine Celie na svoji 63. seji dne 18. februarja 1976 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga spremembe urbanističnega načrta Celje — trasa magistralnega plinovoda Slovenije I II III
I
Javno se razgrne predlog spremembe urbanističnega načrta Celja — trasa magistralnega plinovoda Slovenije. Spremembo urbanističnega načrta ponazarja lokacijska dokumentacija št. 1/76-3, ki jo je izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje februarja 1976.
II
Predlog spremembe urbanističnega načrta Celje se javno razgrne v prostorih oddelka za gradbene in komunalne zadeve občine Celje.
III
Predlog spremembe urbanističnega načrta Celje bo javno razgrnjen za čas 30 dni, računano od dneva objave v Uradnem listu SRS. V času javne razgrnitve lahko dajo svoje pripombe na predlagano spremembo delovne in druge organizacije, krajevne skupnosti in občani.
St. 350-4/76-2
Predsednik IS SO Celje Marjan Ašič 1. r.
GROSUPLJE
470.
Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 21., 22. ter 230. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 31. marca 1976 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Grosuplje za leto 1976
1.	člen
Proračun občine Grosuplje za leto 1976 obsega:
din
—	dohodek v znesku	20.600.000
od tega:
—	razporejene dohodke v znesku	20.400.000
—	nerazporejene dohodke v znesku	200.000
2.	člen
Od dohodkov občinskega proračuna za leto 1976 se odvaja rezervnemu skladu 1 °/o vseh dohodkov doseženih v letu 1976, razen prenesenih sredstev iz preteklega leta in dopolnilnih sredstev republike za priznavalnine borcev in borcev kmetov.
3.	člen
- Iz razporejenih dohodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustrezne račune nasednjim uporabnikom:
—	upravnemu organu občinske skupščine
—	občinskemu sodišču
—	sodišču združenega dela
—	družbenemu pravobranilcu samoupravljanja
—	javnemu tožilstvu
—	javnemu pravobranilstvu
—	upravi javne varnosti
—	medobčinskim inšpekcijskim službam
—	družbenopolitičnim organizacijam in društvom
—	krajevnim skupnostim
—	skladom in posebnim računom.
Sredstva za redno dejavnost se nakazujejo mesečno. za posebne namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih sredstev.
4.	člen
Upravni organ Skupščine občine Grosuplje samostojno razpolaga s sredstvi, ki so mu bila dodeljena za redno dejavnost, kakor tudi s sredstvi, ki jih ustvari z lastno dejavnostjo.
5.	člen
Vsi dohodki, razporejeni v posebnem delu proračuna po uporabnikih in natančnejših namenih se črpajo in koristijo neposredno iz žiro računa proračuna.
6.	člen
O razporeditvi oz. uporabi nerazporejenih sredstev tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih ali premalo predvidenih potreb, odloča izvršni svet in o tem naknadno poroča občinski skupščini.
7.	člen
Ce se med izvrševanjem proračuna ugotovi, da za posebne namene razporejena sredstva ne bodo po-
rabljena ali ne bodo porabljena v celoti, lahko Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje prenese neporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo ali pa jih v upravičenih primerih prerazporedi med ostale postavke istega glavnega namena.
8.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje je pooblaščen, da razpolaga s sredstvi rezervnega sklada v smislu 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih, za ostale namene iz 1. točke 39. člena zakona v zvezi z določbami 2. odstavka 43. člena pa odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada do višine 200.000 din.
9.	člen
Občinski organi in drugi uporabniki sredstev proračuna za leto 1976 morajo organizirati izvrševanje sredstev in nalog v mejah sredstev, ki so jim bila odobrena s tem proračunom.
10 člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje. Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje skrbi, da se med letom dohodke razporeja skladno z njihovim pritekanjem.
Ce ho zaostalo pritekanje proračunskih dohodkov, 6® Sa-rrjai sv st Skupščine občine Grosuplje, da bi
	Pregled dohodkov In razporeda	dohodkov
. Yry.a	Dohodki dohodkov	•		Skupaj din
1	Davki iz osebnega dohodka	7,300.000
2	Prometni davek, davek na premoženje in na dohodke od premoženja	9,720.000
3	Takse	1,030.000
5	Dohodki po posebnih predpisih	174.000
6	Dohodki upravnih organov in drugi dohodki v okviru dogovorjene porabe	220.000
	Dohodki upravnih organov, ki ne gredo v okvir dogovorjene porabe	846.000
7	Dohodki od drugih družbenopolitičnih skupnosti — namenska dop. sredstva iz rep. pror.	170.000
	Sredstva iz vzajemnega prelivanja med občinami	1,000.000
9	Prenesena sredstva iz prejšnjega leta do višine dovoljene porabe	140.000
	Skupaj dohodki	20.600.000
ohranil proračunsko ravnovesje, začasno zmanjšal zneske sredstev ali začasno 'zadržal uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena na posamezne namene.
11.	člen
Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračuna Skupščine občine Grosuplje v prvem trimesečju 1976 (Uradni list SRS, št. 29/76) dana posameznim uporabnikom oz. porabljena za posebne namene, se poračunajo v smislu določb tega odloka in v okviru odobrenih sredstev proračuna.
12.	člen
Pregled in razpored dohodkov po glavnih namenih, bilanca dohodkov, splošni razpored dohodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka.
Pregled in razpored dohodkov proračuna po glavnih namenih se objavi hkrati s tem odlokom v Uradnem listu SRS.
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976.
St. 400-22/75
Grosuplje, dne 31. marca 1976.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak L E.
proračuna občine Grosuplje za leto 1976
Glavni nameni	Razpored dohodkov	Skupaj din
01	Dejavnost organov družbenopolitčnih skupnosti	12,745.214
02	Narodna obramba	575.000
03	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev	1.486.630
04	Negospodarske investicije	1.195 391
08	Socialno skrbstvo	472.000
09	Zdravstveno varstvo	50.000
10	Komunalna dejavnost	746.000
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	1.200 oao
16	Intervencije v gospodarstvu	1,484.800
17	Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let	422.580
18	Krediti, vezana in izločena sredstva	204.385
		
	Skupaj razpored dohodkov	20.600.000
471.
Na podlagi 186. člena ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 6/74) in 163. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS’ št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne '31. marca 1976 sprejela
ODLOK
o komunalni ureditvi in zunanjem videzu naselij v občini Grosuplje
I	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se določajo način in uttrepi za varstvo in vzdrževanje snage na javnih in drugih po-
vršinah zaradi zagotovitve higienskih pogojev za življenje na območju občine Grosuplje (javna snaga).
S tem odlokom se določajo tudi ukrepi za zagotovitev primernega videza naselij v občini (videz naselij).
2.	člen
Za javne površine se po tem odloku štejejo:
1.	ulice s pločniki, druge ceste v naseljih, podvozi, nadvozi, mostovi, ter obrežje reke Krke in obrežja potokov v naseljih,
2.	železniške in avtobusne postaje ter postajališča, parkirni prostori,
3.	javni parki, nasadi, drevoredi in sprehajališča, zelenice in okrasni nasadi ter pokopališča,
4.	otroška igrišča, zemljišča za stalne in občasne športne in druge javne prireditve.
3.	člen
Za upravljalee zgradbe in drugih objektov se po tem odloku štejejo organizacije, društva, civilno pravne osebe in občani, ki imajo pravico uporabe, ki gospodarijo ali ki so lastniki zgradb in drugih objektov.
4.	člen
Občani, delovne in druge organizacije, društva in civilnopravne osebe so dolžni skrbeti za varstvo in vzdrževani e javne snage ter za primeren videz naselij.
II. JAVNA SNAGA
a)	Vzdrževanje javne snage
5.	člen
Na javne površine je prepovedano:
1.	odmetavati papir in druge odpadke,
2.	zlivati odpadne vode in drugo tekočo nesnago,
3.	odlagati smeti, odpadke,, gradbeni material, embalažo in podobno.
Na javnih površinah je prepovedano prati ali čistiti motorna in druga vozila ali opravljati kakršnakoli obrtniška dela.
Občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve, lahko v izjemnih primerih dovoli, da se na javne površine začasno odlaga gradbeni material in embalaža.
6 člen
Odvajanje vode iz zgradb in zemljišč na javne površine je prepovedana
7.	člen
Pri čiščenju in obrezovanju dreves ter grmičevja, pri urejanju zelenic in pri drugih podobnih delih na javnih površinah, mora izvajalec odpadke takoj odstraniti.	i
8.	člen
Prepovedano je pisati ali risati po predmetih, ki niso za to namenjeni (zidovi, ograje, vrata, klopi, reklame, prometni znaki in podobno) ali jih kako drugače onesnažiti oziroma poškodovati.
'	9. člen
Izvajalci gradbenih del ob javnih površinah ali na njih so dolžni na svoje stroške:
1.	pri obnovi pročelij zgradb postaviti lovilne odre, da se prepreči poškodovanje in onesnaženje mimoidočih ljudi in javnih površin,
2.	očistiti gradbišča nesnage, ki bi lahko povzročila onesnaženje javne površine,
3.	preprečiti širjenje prahu ob rušenju zgradb,
4.	skrbeti, da so odtočni jaški ob gradbiščih očiščeni,
5.	nalagati na vozila tako, da se pri prevozu material ne stresa po javnih površinah,
6.	očistiti vozila pred odhodom z gradbišča,
7.	uskladiti in zavarovati gradbeni material na gradbišču tako, da sc ne more širiti ali prenašati na javne površine.
'	10 člen
Odpadni gradbeni material se sme odlagati samo na posebnih odlagališčih, ki jih določi občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve.
11.	člen
Upravljale! nezazidanih zemljišč na območjih, s katerih je obvezen odvoz smeti, so dolžni zemljišče čistiti in vzdrževati tako, da na njih ni nesnage in drugega odpadnega materiala.
12.	člen
Organizacije in občani (prevozniki) ter lastniki oziroma upravljale! kmetijske mehanizacije so dolžni pri prevozu goriva, odpadkov in drugih podobnih snovi ter pri izvajanju kmetijskih del preprečiti odpadanje takih snovi oziroma blata s kmetijske mehanizacije na javne površine.
Pri prevozu tudi ne smejo povzročati smradu in prahu.
Pri prevozu gramoza ali pleska morajo prevozniki paziti, da se z vozil ne odceja voda na javne površine.
V primeru, ko prevoznik ne more preprečiti onesnaženja javne površine, mora takoj poskrbeti za odstranitev nesnage.
Nesnago, ki nastane pri nakladanju ali razkladanju oziroma z vožnjo po javnih površinah, je dolžan odstraniti prevoznik.
13.	člen
Organizatorji prireditev, prodajalci pri stojnicah in drugi morajo skrbeti, da se javne površine čim manj onesnažijo in da se ne pojavi smrad.
Po uporabi so uporabniki dolžni javne površine temeljito očistiti in po potrebi razkužiti.
14.	člen
Na javnih površinah, ki so na območjih, s katerih je obvezen odvoz smeti, morajo biti nameščene posode za smeti in odpadke. Posode namesti pooblaščena organizacija, njihovo obliko in barvo pa določi občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve.
15.	člen
Na območju naselja Grosuplje in Ivančna gorica ter ostalih naselij, v naseljenem središču, kjer so zazidani večji predeli z eno ali več stanovanjskimi hišami, se ne smejo postavljati svinjaki, kokošnjaki, ali druge neprimerne zgradbe, oziroma se morajo že postavljeni objekti, ki kvarijo videz naselja odstraniti.
b)	Čiščenje javnih površin
16.	člen
Javne površine čisti komunalna organizacija združenega dela, kateri to delo poveri občina s pogodbo, če ni s tem odlokom drugače določeno (pooblaščena organizacija).	1
Pooblaščena organizacija čisti javne površine na območju občine Grosuplje na podlagi letnega programa. S programom in pogodbo sc določi vrsta, obseg ter kakovost storitev in stroški za čiščenje javnih površin.
Za čiščenje javnih površin Izven naselja Grosuplje skrbi krajevna skupnost.
17.	člen
Stroški za izredno čiščenje javnih površin gredo v breme tistega, ki je čiščenje povzročil. Za izredno čiščenje javnih površin se po tem odloku šteje čiščenje, ki je potrebno zaradi večjega onesnaženja kot je
običajno pri redni uporabi javne površine (onesnaženje s prevozom, nakladanjem, razkladanjem, odlaganjem odpadkov, pri prometni nezgodi in podobno).
Ce tisti, ki javno površino onesnaži, ne poskrbi za čiščenje sam, očisti javno površino pooblaščena organizacija na stroške povzročitelja.
18.	člen
Stalno odprte poslovne površine (železniške postaje, avtobusne postaje, vrtovi gostinskih obratov, stadioni, kopališča in podobno) so dolžni redno čistiti upravljale! teh površin.
Za čistočo na odprtih prostorih, ki niso javne površine (dvorišča, vrtovi, odprte garaže, vhodi in izhodi v javne in poslovne prostore, prostori, ki se začasno uporabljajo za javne prireditve), skrbijo upravljale! površin oziroma organizatorji prireditev.
Organizator prireditve je dolžan očistiti javno površino tako po koncu prireditve.
Ce upravljalec površine, navedene v tem členu, te ne čisti redno, jo mora očistiti pooblaščena organizacija na stroške zavezanca.
19.	člen
Pločnike in hodnike za pešce so dolžni redno čistiti upravljalci oziroma uporabniki zgradb, ob katerih so pločniki. Smeti s teh površin morajo odlagati v smetnjake pri zgradbah, novozapadli sneg s teh površin mora biti odstranjen do 7. ure zjutraj.
20.	člen
Cestne odtočne jaške v naseljih, kjer obstoja kanalizacijsko omrežje, mora čistiti upravljalec ceste.
21.	člen
Organizacije in občani, ki so po tem odloku dolžni čistiti javne površine, lahko to obveznost pogodbeno prenesejo na pooblaščeno organizacijo.
c)	Odvoz odpadkov
22.	člen
Z javnih površin odvaža zbrane smeti in odpadke pooblaščena organizacija, krajevna skupnost, delovna organizacija ali privatni lastnik sam.
23.	člen
Upravljale! zgradb so dolžni pravočasno izprazniti greznice.
Na območjih, ki jih določi občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, v soglasju z občinsko sanitarno inšpekcijo, sc sme izpraznjevati greznice in odvažati fekalije le s posebnimi zaprtimi vozili, ki se izpraznijo na mestih, ki jih določi občinska sanitarna inšpekcija.
Črpanje fekalij iz greznic in odpadnih snovi iz kanalov je dovoljeno le s pripravami, ki ustrezajo higiensko tehničnim zahtevam.
Okolica greznice mora biti po izpraznitvi temeljito očiščena ih razkužena. III.
III.	VIDEZ NASELIJ
24.	člen
Občani, delovne in druge organizacije so dolžni:
1.	odstraniti ograje iz bodeče žice,
2.	odstraniti ograje, ki so v zanemarjenem stanju ali občutno kvarijo zunanji videz okolja, druge ograje pa redno vzdrževati.
3.	vzdrževati v primernem stanju dvorišča, zgradbe in dovozne poti k zgradbam,
4.	speljati odpadne vode v greznice oziroma javno kanalizacijo, tako da se ne izlivajo na javno cesto in da ne zasmrajujejo okolico,
5.	preložiti individualna smetišča, gnojnične jame in gnojišča z izpostavljenih krajev na taka mesta, da ne kvarijo zunanjega videza naselja, niti ne ogrožajo stanovanjskih stavb in okolice z legli mrčesa in z izlivi voda na javna pota in okolico; gnojišča morajo biti ograjena tako, da je spodaj vodotesna betonska greznica, pokrita z armiranobetonsko ploščo, zunanji del gnojišča pa mora biti ograjen z betonskim zidom, višine najmanj 1,20 m,
6.	porušiti in odstraniti ruševine zgradb, barake, skladišča, hleve in druge objekte ob javnih stavbah, ki niso več sposobni za obnovo, ali občutno ovirajo promet in kazijo lepo podobo kraja,
7.	popraviti ali obnoviti zanemarjena vhodna vrata hiš, okna, strešne žlebove, snegobrane in odtočne cevi,
8.	popraviti in prebeliti zgradbe, na katerih odpada omet ali so zanemarjene,
9.	preložiti z javnih vidnih mest barake, skladišča hlodovine in desk, gradbenega materiala in drugih predmetov, na drugo ustrezno mesto, kjer ni prizadet zunanji videz naselja in ne ovira prometa,
10.	obnoviti izložbe, reklame in oglasne deske v poslovnih prostorih in trgovinah,
11.	urediti dvorišča in vrtove, napajalna korita ob javnih cestah ter posekati drevje in grmovje, ki ovira promet vozil in pešcev na javnih cestah,
12.	v zimskem času odstraniti sneg s pločnikov ob hišah, parkirnih prostorih, potrebnih manipulacijskih dvorišč, dohodov v zgradbe, okoli javnih zgradb in lokalov in odstraniti s strehe in balkonov ledene sveče,
13.	na vseh stavbah z dvokapnimi strehami v naseljih občine Grosuplje, ki segajo na javno cesto ali na pločnike je. obvezno namestiti snegobrane, na že zgrajene stavbe morajo lastnik ali upravljale! namestiti snegobrane v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka.
14.	stanovalci — najemniki in etažni lastniki v stanovanjskih objektih v družbeni lastnini so dolžni vzdrževati okolico objektov — zelenice, žive meje, okrasno grmičevje in drevje ter skrbeti za snago okoli objektov.
Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve ali drug pristojni upravni organ lahko določi z odločbo v upravnem postopku, katere pomanjkljivosti in ovire iz 25. člena tega odloka je treba odstraniti, v kolikšnem roku in na kakšen način.
Zoper tistega, ki v danem roku ne odpravi ovire ali pomanjkljivosti, potem ko je odločba postala pravnomočna, lahko predlgga oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve izvršitev posameznega ukrepa na stroške zavezane stranke.
25.	člen
Javne površine, okolico zgradb in dvorišča ter druge objekte, ograje, žive meje, spomenike in podobno, morajo upravljale! redno vzdrževati, tako da se doseže in ohrani primeren videz naselij.
26.	člen
Na območju občine je prepovedano postavljanje vozil, šotorov in podobnih objektov z namenom, da bi
v njih kdo stalno ali začasno prebival. Prepovedano je tudi stalno ali začasno prebivanje v takih objektih.
Določba prvega odstavka tega člena ne velja za turistično taborjenje in taborjenje, ki ga z vzgojnim namenom organizirajo družbene organizacije in društva in ne za prebivanje oseb, ki sodelujejo pri potujočih prireditvah (cirkuške in artistične predstave in podobno).
IV.	NADZORSTVO
27.	člen
iNuuzorstvo nad izvrševanjem tega odloka in predpisov izdanih na njegovi podlagi izvršuje komunalna in sanitarna inšpekcija.
Nadzorstvo nad izvrševanjem tega odloka in predpisov izdanih na njegovi podlagi, opravljajo tudi pooblaščeni delavci tistih organizacij, ki urejajo oziroma čistijo javne površine ter delavci postaje milice.
Način in obseg nadzorstva iz drugega odstavka tega člena se določi s pogodbo med občino in organizacijo.
Za opravljanje nadzorstva izda delavcu pooblastilo občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve.
V.	KAZENSKE DOLOČBE
28.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba: 1. če na javne površine zliva odpadne vode ali drugo tekočo nesnago (2. točka 1. odst. 5. člena),
2.	če pri obnovi pročelij zgradb ne postavi lovilnih odrov (1. točka 9. člena),
3.	če po uporabi javne površine temeljito ne očisti in po potrebi ne razkuži (2. odst. 13. člena),
4.	če na območju, kjer to ni dovoljeno, redi živino, drobnico, kunce ali perutnino (15. člen),
5.	če prevaža fekalije v neprimernem vozilu ali izpraznjuje izven določenih mest (2. odst. 23. člena),
6.	če okolice greznice po izpraznitvi temeljito ne očisti oziroma razkuži (4. odst. 23. člena),
Z denarno kaznijo od 200 do 2.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
29.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1.	če na javno površino odlaga smeti, odpadke, gradbeni material, embalažo in podobno (3. točka 1. odst 5. člena),
2.	če na javni površini pere ali čisti motorno ali drugo vozilo ali opravlja kakršnokoli obrtniško delo (2. odst 5 člena),
3.	če odvaja na javno površino vodo iz zgradbe ali zemhišča <6 člen),
4.	če takoj ne odstrani odpadkov, ki so nastali z delom na javni površini (7. člen),
5.	če ne očisti gradbišča nesnage (2. točka 9. člena),
6.	če ne skrbi, da so odtočni jaški ob gradbiščih očiščeni (4. točka 9. člena).
7.	če na gradbišču neprimerno uskladišči ali za-varuie "radbeni material (7. točka 9. člena),
8 če ne očisti vozila pred odhodom iz gradbišča (6. točka 9. člena),
9.	če ne odstrani nesnage, ki nastane pri nakladanju in razkladanju ali z vožnjo po javnih površinah (4. odst. 12. člena),
10.	če ne namesti posod za smeti in odpadke (14. člen),
11.	če ne čisti redno javne površine, ki jo uporablja (18. člen),
12.	če javnih površin ne čisti tako, kot je določeno s pogodbo (16. člen),
13.	če ne čisti cestnih odtočnih jaškov (20. člen),
14.	če ne odvaža zbranih smeti in odpadkov (1. odst. 22 člena),
15.	če ne vzdržuje redno javne površine, okolice zgradbe, dvorišča ali drugega objekta (25. člen),
16.	če ne izpolni dolžnosti, predpisane v 24. členu tega odloka od točke 1. do 14.,
17.	če ravna v nasprotju s 24. členom tega odloka.
Z denarno kaznijo od 100 do 1.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
30.	člen
Z denarno kaznijo do 1.000 dinarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, če stori kakšno dejanje iz 28. in 29. člena tega odloka.
31.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 3.000 dinarjev se Kaznuje za prekršek fizična oseba, če na območju občine postavi vozilo, šotor ali podoben objekt z namenom, da bi v njem kdo stalno ali začasno prebival v takem objektu.
32.	člen
■ Z denarno kaznijo 100 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1.	če ne prepreči širjenja prahu ob rušenju zgradb (3. točka 9. člena),
2.	če dopusti, da se pri prevozu z vozila stresa material ali odceja voda na javno površino ali če povzroča smrad ali prah (1. in 2. odst. 12.'člena),
3.	če ne čisti redno in pravočasno pločnika ob zgradbi, katerega upravljale«^ oz. uporabnik je (19. člen).
Z denarno kaznijo 100 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz 1. odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 100 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi fizična oseba, če stori kakšno dejanje iz prvega odstavka tega člena.
33.	člen
Z denarno kaznijo 50 diparjev se kaznuje za prekršek fizična oseba:
1.	če na javno površino odmetuje papir ali druge odpadke (1. točka 1. odst. 5. člena),
2.	če piše ali riše po predmetih, ki niso za to namenjeni ali jih kako drugače onesnaži ali poškoduje
(8. člen).
34.	člen
Za prekršek iz 32. in 33. člena tega odloka lahko komunalni in sanitarni inšpektor ter delavci milice izterjajo denarne kazni takoj na mestu.
VI.	KONČNE DOLOČBE
35.	člen
Pojasnila za izvrševanje tega odloka daje pbčinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve.
36.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o komunalni ureditvi in zunanjem izgledu naselij v občini Grosuplje (Glasnik, št. 65/64).
37.	člen
Ta odlok začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-26/75
Grosuplje, dne 4. februarja 1976
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
472.
Na podlagi 32. člena zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SRS, št. 4/67) in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 17. marca 1976 sprejela
ODLOK
o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede v občini Grosuplje
1,	čl^n
Pristojbine za veterinarsko-sanitarne preglede se določijo v višini:
1.	za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede klavne živine, mesa in mesnih izdelkov v KZ Stična obrat Mesoizdclki sc določi pristojbina za pregled živali in mesa pri razkladanju v klavnici, za pregled živali pred zakolom in za prcpled mesa in masnih izdelkov. vključno s skladiščenjem, nakladanjem mesa in mesnih izdelkov:
—	po urnem plačilu v bruto znesku, ki ga določi izvršni svet občinske skupščine.
2.	za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled mlaka in mlečnih izdelkov v mlekarni (vključno z odvzemom vzorca mleka in mlečnih izdelkov za laboratorijski pregled glede higienske kakovosti in antibiotikov) se določi pristojbina'
—	od zbranega mleka po litru 0.OKI din.
V to pristojbino je vključen tudi veterinarsko-sanitarni pregled pri nakladanju mlečnih izdelkov za medobčinski promet.
3.	za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled pri nakladanju, razkladanju, prekladanju in pri Ronjenju živine, ki se na prevoznih sredstvih odpravlja izven območja občine, oziroma mesta ali goni več kot 20 km
daleč, se določijo tele pristojbine:
din
a)	za kamionske, vagonske ali letalske pošiljke do 10 (deset) ton	100
—	za	vsako nadaljnjo	tono	20
b)	za kosovne pošiljke:
—	za vsako veliko žival oz. za vsakih začetih
10 (deset) komadov telet ali drobnice	20
—	za vsakih začetih 50 kosov perutnine	20
—	za pregled piščancev, za vsakih 100 (sto)
komadov	10
—* za čebelje panje do 50 (petdeset) komadov 15
—	za	vsak nadaljnji	panj	3
4.	za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled pri nakladanju, razkladanju in prekladanju pošiljk mesa in mesnih izdelkov, ki se odpravljajo s prevoznimi sredstvi izven občine, se določijo pristojbine:
a)	za kamionske, vagonske ali letalske pošiljke:	din
—	vseh vrst svežega meša — od kg	0,06
—	vseh vrst mesnih izdelkov — od kg	0,006
—	od zbranega mleka — po litru	0,013
—	od mlečnih izdelkov — od kg	0,06
—	od mlečnega prahu in kondenziranega
mleka — od kg	0,06
—	od jajc — po komadu	0,01
—	od rib in ribjih konzerv — od kg '	0,06
5.	za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled pošiljk živine, mesa, mesnih izdelkov, živinorejskih proizvodov, surovin in odpadkov, ki so namenjene za izvoz ali ki se uvozijo, se za pregled pri nakladanju, razkladanju in prekladanju zaračunajo pristojbine:
a)	za vagonske, kamionske ali letalske nošilj- din
ke — do 10 (deset) ton	150
—	za vsako nadaljnjo	tono	20
—	za kombi	50
b)	za kosovne pošiljke za vsako veliko žival
ali visoko divjad oz. za vsakih začetih 10 (deset) komadov govedi ah drobnice, za vsakih začetih 50 komadov perjadi ali nizke	divjadi	25
c)	za kosovne pošiljke divjadi lovskih turistov
za vsakih začetih 50 komadov divjadi	100
d)	za vsak tovorek živinorejskih proizvodov,
surovin in odpadkov	5
2.	člen
Skupna pristojbina za posamezne komadne pošiljke živine, mesa, mesnih izdelkov, mlečnih izdelkov, rib in jajc. surovin in odpadkov nc sme znašati več kol pristojbina, ki je predpisana za tako pošiljko, če bi bila poslana kot vagonska ali kamionska pošiljka
3.	člen
Obvezne veterinarsko-sanitarne preglede iz 1., 2.,
3.	in 4. točke 1. člena tega odloka lahko opravlja področna veterinarska postaja na predlog občinskega veterinarskega inšpektorja po posebni pogodbi z ustrezno družbenopolitično skupnostjo, preglede iz 5., točke pa občinski veterinarski Inšpektor
4.	člen
Če pošiljatelj ne pripravi prijavljenega blaga pravočasno za pregled, delavec veterinarsko-sanitarne kontrole pa pride ob določeni uri ne nakladališče, raz-kladališče ali prekladališče. mora pošiljatelj plačati vsake začete ure 80 din zamudnine.
5.	člen
Ce se pregled opravlja izven rednega delovnega časa, za delo na dan nedelje in državnega praznika ali v nočnem času od 22. do 5. ure, se pristojbina oziroma zamudnina poveča za 50 °/o.
6.	člen
Pristojbine za veterinarsko-sanitarne preglede iz 1., 4. in 5. člena tega odloka so dolžne plačati vse de-
lovne organizacije in zasebniki po določbah 48., 49., 53., 54. in 58. člena temeljnega zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SFRJ, št. 16/65, 23/65 in 29/66).
7.	člen
Pristojbine se plačujejo v gotovini ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa in so dohodek sklada za pospeševanje kmetijstva.
8.	člen
Za inšpekcijske službe pristojni občinski upravni organ skrbi za izvrševanje tega odloka.
9.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede v občini Grosuplje (Glasnik, št. 21/67 in Uradni list SRS, št. 36/71).
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-3/76
Grosuplje, dne 23. marca 1976.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
473.
Na podlagi L alinee 23. člena in 3. odst. 28. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75) ter 5. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS. št. 16/67), 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73 in 16/74) in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1976 sprejela
ODLOK
o obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter odpadkov na obn)očju občine Grosuplje 1
1.	člen
Na območju naselja Grosuplje in Ivančna gorica se uvede obvezno zbiranje in organizirano odvažanje smeti in odpadkov na javna odlagališča.
Obvezno zbiranje in organizirano odvažanje smeti in odpadkov na javna odlagališča se uvede tudi za območja v naseljih Višnja gora. Muljava. Krka. Šentvid pri Stični, Stična, Šmarje, Videm, Predstruge in Zagradec na Dolenjskem ter Fužine, ki so v urbanističr nem programu občine Grosuplje določena kot površine za ureditev centra in za novogradnje, vendar šele z dnem. ko bo občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve v soglasju z občinsko sanitarno, kmetijsko in gozdarsko inšpekcijo in v soglasju s krajevno skupnostjo določil lavno odlagališče.
V ostalih naseljih v občini morajo občani odlagati smeti in odpadke v iame za smeti. Tz prostorov, ki jih organizacije ali zasebniki uporabljajo v delovnem procesu (poslovni prostori) v ostalih naseliih v občini pa je obvezen odvoz smeti in odpadkov v smilu 2. odst. tega člena.
2.	člen
Komunalno dejavnost po tem odloku opravlja v naselju Grosuplje in Ivančna gorica komunalna organizacija združenega dela, ki jo za to pooblasti občina (pooblaščena organizacija).
Odvoz smeti in odpadkov iz območij oz. prostorov navedenih v 2. in 3. odst. 1. člena opravljajo organizacije ali zasebniki sami.
Za izvrševanje obveznosti, ki so s tem odlokom predpisane za stanovanjske in druge zgradbe, odgovarjajo upravljale! teh zgradb.
Za upravljalce zgradb po tem odloku štejejo imetniki pravice uporabe, organizacije, ki gospodarijo z zgradbami in lastniki zgradb ter stanovanj.
3.	člen
Za smeti se štejejo zlasti:
a)	smeti in ostanki hrane iz zasebnih gospodinj-niev, pepel, prazne konzervne škatle, porcelan, steklo, manjši kovinski, tekstilni in papirni odpadki ter podobno,
b)	odpadne snovi iz zdravstvenih in veterinarskih zavodov, .
c)	odpadne snovi v manjših kosih ali količinah iz delovnih in drugih organizacij.
Za odpadke se štejejo zlasti:
a)	embalaža,
b)	odpadno pohištvo in kosi stanovanjske opreme,
c)	odpadni gradbeni material,
č) odpadki iz proizvodnje in predelave,
d)	odpadki naftnih derivatov,
e)	odpadki organskega in anorganskega izvora.
4.	člen
Uporabniki stanovanjskih in poslovnih prostrov so dolžni odlagati hišne smeti v tipizirane smetnjake ali v posode, ki jih določi pooblaščena organizacija.
Upravljale! stanovanjskih in poslovnih zgradb ter prostorov so dolžni skrbeti, da so smetnjaki nameščeni na prostorih, ki jih določi pooblaščena organizacija. Ti prostori morajo biti dostopni delavcem in vozilom za odvoz smeti.
Potrebno število tipskih smetnjakov za vsako stanovanjsko zgradbo oziroma poslovni prostor so dolžni nabaviti upravljale! teh prostorov na svoje stroške In sicer en smetnjak na vsakih začetih 200 m2 površine prostorov, ki so osnova za odmero povračila za odvoz smeti.
Posode za smeti morajo biti nabavljene, ko je zgradba vseljiva.
Poškodovane posode za smeti popravlja in zamenjuje pooblaščena organizacija na svoje stroške, če jih sama poškoduje.
Potrebo po zamenjavi dotrajanih tipskih smetnjakov ali zabojev ugotovi pooblaščena organizacija skupaj z upravljale) zgradb oziroma prostorov
5.	člen
Embalaža se odlaga v posebne tipske posode, ki morajo biti postavljene na dostopnih prostorih in ne smejo kvariti videza kraja. Te posode je dolžan nabaviti upravljalec zgradbe oziroma prostora.
Odpadno pohištvo, kose stanovanjske .opreme in odpadne večje železne predmete odvaža pooblaščena organizacija nalmnni enkrat letno in sicer v aprilu ali oktobru. Občani so dolžni odlagati odnadke na prostorih. ki so za to določeni. Datum in prostor zbirania
ter odvoz teh odpadkov se vnaprej objavi na krajevno običajen način. Razglas objavi pooblaščena organizacija.
Odpadni gradbeni material je dolžan izvajalec gradbenih del oziroma investitor odvažati sproti in ne sme ostati na javnem prostoru več kot 24 ur ter ne sme ovirati javnega prometa.
Ce izvajalec oziroma investitor ne odstrani odpadkov v 24 urah, jih na njegove stroške odstrani pooblaščena organizacija.
Odpadki iz proizvodnje in predelave morajo biti odloženi v posebne posode oziroma tako, da ne kvarijo videza kraja.
Odpadke naftnih derivatov je treba odlagati v hermetično zaprte posode.
Odpadke organskega izvora je treba odlagati na higiensko in tehnično urejena odlagališča, če se uporabljajo kot gnojila v kmetijstvu, sicer pa le na javno odlagališče.
Zdravstvene in veterinarske ustanove morajo odpadne snovi odlagati v sežganem stanju.
6.	člen
Tipizirana posoda za smeti in odpadke mora biti pokrita. Tla Okrog tipizirane posode za smeti in odpadke mora očistiti tisti, ki jih onesnaži. Tipizirano posodo za smeti in 'odpadke mora redno čistiti lastnik, uporabnik oz. upravljalec stanovanja oz. poslovnega prostora.
7.	člen
Pri izdelavi zazidalnih načrtov ali načrtov posameznih zgradb je treba predvideti prostor za smetnjake oziroma posode.
Prostori za smetnjake in zaboje morajo biti vrisani tudi v lokacijski dokumentaciji.
8.	člen
Pooblaščena organizacija je dolžna na stroške lastnika oz. upravljalen zgradbe poškodovane smetnjake zamenjati, na svoje stroške, pa če jih poškoduje pri opravljanju dela.
Pooblaščena organizacija mora odvažati smeti in odpadke v naseljih Grosuplje in Ivančna gorica dvakrat tedensko, z območij navedenih v 2. odst. 1. člena in iz poslovnih prostorov v ostalih naseljih v občini pa jih morajo organizacije ali zasebniki odvažati po potrebi.
Pooblaščena organizacija je dolžna odvoz smeti organizirati takoj, ko so stavbe v določenem območju naseljene oziroma dane v uporabo.
9.	člen
Pooblaščena organizacija mora odvažati smeti v posebnih vozilih, ki so urejena tako. da omogočajo brezprašno polnitev, prevoz in praznitev.
Odpadke se sme odvažati le z ustreznimi vozili.
Iz območij oz. prostorov navedenih v 2. in 3. odst.
1.	člena morajo organizacije ali zasebniki odvažati smeti in odnadke v vozilih, ki so urejena tako. da omogočajo brezprašno polnitev, prevoz in praznitev.
in člen
Odlagališče za smeti in odpadke v naselju Grosuplje in Ivančna gorica vzdržuje pooblaščena organizacija.
Vzdrževanje odlagališč obsega pravočasno izravnavo smeti in odpadkov z nivojem zemljišča razkuževanje smeti in odpadkov ter uničevanje mrčesa in škodljivih gledalcev.
Odlagališča za smeti in odpadke v območjih navedenih v 2. odst. 1. člena vzdržujejo krajevne skupnosti do dne, ko se uvede organizirano odvažanje smeti in odpadkov.
Jame za smeti v ostalih naseljih v občini vzdržujejo lastniki oz. uporabniki zgradb sami, odlagališča za smeti iz poslovnih prostorov v ostalih naseljih v občini pa same organizacije ali zasebniki, ki opravljajo poslovno dejavnost.
11.	člen
Pooblaščeno podjetje mora odstraniti vse smeti in odpadke z vseh mest, ki niso določena za odlagališče po nalogu pristojnega inšpektorja na stroške tistega, ki je smeti in odpadke odložil na nepravem mestu.
Odstranjevanje smeti in odpadkov opravi pooblaščeno podjetje na stroške tistega, ki je smeti in odpadke odložil, sicer pa na stroške lastnika, uporabnika oz. upravljalca 'zemljišča, na katerem so smeti in odpadki, če po predhodnem opozorilu organa pristojnega za komunalno oz. sanitarno inšpekcijo smeti in odpadkov ne odstrani sam.
12.	člen
Cene za odvoz določi pooblaščena organizacija v soglasju z izvršnim svetom občinske skupščine.
Cena za odvoz smeti se določi za enoto površine stanovanjskega in drugegš prostora in je lahko za posamezne uporabnike prostorov (gospodinjstva, organizacije in druge) različna.
Pri določitvi cene se upošteva tudi pogostost odvoza smeti in stroški za popravilo in zamenjavo smetnjakov.
13.	člen
Odvoz smeti plačuje imetnik stanovanjske pravice oziroma uporabnik poslovnega prostora.
Odvoz smeti se plačuje za obdobje, ki ga določita upravljalec zgradbe in pooblaščena organizacija.
14.	člen
Lastnik, uporabnik oz. upravljalec zgradbe je dolžan dati pooblaščeni organizaciji točne podatke o površini stanovanja oz. o površini poslovnega prostora in ga obvestiti o vseh spremembah, ki vplivajo na obveznost oz. višino plačevanja odvoza smeti in odpadkov. Za stanovanjske je šteti površine, ki pridejo v poštev pri določitvi vrednosti stanovanja.
15.	člen
Obveznost »a plačilo odvoza smeti nastane z dnem. ko pooblaščena organizacija na določenem območju organizira odvoz smeti.
16.	člen
Nadzorstvo naa izvrševanjem tega odloka in predpisov izdanih na njegovi podlagi opravlja sanitarna in komunalna inšpekcija Nadzorstvo nad izvrševanjem tega odloka in predpisov izdanih na njegovi podlagi opravljajo tudi pooblaščeni delavci tiste organizacije, ki opravlja to dejavnost. Način in obseg nadzorstva se določi s pogodbo med občino in podjetjem na podlagi
pooblastila občinskega upravnega organa, ki je pristojen za komunalne zadeve.
17.	člen
Ce sanitarni ali komunalni inšpektor ugotovi, da odlok ali na njegovi podlagi izdan akt ni bil pravilno uporabljen ali sploh ni bil uporabljen, odredi z odločbo, da je treba ugotovljeno nepravilnost odpraviti.
V odločbi iz prvega odstavka tega člena določi inšpektor rok, v katerem je treba odpraviti pomanjkljivosti.
18.	člen
Z denarno kaznijo do 6.000 dinarjev se'kaznuje za prekršek pravna oseba:
1.	če odvaža smeti in odpadke izven določenih odlagališč,
‘2. če smeti in odpadke ne odvaža v določenih rokih,
3.	če ne zagotovi higienski način nakladanja in odvažanja smeti in odpadkov oz. vzdrževanja odlagališč v skladu s sanitarno higienskimi predpisi.
Z denarno kaznijo do 1.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in državnega organa, ki stori prekršek iz tega člena.
19.	člen
Z denarno kaznijo do 3.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1.	če nima tipiziranih posod za smeti in odpadke postavljenih na določenem mestu,
2.	če nima urejenega prostora za smeti in odpadke,
3.	če tipizirane posode za smeti in odpadke ali hišno odlagališče ne pokrije ali če ne očisti tal okrog odlagališča, ali če ne očisti tipiziranih posod za smeti in odpadke,
4	če ne nabavi potrebnega števila tipiziranih posod za smeti in odpadke ali če jih ne nabavi v določenem roku,
5	če smeti in odpadkov ne odlaga v tipizirane posode za smeti.
6	če odpadkov hrane in živil ne odlaga v posebno tesno zaprte posode ali če odpadne snovi iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov ne odlaga v tipizirane posodr zn smeti In -Sdpadke v sežganem stanju.
7	denarno kazniio do l.ODtl dinarjev e kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in državnega organa, ki stori prekršek iz tega člena.
20.	člen
Z denarno kaznijo do 1.000 dinarjev sc kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz 18. in 19. člena tega odloka.
21.	člen
Odlaganje smeti in odpadkov fiz 1. in 2. odst. 1. čl en a 1 v tipizirane posode za'smeti in odpad :e so oproščeni tisti, ki se ukvarjajo izključno s kmetijsko dejavnostjo.
22.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter odpadkov na območju občine Grosuplje (Glasnik, št. 34/67).
23.	člen
Ta odlok začne veljati trideseti dan po objavi v uradnem listu SRS.
St. 53-13/75
Grosuplje, dne 4. februarja 1976.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
IDRIJA
474.
Na podlagi 230. člena statuta občine Idrija (Uradno glasilo občine Idrija, št. 3/74) in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1976 Sprejela
ODLOK
o proračunu občine Idrija za leto 1976
1.	člen
Proračun občine Idrija za leto 1976 obsega:
din
—	dohodke v znesku	15.214,500
—	razporejene dohodke	15.062,400
—	nerazporejene dohodke	152,100
2.	člen
Od dohodkov Iz 1. člena odloka zmanjšanih za dohodke prenesene iž leta 1975 pripada 1 “/o rezervnemu skladu.
3.	člen
Iz razporejenih dohodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom:
—	upravnim organom skupščine občine in občinskemu sodišču,
—	krajevnim skupnostim,
—	družbenopolitičnim organizacijam in društvom,
—	medobčinskim službam.
Sredstva za redno dejavnost se nakazujejo vnaprej. za posebne namene pa skladno s potrebami > in možnostmi v okviru odobrenih sredstev.
4.	člen
Upravni organ skupščine občine In občinsko sodišče samostojno razpolagata s sredstvi, ki so mu dodeljena za redno dejavnost, kakor tudi s sredstvi, ki jih ustvarita z lastno dejavnostjo.
Izplačila iz sredstev za dele upravnega organa se izvršujejo na podlagi nalogov predsednika izvršnega sveta.
5.	člen
V rezervni sklad se vlagajo sredstva po preteku vsakega meseca v znesku, ki ne "more biti manjši od 1 "/o ustvarjenih dohodkov v minulem mesecu.
Obveznost vlaganja v rezervni sl.lad se lahko odloži za čas. ko zaradi zaostajanja v dotoku proračunskih dohodkov. proračun uporablja posojilo iz svojega rezervnega sklada.
6.	člen
O razporeditvi oziroma uporabi nerazporejenih dohodkov (tekoča proračunska vezcrva). ki so namenjeni
za pokrivanje nepredvidenih ali premalo predvidenih družbenih potreb, odloča izvršni svet in o tem naknadno poroča občinski skupščini.
7.	člen
Ce se med letom ugotovi, da posamezne postavke razporejenih dohodkov ne bodo v celoti izvršene, se pooblašča izvršni svet, da ostanek sredstev prenese na druge postavke.
8.	člen
Sredstva oziroma uporabniki, ki niso navedeni v
3.	členu odloka, se uporabljajo neposredno iz proračuna.
Odredbodajalec za njihovo koriščenje je predsednik izvršnega sveta.
Izplačila iz sredstev za delo upravnih in drugih komisij se opravijo na podlagi naloga odredbodajalca ali na podlagi civilno pravne pogodbe.
Višina plačina oziroma način ugotavljanja višine plačila, mora biti določen v pogodb.
9.	člen
Izvršni svet skupščine občine odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada v namene iz 1. točke 30. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74).
10.	člen
Če zaostaja pritekanje proračunskih dohodkov v taki mere, da obstaja verjetnost, da ne bodo doseženi v planirani višini iz 1. člena tega odloka, sme izvršni svet začasno zmanjšati višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene.
O takem ukrepu mora izvršni svet obvestiti občinsko skupščino in ji predlagati ustrezne spremembe proračuna.
11.	člen
Pregled in razpored dohodkov po glavnih namenih — bilanca sredstev, splošni razpored dohodkov in posebni del proračuna, so sestavni del tega odloka.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. januarja 1976.
St. 400-6/76
Idrija, dne 31. marca 1976.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto Šulgaj 1. r.
475.
Na podlagi 4 člena zakona o poslovnih stavban in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, St 18/74) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega delo in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1976 sprejela
ODLOK
o namehibnosti In gradnji poslovnih prostorov v občini Idrija
1.	člen
Za poslovno stavbo se šteje stavbo, ki je namenjena za poslovne dejavnosti in se v ta namen pretežno uporablja.
Za poslovni prostor se šteje eden ali več prostorov, namenjenih za poslovno dejavnost, ki so praviloma gradbena celota in imajo poseben glavni vhod.
Opredelitev poslovnega prostora po prejšnjem odstavku velja ne glede na to, ali gre za poslovni prostor v družbeni ali zasebni lasti.
2.	člen
Ne štejejo se za poslovni prostor po 1. členu tega odloka garaže za največ 2 osebna avtomobila v lasti občanov in stavbe oziroma prostori v lasti občanov, ki so namenjeni za opravljanje kmetijskih dejavnosti (gospodarska poslopja, hlevi, kleti, kozolci in podobno).
V dvomu o tem, kaj se šteje za poslovni prostor ali poslovno stavbo odloča upravni organ občine Idrija, pristojen za stanovanjske zadeve.
3.	člen
Za poslovne dejavnosti po tem odloku se štejejo: dejavnost organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, društev in drugih družbeno pravnih oseb, samostojnih obrtnikov ter civilno pravnih oseb.
4.	člen
Poslovni prostori v družbeni lastnini in lastnini občanov v mestu Idrija (poslovni prostori) se smejo uporabljati le za poslovno dejavnost, kakor to določa »razpored namembnosti in gradnje poslovnih prostorov za mesto Idrija«, ki je sestavni del tega odloka (razpored).
5.	člen
Stavbe, ki se zidajo na določenih območjih mesta ali v drugih krajih na območju občine, morajo imeti poslovne prostore za določene poslovne dejavnosti, kakor ie to določeno z urbanističnim ali zazidalnim načrtom.
Razen poslovnih prostorov po prvem odstavku tega člena morajo imeti poslovne prostore za določene namene tudi stavbe, ki se g.radljo ali rekonstruirajo na območjih skupin ulic, Ulic ali delov ulic, določenih z razporedom.
Za urbanizem pristojni organ občine skrbi za usklajevanje razporeda z urbanističnim ali zazidalnim načrtom in za dopolnievanje in razširitev tega razporeda na območju, kraju in naselju, ki zaenkrat v razporedu Se niso zajeti.
Investitorju se pri izdaji odločbe o lokaciji In gradbenem dovoljenju določi obveznost zgraditi nosi ovni prostor po obsegu in namembnosti.
6.	člen
Dokler kako območje ni zajeto z urbanističnim načrtom. zazidalnim načrtom ali razporedom po tem odloku. se določi obseg in namembnost poslovnih prostorov graditelju ob izdaji odločbe o lokaciji in gradbenega dovoljenja, ali v postopku zn spremembo namembnosti prostorov.
Organ, pristojen za izvedbo postopka po prvem odstavku, mora predhodno pridobiti mnenje krajevne skupnosti.
7.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odredba o splošnem razporedu, kateri poslovni prostori smejo služiti za določene potrebe (Uradno glasilo občine Idrija, št. 4/71).
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-3/76
Idrija, dne 31. marca 1976.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto Šuhgaj 1. r.
476.
Na podlagi 21. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi standardnega stanovanja v občini Idrija
1.	člen
3.	člen odloka o določitvi standardnega stanovanja v občini Idrija fUradno glasilo občine Idrija, št. 7/73) se spremeni tako. da se glasi
Elementi standardnega stanovanja iz 2. člena tega odloka so določeni v Osnovnih elementih standarda stanovanj št 36-16/75 z dne 15/3-1976, ki so sestavni del tega odloka.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 36-16/75
Idrija, dne 31. marca 1976.
Predsednik
Skunščine občine Idrije
Cveto Sulgaj 1. r.
KAMNIK
477.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 9. In 11. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263'72), 2. člena zakona o samoprispevku, /Uradni list SRS. št. 3-8/73), 131 in 176. člena statuta občine Kamnik /Uradni vestnik Gorenjske, št. 6-64/74) ter po odločitvi referenduma, ki je bil opravljen dne 4. aprila 1976. na skupni seji vseh zborov dne 15. aprila 1976 sprejela
ODLOK
o uvedbi krajevnega samoprispevka za delno financiranje programov krajevnih skupnosti in programa gradnje šol in otroških varstvenih ustanov
1.	člen /
Za delno financiranje programov krajevnih skupnosti in programa gradnje šol in otroških varstvenih ustanov po programih krajevnih skupnosti in programu občine Kamnik, ki so objavljeni v letošnji marče-vi številki »Kamniškega občana«, se uvaja za celotno območje občine Kamnik krajevni samoprispevek
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvaja v denarni obliki za razdobje 5 let, in sicer od 1. 5. 1976 do 30. 4. 1981.
3.	člen
Skupna proračunska vrednost objektov znaša po sedanjih ocenah 117,000.000 dinarjev, od tega naj bi bilo zbranih sredstev s samoprispevkom, ugotovljenih od osnov leta 1975, 43,000.000 din.
4.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva v predvideni višini 43,000.000 din so namenska sredstva, in se uporabljajo izključno za delno financiranje programov v Krajevnih skupnostih in programa gradnje šol in otroških varstvenih ustanov.
5.	člen
Krajevni samoprispevek plačujejo občani, ki stalno prebivajo na območju občine Kamnik v višini 2% od naslednjih osnov:
1.	delovni ljudje in občani, ki prejemajo osebne dohodke iz razmerja v združenem delu oziroma nadomestil, delavci pri zasebnih delodajalcih in prejemniki pokojnin od neto osebnih dohodkov;
2.	delovni ljudje in občani od dohodka iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka in dohodka od gozdov,
3.	delovni ljudje in občani, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve, od davčne osnove, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od osnove
6.	člen
Zavezanci plačila krajevnega samoprispevka postanejo tudi občani, ki se bodo v času trajanja uvedbe samoprispevka za stalno preselili na območje občine Kamnik.
7.	člen
Vplačani samoprispevek se zbira na posebnem tekočem računu pri Skupščini občine Kamnik iz katerega se tekoče odvaja:
—	50 "/o na poseben račun pri občinski izobraževalni skupnosti in
—	50 °/o na račun krajevnih skupnosti sorazmerno glede na število prebivalcev.
8.	člen
Zbiranje sredstev, izvajanje del in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev bodo nadzorovali izvršilni odbor občinske izobraževalne skupnosti Kamnik in sveti krajevnih skupnosti na območju občine Kamnik, ki morajo n tem nnimani enkrat letno poročati delovnim ljudem in gbčanom, Skupščini občine Kamnik in skupščini občinske izobraževalne skupnosti Kamnik.
9.	člen
Samoprispevke ne plačujejo občani od socialnih podpor, invalidnine, pokojnine z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu, ter v druffih z zakonom določenih primerih.
Plačevanje krajevnega samoprispevka so oproščeni še:
1.	delovni ljudje in občani, katerih pokojnino mesečno ne presega 2.000 din;
2.	kmetijski proizvajalci, ki so kmetijsko zdravstveno zavarovani, katerih katastrski dohodek od obdelovalnih površin ne presega 400 din na družinskega člana. Ta olajšava pa ne velja za dohodek od gozdov.
10.	člen
Krajevni samoprispevek se odmerja, plačuje in izterjuje po predpisih, ki veljajo za odmero, pobiranje in izterjavo prispevkov in davkov občanov.
11.	člen
Izvršni svet občinske skupščine je pooblaščen, da daje v spornih primerih tolmačenje k posameznim določilom tega odloka.
12.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1976 dalje.
St. 020-7/76
Kamnik, dne 15 aprila 1976.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Franc Svetelj 1. r.
478.
Na podlagi določb 4., 6. in 7. člena zakona o referendumu (Uradni Ust SRS, št. 29/72) in 2. ter 10. člena zakona o samoprispevku! (Uradni list SRS, št. 3/ 73) ter 24. člena statuta krajevne skupnosti Križ je svet krajevne skupnosti Križ sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za realizacijo programa krajevne skupnosti Križ
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Križ se na podlagi odločitev občanov na referendumu dne 4. 4.1976 uvede samoprispevek za financiranje programa krajevne skupnosti:
— namensko za gradnjo kanalizacije v naselju Križ.
• Program del, ki se financirajo iz sredstev zbranih s samoprispevkom se ocenjuje na 400.000 din, kolikor naj se zbere sredstev iz tega naslova v obdobju, za katerega se uvaja samoprispevek.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo 5 let in bo vpeljan od 1. 5. 1976 do 30. 4. 1981.
Samoprispevek se plačuje v denarju.
3.	člen
Krajevni samoprispevek plačujejo zavezanci, Ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti- Križ v višini 1 »/o od naslednjih osnov:
1.	delovni ljudje in občani, ki prejemajo osebne dohodke iz razmerja v združenem delu oziroma nadomestila. delavci pri zasebnih delodajalcih in prejemniki pokojnin od neto osebnih dohodkov.
2.	delovni ljudje in občani od dohodka iz kmetijske dejavnosti, od katastrskega dohodka in dohodka od gozdov.
3.	delovni ljudje in občani, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve, od davčne osnove, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od osnove.
4.	člen
Zavezanci plačila krajevnega samoprispevka postanejo tudi občani, ki se bodo v času trajanja uvedbe samoprispevka za stalno preselili na območje krajevne skupnosti Križ.
5.	člen
Samoprispevka ne plačujejo občani od socialnih podpor, invalidnine, pokojnine, z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu ter v drugih z zakonom določenih primerih.
Plačevanja krajevnega samoprispevka so oproščeni še:
1.	delovni ljudje in občani, katerih pokojnina mesečno ne presega 2.000 din;
2.	kmetijski proizvajalci, ki so kmetijsko in zdravstveno zavarovani, katerih katastrski dohodek od obdelovalnih površin ne presega 400 din na družinskega člana. Ta olajšava pa ne velja za dohodek od gozdov.
6.	člen
Nadzor nad zbiranjem sredstev, uporabo sredstev in nad izvajanjem del bo opravljal nadzorni odbor krajevne skupnosti Križ in o tem najmanj enkrat letno poročal zhtoru občanov.
7.	člen
Sredstva,- ki se zberejo od Krajevnega samoprispevka so strogo namenska in se zbirajo na žiro računu št. 50140-645-67224 — krajevni samoprispevek krajevne skupnosti Križ.
8.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjuje obveznosti iz samoprispevka v roku se prisilno izterjajo po predpisih, M veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
9.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1976. dalje.
St. 8/76
Križ, dne 20. aprila 1976.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Križ
Janez Trobevšek, inž. 1. r.
LENART
479.
Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS. št. 19-545/74) in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. .39-461/74) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. marca 1976 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Lenart za leto 1976
1.	člen
Skupni dohodki proračuna za le*e
din
1976 znašajo	s	14.223.337
od tega:
—	izvirni dohodki proračuna	9.499.500
—	dopolnilna in solidarnost.
sredstva	3.684.000
—	taksa na promet parklarjev
in kopitarjev	110.000
—	lastni dohodki organov	290.000
—	prenesena sredstva iz
pret. leta	641,837
in so razporejeni na:
—	posebni del proračuna	14.082-866
—	tekočo proračunsko rezervo	142,471
V skupnih dohodkih iz L odstavka tega člena so zajeta sredstva za financiranje splošne ljudske obrambe v začasnem znesku, ki je za 25 Vo večji kot v letu 1975. Dokončen znesek sredstev za splošno ljudsko obrambo bo določen po.sprejemu dogovora o financiranju splošne ljudske obrambe v letu 1976.
2.	člen
Prenesena sredstva iz preteklega leta predstavljajo razliko med obsegom dovoljene in realizirane porabe v letu 1975 in ne grede v obseg dovoljene porabe v letu 1976; ta sredstva se v letu 1976 uporabljajo skladno s sprejetim proračunom za leto 1976.
•	3. člen
Dohodki, doseženi s taksami na promet parklarjev in kopitarjev, ne gredo v okvir dovoljene proračunske porabe, temveč se namensko razporedijo na posebni račun za zatiranje živalskih kužnih bolezni v občini Lenart.
4.	člen
Dohodki, ki jih občinski organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so dohodek proračuna, kolikor ni s tem odlokom drugače določeno. Tl dohodki se prištejejo k obsegu dovoljene porabe po dogovoru o splošni porabi v letu 1976.
Dohodke, ki jih pridobita občinsko sodišče in javno tožilstvo v Mariboru iz naslova kazenskega postopka in poprečnin v kazenskem postopku, zajame v bilanco proračuna za leto 1976 občina Maribor.
Sredstva, ki jih pridobi občinsko javno pravobranilstvo, iz naslova pravdnih in drugih stroškov od organizacij, ki jih zastopa, so dohodek proračuna občine Lenart.
5.	člen
Od dohodkov proračuna za leto 1976 se izloča v sredstva rezerv občine Lenart 1 o/o od dohodkov, ki pripadajo občini po zakonu, razen dohodkov, razporejenih uporabnikom, ki so po zakonu o sredstvih rezerv dolžni sami obračunavati in izločati del dohodkov v rezer'"1
6.	člen
Občinski organi In drugi uporabniki sredstev proračuna za leto 1976 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojec a delovnega področja skladno « programom dela skupščine in zborov skupščine za le-/ to 1976 v mejah, ki s< jim s tem proračunom odobrena.
Sredstva namenjena za osebne dohodke za nezasedena delovna mesta se koristijo po sklepu Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart. Sredstva, ki ostanejo zaradi izpraznitve delovnih mest med letom, se lahko
uporabijo samo za delo, opravljeno na teh delovnih mestih, po odredbi predstojnika posameznega upravnega organa. Za izvajanje določb 1. in 2. odstavka tega člena ter za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v proračunu, je odgovoren predstojnik organa kot odredbodajalec, vodja računovodstva pa je odgovoren za zakonito uporabo sredstev.
7.	člen
Sredstva, razporejena za financiranje upravnega organa, organa za kaznovanje prekrškov ter za sofinanciranje pravosodnih organov, skupnih medobčinskih služb in postaje milice Lenart se nakazujejo skladno z dogovori, oziroma sklenjenimi pogodbami, ki jih sklene občina s temi organi oziroma organizacijami na njihove račune.
8.	člen
Sredstva razporejena v glavnem namenu 02 — za financiranje ljudske obrambe — se nakažejo skladu za financiranje potreb narodne obrambe občine Lenart. Za zakonito uporabo teh sredstev je odgovoren odredbodajalec sklada.
9.	člen
Sredstva razporejena v glavnem namenu 03 — dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev — se nakazujejo uporabnikom v skladu z njihovim programom dela.
10.	člen
Sredstva razporejena v glavnem namenu 10 — komunalna dejavnost — se nakažejo ustreznim skladom občine oziroma pristojnim samoupravnim interesnim skupnostim.
*	11. člen
Iz sredstev razporejenih v glavnem namenu 11 — dejavnost krajevnih skupnosti — je namensko razpo-- rejeno za osebne dohodke profesionalnih tajnikov in honorarnih računovodij 380.000 din. Namenska sredstva za osebne dohodke se delijo po krajevnih skupnostih po posebnem dogovoru, ki ga sprejmejo krajevne skupnosti in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Lenart.
Od zneska 85.000 din, razporejenega za kritje jnate-rlalnih stroškov, prejme vsaka krajevna skupnost po
3.000	din, preostali znesek pa se razporedi na krajevne skupnosti v razmerju števila prebivalcev po stanju 31. 12. 1975.
Krajevne skupnosti so dolžne zagotoviti namensko uporabo teh sredstev.
12.	člen
Za ostala proračunska sredstva, ki so v določenih zneskih razporejena v posebnem delu proračuna, so nosilci sekretar izvršnega sveta in predstojniki upravnih organov.
13.	člen
Ce bo zaostajalo pritekanje proračunskih dohodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz 1. člena tega Adloka, sme Izvršni svet Skupščine občine Lenart zaradi ohranitve proračunskega ravnotežja začasno omejiti višino razporejenih sredstev po posameznih postavkah. Ce z začasno omejitvijo ni možno uravnovesiti proračunskega financiranja, mora izvršni svet o tem obvestiti občinsko skupščino in ji predlagati ustrezno spremembo proračuna oziroma, da o omejitvi dokončno odloči.
14.	člen
Izvršni svet razporeja sredstva proračuna sklada z dotokom dohodkov. Uporabniki proračunskih sred-
štev morajo prilagoditi svojo potrošnjo dovoljeni porabi in dotoku dohodkov oziroma sredstvom, ki jih dobijo za določeno obdobje po dvanajstinah. Proračunskim uporabnikom se zagotavljajo sredstva za osebne dohodke v višini dopustnih izplačil po osnovah in merilih veljavnih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, v okviru odobrenih proračunskih sredstev.
15.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da lahko spremeni namen in višino razporejenih sredstev po posameznih postavkah v okviru glavnega namena, če se izkaže, da so razporejena sredstva v višjem ali nižjem znesku, kot je potrebno, razen sredstev, namenjenih upravnim organom Skupščine občine Lenart in sredstev razporejenih za dotacije — glavni namen 03.
16.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da razporeja del sredstev iz 1. člena tega odloka za povečanje nominalnih sredstev za splošno porabo v skladu z 2. odstavkom 2. člena dogovora o splošni porabi v občinah v letu 1976.
17.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve za pokrivanje pre-
malo predvidenih izdatkov na posameznih postavkah in nepredvidenih izdatkov.
18.	člen
Oddelek za gospodarstvo in finance nadzira celotno finančno materialno in računovodsko poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev in zagotavlja, da se sredstva namensko uporabljajo.
19.	člen
Pregled dohodkov proračuna za leto 1976 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1976, ki je sestavni del splošnega dela proračuna.
20.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976.
St. 400-4/75-76
Lenart, dne 30. marca 1976.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r
Pregled dohodkov in razpored dohodkov v bilanci proračuna občine Lenart za leto 1976
Vrsta doh.	Dohodki	Skupaj din
1.	Davek na dohodek in davek iz osebnih dohodkov	3,180.000
2.	Prometni davek, davek na premoženje in davek na dohodek od premoženja	5,555.000
3.	Takse	680.000
5.	Dododki po posebnih predpisih	1.500
6.	Dohodki organov in drugi dohodki	293.000
7.	Dohodki od drugih družbenopolitičnih skupnosti	3,874.000
9.	Prenesena sredstva	641.837
Štev.
glav.	Razpored dohodkov
namena
01	Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti
02	Narodna obramba
03	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev
04	Negospodarske investicije
07	Kulturnoprosvetna dejavnost
08	Socialno skrbstvo
09	Zdravstveno varstvo
10	Komunalna dejavnost
11	Dejavnost krajevnih skupnosti
15	Gospodarske investicije
16	Intervencije v gospodarstvu
17	Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let
18	Kreditna vezana in izločena sredstva
Skupaj:
Skupaj
din
9,387.700
470.000
802.960
1,020.917
20.000
117.930
26.000
678.126
465.000 56.032
427.000
622.719
130.953
14,225.337
480.
Po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) in 43. členu zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27-253/72) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi poprečne gradbene cene In oonrečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Lenart 1
1.	člen
Odlok o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zem-
ljišč v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 51-988/71, 31-923/74 in 13-624/75) se v 2. členu spremeni tako, da se številka 3.000 zamenja s številko 3.300.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 464-5/71-9
Lenart, dne 30. marca 1976.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r.
481.
Po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74), 2. členu zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13-98/74), pravilniku o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja (Uradni list SRS, št. 29-212/71) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1976 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Lenart
1.	člen
Odlok o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 21-473/72, 31-924/74), se v 2. členu spremeni tako, da se številka 1975 zamenja s številko 1976.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-3/72-11
Lenart, dne 30. marca 1976.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r.
482.
Po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74), 45. členu temeljnega zakona o blagovnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 1/67 in 30/68) in
8.	členu zakona o prekrških (Uradni list SRS. št. 7/73) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela In zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1976 sprejela
ODLOK
o določitvi trgov na drobno, tržnih prostorov in o prometu blaga na trgih v občini Lenart	A
1.	člen
S	tem odlokom se določajo trgi na drobno, tržni prostori in tržni red za tržne prostore v občini Lenart.
Na tržnem prostoru se lahko prodajajo kmetijski pridelki ter obrtni in industrijski izdelki. 2
2.	člen
Tržni prostori (v nadaljnjem besedilu trg) na območju občine Lenart so:
a)	v Lenartu na Trgu osvoboditve na platdju (razširjenem pločniku) od h. št. 8 do 11,
b)	v Gradišču na prostoru od javne tehtnice do
šole,
c)	V Cerkvenjaku na prostoru pri javni tehtnici in na prostoru pred staro šolo,
d)	v Jurovskem dolu na prostoru pred zadružnim domom,
p) v Zg. Ščavnici na prostoru pred trgovino in pošto,	,
f)	v Benediktu na prostoru pred šolo,
,g) v Voličini pri odcepu ceste Voličina—Hrastovec.
3.	člen
Tržni dnevi na tržnih prostorih na območju občine Lenart so vsak dan razen na dan občinskega, republiškega ali zveznega praznika.
Tržni čas je od 5. do 17. ure
4.	člen
Trge na območju občine Lenart upravljajo in vzdržujejo krajevne skupnosti na svojem območju.
5.	člen
Blago je dovoljeno prodajati in kupovati samo na tržnem prostoru.
Na tržnem prostoru je dovoljeno prodajati vse vrste kmetijskih pridelkov in proizvodov, domačo pelut-mno, domače zajce, gozdne sadeže, cvetlice, zdravilna zelišča, obrtne in industrijske izdelke ter izdelke domače obrti.
6.	člen
Na trgu smejo prodajati:
1.	kmetijske proizvajalne organizacije,
2.	kmetijski proizvajalci svoje lastne pridelke,
3.	nabiralci in gojitelji cvetlic, zdravilnih zelišč, gozdnih sadežev, če so blagu sami nabrali ali vzgojili,
4.	rejci perutnine in malih živali svoje lastne prireje,
5.	izdelovalci predmetov domače obrti,
6.	organizacije združenega dela, obrtne delavnice In zasebni obrtniki svoje izdelke,
7.	trgovske organizacije združenega dela v okviru svojega predmeta poslovanja.
7.	člen
Na trgu smejo kupovati individualni potrošniki, organizacije združenega dela in zasebni obrtniki za svoje potrebe.
8.	člen	,
Prodajalci blaga morajo imeti prinešeno ali pripeljano blago razloženo na vidnem mestu, na blagu pa vidno označeno ceno.
Organizacije združenega dela in zasgbni obrtniki morajo imeti izobešeno firmo, naziv in sedež organizacije združenega dela, oz. sedež obrtne delavnice in dejavnost, ki jo opravljajo.
9.	člen
Blago, ki se ne prodaja na kose, temveč sc meri in tehta, se sme prodajati le na kilograme, litre in metre.
10.	člen
Prodajalci blaga in obiskovalci trga morajo skrbeti za snago in ravnati z živili tako, da ni ogroženo zdravje ljudi. Psov ni dovoljeno voditi na trg.
11.	člen
Živila morajo biti pristna, zdrava, čista in ne po-itvarjena. Živila morajo biti v takih posodah, da so varna pred onesnaženjem.
Za zavijanje živil se sme uporabljati le čisti in beli papir.
Živil ni dovoljeno otipavati ali okušati.
Pokvarjeno blago se ne sme prodajati na trgu.
12.	člen
Vsa hitro pokvarljiva živila morajo biti zavarovana pred soncem, padavinami in prahom ter se smejo polagati le na beli čisti prt.
Sadje mora biti zrelo, ne sme biti nagnito in črvivo. Sadje in zelenjava morata biti označena z vi^sto.
Perutnina in druge živali morajo biti v kletkah ali košarah.
13.	člen
Za uporabo tržnega prostora se plača pristojbina. Tržna pristojbina znaša za prostor, ki ga uporablja prodajalec za prodajo, iz stojnice 8 din, za prodajo iz vozila 12 din, če izdelke izloži na tleh pa 4 din za vsak m2 dnevno.
Tržno pristojbino pobira krajevna skupnost in je njen dohodek. Pristojbino plača prodajalec, čim zasede prostor.
14.	člen
Krajevna skupnost skrbi, da je trg urejen in da se poslovanje vrši v skladu z dotočili tega odloka.
Nadzorstvo na trgih opravljajo pristojni inšpekcijski organi občine.
15.	člen
Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznujejo pravne osebe, če kršijo in prodajajo v nasprotju z določili 3., 5., 6. in 7. člena tega odloka.
Enako se kaznujejo organizacije, ki upravljajo s trgom, če ne skrbijo za ureditev in poslovanje v skladu z določili tega odloka.
Z denarno kaznijo do 500 din se kaznujejo zasebni obrtniki, samostojni individualni proizvajalci, če kršijo in prodajajo v nasprotju z določili 3., 5., 6. in 7. člena tega odloka.
Kdor krši določilo 8., 9. in 10. člena tega odloka se kaznuje z denarno kaznijo 100 din.
16.	člen
Organi inšpekcije se pooblaščajo, da takoj na mestu izterjajo denarno kazen od tistih, ki jih zalotijo pri prekrških, kateri so določeni v 4. odstavku prejšnjega člena tega odloka,
Ce se kazen ne 'izterja takoj na mestu, ali če tisti, ki je storil prekršek noče plačati, se pošlje predlog za kaznovanje sodniku za prekrške.
17.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o prometu blaga na trgih na drobno v občini Lenart (Medobčinski uradni vestnik, št. 28/65).
18.	člen
ra odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 330-2'65-22
Lenart, dne 30. marca 1976.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Božo Tuš 1. r.
483.
Po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št 19-545/74) v zvezi s IV. točko družbenega dogovora o oblikovanju in delovanju skupnosti za pospeševanje kmetijstva v občini Lenart je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1976 sprejela
ODLOK
o ukinitvi sklada za kmetijstvo občine Lenart
1.	člen
Sklad za kmetijstvo občine Lenart, ustanovljen a odlokom o ustanovitvi sklada za kmetijstvo občine Lenart (Uradni list SRS, št. 22-118/69) se ukine s 1. aprilom 1976.
2.	člen
Skladno z določili družbenega dogovora o oblikovanju in delovanju skupnosti za pospeševanje kmetijstva v občini I^enart se z ukinitvijo sklada za kmetijstvo občine Lenart prenesejo vsa sredstva, obveznosti in pravice ukinjenega sklada na skupnost za pospeševanje kmetijstva v občini Lenart.
3.	člen
Prenos poslovanja sklada za kmetijstvo občine Lenart na skupnost za pospeševanje kmetijstva občine Lenart opravi pristojni organ najpozneje v 30. dneh od dneva uveljavitve tega odloka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-10/62
Lenart, dne 30. marca 1976.
Predsednik
Skupščine občine Lenart " Božo Tuš 1. r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD 484.
Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74), družbenega dogovora o splošni porabi v SR Sloveniji v letu 1976, dogovora o splošni porabi v občinah in mestu Ljubljani v letu 1976 ter 154. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS. št. 9/74) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela in zbora kraievnih skupnosti dne 26. marca 1976 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1976
1.	člen
Predvideni dohodki proračuna občine
Ljubljana Bežigrad v letu 1976 znašajo
Razporejeni dohodki proračuna znašajo
Nerazporejeni dohodki — tekoča proračunska rezerva znaša
Dovoljena poraba za občino Ljubljana Bežigrad v letu 1976 znaša
2.	člen
Občina Ljubljana Bežigrad združuje za izvrševanje pravic in dolžnosti poverjenih mestu v skladu s
4.	in 5. členom dogovora o splošni porabi v občinah in mestu Ljubljani:
44,00	odstotka dohodkov od davkov iz OD, prometnih davkov in taks
Sredstva nakazuje Skupščini mesta Ljubljane Služba družbenega knjigovodstva ob vsakokratnih praznltvah
mn
74.180.000
73.908.000 272.000
42.097.000
3.	člen
V rezervni sklad občine se vlaga 1 odstotek od vseh tekočih dohodkov, razen dohodkov v 2. členu, ki jih obračunava mesto.
4.	člen
Poleg sredstev iz 2. in 3. člena tega odloka se dodeljujejo na ustrezni račun sredstva še naslednjim uporabnikom, ki z njimi samostojno razpolagajo v skladu z namenom, za katerega so odobrena:
—	upravnemu organu skupščine, za redno dejavnost in posebne namene;
—	družbenopolitičnim organizacijam in društvom;
—	krajevnim skupnostim;
—	skladom in posebnim računom.
Sredstva za redno dejavnost po prejšnjem odstavku se nakazujejo mesečno za nazaj, za posebne namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih sredstev.
5.	člen
Upravni organ skupščine v skladu z zakonom samostojno razpolaga s sredstvi, ki so mu dodeljena. Vsi dohodki, ki jih upravni organ doseže s svojo dejavnostjo, so dohodek občinskega proračuna.
6.	člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine.
Izvršni svet skupščine občine skrbi, da se med letom dohodki delijo skladno z njihovim pritekanjem.
7.	člen
Za odredbodajalca proračuna se določi predsednika ali podpredsednika izvršnega sveta skupščine občine.
8.	člen
O razporeditvi oziroma porabi nerazporejenih dohodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih ali premalo predvidenih proračunskih izdatkov, odloča izvršni svet skupščine občine.
9.	člen
Sredstva, ki niso navedena v 2. in 4. členu odloka, se uporabljajo neposredno iz proračuna.
Izplačila sredstev za delo komisij skupščine in izvršnega sveta se opravijo na podlagi naloga odredbodajalca ali na podlagi civilno pravne pogodbe. Višina plačila oziroma način ugotavljanja višine plačila mora biti določen v pogodbi.
10.	člen
Izvršni svet skupščine občine se pooblašča, da odloča o uporabi sredstev rezerve za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih do zneska 1,000.000 din.
O uporabi sredstev rezerve za namene iz 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb, odloča izvršni svet skupščine občine.
11.	člen
Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb v I. trimesečju 1976 (Uradni list SRS, št. 29/75) dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posebne namene, se poračunajo v smislu določb tega odloka in v okviru odobrenih sredstev v posebnem delu proračuna.
136. čkffl
Bilanca dohodkov, splošni razpored dohodkov ill posebni del proračuna so sestavni del tega odloka.
Pregled in razpored dohodkov proračuna za leto 1978 se objavi obenem s tem odlokom v Uradnem listu SRS.
13.	člen
Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976.
St. 400-11/75-9
Ljubljana, dne 26. marca 1976.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
Pregled dohodkov in razpored dohodkov proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1796
v din
Zap. it.	Dohodki	Skupaj	Štev. glav.	Razpored dohodkov	skupaj
			namena		
1	Davek na dohodek in davek iz oseb-		01	Dejavnost organov družbenopoli-	
	nih dohodkov	30,280.000		tičnih skupnosti	20,036.000
2	Prometni davek, davek na premože-		02	Ljudska obramba	30.000
	nje in na dohodke od premoženja	40,100.000	03	Dejavnost družbenopolitičnih orga-	.
3	Takse	1,980.000		nizacij in društev	4,488.000
5	Denarne kazni	550.000	04	Negospodarske investicije	9,160.000
6	Dohodki upravnih organov in drugi		08	Socialno skrbstvo	1,780.000
	dohodki	1,270.000	09	Zdravstveno varstvo	40.000
			10	Komunalna dejavnost	2,950.000
			11	Dejavnost krajevnih skupnosti	2,720.000
			12	Prispevki proračunom drugih družbenopolitičnih skupnosti	32,083.000
			16	Intervencije v gospodarstvu	200.000
			17	Nerazporejni dohodki — tekoča proračunska rezerva	272.000
	/		18	Krediti, vezana in izločena sredstva	421.000
	Skupaj	74,180.000		Skupaj	74,180.000
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
485.
Na podlagi 16. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 169. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na 20. skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti In družbenopolitičnega zbora dne 25. marca 1976 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1976
1.	člen
Za financiranje splošne porabe v občini Ljubljana Moste-Polje in mestu Ljubljana se zbirajo dohodki, kot jih predpisujejo družbeni dogovor ta splošni porabi in odloki Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
2.	člen
Skupni predvideni dohodki proračuna občine Ljub-Ljana Moste-Polje bodo v letu 1976 znašali 56,500.000 dinarjev.
od tega:
din
—	za razporeditev v posebnem delu
proračuna	56.065.000
—	za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo	435.000
Dovoljena poraba za občino Ljubljana Moste-Polje v letu 1976 znaša 43,575.000 din.
3.	člen
Višina sredstev proračuna občine za leto 1976 temelji na skupni proračunski bilanci mesta Ljubljana za leto 1976 in na družbenem dogovoru o splošni porabi v občinah v Sloveniji za leto 1976. Zaradi usklajevanja splošne porabe občin v SRS se proračuni ljubljanskih občin in mesta štejejo kot celota.
4.	člen
Skupščini mesta Ljubljana odstopamo 23,09 % proračunskih dohodkov od davkov in taks, ki jih mesto v svojem proračunu združuje in razporeja za:
—	financiranje skupnih mestnih zadev,
—	solidarnostno prelivanje sredstev med občinami v Ljubljani,
—	za financiranje programa splošnega ljudskega odpora,
—	vzajemnostno prelivanje sredstev med občinami v Sloveniji in
—	poravnavo obveznosti iz samoprispevka za izgradnjo osnovnih šol in VVZ.
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje pooblašča službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitvi dohodkov nakazuje sredstva po tem členu odloka Skupščini mesta Ljubljana. 5
5.	člen
Za financiranje dejavnost' krajevnih »dninnosti odstopa proračun občine Ljubljana Moste-Polje 13,4 "/e davka iz kmetijske dejavnosti, davka od samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti, davka iz skupnega dohodka občanov, davka na dohodek od premoženja in
davka na promet z nepremičninami ter 100 °/e komunalnih taks.
Ko je z realizacijo dohodkov po 1. odstavku tega člena dosežen načrt izdatkov v glavnem namenu 11 — dejavnost krajevnih skupnosti v višini 3.350.000 din, se nakazovanje dohodkov po tem členu odloka ustavi.
Sredstva za vračilo plačnega samoprispevka na iz-venmestnih krajevnih skupnostih se nakazujejo na podlagi obračuna o plačanem samoprispevku v teh krajevnih skupnostih.
6.	člen
Od dohodkov po 2. členu tega odloka, znizanm za odstopljene dohodke Skupščini mesta Ljubljane (glavni namen 13), se vlaga 1 % dohodkov v rezervni sklad občine — izločena sredstva rezerv.
7.	člen
Iz razporejenih dohodkov v določenih zneskih v ^ posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom:
—	upravnim organom občine in mesta,
—	družbenopolitičnim organizacijam in društvom,
—	drugim državnim organom,
—	krajevnim skupnostim ter
—	skladom in posebnim računom.
Sredstva za redno dejavnost se nakazujejo mesečno, za posebne namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih sredstev.
8.	člen
Vsi dohodki, ki jih upravni organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so dohodek občinskega proračuna.
9.	člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni
svet.
Nosilci sredstev so:
—	za dejavnost predsedstva in sekretariata skupščine sekretariat skupščine,
—	za občinske upravne organe kolegij predstojnikov upravnih organov,
—	za vse druee namene izvršni svet.
10.	člen
O razporeditvi oziroma o uporabi nerazporejenih dohodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih ali premalo predvidenih potreb, odloča izvršni svet.
11.	člen
Ce se med letom ugotovi, da posamezne postavke razporejenih dohodkov ne bodo opravljene v celoti, se pooblašča izvršni svet, da ostanek sredstev prenese v proračunsko rezervo.
12.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da sme spreminjati namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene, v okviru proračunskih namenov in v proračunu razporejenih sredstev.
13.	člen
Izvršni svet lahko začasno zmanjša zneske sredstev. ki so v proračunu razporejeni zn posebne namene,
vendar največ do 5 °/o, ali pa začasno zadrži uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene.
14.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da razpolaga s sredstvi rezervnega sklada po 2. točki 1. odstavka 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih, za namene po 1. odstavku 39. člena zakona pa do višine 200.000 din.
15.	člen
Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju proračuna Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v prvem trimesečju 1976 (Uradni list SRS, št. 29/75) dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo po določbah tega odloka in v okviru odobrenih sredstev proračuna.
16.	člen
Pregled in razpored dohodkov, splošni razpored do-nodkov in posebni del proračuna so sestavni deli tega odloka. Pregled in razpored dohodkov proračuna po glavnih namenih se objavi hkrati $ tem odlokom v Uradnem listu SRS.
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976. leta dalje.
St. 400-2/76-S
Ljubljana, dne 5. aprila 1976.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
^ Marjan Moškrič 1. r.
Pregled in razpored dohodkov proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1976
dohod.	Dohodki	Skupaj
1	Davki iz osebnega dohodka in na do-
dohodek	25,047.000
2	Prometni davek, davek na premoženje in na dohodek od premoženja	28,353.000
3	Takse	1,717.000
5	Dohodki po posebnih predpisih	533.000
6	Dohodki upravnih organov in drugi
dohodki	850.000
Skupaj dohodki
štev. glav.	Razpored dohodkov	Skupaj
namena		
01	Dejavnost organov družbenopolitič-	
	nih skupnosti	16,203.000
03	Dejavnost družbenopolitičnih orga-	
	nizacij in društev	4,179.000
04	Negospodarske investicije	10,190.000
08	Socialno skrbstvo	1,570.000
09	Zdravstveno varstvo	860.000
10	Komunalna dejavnost	5,700.000
11	Dejavnost krajevnih' skupnosti	3,516.000
13	Odstopljeni dohodki in dopolnilna	
	sredstva	12,925.000
16	Intervencije v gospodarstvu	386.000
17	Tekoča proračunska rezerva in ob-	
	veznosti iz prejšnjih let	535.000
18	Krediti, vezana in izločena sredstva	436.000
\	Skupaj razpored dohodkov	56,500.000
486.
Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-225/72), 1. in 2. člena odloka o uskladitvi generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane z določbami zakona o urbanističnem planiranju (Glasnik, št. 23-52/67) in 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na zasedanju družbenoplitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 15. aprila 1976 obravnavala predlog delne spremembe zazidalnega načrta za MS 12/1 Nove Jarše, ki se nanaša na območje lokacije Vesna filma in sprejela
ODLOK
o potrditvi delne spremembe zazidalnega načrta za MS 12/1 Nove Jarše za območje lokacije Vesna filma 1
1.	člen
Sprejme se delna sprememba zazidalnega načrta za MS 12/1 Nove Jarše (Uradni list SRS, št. 5/75) za območje lokacije Vesna filma.
Območje je omejeno na severu s stanovanjskima blokoma S 4 in S 2, na jugu s cesto A, na zahodu par-
kirnimi prostori ob S 13, na vzhodu pa s kompleksom obstoječega vzgojno varstvenega zavoda z igrišči.
2.	člen
Del območja zazidalnega načrta za MS 12/1 Nove Jarše se na novo ureja z zazidalnim načrtom, ki ga je pod šifro projekta 2103/76 v februarju 1976 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod.
Sprememba zazidalnega načrta vsebuje programski in tehnični del v smislu določil drugega odstavka
8.	člena zakona o urbanističnem planiranju.
3.	člen
Delna sprememba zazidalnega načrta je stalno na vpogled občanom in organizacijam združenega dela, drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim pri upravnem organu Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je pristojen za urbanizem, pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu in na upravi 'za izmero in kataster Skupščine mesta Ljubljane.
4.	člen
Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta dovoljuje v smislu določil drugega odstavka 15. člena
zakona o urbanističnem planiranju Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe SPAL.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-415/73-S
Ljubljana, dne 16. aprila 1976.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r.
487.
Na podlagi 24. člena zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni Ust SRS, št. 22/58 in št. 11/65) in 182. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št 25/74) ter 20. in 28. člena odloka o organizaciji Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS. št. 38/74) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na seji dne
2.	aprila 1976 sprejel
ODRED BO
o razglasitvi nekaterih voda na območju občine za varstvene vode (rezervate)
I
Na območju občine Ljubljana Moste-Polje se razglasijo za varstvene (rezervate) naslednje vode:
1.	Javorški potok — od izvira do izliva pri mostu Ipavec'v Selah v matično vodo — Rev. 47 Reka.
2.	Panoška reka (potok) — od izvira do izliva pri mostu Ipavec v Selah v matično vodo — Rev 47 Keka.
3.	Žagarski potok — od izvira do izliva pri Dolencu v Podlipoglavu v matično vodo — Rev. 47 Reka.
4	Potok Križlevka — od izvira do izliva pri Kavčiču v Podlipoglavu v matično vodo — Rev. 47 Reka.
5.	Dobrunjščica — gornji del od Dolenčevega mlina navzgor d n Ipavca — Rev. 47 Reka.
6.	Podmolniški potok — od izvira do izliva v matično vodo pri cerkvi v Sostrem — Rev. 47 Reka.
7.	Potok BetcSoa — od izvira pod Gradiščem do izliva v matično vodo v Sostrem — Rev. 47 Reka.
8.	Potok Monišnica — od izvira pod Pečarjem do izliva v Matično votlo Ljubljanico — Rev. 47/A.
9	Bizoviški potok — od izvira do izliva v matično vodo LivbUamco — Rev. 45.
10	St. Paveljski potok — od izvira v Brezjem do izliva v matično vodo Reko v Podlipoglavu — Rev. 47.
11.	Potok Ze. Besnica — zgornji del. od Amerikanca v 7.n Besnici navzgor do izvira e pritoki: Kovačev graben in notok Brezi e — Rev. 49.
12.	Potok Buhnievkn od izvira do izliva v Ljubljanico — Rev. 47/A (pri Pelconu).
J vodah, ki so naštete v prejšnji točki (od 1/1 do 1/12), je prepovedan kakršenkoli lov rib brez izrec-
nega (posebnega) dovoljenja Ribiške družine Vevče ali njenega morebitnega pravnega naslednika.
III
Zoper kršilca določb te odredbe se uporabljajo določbe 41. in 42. člena zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list SRS, št. 22/58 in 11/65).
IV
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradpem listu SRS.
St. 323-3/74
Ljubljana, dne 2. aprila itrio.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Bogo Bratina 1. r
LOGATEC
488.
Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72), 2. člena zakona o samoprispevku Uradni list SRS. št. 3/731 in 29. člena statuta krajevne skupnosti Hotedršica je zbor občanov KS Hotedršica dne 28. marca 1976 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za financiranje izgradnje in obnove komunalnih objektov v krajevni skupnosti Hotedršica
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Hotedršica se razpisuje referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za financiranje obnove električnega omrežja, obnove pokopališča, izgradnje avtobusnih postajališč ter ostalih obnovitvenih del na območju krajevne skupnosti Hotedršica, in sicer za naslednje objekte:
din
1.	obnova električnega omrežja	260.000
2.	izgradnja avtobusnih postajališč	80.000
3.	obnovitev pokopališča	120.000
4.	asfaltiranje in obnova cest	60.000
Skupaj:	520.000
Objekti se bodo gradili po vrstnem redu iz prvega odstavka tega člena v skladu z dotokom sredstev. S samoprispevkom krajanov KS Hotedršica se bo v petletnem obdobju predvidoma zbralo 520.000 din. Za financiranje navedenih objektov bo sredstva združevala tudi krajevna skupnost in unravlialet navedenih objektov.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo dne 25. IV. 1976 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi krajevna volilna komisija.
3.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo delovni ljudje in občani, ki imajo stalno preteivaNSCe na «b-
močju krajevne skupnosti Hotedršica in so vpisani v splošni volilni imenik krajevne skupnosti Hotedršica ter tudi vsi zaposleni krajani, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v splošni volilni imenik.
4.	člen
Samoprispevek bi se uvedel za dobo 5 let, in sicer od 1. VII. 1976 do 30. VI. 1981 in bi ga plačevali naslednji zavezanci, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Hotedršica:
1.	občani, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja oziroma nadomestilo za osebni dohodek in uživalci pokojnin v višini 11/o od neto osebnega dohodka, nadomestilo OD in od pokojnin;
2.	občani, ki so zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti, v višini 5 “/o od osnove za davek;
3.	občani, ki so zavezanci davka od OD iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, od Intelektualnih in drugih negospodarskih dejavnosti v višini 1 % od neto osebnega dohodka. Zavezanci iz prejšnjega odstavka, ki plačujejo davek v pavšalnem znesku, po stopnji 10 e/o od odmerjenega davka;
4.	občani, ki so zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic, ki se plačujejo od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku), v višini 1 "/o od osnove za davek.
5.	člen
Samoprispevek sc ne bi plačeval od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, pokojnin iz naslova starostnega zavarovanja kmetov, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
6.	člen
Od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, od pokojnin in od dohodkov, od katerih se plačuje davek po odbitku, bi obračunaval in odtegoval samoprispevek izplačevalec dohodka oziroma pokojnine. Od drugih dohodkov od katerih se plačuje samoprispevek, pa bi obračunavala in pobirala samoprispevek davčna uprava SO Logatec.
7.	člen
Za odmero, plačevanje in izterjavo samoprispevka bi se uporabljali predpisi, ki veljajo za odmero, plačevanje in izterjavo davkov občanov. 8 9
8.	člen
Denarna sredstva, ki bi se zbrala s samoprispevkom, so strogo namenska in se stekajo na poseben račun pri krajevni skupnosti Hotedršica. S samoprispevkom zbrana sredstva se smejo uporabljati samo za financiranje programa iz 1. člena tega sklepa.
S	sredstvi iz 1. člena bi upravljal svet krajevne skupnosti Hotedršica. Ta je dolžan najmanj enkrat letno poročati na zboru občanov o izvajanju programa iz I. člena tega sklepa ter o uporabi s samoprispevkom zbranih sredstev. Svoja poročila mora objavljati v občinskem glasilu.
9.	člen
Na referendumu glasujejo glasovalci neposredno in tajno z glasovnico.
Na glasovnici je naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST HOTEDRŠICA GLASOVNICA
Referendum dne 25. IV. 1976
. o uvedbi samoprispevka v denarju za financiranje izgradnje in obnove komunalnih objektov v krajevni skupnosti Hotedršica za bodo 5 let, in sicer od 1, VII. 1976 do 30. VI. 1981
glasujem
ZA	PROTI
Glasovalec rzpolni glasovnico tako, da obkroži »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma obkroži besedo »PROTI«, Če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
10.	člen
O uvedbi samoprispevka sprejme krajevna ssup-nost Hotedršica 'sklep.
11.	člen
Za postopek o referendumu se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in določbe zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti.
Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi krajevna volilna komisija.
12.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma sc zagotovijo v finančnem načrtu krajevne skupnosti za leto 1976.
St. 35/76
Hotedršica, dne 5. aprila 1976.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Hotedršica
Jože Logar 1. r.
MOZIRJE
489.
Oddelek za gospodarstvo in finance Skupščine občine Mozirje izdaja na podlagi 5. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 23/75) in na podlagi dogovora o izvajanju politike cen iz pristojnosti republike in občin
ODREDBO
o najvišjih stopnjah marže za nekatere prehrambene proizvode v prodaji na drobno
1.	člen
V prodaji na drobno smejo organizacije združenega dela in druge organizacije, ki se ukvarjajo s prometom prehrambenih proizvodov, zaračunati maržo na nabavno ceno po naslednjih najvišjih stopnjah:
—	margarina ter rastlinska in živilska mast; 12
—	riž, zdrob in moka vseh vrst, razne pše-
nične moke, testenine, kavovine (sladna kava, mleta kavovina), cikorija, jedilna sol, kis;	14
—	zelenjavne predelave in konzerve (zelenjav-
ni sokovi, kislo zelje, zmrznjena zelenjava, vložena zelenjava ipd);	15
—	predelava sadja in konzerve (sirupi, sadni sokovi, marmelade, džemi, kompoti, sušeno in kandirano sadje vključno rozine in dateljni);
—	ribje predelave (sušene, soljene, prekajene, marinirane ribe, ribje konzerve, ribje paštete in antipaste z zelenjavo in brez);
—	med, medica;
—	bučno in olivno olje, olje iz koruznih Mic, oljne repice, ricinovo olje;
—	prava kava;
—	brezalkoholne pijače (naravne in umetne pijače, mineralna voda, sodavica);
—	naravne alkoholne pijače (naravna vina in žganja);
—	pivo;
—	škrob in izdelki iz škroba (destrini, glutien, pudingi);
—	kvas;
—	čaji vseh vrst;
—	južno sadje (pomaranče, limone, grenivke, mandarine in banane);
—	kr.ompir, jabolka;
—	vse drugo sadje, zelenjava in vrtnine;
•Z.
15
15
15
15
15
18
18
18
18
18
18
15
12
20
—	delikatese iz zelenjave (gorčiča, antipaste,
majoneze ipd.);	20
—	jušni koncentrati;	20
—	bonboni (trdi, polnjeni, žele in drugi) in slaščice;
—	kakao proizvodi (kakao, čokolada vseh vrst,
vključno polnjena, desert, ipd.);	20
—	konditorski proizvodi iz moke (keksi, peci' vo, krekerji, vafli ipd.);
—	likerji vseh vrst
— močne alkoholne pijače (rum, konjak, vod' ka, vinjak ipd.);
25
— umetna vina (vermuth, porto, malaga, peneča vina ipd.);
— začimbe (domače in uvožene);
25
25
— druga živila, ki niso urejena z drugimi predpisi, sklenjenimi družbenimi dogovori ali samoupravnimi sporazumi v okviru poslovnih skupno-
sti;	_	17
Natančnejša pojasnila o tem, za katera živila je določena posamezna marža, daje po potrebi republiški komite za tržišče in cene.
' Navedene marže veljajo za trgovske organizacije združenega dela, dokler te ne organizirajo svojega poslovanja v smislu 45. člena ustave Socialistične republike Slovenije, ali dokler se za posamezna živila oziroma skupine živil ne sklenejo družbeni dogovori ali samoupravni sporazumi v okviru ustreznih poslovnih skupnosti.
2.	člen
Ta odredba prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 30. aprila 1976 dalje.
Z dnem, ko prične veljati ta odredba, preneha veljati odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o najvišjih stopnjah marže za nekatere prehrambene
proizvode v prodaji na drobno (Uradni list SRS, št. 17/75).
St. 38/14/75-76/3	\
Mozirje, dne 8. aprila iirro.
Načelnik
oddelka za gospodarstvo in finance Skupščine občine Mozirje Hinko Čop 1. r.
NOVA GORICA 490.
Na podlagi 149. člena statuta občine Nova Gorica, 22. člena zakona o kulturni skupnosti (Uradni list SRS, št. 38/74) sprejema Skupščina občine Nova Gorica na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. marca 1976
ODLOK
o določitvi prispevne stopnje za občinsko kulturno skupnost za leto 1976
1. člen
Občinski kulturni skupnosti se določa za čas od vključno četrte akontacije osebnega dohodka v letu 1976 dalje prispevna stopnja iz bruto osebnega dohodka v višini 0,92 %>. S tako določeno stopnjo in stopnjo, ki je veljala za čas od 1. 1. 1976 do 31. 3. 1976 v višini 0,74 »/o, bo v letu 1976 zagotovljena poprečna letna stopnja v višini 0,89%.
2.	člen
Po sklenjenem družbenem dogovoru o obsegu in strukturi skupne porabe v občini Nova Gorica v letu 1975 in stopnji, ki jo je določila skupščina občinske kulturne skupnosti za leto 1975 je občinska kulturna skupnost presegla okvir dogovorjenih sredstev za izvršitev dogovorjenega programa, kar se upošteva pri dogovorjeni porabi za leto 1976.
3.	člen	1
Po stopnji iz prvega člena obračunavajo in vplačujejo prispevek občinski kulturni skupnosti temeljne in druge organizacije združenega dela, organi in druge delovne skupnosti ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi- opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost zase in za pri njih zaposlene delavce, s čimer zagotavljajo izvrševanje programa te skupnosti za leto 1976
Predpisana stopnja temelji na družbenem dogovoru o delitvi dohodka v občini Nova Gorica v letu 1976
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 016-7/75
Nova Gorica, dne 30. marca 1976.
Predsednik
Skupščine občine Nova Gorica
Jože Sušmelj 1. r.
491.
Na podlagi 149. člena statuta občine Nova Gorica, 12/4 člena zakona o telesnokulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 20/73) ter predloga skupščine občinske telesnokulturne Skupnosti z dne 19. marca 1976 je Skupščina občine Nova Gorica na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora na seji dne 30. marca 1976 sprejela
ODLOK
e določitvi prispevne stopnje za občinsko tclesnokul-turno skupnost za leto 1976 t
1.	člen
Na predlog skupščine občinske telesnokulturne skupnosti se določa za čas od vključno četrte akontacije OD v letu 1976 dalje prispevna stopnja iz bruto osebnega dohodka v višini 0,36 "/o. S tako določeno stopnjo in stopnjo, ki je veljala za čas od 1/1-1976 do 31/ 3-1976 v višini 0,40 °/o, bo v letu 1976 zagotovljena poprečna letna stopnja v višini 0,38.
2.	člen
Po sklenjenem družbenem dogovoru o obsegu in strukturi skupne porabe v občini Nova Gorica v letu 1975 in stopnji določeni po odloku o določitvi prispevne stopnje za občinsko telesnokulturne skupnost za leto 1975. ki jo je skupščina sprejela na svoji seji dne 31/3-1975. občinska telesnokulturna skupnost ni dosegla dogovorjenih sredstev za izvršitev dogovorjenega programa, kar se bo upoštevalo pri usklajevanju dogovorjene porabe tekom leta 1976.
3.	člen
Po stopnji iz prvega člena obračunavajo in vplačujejo prispevek Občinski telesnokulturni skupnosti temeljne in druge organizacije združenega dela, organi in druge delovne skupnosti ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost zase in za pri njih zaposlene delavce, s čimer zagotavljajo izvrševanje programa te skupnosti za leto 1976.
Predpisana stopnja temelji na družbenem dogovoru o delitvi dohodka v občini Nova Gorica v letu
1976.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan no objavi v Uradnem listu SRS.
■o
8**016-7/75
Nova Gorica, dne 30. marca 1976.
,,,	.... .	Predsednik
Skupščine občine Nova Gorica
Jože Sušmelj 1. r.
?.■. ? *»
492.
Na podlagi 8. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 39/74), 15. člena statuta občinske skupnosti socialnega varstva, 17. člena družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976 in predloga skupnosti otroškega varstva občine Nova Gorica je skupščina občinske skupnosti socialnega varstva Nova Gorica na seji dne 19. marca 1976 sprejela
SKLEP
o stopnji prispevkov za otroško varstvo v letu 1976
1
Delavci in občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredslvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo od vključno četrte akontacije izplačila osebnega dohodka dalje:
1.	za uresničitev občinskega programa otroškega varstva prispevek iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0.43 Vo.
Skupnost pokojninskega in Invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji plačuje prispevek za realizacijo občinskega programa otroškega varstva po stopnji 0,40 %> od izplačanih pokojnin in invalidnin.
2.	za uresničitev program solidarnostnih nalog na področju otroškega varstva v SR Sloveniji v letu 1976 prispevek iz bruto osebnega dohodka po stopnji 2,83 odstotka.
2
S prispevno stopnjo iz 1. točke tega sklepa se:
—	za uresničitev občinskega programa skupno s prispevno stopnjo, ki se je uporabljala do uveljavitve tega sklepa (0,39 "/o), zagotavlja povprečna letna stopnja 0,42 «/o Iz bruto osebnega dohodka.
—	za uresničitev programa solidarnostnih nalog skupno s prispevno stopnjo, ki se je uporabljala do uveljavitve tega sklepa (2,37 "/o), zagotavlja povprečna letna stopnja 2,71 Vo iz bruto osebnega dohodka.
3
V tako določeni stopnji za uresničitev občinskega programa so obračunani nedoseženi dohodki iz leta 1975 v višini 274.000 din.
4
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 025-1/76
Nova Gorica, dne 19. marca 1976.
Predsednik
skupščine občinske skupnosti
socialnega varstva Nova Gorica
Rogdan Žorž 1. r.
493.
Na podlagi 8. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 39/74), 17. člena družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976, 15. člena statuta občinske skupnosti socialnega varstva in na predlog skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva z dne 17. marca 1976 je skupščina občinske skupnosti socialnega varstva na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 29. marca 1976 sprejela
SKLEP
o določitvi prispevne stopnje za financiranje občinske skupnosti socialnega skrbstva Nova Gorica v letu 1976
1
Dejavnost občinske skupnosti socialnega skrbstva Nova Gorica se od vključno izplačila 4. akontacije osebnega dohodku dalje financira s prispevkom iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,65 %>, od tega se izdvaja: 0,54 "/o iz bruto osebnega dohodka za občinsko skupnost in 0,11 °/u iz bruto osebnega dohodka za financiranje skupnih in vzajemnih nalog v okviru republiške skupnosti socialnega skrbstva.
2
S prispevno stopnjo iz 1. točke tega sklepa in prispevno stopnjo, ki se je uporabljala v obdobju 1. 1. —
31.	3 1976 (0,74 °/o). se zagotavlja povprečna letna stopnja 0,67 °/o iz bruto osebnega dohodka.
3
S tako določeno prispevno stopnjo je izvršen poračun presežkov dohodkov nad dogovorjeno višino iz leta 1975.
4
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 025-1/76
Nova Gorica, dne 29. marca 1976.
Predsednik
skupščine občinske skupnosti
socialnega varstva Nova Gorica
Bogdan Žorž 1.. r.
494.
Na podlagi 5. člena zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74), 7. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi izobraževalne skupnosti občine Nova Gorica in 17. člena družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976 je skupščina izobraževalne skupnosti občine Nova Gorica na seji dne 18. marca 1976 sprejela
SKLEP
o določitvi prispevne stopnje za financiranje isobra-ževalnc skupnosti občine Nova Gorica v letu 1976
1
Delavci in občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko de-
javnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo za uresničitev programa izobraževalne skupnosti do četrte akontacije osebnega dohodka dalje prispevek iz bruto osebnega dohodka po stopnji 5,00°;o od tega za:
—	občinsko izobraževalno skupnost po stopnji 4,35 odstotka
—	solidarnostni program po stopnji 0,57‘/o
—	program vzajemnosti po stopnji 0,08‘/o
2
S prispevno stopnjo iz 1. točke tega sklepa in prispevno stopnjo, ki se je uporabljala v obdobju od 1/1 do 31/3-1976 (5,31 ‘/e), se zagotavlja povprečna letna stopnja 5,06 "/o od bruto osebnih dohodkov.
3
V tako določeni stopnji so obračunani presežki iz leta 1975 v višini 2,134 dinarjev.
4
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila dalje.
St. 24-1/76
Nova Gorica, dne 18. marca 1976.
Predsednik
skupščine izobraževalne skupnosti
občine Nova Gorica
Stojan Vodopivec 1. r.
ŠMARJE PRI JELŠAH 495.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 23. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39/74) in 205. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75) na seji zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zboru dne 6. aprila 1976 sprejela
ODLOK i
o proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1976
1.	člen
Proračun občine Šmarje pri Jelšah za leto 1976 obsega naslednja predvidena sredstva:
—	prenos sredstev iz leta	1975	264.000
—	lastne dohodke	18,911.000
—	namenska dopolnilna sredstva	1,398.800
—	solidarnostna sredstva	4,067.200
—	razporejene dohodke	24,671.000
—	nerazporejene dohodke
2.	člen
1 •/• tekočih dohodkov proračuna xa leto 1076 se vlaga v rezervni sklad.
3.	člen
Dohodki občinskega javnega pravobranilstva, ustvarjeni z lastno dejavnostjo, se ne odvajajo 1« ostanejo dohodek pravobranilstva.
4.	člen
S sredstvi, ki so ji dodeljena za redno dejavnost in z dohodki, ki jih sama ustvari, razpolaga del. skupnost občinske uprave samostojno.
5.	člen
izvrsni svet skupščine občine je pooblaščen odločati o uporabi sredstev obveznega rezervnega sklada za pokrivanje neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov in določiti višino v ta namen potrebnih kreditnih sredstev. Sredstva po tem členu morajo biti vrnjena rezervnemu skladu do 31. 12. 1976.
6.	člen
Izvršni svet Skupščine občine je pooblaščen razporejati sredstva za usklajevanje osebnih dohodkov uprave po samoupravnem sporazumu ter nerazporejene dohodke proračuna za kritje nepredvidenih in premalo predvidenih potreb.
O svojih odločitvah naknadno poroča občinski skupščini.
7.	člen
Izvršni svet skupščine občine je dolžan trimesečno poročati občinski skupščini o dotoku in razporeditvi dohodkov.
8.	člen
Pregled dohodkov in njihova razporeditev za leto 1?76 sta razvidna iz priloge, ki je sestavni del tega odloka.
9.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za leto 1976.
St. 010-9/76-1
Šmarje pri Jelšah, dne 6. aprila 1976.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Joško Lojen 1. r.
Pregled dohodkov in razpored dohodkov proračuna za leto 1976
Vrsta			St.			
doh.	Dohodki	Skupaj	glav. nam.	Razpored dohodkov		Skušaj
i	Davki iz oseb. dohodka in na doho-		01	Dejavnost družbenopolitičnih	skup-	
	dek	3,946.000		nosti		16,473.643
2	Prometni davki, davek od premožg-		02	Narodna obramba		780.000
	nja ter na doh. premoženja	12,915.000	03	Dejavnost družbenopolitičnih	orga-	
3	Takse	1,780.000		nizacij in društev		1,345.889
6	Dohodki po pos. predpisih	150.000	04	Negospodarske investicije		1,180.000
6	Dohodki organov in razni drugi ao-		08	Socialno skrbstvo		920.000
	hodki	120.000	09	Zdravstveno varstvo		30.000
7	Dopolnilna sredstva	5,466.00(1	10	Komunalna dejavnost		1,320.000
9	Prenos sredstev Iz leta 1975	294.000	11	Dejavnost krajevnih skupnosti		1,130 000
			16	Intervencije v gospodarstvu		471.500
			17	Obveznosti iz prejšnjih let		779.963
			18	Izločena sredstva rezerv		240.000
	Skupaj	24,671.000		Skupaj		24,671.000
496.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi
3.	člena zakona o temeljni geodetski izmeri (Uradni list SRS, št. 16/74) in 3. člena zakona o katastru komunalnih naprav (Uradni list SRS, št. 26/74 in 29/74) in 205. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti In družbenopolitčnega zbora dne 6. aprila 1976 sprejela
ODLOK
o srednjeročnem programu Uvajanja In financiranja geodetskih del na območju občine Šmarje pri Jelšah
za obdobje 1976—1980
1.	člen
Za izvedbo srednjeročnega programa geodetskih del v 1976—1680, ki je sestavni del tega odloka, se
zagotovijo potrebna finančna sredstva v proračunu občine Šmarje pri Jelšah.
2.	člen
Za strokovno izvajanje programa geodetskih del je pooblaščena geodetska uprava Skupščine občine Šmarje pri Jelšah.
3.	člen
Letni obseg del v mejah srednjeročnega programa za izvajanje in financiranje geodetskih del se vrši skladno s posebnimi pogodbami, sklenjenimi z izvajalci.
4.	člen
Letni zneski neporabljenih sredstev se namensko
prenesejo v naslednje leto.
I ! ,
5.	člen
Za financiranje izvajanja tega odloka je pristojen oddelek za gospodarstvo, finance in družbene službe.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-10/76-1
Šmarje pri Jeliah, dne 6. aprila 1976.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Joško Lojen 1. r.
Srednjeročni program Izvajanja In financiranja geodetskih del na območju občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1976—1980
Pri sestavi srednjeročnega programa izvajanja in financiranja geodetskih del na območju občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1976—1980 je bil kot osnova vzet republiški srednjeročni program geodetskih del za obdobje 1976—1980.
1.	Temeljna topografska izmera naselij v merilih 1:500. 1:1000
Delovišče	ha		stroški		
		•/.	republika din	•/«	občina din
Podčetrtek	100	45	141.750	55	173.250
Mestinje	30	45	53.731	55	64.449
Bistrica ob Sotli	40	45	65.448	55	79.992
Šmarje pri Jelšah	100	45	226.417	55	276.732
2.	Izdelava geodetsko prostorske dokumentacije — področje cele	občine	40.000
3.	Izvedba cikličnega snemanja iz zraka
— področje cele občine	30.000
4.	Reprodukcija katastrskih načrtov — za
80 katastrskih listov	160.000
5.	Izmera naselij za potrebe urbanizma, ki niso zajete v republiškem programu, in sicer
naselja
—	Rogatec 20 hektarov	60.000
—	Kozje 20 hektarov	60.000
6.	Izmera novozgrajenih in rekonstruiranih cest na območju občine — 20 km	160.000
7.	Izdelava zbirnega katastra komunalnih
naprav za novoizmerjena naselja	80.000
Iz tega sledi, da občina sofinancira ali samostojno financira za obdobje 1976—1980, in sicer:
	din
— v letu 1976	230.000
— v letu 1977	250.000
— v letu 1978	250.000
— v letu 1979	250.000
— v letu 1980	204.423
Skupaj:	1,184.423
VRHNIKA
497.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in na podlagi 153. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74), je Skupščina občine Vrhnika na 12. seji zbora združenega dela dne 30. marca 1976, na 12. seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1976 in na 12. seji družbenopolitičnega zbora dne 30. marca 1976 sprejela
ODLOK
e proračunu občine Vrhnika za leto 1976
1.	člen
Proračun občine Vrhnika za leto 1976 obsega:
din
—	dohodke v znesku	15,536.000
—	razporejene dohodke v	znesku	15,436.000
—	nerazporejene dohodke (tekoča
proračunska rezerva)	100.000
2.	člen
V sredstva rezerve se v letu 1976 izloča 1 Vo skupnih letnih proračunskih dohodkov občine Vrhnika.
3.	člen
Uporabniki proračunskih sredstev morajo organizirati izvrševanje nalog in zadev predvidenih v letnem programu dela v mejah sredstev, ki so jim odobrena v tem proračunu za leto 1976.
Ti organi ne smejo prevzemati na račun proračuna obveznosti, ki bi presegale zneske določene za leto 1976 in tudi ne ustvarjati obveznosti proračuna za naslednja leta, če take obveznosti niso določene z občinskim odlokom ali drugim aktom Skupščine občine Vrhnika ali Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika,
Za zakonito izvajanje določb tega proračuna ter za smotrno in primerno uporabo sredstev, ki so odobrena upravnemu organu, je odgovoren predstojnik organa kot odredbodajalec in računovodja, ki je odgovoren za zakonito uporabo sredstev.
4.	člen
Sredstva, ki so predvidena v proračunu za dejavnost občinskih organov, za ljudsko obrambo, za dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev, za dejavnost krajevnih skupnosti, se odobrena sredstva nakazujejo mesečno po dvanajstinah.
5.	člen
Državni organi v skladu s tem odlokom samostojno razpolagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena. Lastni dohodki, ki jih upravni organi ustvarijo s svojo dejavnostjo so dohodek njenega proračuna, vendar se namensko razporedijo posameznim službam.
Za lastne dohodke po tem odloku se štejejo naslednji dohodki:
—	sredstva za napredek dela davčne uprave,
—	povprečnine za stroške postopka organa za kaznovanje prekrškov.
6.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerv in sicer do
višine 100.000 din, vendar le za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74).
7.	člen
Vsi proračunski uporabniki se zavezujejo, da do 30. novembra 1976 ne bodo porabili več kot 92 “/o sredstev, ki so določena v tem proračunu.
8.	člen
Za proračun pristojni občinski upravni organ izvršuje nadzor finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja uporabnikov občinskega proračuna.
Prav tako organ iz 1. člena tega odloka ugotavlja, kako upravni organi, ki se financirajo iz proračuna izvršujejo samoupravne akte o delitvi sredstev in
osebnih dohodkov ter s tem seznanja Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika.
9.	člen
Pregled dohodkov občinskega ' proračuna za leto a.976 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna za leto 1976, ki je sestavni del splošnega dela tega proračuna.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976.
St. 3/11-010-019/76
Vrhnika, dne 30. marca 1976.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r
Pregled dohodkov in razpored dohodkov proračuna
Vrsta dohod.	Dohodki		Skupaj
1	Davki iz osebnega	dohodka	4,477.000
2	Prometni davki, davek od premoženja ter na dohodke od premoženja		9,706.000
3	Takse		718.000
5	Denarne kazni		130.000
6	Drugi dohodki		1,227.000
Skupaj dohodki
16,258.000
St. glav. namena	Razpored dohodkov	Skupaj
01	Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti	10,218.600
02	Ljudska obramba	500.000
03	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev	1,185.700
04	Negospodarske investicije	225.000
05	Dejavnost izobraževanja in vzgoje	100.000
07	Kulturnoprosvctna dejavnost	30.000
08	Socialno skrbstvo	532.000
09	Zdravstveno varstvo	128.000
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	1,214.300
15	Gospodarske investicije	40.400
16	Intervencije v gospodarstvo	1,115.000
17	Tekoča proračunska rezerva	100000
18	Izločena sredstva 1 °/o v rez. sklad	147.000
	Skupaj razporejeni dohodki	15,536.000
	Sredstva za solidarno prelivanje med občinami	722.000
	Vsega skupaj	16,258.000
498.
Na podlagi 24. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/73) in na podlagi 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS. št. 11/74) je Skupščina občine Vrhnika na 12. skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. marca 1976 sprejela
ODLOK
o poslovnem času v trgovskih In gostinskih obratih ter obrtnih delavnicah na območju občine Vrhnika
1.	člen
S tem odlokom se ureja poslovni čas trgovin na drobno, gostinskih obratov, in obrtnih delavnic.
Poslovni čas trgovin na drobno, družbenih in zasebnih gostinskih obratov in obrtnih delavnic določajo samoupravni organi delovnih organizacij oz. lastniki zasebnih gostišč in obrtnih delavnic v okviru določil tega odloka, upoštevajoč krajevne potrebe potrošnikov, potrebe turizma in načela dobrega gospodarjenja.
2.	člen
Poslovni čas mora biti v vsaki trgovini, gostinskem lokalu in obrtni delavnici vidno izobešen.
3.	člen
Poletni čas se smatra čas med 1. aprilom in 30. septembrom, zimski čas pa od 1. oktobra do 31. marca.
4.	člen
Minimalen poslovni čas za trgovine na drobno mora biti vsak dan razen sobote vsaj 7 ur in v soboto najmanj 5 ur. Trgovine morajo biti odprte v skladu s tem odstavkom praviloma:
—	v letnem času od 7.30 do 12.00 ure in od 16.30 do 19.00 ure,
—	v zimskem času od 8.00 do 12.00 ure in od 15.30 do 18.30.
Samopostrežne trgovine in ostale trgovine, ki poslujejo neprekinjeno morajo biti odprte vsak dan razen sobote v letnem in zimskem času od 7.00 do 19.00 ure. Ob sobotah morajo te trgovine poslovati od 7.00 do
13.00	ure.
Ob sobotah popoldne so te trgovine lahko zaprte vendar mora biti odprta vsaj ena dežurna trgovina z
živili na Vrhniki in v Borovnici. V ta namen se sklene sporazum med temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela z upoštevanjem predlogov sveta potrošnikov pri krajevnih skupnostih.
Trgovine z reprodukcijskim materialom in nekatere poslovalnice v manjših krajih lahko svoj poslovni čas prilagodijo krajevnim potrebam vendar si morajo pridobiti soglasje občinskega upravnega organa.
Bencinske črpalke. morajo biti v letnem in zimskem času odprte vsak dan najmanj od 6.00 ure do
20.00	ure.
5.	člen
Okvirni poslovni čas gostinskih obratov je med 5.30 m 23.00 uro vendar delovni čas zaposlenih ne sme presegati 42 ur tedensko in je zaposlenim omogočen dnevni in tedenski počitek.	> .
Gostinski lokali lahko obratujejo v daljšem času 31. decembra, 30 aprila, 3. julija, 21. julija, 28. npvem-bra in na pustno soboto.
V izjemnih primerih zaradi turističnih ali drugih potreb lahko občinski upravni organ dovoli daljši obratovalni čas.
Gostinski obrat je lahko en dan v tednu zaprt, vendar si mora v ta namen pridobiti soglasje občinskega upravnega organa.
6.	člen
Obrtne delavnice samostojnih obrtnikov poslujejo za stranke najmanj 7 ur dnevno razen sobote, ko morajo poslovati najmanj 5 ur. Okvirni poslovni čas je med 6.00 uro in 19.00 uro.
Samostojni obrtniki, ki poslujejo za stranke, imajo lahko svojo delavnico enekrat tedensko zaprto s tem, da si od občinskega upravnega organa pridobijo soelasie.
7.	člen
Samostojni gostinci in lastniki samostojnih obrtnih delavnic morajo obvestiti pristojni občinski upravni organ o koriščenju dopusta in začasnem prenehanju obratovanja.
8.	člen
Organizacija združenega dela, lasthik gostišča in lastnik obrtne delavnice se kaznuje z denarno kaznijo od 200 do 1000 din. če ne upošteva določil tega odloka, prav tako se z denarno kaznijo od 100 do 500 din kaznuje odgovorna oseba organizacije združenega dela, če ne upošteva določil tega odloka.
9.	člen
/a odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-010-02/76
Vrhnika, dne 30. marca 1976.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. t.
499.
Na podlagi 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS,“št. 11/74), je Skupščina občine Vrhnika na 16. seji zbora združenega dela dne 24. februarja 1976, na 16. seji zbora krajevnih skupnosti dne
24.	februarja 1976 in na 16. seji družbenopolitičnega zbora dne 23. februarja 1976 sprejela
SMERNICE
družbenoekonomskega razvoja občine Vrhnika za leto 1976
Gospodarstvo pričakuje leta 1976 v znamenju nadaljnje stabilizacije. Glede na razmere na domačih in tujih tržiščih vsled težavnega plasmaja blaga, so bili pogoji gospodarjenja v letu 1975 neugodni, pa tudi v letu 1976 ne bodo bistveno izboljšani.
Ob doslednejšem izvajanju stabilizacijskih programov ter ob nespremenjenih zunanjih pogojih gospodarjenja se predvideva z upoštevanjem strukture in specifičnosti vrhniškega gospodarstva v letu 1976 naslednji razvoj:
	stopnja	rasti v '/«
Klementi	9 mesecev	za leto
	leta 1975	1976
Celotni dohodek	27	5,3
Porabljena sredstva	31	4,5
Dosežen dohodek	14	5,3
Del dohodka izločen za osebne dohodke in druge OD	23	3
Ostanek dohodka	6	6
Zaposlenost	2	2,6
Družbeni proizvod	14	4,5
Industrijska proizvodnja	—	5
Produktivnost	12	2—3
Izvoz blaga	v din	2	7—8
Uvoz blaga	v din	20	3—4
Realni OD na zaposlenega	—	1
Sklad bruto OD vseh zaposlenih	—	20
Nominalna rast družbenega	proizvoda	bo počas-
nejša kakor v letu 1975, vsled vpliva umirjanja cen. Porast realnega družbenega proizvoda bo vsled vloženega napora za stabilizacije nekoliko večja. Porast fizičnega obsega proizvodnje je usklajena z odpiranjem novih proizvodnih kapacitet.
Z naložbami in modernizacijo se pričakuje, da se bo postopno zmanjševalo zaposlovanje, vsled česar je predvidena rast in sicer 2,6 °/o.
Realni osebni dohodki na zaposlenega se bodo za 1 %> povečevali nasproti letu 1975, kar sovpada s počasnejšo rastjo življenjskih stroškov.
Glede na oceno dosedanjih prispevnih stopenj OD in pri povečani zaposlenosti za (3—4°/o) 2,6 Vo v letu 1976 se predvideva, da bo sklad bruto osebnih dohodkov porasel za 20 "/d.
Osebna, skupna in splošna poraba se mora v letu 1976 gibati izpod realne rasti družbenega proizvoda. Realni osebni dohodki bodo obdržali približno raven iz leta 1975, dočim se bo celotna osebna potrošnja prebivalstva povečala ob 2,6 Vo povečani zaposlenosti za (3—4 Vo). Realna rast sredstev za skupno in splošno porabo bo za okoli 20 Vo nižja od realne rasti družbenega proizvoda.
Da bi uresničili predvideni gospodarski razvoj v letu 1976, bodo morale gospodarske organizacije z lastnimi napori poskrbeti za povečanje gospodarske rasti Kajti dejansko stabilizacija izhaja iz dinamične gospodarske rasti ob usmerjeni zaposlitvi, povečani produktivnosti ter uspešnem poslovanju.
Odraz rasti družbenega proizvoda ne sme biti večji v povečanem zaposlovanju, temveč od produktivnosti dela, katero pa je treba dvigati zlasti s sodobno organizacijo dela,' z modernizacijo sredstev za delo, sti-mulativnejšimi oblikami delitve osebnih dohodkov in z boljšim koriščenjem delovnega časa.
Prednostne naloge
Dogovorjene prednostne naloge v letu 1976 so
1.	Realizacija vodovoda I. faza
2.	Program šol in vrtcev
3.	Realizacija programa prostorov L)1’U
4.	Kanalizacija
Ne glede na dogovorjene prioritete je takoj pristopiti k ureditvi doma Ivana Cankarja.
Gospodarstvo
Za predvideni gospodarski razvoj naj bi samoupravljale! v organizacijah združenega dela:
1.	Dosledno izvajali stabilizacijske programe tj. predvsem povečali proizvodnjo, produktivnost, pravilno zaposlovali nove delavce in povečali učinkovitost gospodarjenja.
2.	Pospešili samoupravno združevanje dela in sredstev za ustvarjanje realnega dohodka na osnovi reprodukcijskih kompleksov.
3.	Pospešili povezovanje raziskovalnega dela z združenim delom za potrebe v občini.
4.	Okrepili konkurenčno sposobnost z obvladovanjem inflacije in boljšo kakovostjo blaga in storitev.
5.	Usmerili poslovanje na osnovi samoupravno usklajenih srednjeročnih razvojnih programov TOZD.
Da bi dosegli te osnovne cilje, bodo:
a) Samoupravljale!:
—	dosledno izvajali stabilizacijske ukrepe,
—	ob večji ekonomičnosti poslovanja nadalje povečevali obseg proizvodnje in storitev,
—	povečevali produktivnost z uvajanjem novih tehnologij,
—	zmanjševali delež stroškov na enoto proizvoda z boljšo organizacijo dela in racionalnejšo porabo materiala,
—	izboljšati likvidnost s selekcijo kupcev in redno izterjavo kupcev,
—	združevali sredstva, za zadovoljevanje potreb družbenega standarda delavcev v krajevni skupnosti
—	izboljševali kadrovsko strukturo v smislu družbenega dogovora o kadrovski politiki s tem, da se:
a)	analizira kadrovska situacija in kadrovska problematika na posameznih področjih,
b)	spremlja uresničevanje sprejetih nalog in ciljev kadrovske politike in v zvezi s tem tudi ukrepa in to predvsem glede:
—	dopolnitev oziroma izdelave splošneg akta o sistemizaciji delovnih mest v skladu z načeli družbenega dogovora o kadrovski politiki,
—	izdelavi srednjeročnega in kratkoročnega kvantitativnega in kvalitativnega načrta kadrov v skladu
z načeli družbenega dogovora o kadrovski politiki ter usklajevanje s štipendijsko politiko v občini,
—	upoštevanja družbenega dogovora pri uresničevanju pravic in obveznosti delavcev v združenem delu (sprejemanje pripravnikov, položaj delavk, minimalni družbeni standard delavcev, varnost pri delu ipd.),
—	upoštevanja dogovorjenih meril in postopkov pri izbiri delavcev na vodilna in vodstvena delovna mesta,
—	uveljavljanje pravic in dolžnosti delavcev pri izobraževanju in usposabljanju ter izdelave izobraževalnih programov za tekoče leto v organizacijah združenega dela,
—	planiranja in namenske uporabe sredstev, ki so po družbenem dogovoru namenjena za izobraževanje,
—	izvajanje štipendijske politike v skladu z določili družbenega dogovora,
—	zniževali boleznine z večjo varnostjo pri delu in preventivi zdravstvenim varstvom,
—	sklenili samoupravni sporazum o zaposlovanju v okviru občine Vrhnika, s katerim bo regulirana intenzivnost zaposlovanja, stanovanjski in družbeni standard,
—	skrbeti za čistejše ozračje in zdravo okolje,
—	varovali kmetijske površine in pospeševali razvoj kmetijske dejavnosti zlasti na hribovitih območjih, ki so za ljudsko obrambo izrednega pomena,
—	v gradbeništvu skrajšali zaključna dela z boljšo organizacijo in tesnejšim sodelovanjem med gradbenimi in obrtnimi organizacijami.
1.	Investicijska vlaganja v novo IUV opekarno so končana in bo nova tovarna začela že v letu 1976 proizvajati opečne izdelke vseh vrst.
2.	Julija 1976. leta bo začela obratovati nova rekonstruirana tovarna vrat Borovnica.
3.	Akcija za izgradnjo 110 kV daljnovoda se je začela v letu 1975, ko je iniciativni odbor pripravil samoupravni sporazum o sofinanciranju izgradnje daljnovoda in finančno konstrukcijo — torej delež prispevka vsake podpisnice.
Urbanizem
V skrbi za smotrni urbanistični razvoj občine Vrhnike, bodo v letu 1976 naloge usmerjene na programske zasnove srednjeročnega plana 1976—1980. Prioriteta bo vsekakor podana na prostorske in urbanistične dokumente, to je na novelacijo urbanističnega programa ter izdelavi urbanističnih načrtov za področja, katera do sedaj niso bila urbanistično obdelana.
Za uresničitev nakazanih globalnih nalog bo na področju urbanizma v letu 1976 potrebno predvsem:
1. Za novelacijo urbanističnega programa občine, ob katerem bo potrebno predvsem opredeliti vsebino dela in sredstev ter pooblastiti primerno organizacijo, ki bo to delo opravila.
2	Izdelavo novih zazidalnih načrtov, kjer obstaja skupni družbeni interes.
3.	Z ozirom na veliko stopnjo onesnaženosti in kraški teren, je realizirati že postavljeno nalogo za zavarovanje zalog pitne vode.
4.	Združevali sredstva za realizacijo zastavljenih nalog.
Mimo globalnih nalog bo potrebno še:
—	dokončati že v letu 1975 dogovorjene in zastavljene naloge kot so:
—	da strokovne urbanistične službe s sodelovanjem drugih inštitucij pripravijo predlog urbanističnih norm, kriterijev in pravilnikov za gospodarjenje s prostorom in njegovo izrabo,
—	nadaljevati z dograjevanjem sistema skrajšanja postopkov za pridobitev lokacijskih in gradbenih dovoljenj.
Sta n o va n j s k o gospodarstvo
Za uspešno izvajanje nalog s področja stanovanjske izgradnje v naslednjem letu je nujno doseči združevanje in usmerjanje družbeno namenskih sredstev
V letu 1976 je usmeriti naloge na stanovanjsko področje, predvsem pa na:
1.	Dokončati je že začete stanovanjske objekte in še nadalje graditi na področju, ki je predvideno za družbeno usmerjeno gradnjo.
2.	Stanovanjska skupnost bo skrbela za hitro in učinkovito porabo namenskih sredstev za stanovanjsko izgradnjo in s tem prispevala k hitrejši in cenejši stanovanjski graditvi.
3.	Stanovanjska skupnost se bo nadalje prizadevala, da bo čimprej sprejet predlog družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi.
4.	Stanovanjska skupnost, komunalno interesna skupnost in krajevne skupnosti bodo na osnovi usklajenih razvojnih programov stanovanjske graditve skrbele, da bodo zazidalna področja namenjena stanovanjski graditvi, hitreje komunalno, in urbanistično opremljena.
5.	Strokovne službe upravnega organa občine bodo operativno spremljale dogajanja na področju stanovanjske graditve in sproti opozarjale na probleme in naloge, ki se pojavljajo v stanovanjski graditvi.
Za uresničevanje teh nalog na Vrhniki, je nadalje potrebno:
— Nadalje poživljati razvoj samoupravne organiziranosti stanovanjskega gospodarstva. Stanovanjska skupnost, krajevnp skupnosti in družbenopolitične organizacije naj pristopijo k organiziranju zborov stanovalcev in hišnih svetov.
—	temeljne organizacije združenega dela, ki zaposlujejo nove delavce, morajo poskrbeti za njih primerne stanovanjske prostore ter zagotoviti ustrezen del sredstev za družbeni standard novo zaposlenih delavcev.
— Vse TOZD. krajevne skupnosti in stanovanjska skupnost, morajo vsako leto sproti izdelati svoje programe reševanja stanovanjskih potreb delavcev in občanov.
— Stremeti je za tem, da se zagotovijo take stanarine. ki bodo krile stroške amortizacije in upravljanja ter investicijskega in tekočega vdrževanja.
— Vsi udeleženci v stanovanjski graditvi morajc usmeriti vse svoje napore v racionalizacijo gradnje na organizirano usmerjenih gradbiščih tako za blokovno kot individualno gradnjo. Edino tako je mogoče zagotoviti ekonomično uporabo razpoložljivih zemljišč in vzporedno izgradnjo potrebnih spremljajočih objektov (šole, vrtci, osnovna preskrba, družbeni prostor itd.).
Komunalno gospodarstvo
Na področju komunalnega gospodarstva je nadaljevati z ustanavljanjem komunalne 'interesne skupnosti, s katero se bodo bistveno spremenili odnosi med nosilci in porabniki komunalnih storitev. Z neposrednim usklajevanjem medsebojnih interesov med nosilci in porabniki komunalnih storitev se bo bolj načelno usmerjalo v razvoj in operativno izvrševanje nalog na področju komunalnega gospodarstva.
. Osnovne naloge v letu 1976, katere bodo uresničevali: komunalna interesna skupnost, krajevne skupnosti in Skupščina občine Vrhnika so naslednje:
1.	Nadaljevati zastavljene programe iz leta 1976, kateri so vsled zakonskih predpisov v zaostanku. Zato je programske naloge podaljšati v prvo polletje 1976.
2.	V poslovnem letu morajo biti, realizirane vse programske investicije, za katere so že zagotovljena kreditna sredstva in dane realne osnove s sprejetim in potrjenim programom investicijske izgradnje in financiranja. Ob sprejemanju srednjeročnega programa 1976—1980 pa bo sprejet tudi letni program za leto 1976, ki je prva etapa realizacije s srednjeročnim planom postavljenih nalog,
3.	Novi zakon o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena določa, da se vzpostavijo nove organizacije upravljanja na področju komunalne dejavnosti najkasneje v enem letu od uveljavitve tega zakona. Tako se morajo v tem času ustanoviti komunalne interesne skupnosti, ki bodo usklajevale interese in naloge nosilcev in porabnikov komunalnih storitev, načrtovale skladnejši razvoj in vzdrževanje sredstev in dela ter tesno sodelovanje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, predvsem s stanovanjsko skupnostjo, kmetijsko zemljiško skupnostjo.
4.	Ker se na področju zakonodaje pripravlja vr-
sta novih predpisov, tako zakon o komunalni dejavnosti, zakon o gospodarjenju z zemljišči ter drugi zakoni, je potrebno uskladiti obstoječe predpise in odloke s tega področja. Dati je potrebno novo vsebino programskim cenam komunalnih storitev, prispevku za uporabo mestnega zemljišča, gospodarjenju z mestnimi zemljišči ter pogoje za dobavo komunalnih proizvodov.	i
5.	Organizacije, katere bodo komunalno urejale gradbena zemljišča, bodo morale v letu 1976 svojo dejavnost usmeriti v pravočasno pripravo gradbenih zemljišč. Sklad gradbenih zemljišč mora voditi tako politiko in tako organizacijo, ki bo dane naloge izpolnjevala skladno s potrebami stanovanjske in ostale gradnje.
6.	Organizirati je enotno strokovno službo, katera bo zadovoljevala potrebam skupnega pomena s področja stanovanjskega in komunalnega gospodarstva.
Razen navedenih nalog bo treba skupno z organizacijami. ki opravljajo komunalne storitve, skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi ter komunalno skupnostjo se zavzemati za uresničevanje naslednjih nalog:
— Pri izdelavi razvojnih programov je potrebno izpolniti in prilagoditi novi vsebini komunalnega gospodarstva tudi sistem financiranja. Sistem financiranja mora zagotoviti obravnavo celotne komunalne nroblematike. S tem mora biti dosežena boljša dinamika in racionalna poraba razpoložljivih.investicijskih sredstev.
— Ob sprejetju novih programskih nalog pa bo potrebno posvetiti v;so pozornost oblikovanju cen komunalnih storitev.
Skupna poraba
Temeljna usmeritev pri oblikovanju vsebine dela In bodočih nalog na področju družbenih dejavnosti je nadaljnja krepitev samoupravnih družbenoekonomskih odnosov pri uveljavljanju ustavnih pravic delavcev, da odločajo pri ustvarjanju, usmerjanju in delitvi dohodka znotraj svojih delovnih organizacij in v svobodni menjavi dela z drugimi delavci preko samoupravnih interesnih skupnosti.
Samoupravne skupnosti bodo pri planiranju svojega razvoja v letu 1976 upoštevale načela družbenoekonomske politike, s katero je dogovorjeno, da skupna poraba narašča počasneje od rasti družbenega proizvoda. Uresničitev te naloge nalaga vsem področjem skupne porabe iskanje nadaljnji! oblik integracije, skrajno varčevanje, racionalizacijo poslovanja in zniževanje stroškov na vseh ravneh.
Samoupravne interesne skupnosti naj pri programiranju nalog upoštevajo gospodarska gibanja.
Ze doseženo raven zadovoljevanja obeh oblik socialnih potreb bo možno ohraniti le z vsebinskimi, organizacijskimi ter strukturnimi premiki znotraj posameznih dejavnosti ter med njimi. To toliko prej, ker se redna dejavnost posameznih skupnosti širi hitreje od drugih v odvisnosti od rasti populacije že realiziranih investicij, novih znanstvenih izsledkov ter glede na sistemske spremembe.
Pri tem si je potrebno prizadevati, da se na vseh področjih uresniči ustavno načelo o enakem družbenem ekonomskem položaju delavcev v združenem delu
V	takšnih pogojih je zlasti pereče vprašanje novih investicij v objekte družbenega standarda. To v celoti ne bo mogoče realizirati iz sredstev skupne porabe, temveč je zasnovati že dogovorjene naloge s področja vzgoje, izobraževanja in otroškega varstva.
Za posamezna področja družbenih dejavnosti se zastavljajo izredno zahtevne naloge, da v pogojih relativno nizke rasti sredstev, namenjenih za skupno porabo, dograjujejo samoupravno organiziranost in izpeljejo predvidene naloge.
V	skladu že dogovorjenega je potrebno v letu 1976 združiti strokovne službe za SIS.
Za posamezna področja se zastavljajo naslednje pomembnejše naloge:
— Na področju varstva vzgoje in izobraževanja nas iz samoprispevka pridobljena sredstva obvezujejo, da z racionalnim trošenjem sredstev uresničimo zastavljeni program in s tem omogočimo vključitev čimvečjega števila otrok v predšolsko varstvo ter pospešimo tiste oblike dela. ki zagotavljajo postopno uresničevanje smotrov celodnevne šole.
Skupno z drugimi institucijami bodo morale Izobraževalne skupnosti prilagajati izobraževalni sistem kadrovskim potrebam naše družbe. Štipendijska politika bo morala ta prizadevanja podpirati. Nadaljevati in pospešiti moramo prizadevanja, da se nadaljnje šolanje omogoči vsej nadaljnji mladini ne glede na materialne možnosti staršev.
Izobraževalna skupnost bo v sodelovanju z ostalimi samoupravnimi skupnostmi izdelala konkretne programe izgradnje novih in razširitve obstoječih konaci tet.
Na področju otroškega varstva je treba začeti z naložbami v vzgojno^arstvene ustanove, z namenom vključevanja čim večjega števila otrok v organizirano varstvo.
Prizadevanja na področju zdravstva bodo usmerjena v:
— Nadaljnje smotrno povezovanje osnovne dejavnosti, pri tem je treba upoštevati tiste naloge, ki vplivajo na povečanje proizvodnje m produktivnost ueia ter odločilno prispevajo k zmanjševanju izostajanja z dela, zaradi poškodb, bolezni itd. Na ta način bo možno skrbeti za zdravstveno varstvo delavcev v TOZD in drugih organizacijah.
Z novimi samoupravnimi oblikami na področju socialnega varstva bomo zagotavljali celovitejše reševanje perečih socialnih problemov.
Vondai sc zahtevajo iziedno zahtevne naloge, katere so one prenesene tekom letu lUili, ne da bi bilo rešeno vprašanje financiranja skupnosti socialnega skrbstva, bo morala:
—	poenotiti kriterije za pridobivanje družbene denarne pomoči,
—	posebno skrb posvetiti mentalno prizadetin otrokom in mladini,
—	skrbeli za varstvo otrok socialno prizadetih družin.
Kulturne dobrine so še premalo dostopne širokemu krogu ueiovnih ljudi, zlasti delavcem — neposrednim proizvajalcem. Zato je prioritetna naloga kulture na podlagi kvalitetnih programov povečati število obiskovalcev, poslušalcev, gledalcev, bralcev, z eno besedo porabnikov kulturnih dobrin. Poleg že ustaljenih oblik bodo kuiturne institucije uvajale tudi nove sodobnejše oblike širjenja kulturnih dobrin.
Kulturne skupnosti bodo spodbujale tudi amaterske kulturne dejavnosti na področjih v občini, kjer realno postoje za to možnosti, zlasti med mladimi amaterskimi gledališčnimi skupinami.
Prioritetna naloga razvoja telesne kulture v letu 1976 bo vključevala čimvečje število občanov vseh starosti iz različnih sredin v redne oblike telesno-kulturnega udejstvovanja, od predšolske in šolske mladine, delovnih ljudi do starejših občanov. Telesno-kulturna dejavnost se bo širila v šolah, delovnih kolektivih in krajevnih skupnostih. Poseben poudarek bo dan tistim oblikam telesne kulture in rekreacije, ki so dostopne širokemu krogu občanov.
Splošna poraba
Splošno porabo predstavljajo družbene potrebe, ki se financirajo iz proračunov.
Skupni dovoljeni global proračunske in skupne porabe občin v SRS bo v letu 1976 za 20% nižji od rasti družbenega proizvoda Po merilih posebnega družbenega dogovora, ki ga bodo sklenile slovenske občine, bo v okviru tega globala določena višina za občino Vrhnika.
Razpored proračunskih sredstev bo moral upoštevati:
—	dejavnost družbenopolitičnih organizacij (do sprejetja sistema financihanja SZDL, kar je treba izpeljati v letu 1976).
—	delovanje družbenopolitičnih organizacij v skladu z ustavo,
—	strokovnost in obseg dela državnih organov zaradi hitre rasti števila prebivalstva.
Prioriteto pri razporejanju proračunskih sredstev imajo uporabniki po naslednjem vrstnem redu:
—	v letu 1976 je treba rešiti vprašanje prostorov za delovanje in opravljanje nalog družbenopolitičnih organizacij, upravnih in pravosodnih organov občine Vrhnika,
—	dejavnost organov družbenopolitičnih organizacij,
—	dejavnost družbenopolitičnih organizacij,
—	dejavnost krajevnih skupnosti (funkcionalni stroški, delegatski sistem),
—	komunalna dejavnost,
—	negospodarske investicije, pri čemer je prvenstveno treba zagotoviti sredstva za že sprejete obveznosti (anuitete),
—	gospodarske investicije,
—	intervencije v gospodarstvu.
Državni organi in strokovne institucije, ki se financirajo iz proračunov, bodo skrbeli, da svojo organizacijo in strokovno izpopolnjevanje usmerijo tako. da bodo lahko prevzeli čimvcč strokovnih, analitičnih in planskih opravil in pripravljali skupščini, izvršnemu svetu in drugim organom primerno in kvalitetno gradivo za razpravo in odločanje. V ta namen bodo dogradili sistem delitve osebnih dohodkov po delu. izboljševali delovne pogoje, nabavili sodobnejše delovne priprave in izboljšali organizacijo dela.
Za leto 1976 je predvideno financiranje naslednjih pomembnejših skupnih zadev in akcij:
1 Upravni in- pravosodni organi si bodo prizadevali izboljšati in pospešiti storitev občanom. V ta namen se bodo tudi adaptirali prostori pod sodiščem za potrebe službe za dohodke.
2.	Za načrtovanje družbenoekonomskega razvoja bo začela z delom novoustanovljena služba za plan. statistiko in cene. Ta bo skupno z ostalimi zagotavljala strokovno osnovo za dogovore o družbeno usklajenem razvoju občine.
3.	Za bodočo družbenoekonomsko usmeritev občine, njen nadaljnji razvoj in krepitev materialne osnove bo potrebno izdelati naslednji študij:
—	delitev družbenega proizvoda v občini,
—	preskrba občanov,
—	integracijski procesi gospodarstva.
4.	Da bi dosegli boljše delovne rezultate, bomo ponovno preverili sistemizacije delovnih mest in sistem osebnih dohodkov, v katere bo potrebno vnesti čim več elementov neposredne odvisnosti od delovnih učinkov. Tudi na področju uporabe materialnih stroškov bomo z ukrepi za boljše izkoriščanje obstoječih možnosti zmanjševali stroške Poseben poudarek bomo dali prizadevanjem za smotrnejše oblikovanje upravnih In drugih služb (integracije) večji načrtnosti dela. izločanju dvotlrnosti postopkov, presoji smotrnosti opravil in varčevanju.
Ljudska obramba
V skladu z zakonskimi in drugimi določili ter doseženo stopnjo obrambnih priprav je potrebno v prihodnje skrbeti za skladen razvoj vseh dejavnikov splošnega ljudskega odpora, zlasti pa Je treba zagotoviti izvajanje pomembnejših nalog na tem področju skladno z vsemi subjekti. Neposredni nosilci obramb-
nih priprav so delovni ljudje in občani, temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in samoupravne interesne skupnosti. Obrambne priprave bo možno razviti, če bo ljudska obramba prisotna na vseh področjih dejavnosti posameznih družbenih subjektov.
V letu 1976 je zagotoviti, da se bodo na področju ljudske obrambe uresničevale zlasti naslednje naloge:
— V skladu z doseženo stopnjo obrambnih priprav ter v skladu s predpisi in smernicami Predsedstva SFRJ za obrambo, zagotoviti potrebne kadrovske in materialne pogoje ter se ustrezno organizirati za še učinkovitejše uresničevanje priprav na splošno ljudsko obrambo.
— Pri dograjevanju sistema preskrbe občine in ob upoštevanju zahtev oboroženih sil in drugih subjektov splošne ljudske obrambe oblikovati enoten sistem financiranja blagovnih rezerv, zlasti prehrambenih in drugih artiklov racionirane preskrbe.
— Z načrtno politiko in ustreznimi ukrepi podpirati obrtno dejavnost, ki je za ljudsko obrambo posebnega pomena.
— Na področju gradbeništva, komunalne in drugih dejavnosti zagotavljati vse potrebne pogoje za uspešno funkcioniranje teh dejavnosti v vojnih razmerah.
— Konkretno opredeliti naloge samoupravnih interesnih skupnosti (kar je predpogoj) pri uresničevanju koncepta splošnega ljudskega odpora.
— Skrbeti za dosledno realizacijo ustavne koncepcije krajevne skupnosti, kar je predpogoj za njeno uspešno delovanje na področju ljudske obrambe.
— Pospeševati razvoj in materializacijo načrtov razvoja teritorialne obrambe v mestu in občinah in narodne zaščite v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih.
— Prilagajati vzgojo in opremljanje enot TO potrebam obrambnega sistema mesta In širše družbenopolitične skupnosti.
— Dograjevati sistem razvoja teritorialne obrambe v krajevni skupnosti in občini ter izdelati konkretne načrte obrambne vzgoje na vseh področjih.
— Kadrovsko in organizacijsko okrepiti ter opremljati s sodobno skupno in osebno zaščito opremo, štabe in enote civilne zaščite.
— Zagotoviti urbanistične in druge pogoje za načrtno gradnjo in vzdrževanje zaščitnih in drugih za ljudsko obrambo pomembnih objektov.
Družbena samozaščita
Za varovanje z ustavo določenega družbenega reda, varovanje samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov je v letu 1976 nadaljevati z razvojem družbene samozaščite. V ta namen je:
1.	Sprejeti samoupravni sporazum o družbeni samozaščiti v občini Vrhnika na osnovi osnutka, kateri je že v razpravi.
2.	S sporazumom je opredeliti pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov v TOZD. krajevnih skupnostih, da se bodo organizirano in usklajeno lotile opravljanja svoje naloge.
3.	K temu samoupravnemu sporazumu naj bi pristopili poleg TOZD, krajevnih skupnosti in interesne
skupnosti, družbenopolitične organizacije, ki so posebnega družbenega pomena.
4.	Sprejme se odlok o zatemnitvi.
Poleg te globalne naloge morajo vsi podpisniki sporazuma sodelovati in usklajevati že naloge na naslednjih področjih:
—	boj proti gospodarskemu kriminalu,
—	varovanje družbenega premoženja,
—	varnost premoženja in osebne varnosti delovnih ljudi in občanov,
—	skrb za preventivne ukrepe in boj proti elementarnim nesrečam,
—	skrb za varovanje javnega reda, skrb za varnostno vzgojo med občani in pomoč državnim organom in službam pri izpolnjevanju nalog z njihovega delovnega področja.
Samoupravno organiziranje in dogovarjanje
Nadaljnja samoupravna preobrazba gospodarstva zahteva, da delavci v združenem delu v celoti obvladujejo proces družbene reprodukcije, to je, da se delavci TOZD sporazumevajo in dogovarjajo o pogojih za ustvarjanje dohodka in njegovo usklajeno razporejanje na vse oblike njegove porabe.
V skladu s tem načelom je treba istočasno s sprejemom smernic o družbenoekonomski politiki za leto 1976 sprejeti družbene dogovore In samoupravne sporazume, ki naj bi zagotovili uspešno realizacijo dogovorjenih nalog:
— Družbeni dogovor o razporejanju dohodka, oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo,
— Samoupravni sporazum o minimalnih standardih za življenjske in kulturne pogoje pri zaposlovanju delavcev v občini Vrhnika,
— Družbeni dogovor o oblikovanju cen v stanovanjski izgradnji,
— Samoupravni sporazum o financiranju krajevnih skupnosti,
— Samoupravni sporazum o oskrbi občanov občine Vrhnika.
St. VI-30-03/76
Vrhnika, dne 24. februarja 1976.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
Predsednik
zbora združenega dela
Andrej Vidovič 1. r.
Predsednik
zbora krajevnih skupnosti
Stanko Savič L r.
Predsednik
družbenopolitičnega zbora
Milka Bradač 1. r.
500.
Na podlagi 11. člena odloka o ustanovitvi sklada občine Vrhnika pri temeljni izobraževalni skupnosti Vrhnika za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih objektov (Uradni list SRS, št. 23/73) je Skupščina občine Vrhnika na 12. skupni seji zborov (zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor) dne 30. marca 1976 sprejela naslednji
SKLEP
1
Potrdi se zaključni račun Sklada za gradnjo osnov' nih šol in vzgojnovarstvenih objektov občine Vrhnika, ki ga je sprejel upravni odbor sklada na seji dnt
15.	1. 1976 z naslednjimi
din
dohodki v višini	12,566.521,65
izdatki v višini	5,295.413,10
in neuporabljenimi sredstvi	7,271.108,55
2
Ostanek neuporabljenih sredstev v znesku din 1,271.108,55 se prenese v letu 1976 kot prenesena sredstva.
St. 1/1-400-01/74-76
Vrhnika, dne 30. marca 1976.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
Predsednik
zbora združenega dela Andrej Vidovič 1. r.
Predsednik
zbora krajevnih skupnosti Stanko Savič 1. r.
Predsednik
družbenopolitičnega zbora
Milka Bradač 1. r.
Žalec
501.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39-461/ 74) In 117. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9-210/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1976 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Žalec za leto 1976
1.	člen
Skupni dohodki občtnsknaa proračuna	dln
za leto 1976 znašajo	29,500.00,
od tega:
—	za razporeditev po posebnem delu
proračuna	29,355.611
—	za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo
144.389
2. člen
Dohodki proračuna občine Žalec za leto 1976 se glede na namen razporedijo za:
— dejavnost organov družbenopolitičnih <3ln
skupnosti	19,803.290
—	narodno obrambo	1,050.000
—	dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev	1,315.472
—	negospodarske investicije	1,012.382
—	socialno skrbstvo	1,807.467
—	komunalno dejavnost	942.000
—	delo krajevnih skupnosti	322.000
—	prispevek proračunom drugih
družbenopolitičnih skupnosti	1,915.060
—	tekočo proračunsko rezervo	144.389
—	obveznosti iz prejšnjih let	900.000
—	izločanje v rezervni sklad	288.000
—	o uporabi rezervnega sklada občine
—	o razdelitvi sredstev, razporejenih v razdelku »delo državnih organov« za nove namestitve med letom, oziroma o eventualni valorizaciji osebnih dohodkov
—	o uporabi redne proračunske rezerve za premalo predvidene oziroma nepredvidene izdatke proračuna.
9.	člen
Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1976 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna za leto 1976, ki je sestavni del tega odloka.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976.
3.	člen
Sredstva za narodne obrambo v letu 1976 se oblikujejo tako, da se v osnovo iz leta 1975 vštevajo sredstva dana iz proračuna skladu za financiranje potreb splošnega ljudskega odpora v znesku 226.000 din, sredstva za redno dejavnost oddelka za ljudsko obrambo v znesku 9.055 din, sredstva uporabljena za osebne dohodke in materialne izdatke občinskega štaba za teritorialno obrambo v znesku 210.789 din ter sredstva zbrana z družbenim dogovorom po zaključnem računu za leto 1974 v znesku 390.000 din. Tako ugotovljena osnova v znesku 835.844 din se zvišuje za 25 "/o in znaša 1.050.000 din.
4.	člen
Če bo zaostajalo pritekanje proračunskih dohodkov v taki meri. da ne bodo doseženi v višini iz 1. člena tega odloka, bo izvršni svet občinske skupščine Žalec, da bi ohranil proračunsko ravnovesje, začasno zmanjšal zneske sredstev, ki so v proračunu razporejeni za posamezne namene, ali začasno zadržal upo-•rabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene.
O takšnem ukrepu mora izvršni svet obvestiti Skupščino občine Žalec in ji predlagati ustrezno spremembo proračuna.
5.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Žalec lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene posameznih občinskih organov, če bi se izkazalo, da so jim zagotovljena sredstva v večjem ali manjšem znesku, kot bi jim pripadala.
6.	člen
Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1976 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim odobrena s tem proračunom.
7.	člen
Od proračunskih dohodkov pripada rezervnemu Skladu občine Žalec 1 %> dohodkov, ki bodo doseženi v letu 1976.
8.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Žalec je pooblaščen, d? odloča:
St. 400-3/76-3
Žalec, dne 31. marca 1976.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. in<. 1. r.
502.
Na podlagi četrtega odstavka 6. člena zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74) in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) je Skupščina občine Žalec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1976 sprejela
SKLEP
o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti Žalec
I
Potrdi se samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti Žalec s tem, da se dopolni s 30. členom, ki se glasi:
»Samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti Žalec prične veljati, ko ga potrdi Skupščina občine Žalec.«
IT
Ta sklep velja takoj, objavi pa se v Uradnem listu SRS.
St. 025-6/76-1/1
Žalec, dne 31. marca 1976.
503.
Na podlagi četrtega odstavka 8. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74) in 126. člena sta-.tuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) je Skupščina občine Žalec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1976 sprejela
SKLEP	,
o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti otroškega varstva občine Žalec
I
Potmi »c samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti otroškega varstva občine Žalec.
II
Ta sKiep velja takoj, objavi pa se v Uradnem listu SRS.
St. 025-6/76-1/1
Žalec, dne 31. marca 1976.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. L r.
504.
Na podlagi drugega odstavka 7. člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74) in 126 člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/ 74) je Skupščina občine Žalec na zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1976 sprejela
SKLEP
o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske kulturne skupnosti Žalec
I
Potrdi se samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske kulturne skupnosti Žalec.
Ta sklep velja takoj, objavi pa se v Uradnem listu SRS.
St. 025-6/76-1/1
Žalec, dne 31. marca 1976.
505.
Na podlagi 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) je Skupščina občine Žalec na zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1976 sprejela
SKLEP
o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne telesno kulturne skupnosti j Žalec
I
Potrdi se samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne telesnokulturne skupnosti Žalec.
II
Ta sklep velja takoj, objavi pa se v Uradnem listu SRS.
St. 025-6/76-1/1
Žalec, dne Sl. marca 1976.
Predsednik
z	Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
506.
Na podlagi drugega odstavka 12. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74) in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/ 74) je Skupščina občine Žalec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1976 sprejela
SKLEP
o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi regionalne zdravstvene skupnosti Celje
I
Potrdi se samoupravni sporazum o ustanovitvi regionalne zdravstvene skupnosti Celje.
II
Ta sklep velja takoj, objavi pa se v Uradnem listu SRS.
St. 025-6/76-1/1
Žalec, dne 31. marca 1976.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
507.
Na podlagi drugega odstavka 9. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 39/74) in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) je Skupščina občine Žalec na zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 31. marca 1976 sprejela
SKLEP
o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi
občinske skupnosti- socialnega skrbstva Žalec
I
Potrdi se samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva Žalec.
II
Ta sklep velja takoj, objavi pa se v Uradnem listu SRS.
St. 025-6/76-1/1
Žalec, dne 31. marca 1976.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
508.
Na podlagi drugega odstavka 9. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75) in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) je Skupščina občine Žalec na zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1976 sprejela
SKLEP
o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne komunalne interesne skupnosti za območje občine Žalec
I
Potrdi se samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne komunalne skupnosti za območje občine Žalec.
II
Ta sklep velja takoj, objavi pa se v Uradnem listu SRS.
St. 025-6/76-1/1
Žalec, dne 31. marca 1976.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. Inž. 1. r.
509.
Na podlagi drugega odstavka 12. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74) in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) je Skupščina občine Žalec na zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti '31. marca 1976 sprejela
SKLEP
o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Žalec
I
Potrdi se samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Žalec.
II
Ta sklep velja takoj, objavi pa se v Uradnem listu SRS.
St. 025-6/76-1/1
Žalec, dne 31. marca 1976.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
510.
Na podlagi drugega odstavka 22. člena zakona o raziskovalnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38/74) in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) je Skupščina občine Žalec na zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 31. marca 1976 sprejela
SKLEP
o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske raziskovalne skupnosti
I
Potrdi se samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske raziskovalne skupnosti Žalec.
n
Ta sklep velja takoj, objavi pa se v Uradnem listu SRS.
St. 025-6/76-1/1
Žalec, dne 31. marca 1976.
511.
Na podlagi drugega odstavka 13. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 39/74) in 126. {lena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) je Skupščina občine Žalec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1976 sprejela
SKLEP
o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega varstva Žalec
I
Potrdi se samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega varstva.
II
Ta sklep velja takoj, objavi pa se v Uradnem listu SRS.
Št. 025-6/76-1/1
Žalec, dne 31. marca 1976.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. I. r.
512.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39-468/74 in 5-180/76) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. aprila 1976 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov L člen
19.	člen odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-322/76) se spremeni in se glasi:
»Stopnje davka od obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku, ki se plačujejo od osnov, ki presegajo osebni dohodek po 10. členu zakona o davkih občanov, znašajo:
	Osnova	din do	10.000	• Stopnja •> 32
od	10.000	do	20.00(1	37
od	20.000	do	30.000	42
od	30.000	do	50.000	46
od	50.000	do	100.000	50
od	100.000	do	150.000	,	53 55 57
od nad	150.000 200.00C	do	200.000	
2.	člen
Črta se točka II v 36. členu,
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu- SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976.
St. 42-4/75-4/4
Žalec, dne 13. aprila 1976.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
POPRAVEK
V sklepu o določitvi prispevkov za financiranje dogovorjenih programov zdravstvenega varstva zdravstvenih skupnosti na območju podravskih občin za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 10-408/76 z dne 9. IV. 1976) ugotavljamo ob primerjavi z izvirnikom tele napake:
1.	v II. točki:
a)	prvi odstavek
za 7, vrsto manjka besedilo: »,.. nja, s katerimi si zagotovijo socialno varnost v prime-...«;
b)	četrti odstavek se pravilno glasi takole:
»Zavezanci po drugem odstavku plačujejo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo po stopnji iz prvega odstavka tudi, ko so zavarovanci (opravičeno ali neopravičeno) odsotni z dela brez nadomestila osebnega dohodka po predpisih o združenem delu oziroma delovnih razmerjih, obračunavajo pa ga iz (kosmatega) osebnega dohodka, izplačanega kot akontacije osebnega dohodka za mesec pred mesecem, v katerem je nastala odsotnost z dela.«
2.	v III. točki
na začetku tretje vrste le treba besedo »in« nadomestiti z besedo »iz«;
3.	v V. točki
v četrti vrsti prvega odstavka se številka »10« nadomesti s številko »11«;
4.	v VII. točki
a)	prvi odstavek
v prvi vrsti se beseda »Občini« nadomesti z besedo »Občani«;
■
b)	drugi odstavek
v drugi vrsti se beseda »oebnega« nadomesti z besedo »osebnega«;
5.	v Vlil. točki
pod a)
v prvi vrsti se beseda »prispevki« nadomesti z besedo »prispevek«;
pod b)
v trinajsti vrsti na koncu 1. točke se doda manjkajoči besedi »oziroma šola«;
6.	v IX. točki
v drugi vrsti 2. točke se navedba v oklepaju »(2. točki...« nadomesti s pravilnim sklonom »(2. točka ...«
7.	na koncu sklepa se navedba »Skupščine« (občinske zdravstvene skupnosti Ptuj) nadomesti s pravilnim sklonom »Skupščina«.
Uredništvo
Stran
464.	Sklep o finančnem načrtu dohodkov in izdatkov Regi-
onalne zdravstvene skupnosti Murska Sobota za leto 1976	5,6
465.	Sklep o določitvi prispevnih stopenj za zdravstveno
varstvo in zavarovanje v letu	1976 (Murska	Sobota)	576
466.	Sklep o(določitvi prispevka za zdravstveno varstvo za
določene kategorije oseb in občanov, ki uživajo posamezne pravice iz zdravstvenega varstva v Regionalni zdravstveni skupnosti Murska	Sobota	5?v
POPRAVEK
odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka v občini Lendava
V odloku o uvedbi krajevnega samoprispevka v občini Lendava (Uradni list SRS, 6-264/76) se besedilo
9.	člena pravilno glasi:
»Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1. maja 1976 do 30. aprila 1981.«
Tajnik
Skupščine občine Lendava
Jože Vidič 1. r
467. I
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
467.	Družbeni dogovor o temeljih kadrovske politike na območju ljubljanskih občin
468.	Sklep o zaključnem računu ljubljanske kulturne skupnosti za leto 1375
469.	Sklep o javni razgrnitvi predloga spremembe urbanističnega načrta Celje — trasa magistralnega plinovoda Slovenije (Celje)
470.	Odlok o proračunu občine Grosuplje za leto 1976
471.	Odlok o komunalni ureditvi in zunanjem videzu naselij v občini Grosuplje
472.	Odlok o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede v občini Grosuplje
473.	Odlok o obveznem odlaganju in odvažanju soneti ter odpadkov na območju občine Grosuplje
579
590
590
590
591
595
596
474.	Odlok o proračunu občine Idrija za leto 1976	598
475.	Odlok o namembnosti in gradnji poslovnih prostorov
v občini Idrija	599
VSEBINA
476.	Odlok o spremembi odloka o določitvi standardnega
stanovanja v občini Idrija	600
477.	Odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka za delno
financiranje programov krajevnih skupnosti in programa gradnje šol in otroških varstvenih ustanov (Kamnik)	.	600
USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE
456.	Odločba o razveljavitvi tretjega odstavka 62. člena samoupravnega sporazuma o konstituiranju zavarovalne
in pozavarovalne skupnost* »Sava«	569
457.	Odločba o razveljavitvi 120 in 122. člena samouprav-
nega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu temeljnih organizacij združenega dela Jelovica, lesne industrije, Škofja Loka	570
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
458.	Sprememba v prilogi družbenega dogovora o razp«. rejanju dohodka v letu 1976 in pregledu stopenj prispevkov iz osebnega dohodka ter stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1976 po zaključku začasnega financiranja kot to določa 27. člen družbenega dogovora o razporejanju dohodka v letu 1976	570
REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
459 Navodilo o načinu ugotavljanja porasta cen stanovanj pri določanju davčnih osnov od prodaje stanovanjskih hiš in stanovanj	571
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
460) Samoupravni sporazum, o hiternlh standardih za be-— tčliSke izdelke	571
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
461.	Sklep o stopnjah prispevkov za zdravstveno varstvo
in zavarovanje za leto 1976 v Regionalni zdravstveni skupnosti Koper	572
462.	Sklep o finančnem načrtu dohodkov in izdatkov Regionalne zdravstvene skupnosti Koper za leto	1976	575
463.	Ugotovitev spremembe 37 člena samoupravnega sporazuma o vrstah In pravicah Iz zdravstvenega varstva
in zdravstvenega zavarovanja (Koper)	576
478.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za realizacijo programa krajevne skupnosti Križ (Kamnik)	601
479.	Odlok o proračunu občine Lenart za leto 1976	601
480.	Odlok o spremembi odloka o določitvi poprečne grad-
bene cene In poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Lenart	603
481.	Odlok o spremembi odloka o določitvi vrednosti nosa-meznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Lenart 604
482.	Odlok o določitvi trgov na drobno, tržnih prostorov In
o prometu blaga na trgih v občini I.enart	604
483.	Odlok o ukinitvi sklada za kmetijstvo	občine	Lenart 605
484.	Odlok o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto
1976	605
483. Odlok o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za
leto 1976	607
486.	Odlok o potrditvi delne spremembe zazidalnega načrta
za MS 12-1 Nove Jarše za območje lokacije Vesna filma (Ljubljana Moste-Polje)	608
487.	Odredba o razglasitvi nekaterih voda na območju ob-
čine za varstvene vode (rezervate) (Ljubljana Moste-Polje)	609
488.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka
za financiranje izgradnje in obnove komunalnih objektov v krajevni skupnosti Hotedršica	(Logatec)	609
489.	Odredba o najvišjih stopnjah marže za nekatere prehrambene proizvode v prodaji na drobno (Mozirje) 610
490.	Odlok o določitvi prispevne stopnje za občinsko kulturno skupnost za leto 1976 (Nova Gorica)	611
491.	Odlok o določitvi prispevne stopnje za občinsko te-lesnokulturno skupnost za leto 1976 (Nova Gorica) 612
492.	Sklep o stopnji prispevkov za otroško varstvo v letu
1976 (Nova Gorica)	612
Stran
483. Sklep o določitvi prispevne stopnje za financiranje občinske skupnosti socialnega skrbstva Nova Gorica
v letu 1976	613
494.	Sklep o določitvi prispevne stopnje za financiranje
izobraževalne skupnosti občine Nova Gorica v letu 1976	613
495.	Odlok o proračunu občine Sunarje pri Jelšah za leto
1976	613
496.	Odlok o srednjeročnem programu izvajanja in finan-
ciranja geodetskih del na območju občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1976--1980	614
497.	Odlok o proračunu občine Vrhnika za leto 1976	615
498.	Odlok o poslovnem času v trgovskih in gostinskih
obratih ter obrtnih delavnicah na območju občine Vrhnika	616
499.	Smernice družbenoekonomskega razvoja občine Vrhnika za leto 1976	617
500.	Sklep o potrditvi zaključnega računa sklada za grad-
njo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih objektov občine Vrhnika	622
501.	Odlok o proračunu občine Žalec za leto 1976	622
502.	Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske izobraževalne skupnosti Žalec	623
503.	Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti otroškega varstva občine Žalec	624
Stran
504.	Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske kulturne skupnosti Žalec	624
505.	Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o usta-
novitvi samoupravne interesne telesnokulturne skupnosti Žalec	624
506.	Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi regionalne zdravstvene skupnosti Celje (Žalec) 624
507.	Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva Žalec 625
508.	Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne komunalne Interesne skupnosti
za območje občine Žalec	625
509.	Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti	Žalec	625
510.	Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske raziskovalne skupnosti	(Zalcc)	625
511.	Sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega varstva Žalec	626
512.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih
občanov (Žalec)	626
—- Popravek sklepa o določitvi prispevkov za financiranje dogovorjenih prograjmov zdravstvenega varstva zdravstvenih skupnosti na območju podravskih občin za leto 1976 (Maribor)	626
— Popravek odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka v občini Lendava	627
Czdaja Časopisni savod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik Milan Blbei - Tisk# tiskarna Tone Tomšič, val v Ljubljani - Naročnina za leu. l!K6 1140 din Inozemstvu 360 din - Keklumuaje sr upoštevajo it mesec dni pe i^idu /sake Številke - Urednlitvo in uprava, Ljubljana. Veselova 11 poitni predal 379 Vil Telefon direkten uredništvo upi n v i n knjigovodstvo 20 701. prodaja, preklici In naročnine 23 87» - Žiro račun 80100-003-40323 OpmSčeno prometnega davki oo mnenlv Sekretariata ** informacije v tzvritnerr wef,i SknnSčInr SP Slovenila st 121-1/73