LsCg tflS, štev. 152 Ljubljana, sreda 7. julija 1926 Poštnina pavšaiirana. Cens 2 »in = Izhaja oži 4. ajiitraj. = Stane mesečno Din 25—; za inozemstvo Din 40'— neobvezno. t ~ Oglasi 00 tarifu. Uredništvo 1 LjuDiiana, Knafiova ulica štev. 5/I, Telefon štev. 72, ponoči tud; štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko OpramBtv«: Ljubljana Hreicmoirs ulica St. 44 -- Telefon ti »6 (nseratnl oddelek 1 LjuBijan*, Prešernova ulics št «.. — Teletnr> ftt «q» Podružnici: Maribor, Barv^iau alici št. 1 — Celie. Aleksandrovi cesta. Račun pn poštnem ček. tavndu 1 Mut>-jana št 11.84J Praha čislo 78.180. Wien,Nr. ios*«.i Ljubljana, G. julija. Danes je podal v pariški poslanski zbornici finančni minister in podpredsednik ministrskega sveta Josepli Ca-llaux prvi del težko pričakovanega ekspozeja o francoskem finančnem položaju. Na jutrišnji seji bo nadaljeval s s svojimi izvajanji. Kolikor doslej izhaja iz Caillauxovega ekspozeja, se Briandov finančni minister v glavnih točkah strinja z mnenjem, ki ga je podala komisija finančnih izvedencev, imenovana še pod Caillauxovim prednikom, Raoulom Peretom. Izvedeniško poročilo izjavlja uvodoma, da ie njen načrt nedeljiva celota, ki se mora izvesti hitro in diskretno in neovirano od počasnosti in. kolebljivo-sti parlamentarizma. Zato predlagajo izvedenci, da podeli parlament vladi polnotnočje za izvedbo sanacijskega načrta. Iz izvedeniškega poročila, ki je izšlo v pondeljek v pariškem časopisju, sledi na prvi pogled, da so se strokovnjaki v polni meri zavedali nadvse resnega in kritičnega stanja francoskih financ in da so s svojim pravdorekom enkrat za vselej napravili konec preoptimi-stičnemu razmotrivanju položaja, ki je doslej Franciji samo škodovalo. Izvedeniško poročilo je najtemeljitejši dokument, kar jih doslej obstoja o francoskem finančnem položaju. Finančni strokovnjaki z vso odločnostjo odklanjajo inflacijsko tendenco, ki ima v Franciji dokaj tajnih, pa tudi odkritih zagovornikov in se izrekajo brez pridržkov za čim hitrejšo stabilizacijo franka. V vprašanju, ali naj se ta stabilizacija izvede s pomočjo oddaje premoženja in zvišanja dohodnine in lastninskega davka ali pa z najetjem zunanjega kredita, priporočajo izvedenci poslednjo pot. Ravno tako se izrekajo za končno likvidacijo inozemskih dolgov. V splošnem priporočajo izvedenci čini strožjo štedljivost v državni upravi in odklanjajo vse socialistične načrte, ki plašijo kapital in izzivajo njegov beg preko meje. Država mora vestno izpolniti vse obveznosti napram svojim upnikom, tako doma kot v inozemstvu. Izrekajo se za takojšnjo ratifikacijo francosko-ameriškega dolgovnega sporazuma in opozarjajo narod, da se finančna obnova ne more izvršiti brez velikih težav in bolečin. Sleherno odlašanje bi samo poslabšalo kritično stanje. Najvažnejši pa je nedvomno sklep komisije finančnih izvedencev, naj se uvede nova valuta. Seveda se ta da-lekosežni korak ne bi smel podvzeti takoj, marveč bi bil krona vsega sanacijskega dela. Vendar ie že samo dejstvo. da se je ta misel izprožila, dokaz, da se je miselnost v Franciji izpreme-nila na dobro. ie v preteklem aprilu se je velika večina Francozov — prebivalcev malih mest in kmetov — smejala, če ste jim govorili o krizi, o nevarnosti. Nikdar še ni bilo blagostanje večje na deželi, razpolaga z denarjem obilnejša, življenje komodnejše. Ljudje so pozabljali, da državne finance in vrednost franka niso proporcionalne s cvetočo industrij j in bogastvom dežele, še pred štirimi meseci je bil Cailiaux v Franciji nemogoč. Poslednje tedne pa je začel tudi francoski kmet kupovat; dolarje in funte šterlitige. kar je deloma zakrivilo padec franka. To pomeni, da se je francoski kmet prestrašil, čc se ie prestrašil. je to znamenje, da ji^ačel razumevati. Njegov strah pa i£ obenem tudi najprimernejši pogoj za sodelovanje s finančnim ministrom, ki hoče z daleko-sežnimi in enegičnimi ukrepi rešiti javno premoženje. Mnogo je odvisno tudi od francoskega parlamenta. Ce Caillaux ostane pri svoji začetni trditvi, da francoskih financ ni mogoče rešiti z navadnimi parlamentarnimi sredstvi, se mora tudi zbornica odreči malenkostnim strankarskim skrbern, ki ne spadajo v današnji tragični čas iti dovoliti vladi pol-nomočja, brez katerih se obetajo tudi kranei;; usodepolni dnevi katastrofalne inflacije, kakor jih je poznala Nemčija za kanclerja Cuna. Churchill o iranccskifc vojnih dolgovi London. 6. junija (brezi.) Na interpelacijo o konsolidacij; francoskih vojnih dolgov v današnji seji spodnje zbornice je izjavil finaiiiiii minister Churchill, da ie angleška vlada v tem vprašanju neprestano v zvezi s francosko vlado. Minister je nadalje izjavil, da francoski f.iianeni minister Caillaus ni prosi! angleške vlade pomro v svrho stabilizacije francoskega franka. Znižanje vojaške službe v Rusiji Moskva, 6. julija d. Sovjetska vlada namerava zn:žati akti\no službovanje v rdeč; vejski za šest mesecev. Kot vzrok se navaja štednia. Svet ljudskih komisarjev je odobril načrt komisarja za vojno. Kot nadomestilo za skrajšano aktivno službo se bo podaljšala vojaška izobraževalna doba. G. Uzunovič prihaja danes na Bled Da poroča kralju o ukrepih vlade za pomoč poplavljenim krajem. — Narodna skupščina bo zopet sklicana? — Vode padajo, vreme se boljša. Beograd, 6. julija p. Generalna direkcija voda je izdala zvečer službeno poročilo, v katerem pravi, da so začele vse reke in potoki padati. Voda preti le od Donave, ki ie zopet narasla pri Pasovi za 43 cm in pri Dunaju za 90 cm. V okolici Sombora je stanje nespremenjeno, mestoma pa ie voda že začela padati. Pri Apatinti je padla Donava za 21 om. Zaradi naraščanja Donave v njenem gornjem in srednjem toku šc vedno ni minula nevarnost in je treba nasipe, ki so vsled silnega pritiska vode dobili na več mestih velike razpoke naglo utrjevati. Stanje je šc vedno kritično. Škoda še ni ugo tcvljena, ker manjka še precej podatkov. Vendar sc vidi iz dosedanjih poročil, da ie škoda ogromna. Vsi politični krogi brez razlike strank živahno razpravljajo o poročilih, ki prihajajo od vseli strani o stanju povodnji. Na mnogih krajih je uničena vsa letina. Ni dvoma, da bo morala država izdatno priskočiti poplavliencem na pomoč. V to svrho je imel predsednik vlade Uzunovič danes več sestankov z notranjim in finančnim ministrom in tudi s predsednikom skupščine Trifkovičem. Razmotrivali so, kako naj ob-lastva čimprej in izdatneje priskočijo strašno prizadetemu prebivalstvu na pomoč. Vladi povzroča velike skrbi že samo način kako naj se to zgodi, ker nima, kakor vse kaže na razpolago zadostnih kreditov. Sedaj že tudi vladni krogi priznavajo, da je imel Pribičevič prav, ko je zahteval sklicanje Narodne skupščine, ki naj odobri potrebne kredite. Ti krediti bodo morali znašati težke milijone. Vlada računa pri tem, da ji opozicija ne bo delala sitnosti. Finanč- ni minister dr. Perič ie bil zvečer v razgovoru z novinarji zelo rezerviran. Popoldne sta se odpeljala predsednik skupščine Triikovič in kot zastopnik vlade prometni minister dr. Jovanovič v Bačko in Baranio, da na licu mesta ukreneta vse potrebno v zaščito pred nadaljnp škodo. Izzvalo je začudenje, da ni odšel na kraj nesreč resort-ni minister Puceli. Nocoj je odpotovsl na Bled ministrski predsednik Uzunovič, kar je zbudilo veliko pozornost. Kakor sc doznava. se je peljal g. Uzunovič na Bled, da sporoča kroni o stanju povodnji na poziv kralja. Govori se, da je Uzunovičeva avdijenca v zvezi s skorajšnjim sklicanjem bornice in z načinom, kako naj priskoči država oškodovancem na pomoč. Zvečer je bila glavna železniška proga v Srbiji med Nisem in Beogradom na onih krajih, kjer . je voda pokvarila progo, toliko popravljena, da morejo vlaki zopet voziti, čeprav zelo previdno. Promet jc bil vzpostavljen tudi na nekaterih pokvarjenih stran skih progah, tako posebno proti Mladenov-cu in na železnici Lapovo-Kragujevac. Po današnjih poročilih se je vrerre skoraj v celi državi izboljšalo in dež je prenehal. Beograd, 6. julnja p. Opoldne sta imela gg. Uzunovič in Trifkovič konferenco, o kateri je g. Trifkovič izjavil, ,da je veljala poplavam. Dejansko sta razpravljala o vprašanju sklicanja Narodne skupščine, kakor je to zahteval klub SDS in ki postaja, izgleda neodložljivo, ako si hoče vlada zasigurati zadostnih sredstev za pomoč poplavljenim krajem. Pomen današnje zagrebške šefe HSS Tudi Radič se odpravlja na Bled. — Taktične poteze radičev- cev in radikalov, — Govorice o sprememb' volilnega reda, vlado. Te razgovore zlasti forsira ta-kozvani radikalski centrum, ki bi hotel doseči dva cilja: ojačiti svojo pozicijo Zagreb, 6. julija p. Danes se je vrnil v Zagreb St. Radič. Odklonil je vsako izjavo, češ vse bo napisano v jutrišnjem »Domu«. Še zvečer je imel Radie konference z nekaterimi svojimi najožjimi pristaši, s katerimi je pripravil sklepe za jutrišnji sestanek kluba HSS. V njegovi okolici se je nocoj govorilo, da je položaj precej resen. Radič smatra, da bi morala Narodna skupščina čim prej donesti agrarni zakon za Dalmacijo, kakršnega je sestavil minister Šibenik, ki ga pa radikali odklanjajo,- Ni izključeno, da bo Radič iz tega napfavil vprašanje. Tudi hoče zahtevati takojšnjo sklicanje parlamenta, na kar se je pa vlada že pripravila s tem, da sedaj- sama lansira vesti o skorajšnjem sestanku Narodne skupščine. Radič grozi, da bo radikale že pritisnil in govorijo njegovi najbližji, da se poda prihodnje dni na Bled, da intervenira pri kralju. Beograd, 6. julija p. Važnejših političnih dogodkov danes ni beležiti. Mnogi znaki pa govore, da se pripravljajo za kulisami interesanene politične poteze. Precej pozornosti vzbujajo vesti, da so zopet pričeli razgovori radikalov z davidovičevci glede vstopa te grupe v napram Pašiču, katerega vrnitev naznanjajo njegovi prijatelji za 20. t. m., ter dobiti rezervo proti radičeveem. Poznavalci razmei so glede teh pogajanj jako skeptični ter opozarjajo na bližajoče se občinske volitve v Srbiji, pri katerih si bodeta stala kot glavna protivnika nasproti radikalna in Davi-dovičeva stranka. Interesantr.o je, da se radikali z ozi-rom na svoje oslabljene pozicije zelo živahno bavijo z idejo odprave pro-porčnega volilnega sistema, ki naj bi ga nadomestil sistem individualnih kandidatov po okrajih po principu relativne večine. Ta sistem odpira vrata predvsem volilnemu nasilju vlade. Zatrjuje se, da je tudi Radič za volilno reformo, a o.n bi hotel nemški sistem postavljanja kandidatnih list za vso državo, kar daje voditeljem strank vso odločitev glede kandidatov v roke. Vsekakor ie dejstvo, da se v krogih vladne večine resno razmotriva vprašanje spremembe volilnega reda, kar je dokaz, da vlada računa s skorajšnjimi novimi voli tvami. Radikali se Marijo pri krasti Brzojavka nodžupana Sobica N;. Veličanstvu, — Muke glavne-ba odbora NRS. — Radikalski proglas za občinske volitve v Srbij Beograd, 6. julija p. Borba med obema frakcijama radikalne stranke dobiva vedno večji obseg. Ker so mu nasprotniki razbili v nedeljo shod, je poslal podžupan Bobič kralju na Bled sledečo brzojavko: Zborovanje vračarskih radikalov, na katerem sem imel na njihov poziv podati obračun svojega dela kot podpredsednik beograjske občine, so orožniki pod vodstvom polic, komisarja nasilno razbili in razgrnili moj shod. Udeleženci zborovanja so dobili vtis, da je bilo razbitje zborovanja inscenirano, ker je bilo med izzivači opaziti tudi' uradnike kabineta notranjega ministra Beograjski prebivalci so osramočeni po takem nasilju. Kot zastopnik občinske samouprave smatram za svojo sveto dolžnost, da predložim Vaše-mn Veličanstvu to poročilo kot nasledniku zaščitnikov narodnih svebodščin od Črnega Jurija do danes. Zato prosim Vaše Veličanstvo, da izvoli posvetiti svojo pozornost gaženiu temeljnih načel demokracije. ki je že nekaj generacij dokazala svojo nezlomljivo voiio, da noče kloniti pred taki-iti nasilji. Vašemu Veličanstvu vdani ncme.vuiik predsednika beograjske občine Miloš Bobič. . Beosrad, 6. julija p. V Beograd so prispeli zastopniki obeh frakcij NRS. ki se telčeta tudi po raznih občinah Srbije, kier so za 15. avgust razpisane obč. volitve. Radikalski glavni odbor ima sto muk, da bi iziladil spore, ki jiii jc vedno več. Danes popoldne je iirel sejo na kateri je poročal dr. Laza Markovič o besedilu proglasa, ki ga namerava radikalna stran Ka nasloviti na svoje pristaše in v katerem bo nagl?šala p8 iitično važnost občinskih volitev, ki da so v marsičem meredajne za izid prihodnje volitve v Narodno skupščino. Proglas bo končal s pozivom na radikale naj ohranijo kompaktnost. Is skupščinskih odborov Beograd, 6. julija, p. Popoldne se je zopet sestal anketni odbor, ki je končal preiskavo V zadevi famoznega čeka ministrskega pred-sedništva. O stvari mora odbor pregledati še nekaj aktov, ki jih je nujno zahteval od oblastev. Jutri začne zasliševati anketni odbor priče. Jutri bo zas'išan bivši prometni minister Stanič in še nekateri drugi strokovnjaki, pojutrišnjim pa dr. Velizar Jan-kovič. Beograd. 6. julija, p. Skupščinski odbor za pretresanje zakonskega načrta' o neposrednih davkih je popoldne nadaljeval svoje dflo. Uvrščen je bil nov člen 13.. ki opro-šča davkov mlade vinograde, nasade oljk in sliv. Novi vinogradi so prosti davka: štiri leta na rodovitnih tleh, 10 let na ka-menitih in peščenih, 20 let pa na tleh, ki obstojajo iz živega peska. Nasadi sliv ne plačujejo davka šest let, oljk pa pet. Člena 14. in 15.. ki se nanašata na oprostitev davka za poljedelce, ki so trpeli vsled vremenskih nezgod, ostaneta rezervirana. Ta člen določa tudi, kdaj in kako se jim ima vrniti že plačani davek. Člen 16. je bil sprejet v celoti. Člen 17. je bil odgoden po daljši debati na zahtevo poslancev dr. Svetislava Po-poviča in dr. Poliča. Ta člen določa, kdaj nlačuie davek lastnik zemljišča in kdaj najemnik. Prihodnja seja je v četrtek. Predsednik finančnega odbora Radonjič ie iziavil, da bo plenum finančnega odbora morda sklican prihodnji teden, ako bo že trotovo poročilo sekcije za carinsko tarifo, jutri ima | osl. Rndoniič sestanek z držav-nim podtniuifeom Neudorferjem in generalnim direktorjem carin dr. Šmidom glede psrehodnjih del za obravnavo carinske tarife. Caillauxov finančni ekspoze Caillaux za ravnotežje proračuna, za revizijo davkov brez povišanja, — Potreba ameriškega posojila, — Za ratifikacijo wa-shingtonskega dogovora. Pariz, 6. julija brezž. Pred polno zbornico in tribunami je podal danes finančni minister Caillaux svoj ekspoze. Njegovo osebno mnenje se v glavnem strinja s poročilom finančnih strokovnjakov, akoravno se Caillaux ne bo dobesedno držal teh navodil. Finančni minister je izjavil, da poročilo strokovnjakov razjasnjuje vsa finančna vprašanja in zadeve proračuna in stabilizacije franka. Potrebno je, da se potom posojil, ki bi se amortizirala, osvobodi proračun od bremen, ki izvirajo iz stroškov za obnovo po vojni uničenih pokra jin. Uradniške plače, naj sc zvišajo. Minister bo predlagal parlamentarni delegaciji, naj se davki primerno revidirajo in naj se ne zvišajo. Hkrati se zmanjša dohodarina. Uvedla se bo stroga kontrola, da se prepreči vsaka zloraba. Prihodnji proračun bo presegel ravnotežje. Vsi novi izdatki bodo dovoljeni le v skladu z novimi davki. Notranji državni dolg znaša 2S6 milijard in 12 milijard, ki so bile vporab-ljene za obnovo osvobojenih pokrajin. Minister odklanja prisilno konsolidacijo dolgov in upa. da se bo to vpraša- nje s pomočjo imancne reorganizacije povoljno rešilo. Predujmi Francoske banke, je nadaljeval Caillaux. so se znižali za 500 milijonov frankov. Minister je izjavil, da se mora vlada poslužiti posojil Morga-nove banke. Ker ie skrajna levica protestirala, je Caillaux poudaril, da je ta korak potreben in da se strinja v tem pogledu s svojim prednikom. Sarro za obresti zunanjih posojil plačuje Francija letno 25 milijonov funtov. Ako se zunanji dolgovi konsolidirajo, bi ponoven padec valute povečal ta bremena do nevarnosti. Caillaux smatra, d;i ie ratifikacija \vashingtonskega dogovora neobhodno potrebna. Londonska pogajanja za konsolidacijo francoskega vojnega dolga so v teku. Minister je dejal, da ne more podati natančnejših informacij, da ne moti njih poteka. Caillaux podvrže svojo politiko glede dolgov suvereni sodbi parlamenta in bo zahteval ratifikacijo dogovorov z raznimi poboljški. Končno je Cailiaux prosil zbornico, naj se radi njegove utrujenosti prekine seja. Rudarii odklanjajo nove mezdne pogoje Razna premogovna podjetja skušajo zaposliti stavkujoče. — Lord Grey zvrača krivdo na rudarje, — Uvoz inozemskega premoga London, 6. julija, (brezž.) Listi poročajo, da bo vlada ob prvi priliki razložila svoje mišljenje o poročilu premogovne komisije. Danes je zboroval vla tni premogovni odbor. Zvečer se je sestal polnošteviluo ministrski svet. Več rudniških podjetij je priobčilo nove mezdne pogoje. V premogovnih revirjih Nottinghampshireja, Derbv sitireja in Northstaffordshireja se mezde ne znižajo rudarjem, l:i bodo delali osem ur dnevno. V teh premogovnikih je zaposlenih 134.C00 rudarjev. V okrajih \Vanvichshire, Jorkshire in South Wales, kjer dela 500.000 ljudi, mezde ne bodo znižane, ker so itak že za 10 % manjše kot pred stavko. V Northumberlandu in Duhamu, kjer je zaposlenih 200.000 rudarjev, je dovoljeno rudarjem prosto stanovanje iu premog. Vrše se posvetovanja rudarjev o stavljenih pogojih. V splošnem se izjavljajo rudarji proti novim mezdnim pogojem. London, 6. julija (brezž.) Povodom zadnje debate o premogovni krizi je izjavil liberalni voditelj lord Grey, da je glavni vzrok sedanji premogovni krizi slabo gospodarsko stanje konsumentov. Obstojajo tri možnosti rešitve sedanjega s|>ora: podaljšanje delovnega časa. znižanje rudarskih plač ali pa delna ustavitev dela v rudnikih. V tem slučaju bi gotovo ostalo pol milijo-na rudarjev brez dela. Nobena leh treh rešitev ni prijetna. Zakonski načrt o osem urnem deloviliku je le prehodnega značaja. Rudarska politika, ki je neponiirljiva, mora dovesti do ustavitve dela v številnih rudnikih. ki bi v nasprotnem slučaju lahko ostati odprti. Z drugimi besedami bi sedanja politika rudarskih voditeljev, ako bi biia uspešna. prinesla rudarjem veliko razočaranj in bi le poslabšala sedanji položaj rudarskega delavstva. London, G. julija (brezž.) Vlada je predložila zbornici proračunski dodatek od treh milijonov funtov za nakup inozemskega premoga. London. 6. julija, (brezž.) Vsled naraščajočega uvoza inozemskega premoga je bilo otvorjenih več tvornic. London, (j. julija, (brezž.) Spodnja zbornica je sprejela s 181 proti 180 glasovom predlogo glede podaljšanja pooblastil vlad' zu zasilne ukrepe. Nemčija, Društvo narodov in priključitve^© vprašanje Bern, 6. julija (brezž.) Na povabilo av-strijsko-nemškega Volksbunda je govoril predsednik nemškega parlamenta Loebe o vprašanju priključitve Avstrije Nemčiji. Govornik je povdarjal, da je odpor Angležev proti združitvi mnogo popustil. Ni pravično, da velja samoodločba narodov samo za zmagovalce in ne za premagance. Nadalje je izjavil Loebe, da bo Nemčija takoj, ko postane članica Društva narodov, sprožila cb ugodni priliki vprašanje združitve Avstrije z Ne; eijo. Predsednik Coolidge o ameriški civilizaciji Philadeiphia. 6. julija, d. Na tukajšnji svetovni razstavi, prirejeni [»vodom proslave lSOletnice neodvisnosti Zedinjenih držav, je imel predsednik Coolidge govor, v katerem je dejal med drugim: Ameriška revolucija je imela večinoma gospodarsko ozadje. Vendar je njen glavni vzrok v tem, da sta ?e na zppadni obali Atlantskega oceana jela pojavljali nov duh in zlnsti nova civilizacija, ki je bila. kar se tiče spoštovanja pravic državljanov, dokaj naprednejša kot civilizacija v Evropi. To naziranje se nam vsem vsiljuje z neodoljivo silo. Predsednik je potem obširno razpravljal o postanku proglasitve neodvisnosti Zedinjenih držav. Naelašal ie. da je bila proglasitev kris?aliz3cija dolgoletne miselnosti v novem svetu. Temeljne smernice proglasitve neodvisnosti, v pni vrsti načelo, da so vsi ljudje enakovredni in da imajo enake neprenosljive pravice, so definitiva v politiki, preko katerih ne more biti napredka. Živimo v dobi znanosti, je dejal Coolidge. in preobilici materijah'ih dobrin. Toda to ni povzročilo proglasitve naše neodvisnosti, marveč so nasprotno njihovo delo. Duh prihaja od materije. Aii ako se ne držimo teh idealnih dobrin, postane vse naše materijal-no bogastvo, in nas se zdi še tako ogromno, v naših rokah brezvredna šara. Z muslimanskega kongresa London. 6. julija (brezž.) Muslimanski kongres v Meki ie sklenil, da se zgradi železniško proga Meka-Džida, Medina-Žimbo. Zahteval je tudi. nnj se store koraki za odpravo trgovine s sužnji, ki v nekaterih krajih še vedno cvete. Pogreb dr. Couea Pariz, 6. julija (brezž.) Gb izredno veliki udeležbi je bil včeraj popoldne pokopan v Nancvju dr. Cone. Ameriška kolonija v Parizu je dala položiti na krsto pokojnika velikanski venec. • Vprašanje Abesinije in Francija London, b. julija (brezž.) Na interpelacijo o aiiglesko-itali-janskem dogovoru glede Abesinije ie izjavil zunanji minister Cham-berlain, da je pogodba obojestranska in da nima angleška vlada uikakega namena, izvajati pritisk na abesinsko vlado. Minister je mnenja, da ie angleško-italijanski dogovor v korist vseh .3 držav in da je ube-sinski vladi popolnoma prosto, da sama razsodi, kaj je in kaj ni v njenem interesu. Pariz, 6. julija (brezž.) Komunike zunanjega ministrstva javlja, da je italijanski poslanik baron Avczzano konferirai /. Bri-andom o zadnjem italijansko-angteškcm dogovoru glede Abesinije. Nadalje se uradno izjavlja, da francoski interesi z gornjim dogovorom niso ogroženi. Zadnje polemike v francoskem, italijanskem iu angleškem časopisju ne odgovarjajo pravemu stanju stvari, ker tvorijo trenotno razna sredozemska pošitična vprašanja predmet prijateljskih razgovorov med italijansko iu francosko vlado. Čičerinova potovanja v Evropo Varšava, 0. julija d. Ruski komisar za zunanje stvari Cičerin namerava priti dne 2U. avgusta semkaj, kjer ostane par vini. Potem se pelje dalje v Pariz in Rim. Svriia Čičerinovega potovanja so diplomatske zadeve. Rusko orožje za Mongolijo Moskva. (1. jun'.! (brezž.) Mongolija je zaprosila sovfetsko vlado, naj ii poš.ie vojaške inštruktorje m vojni maierjjal. Zaradi ugovora japonske vlade je odklonil sv et ljudski komisarjev poslati v Mongolijo inštruktorje, pristal pa je na to. da ji p-išlle orožja za 10 milijonov zlatih rubliev. Ponoven potres na Krčil Atene. 6. julija (brezž.) Na otoki: Kre •jc bil ponovno silen potres. P.d- b :o-t; manjkajo Nemčija in kolonije London, fi. julija (brezž.) Ministrski preJ-sedrnik Baklvvin je izjavil v spod«j. zbornici, da so vse vesti, da je bila Nemčiji oi> ijubljena v slučaju vstopa v Društvo narodov, pravica do kolonialnega mandata. osnovane. Nemške reparacije Grčij' Berlin, 6. julija (brezž.) Na račun reparacij bo izročila nemška vlada Grčiji 12tX' lesemih hišic. •JUTRO« št. 152 2 = Ljubljanska občinska politika Tri inferesantnc izjave v zagrebških objavljajo izjave predsednika ljubljanskega gerent-skega sveta dr. Dinka Puca, predsednika ljubljanske mestne organizacije radikalne stranke rir. VI. Ravniharja in predsednika SLS za Ljubljano dr. Ivana Stanovnika o ljubljanskem občinskem gospodarstvu in ljubljanski občinski politiki. Izjave vseh treh so zanimive z ozirom na pravilno presojo komunalne politike, ki jo zasledujejo v Ljubljani posamezne stranke. Zato jih v glavnem navajamo. Predsednik gerentskega sveta dr. Dinko J'ue je izjavil o delu ljubljanskega gerent-tkesra sveta naslednje: • Mi smo za to, da se vendar že enkrat razpišejo volitve in da se dela z občinskim svetom. V tem oziru srno že parkrat intervenirali. Sprejel sem mesto predsednika gerentskega sveta pod pogojem, da bom to kake tri "do štiri mesece, kakor pa vidite, traja to že poldrugo lelo, pa imam vslel tega mnogo škode v svojem odvetniškem poklicu. Zastopamo načelo, da je treba iz občinskega sveta odstraniti vsako politiko. Mi smo uredili finančno stanje občine. Radi izplačil so bile prei vsak mesec tezkoče. Povečali smo električno centralo, tako da je sedaj dovolj toka tudi za okolico. Plinarna se je med vojno zaradi slabega plina pokvarila. pa smo tudi njo popravili. Klavnica je bila doslej mnogo premajhna in nečista, pa ni zadoščala niti za mestne potrebe. niti za izvoz. Izvoz je moral iti preko Maribora. Sedaj se klavnica razširja in delo. bo jeseni dokončano. Razen tega bomo ime-, li najvzornejšo hladilnico in ledenico. Kakor v vseh mestih, tako je tudi v Ljubljani stanovanjsko vprašanje zelo težek problem. Poslej je občina zgradila celo vrsto hiš s 130 stanovanji. Po načrtu se ima zgraditi še velika hiša, ki bo imela okoli SO stanftvanj. Gerentski svet je podpiral tu li vsako zasebno inicijativo v reševanju stanovanjskega vprašanja. Prevzel je jamstvo r» posojila stanovanjskih zadrug v višini tO milijonov dinarjev. Tako bo letos dograjenih 50 do 60 hiš. - Doslej je bila asfaltirana cela vrsta ulic in po našem načrtu bo v dveh letih vsa Ljubljana imela asfaltni tlak. Javna )-az-svetljava je sedaj mnogo boljša. Žarnice imajo po 1000 sveč, dočim so imele prej samo po 200. Tndi plinske svetilke smo popravili. Po prevratu je od mnogih ljubljanskih spomenikov ostal samo podstavek. Pogajamo se z našim umetnikom gosp. Plečnikom, da se uredi tudi ta stvar. Povečujejo se parki. Trge smo že uredili. Z boljšali smo položaj mestnih delavcev, ki so mislili, da bodo z razpustom črnordečega občinskega *veta dškodovani. Končno smo avtomobili-zirali sanitetno službo. Imamo sanitetni avtomobil, pogrebni avtomobil, avtomobile za čiščenje ulic. itd. Mnogo skrbi nam povzroča regulacija Ljubljanice, ker se to delo ne more izvršiti brez 40 milijonov dinarjev. 7,ato je dolžna država, da pomaga. S to regulacijo bi se sušilo tudi Ljubljansko barje. Regulacija bi se mogla izvesti, ako bi dr-fava prevzela vsaj polovico stroškov. Veliko akcijo razvijamo za pospeševanje tujskega promela. Občina je skupno s Prometnim sindikatom in z Društvom za tujski promet osnovala urad, v katerem naj se osredotoči akcija za tujski promet v Sloveniji. Mi hočemo napraviti iz Ljubljane jugoslovenski Kalz.burg.> Končno je dr. PuC izjavil na vprašanje, kaj misli o očitku nasprotnikov, da gerentski svet izvaja samo sklepe bivše črnordeče koalicije, ua je način, kakor so se rešila najvažnejša vprašanja, kakor stanovanjsko vprašanje ter vprašanje električne centrale in plinarne, povsem originalen, kar morajo priznati vsi objektivni poznavalci ljubljanske občinske politike. Dr. Ravnihar smatra, da ni bilo pametno, da se jo razpustil črnordeči ljubljanski občinski svet. Nerazumljivo mu je, da so ge-rcnti še vedno iz vrst najmočnejše ljubljanske stranke SDS. Dr. Ravnihar trdi_ nadalje, da samostojni demokrati zadržujejo razpis volitev, dasi jc splošno znano, da je radikalsko - r&dicevška vlada ha pritisk ljubljanskih radikalov in klerikalcev, že razpisane volrtve--o4godila ter -jih noče ponovno razpirati. Gosp. Ravnihar je tudi pozabil povedati, da so pod vlado RR bn in njegovi opetavalio v Beogradu intervenirali radi ljubljanske .občine, toda ne za-volitve, temveč da bi s a m i prišli za gerentel Predsednik ljubljanske NRS se seveda izreka z.a obnovitev avtojiomističrie zveze s klerikalci. v ostalem pa milostno priznava, da gerentski .»vet ljubljanski ni »-ničesar pokvaril-. češ. da je našel ob svojem nastopu itak že gotov delovni program . . . Tretjo izjavo o ljubljanski komunalni politiki je podal dr. Stanovnik, ki je napovedal za jesen veliko akcijo v korist mestne samouprave, pri kateri bodo sodelovale vso proletarske> stranke, med njimi SLS!. Od kdaj se klerikalna stranka šteje meri pro-lelarske stranke in če prišteva meti take stranke turli dr. Ravniharja iu njegove radikale, dr. Sfanovnik ni povedal. Ur. Sianov-nik je tudi izjavil, da se klerikalna stranka ne bori za župansko ali podžupansko mesto. Po našem mnenju bi bilo to tudi odveč, crozdje je prekislo. Ker tudi dr. Stanovnik ni mogel ničesar slabega najti v delu ge-rent-kega sveta, je seveda tudi on izjavil, da izvršuje gerentski svet samo delovni program klerikalcev in komunistov! Tuli dr. Stanovnik se pritožuje, da RR vlada še ni razpisala volitev, akoravno so klerikalci z vso 'vnemo intrigirali proti razpisa in še intrigirajo! Kakor videti, so izjave v -Novostih:- jako interesantne za spoznavanje politične morale ljubljanskih strank in njihovih voditeljev.' _ Ustanovitev železniških delavnic v Kraljevu Beosfrad, 6. julija, p. Prometni minister jc podpisal odlok, s katerim se ustanavlja velika tvomica za popravila železniških va* g^nov in lokomotiv v Kraljevu. Imenovanja v železničarski službi Kcr.prad, 6. julija, p. Imenovani so za po* staj nega načelnika v Zalogu Viljem Zupan, postajni načelnik na Verdu, za progovnega nadzornika v Kranju Josip Švalj, v Podnar* tu pa Ivan Aucr, uradnik progovne sekcije v Mariboru. Skrb naših klerikalcev za slovenskega kmeta Kako je bivši minister agrarne reforme Ivan Vesenjak kmetom zemljo vzel v korist mrtvi roki. Kaj je klerikalizcm? To je politična stranka, ki jo je ustanovila politikujoča, po- svetne vlade željna duhovščina, da ljudstvo zajaše tudi politično, gospodarsko in kulturno. Kaj rada hlepi ta stranka po tem, da je čim več zemlje v njenih rokah (m rt v.-v roka). Od nekdaj so n omaki iu avstrijski vladarji v svojih germanizacijskih težnjah radi poklanjali samostanom in cerkvam kmečko zemljo. Pa tudi one same so se trudile pograbiti od kmeta čim več zemlje. Agrarna reforma je nemilo zadela duhovščino kot veleposestnico, pri nas n. pr. škofijski ordinarijat, nemški viteški red. ci-stereijance v Stični itd. Začel je takoj hul boj proti agrarni reformi. A na prav klerikalen način. Klerikalni demagogi so kričali: Živela agrarna reforma — razen pri nas; razdelite zemljo — samo ne pri klo-štrih! Vsa leta, odkar je agrarna reforma na delu. je politična duhovščina na poslu, da bi kmet ne dobil zemlje, ki jo samostani dajejo v zakup. L. 1924. je gosp. Davidovič dal ministrstvo agrarne reforme klerikalcu g. Veseujaku in" sedaj je seveda ves visoki klerus bil na nogah, da izrabi trenotek, ko |e <.njihov> človek na vladi. Gosp. Vesenjak je sicer poslanec ' stane. In tako se je v Stični kmetom' iztrg?! nov šupermnksimum v Sloveniji, kjer je isti Vesenjak celo koristna supermaksima odpravil. Na la nžtčin lahko vSr.kdo, ki je prišel pod agrar, izmisli nekako <5olo>. Zakon o tem sicer ničesar ne vi. a za samostane in škofe itak ne velja. Dokaz Stična, kjer -se še danes kmetje bore za svojo pravdo. Pa pravijo, da je , ki je Vesenja-ka volila, kmečka. Postopanje 'p. Vesenjaka dokazuje, da je škofovska in kloltrska. j. Klerikalci, Bolgari, Sokolstvo in siovanstvo Od nekdaj so bili med "Slovenci, ki so gojili politične in kulturne stike z ostalimi slovanskimi narodi, v prvi vrsti, da skoraj izključno ljudje neklerikalnega, naprednega mišljenja, ki so bili v svojem stremljenju po sodelovanju slovanskih narodov vedno pred met besnih napadov od klerikalne strani. Za Avstrije so klerikalci dcnuncirali kot panslavist-a vsakogar, kdor se ie upal omeniti Rusijo, kdor pa sc ic navduševal za Masaryka in za narodno »hiisitsko« Prago, ic bil proglašen tudi za brczvcrca, ki ga čaka prokletstvo na tem in na onem svetu. Glavni predmet vseh teh napadov je bilo od nekdaj žc naše Sokolstvo, organizacija, ki-je sistematsko in uspešno popularizirala idejo-slovanskc vzajemnosti. Klerikalci so videli v tej slovanski vzajemnosti nevarnost pravoslavja in zato so vedno skušali vplivali razdiralno s svojimi napadi na Sokolstvo. Edino kar je bilo pri njih nekoliko pozitivnega v slovanskem smislu, je propagiranje cirilmetodiiskc ideje, ki pa doslej šc ni rodila nobenega vidnega sadu, ker ne pojmujejo tc ideje v smislu bratskega zbli-žanja zapadne in iztočne cerkve, temveč v smislu popolne podreditve narodne iztočne cerkve zapadni latinski. Njihovo razdiralno delo ni imelo uspeha, kakršnega so želeli, kar jc dokazal izid svetovne vojne, ki je ustvaril nove slovanske narodne države, i:i kar dokazujejo ponovno sedaj so-kolski dnevi v Pragi, ko manifestirajo stoti-soči za vzvišene cilje slovanske vzajemnosti. Klerikalci, ki so se od nekdaj borili proti Sokolstvu in proti njegovim ciljem, so se naenkrat pričeli zgražati, da na sokolskcm zletu v Pragi niso zastopani tudi Bolgari. Dovolj so znani pogoji, pod katerimi »morejo Bolgari vstopiti v slovansko sokolsko družino, in dovoli ie tudi znano, zakaj so se klerikalci navduševali za balkanske vojne za Bolgare,. ko so zavratno napadli Srbe, prav tako za "Svetovne" vojne iii pozneje. Njihova" politika ie' vedno imela za cilj zbujanje hifžnje med slovanskimi narodi in ga ima še ' dSfies',' Ko se zavzema za Bolgare samo'zato, ker upa,' da hi mogla z njihovo pomočjo oslabiti srbski živelj v Jugoslaviji ter o.iačiti svoja separatistična stremljenja. Pri tem pa imajo klerikalci, ki so se od nekdaj odlikovali v denunciiantstvu narodno mislečih ljudi, še to drznost, da psuieio druge, ki ugotovijo njihove napade na ljudi, kateri ustvarjajo mogočno zgradbo slovanske vzajemnosti, za denuncijantc, kakor je to storil včerajšnji »Slovencc«. Naš list je zavrnil napade, ki iih ic v »Slovencu« objavil neki Šedivy na sokolski zlet v Pragi in je razkrinkal obenem tudi prozorne simpatije klerikalcev za Bolgare, »Slovenec* pa nas proglaša za denuncijante. Ali mogoče nimamo pravice ugotoviti, kaj »Slovenec« piše? Ali naj morebiti molčimo spričo razdiralnega dela klerikalnega tiska? Ce »Slovenec« javno napada Sokolstvo, potem imamo tudi pravico, da se javno zavzemamo za Sokolstvo. Kar pa se tiče denuncijan-siva, pa opozarjamo samo na zadnje klerikalne interpelacije v skupščini proti Or-juni, ki jim mora priznati vsakdo denunci-iantski značaj, pa naj zavzema napram Or-juni kakršnokoli stališče. Najmanj pravice govoriti o denuncijantstvu pa ima »Slovenec«, ki ie kot glasilo klerikalne stranke porival v začetku svetoVne vojne slovensko javnost, nai denuncira avstrijskim oblastem ne le tiste, ki bi izrekli kako be- sedo v prilog slovanski Srbiji ali slovanski Rusiji,' tetrveč . jc denunciral celo čitatelie naprednih listov kot nezanesljive elemente! Felonija voditelja celjskih radikalov sodno dokazana! Intcresanten tiskovni proces o gospodarstvu v klerikalnih zavodih Ljubljana, 6. julija. Tiskovni senat ljubljanskega deželnega sodišča je-danes-ves dan razpravljal o dveh tiskovnih tožbah, ki nista brez zanimivosti. Senat tvorijo gg.: Predsednik deš. sod. svet. dr. A. Gradnik, votanti dež. sod. svet. dr. Mohoric, dež. sod. svet. dr. Gaber, svet. dr. Lederhas, zapisnikar avsk. Potrato. Zjutraj pride kot prva na vrsto tožba Zadružne zveze v Ljubljani zoper Miho Ro-žanca, vodjo Blasnikove tiskarne. Predmet ie isti. kakor pred nedavnim o enaki tc.žbi Gospodarske zveze zoper istega toženca, o kateri liskovui pravdi je -Jutro, izčrpno poročalo. Revizijska zvezam je namreč dala tiskati pri Blasniku lani v oktobru in novembru 'dve okrožnici, z naslovom , jih nanadali po listih, tožili pri škofu ter jih bojkotirali. Tudi se izve, da je Gospodarska samo pri mleku imela 4 milijone Din izgube, in da je sploh imela slabo gospodarstvo, a krivda da ne zadene uredništva, marveč načelstvo. Imenuje so v izpovedbi ime gosp. B. Remca. Pozornost vzbuja, da se gosp. dekan Zabret (št. Vid nad Ljubljano) na važne podrobnosti ne spominja, zlasti ne na okolno-sti, da je sam potrdil te izgube in imenofal zgoraj navedene zneske. Ostala dva svedoka pn mu osvežujeta spomin, kaj je rekel g. Zabret v Ribnici, kaj drugod in ob kateri priliki. Senat odide na posvetovanje o dokaznih predlogih. Ko se vrne, izve, da sta se stranki poravnali. Toženi da izjavo, da ni mislil kratiti dobrega imena niti kredita tožeče zadruge, niti Vzajemne, ter da so nekatere inkriminirane navedbe t:r> očita vetnikoT. da je » tem svojim nastopom zacrciil W»nijo (grdo neiojaliiflst) napram Narodnemu bloku. G. dr. Alojzij Goiičan je smatral to za žalitev in nas je toži] radi klevete. Pisec našegH poročila "cosp. Drago Zabkar iz Celja je nastopil obširen dokaz resnice. V preiskovalnem postopanju .ie- bila zaslišana vrsta prič. predlaganih z obeh strani. Na glavni razpravi so bili še osebno zaslišani gg. dr. K-t-lan. dr. Božič. Ivan Prekoršek in prof. Mravljah ter g2. R. Stermocki, I. Marčič in dr. IL DoboviŠek. Tožitelja zastopa gosp. dr. Vladimir Ravnihar. toženca brani gosp. dr. Vladimir Knaflič. Zasliševanje prič je obširno. Iz njega izhaja na kratko povedano, da je bil Narodni blok ustanovljen ,?za volitve®, namreč tudi, da dobi mesto slovenskega župana, in da se bo na skupnem programu. ki se je predložil volilcent. tudi mršilo upravljanje občine. Dr. Goričan je istočasno drugače inlormiral lastno stranko, drugače koalirano SDS, obenem pa izjavljal, da ostane v bloku, dokler ni i njegovo pomočjo postal upravni svetnik Mestne hranilnico, nato pa je z radikali šel iz bloka. Deloma so njegove lastne priče izpovedale prav obremenilno zan.i, v ostalem pa sta se. zlasti oba radikala odlikovala po zelo slabem spominu za vrsto določnih dogodkov. Razprava se je s kratkim presledkom raztegnila do večera, ob osmih je gosp. predsednik proglasil oprostilno sodbo. Tožiteljev zastopnik je prijavil pritožbo ničnosti. Celjska napredna javnost bo z zadovoljstvom sprejela na znanje, v kako neugodni luči se je danes pokazala celjska radikalska skupina. Oprostilna sodba v glavnem izreka, da se jo tožencu dokaz resnico na celi črti posrečil in da je izrečena kritika, vsebovana v očitku felonije, pač upravičena. Politične beležke Vatikan in politika »Jutro« ic svoječasno poročalo, da Vatikan ne odobrava zlorabe cerkve in vere v politične namene in da obsoja eksponira-nje duhovščine v politiki, ker more zbuditi sum pristranosti napram pripadnikom cerkve, ki ne zasledujejo istih političnih ciljev. Obenem.ic ugotovilo, da sc postopanje slovenske politikujoče duhovščine, ki istove-r sti interese klerikalne stranke oziroma njenih eksponentov z interesi katoliške cerkve ne more strinjati z ititencijami Vatikana, ki pač ne more zasledovati v Italiji ali kje drugod drugih verskih ciljev kakor pa v Jugoslaviji. Navedli smo ob priliki tudi par izjav oficijelnih vatikanskih krogov, ki so v diametralnem nasprotju s tem. kar proglašajo voditelji slovenske klerikalne -stranke pri nas za edino pravo. »Slovenec« ki ic glasilo klerikalne stranke in tistih slovenskih cerkvenih krogov, ki se izpostavljajo z zlorabo vere in cerkve v niene politične namene, ie že ponovno zapisal, da ni res to, kar ic »Jutro-, pisalo o stališču Vatikana napram vmešavanju duhovščine v politiko. Prav odkrito povemo, da nam je vseeno, aii smo sc motili ali ne, ko smo pripisovali Vatikanu boliše namene kakor pa naši poiitikuioči duhovščini. Ce s;r.o se kdaj motili v presoji Vatikana in njegove politike, potem moramo reči, da sc nismo motili v škodo Vatikana. Ce pa je res, kar trdi. glasilo slovenske klerikalne stranke, da .namreč Vatikan ne obsoia zlorabe vere in verskih sredstev v klerikalne politične namene, moramo logično samo izvajati, da ie tudi papeški Rini sovražnik našega naroda, ker ga zavaja v zablode in mu izpod-kopuje temelje morale in etike, ako ponižuje vero in versko čustvovanje na nivo političnih kupčij. Mislimo, da ie to dovolj jasno povedano. Po zaroti zoper Kemal pašo Poskušeni atentat na Kemal pašo ie obrnil pozornost na notranje razmere v Turčiji. Z velikim zadoščenjem je sprejela turška javnost vesti, da sc je posrečilo o pravem času odkriti zaroto, naperjeno zoper življenje Kemal paše, ki je danes v Turčiji še prav tako popularen, kakor jc bil v oni prvi dobi, ko se mu ie posrečilo reorganizirati razbito državo in jo povesti v kratkem času do vrste velikih uspehov. .Vse kar je v Turčiji naprednega, zdravega in velikega, jc zadovoljno s smerjo moderne notranje politike, ki uvaja z železno doslednostjo radikalne reforme po zapadnoevropskem vzoru. Vendar imajo tudi v Turčiji opozicijo, ki sestoji v veliki meri iz odličnih pred-staviteljev nekdanje mladoturške stranke in tej sorodnih elementov. Toda vladna večina je dala opozicijonalno reformno stranko kratkomalo razpustiti ter ustaviti njeno časopisje. Opozicijo-nalni elementi so se čutili seveda po teh trdih odredbah zelo zadete, sai jim je omogočeno vsakršno pozitivno uve-Ijavljenje, odvzeta jim celo možnost svobodne kritike. Zato so porabili priliko ko se je z mosulsko pogodbo odstranila zadnja vnanjcpolitična težava republike. da uničijo poglavitnega faktorja sodobne železne notranje discipline in pripomorejo- opozicijonalnemu življu do svobode. Preiskava je dognala, da so bili med zarotniki mnogi zelo znani politiki nekdanje mladoturške stranke, aktivni poslanci in bivši visoki oficirji, ki so povečini v opozicijonalnem taboru. Sodba gotovo ne bo mila, zakaj Kemalovi sodelavci se zavedajo, da sc ne snie nastopati sentimentalno, ako gre za to, braniti sedanji režim, ki pomeni ne samo napredek, temveč naravnost skok preko stoletnih ovir. Pokazalo se je znova, da ie vsa moderna misleča Turčija edina v trdni volji, vzdržati še nadalje v sedanji smeri. Ne da s'e pa tajiti, da' obstojajo nasprotja na dnu. Ne le nasprotja v mišljenju, v ocenjevanju verskih motivov in političnih načrtov, marveč cm-bito tudi v gospodarskih iu suciialnili olv i-nostih ter v raziicmh stopnjah izobrazbe in kulture. Napačno bi bilo. sodili vso Auai-^ijO po istem načinu. Zakaj v njej se r.i/i: jejo v glavnem vsaj trije različni predeli. Na zapadu, na obrežju je najiiolj napredni pas, gospodarsko že precej razvito ozemlje z živahnimi pumorsk -mi mesti, v prvi vrsti Carigradom in Smirno. Zapadna Anatoliia v notranjosti je kmetska dežela, v kateri pa se ie že domala popolnoma izvedla agrarna reforma, tako da veleposestva tu sko-roda ni nič. Vzhodni del Anatoliic. kjer je ostalo še obilo Kurdov. pa ie šc pravi srednji vek. tu domujejo še vedno veleposestniki z ogromnimi latiintid';j.»-mi; posamezniki med njimi gospodujejo cesto nad 20 do 30 vasmi, v katerih so kmetje še begovski podiožniki v najhujšem pomenu besede. Tu čaka šc obilo reformnega dela, preden se stvari spremenijo na normalno bazo, ki bi odgovarjala duhu in podrobnim dolo.bam modernega reformnega delovanja. V interesu kulture in napredka moramo samo želeti, da se započeto delo nadaljuje in vsakdo mora biti -zadovoljen, da se zarotniški načrt, ki so ;.m diktirali ozki strankarski interes:, ri uresniči!. Odcepitveno gibanje v Kanadi (Po razpustu kanadskega parlamenta.) Ministrska kriza in izprememba režima v Kanadi je obrnila pozornost politične .i sveta na ta važni britanski doininijon. Liberalna vlada pod predsedstvom Ma-ckcnzia Kinga, ki se je z muko drža,a na oblasn navzlic neuspehu pri lanskih novembrskih volitvah, je koncem preteklega meseca morala odstopiti vsled carinskega škandala. Prvotno je King zahteval od g -neralnega guvernerja lorda Bynga razpuit obeh zbornic, kar pa je ta odklonil. Po oe-misiji liberalnega kabineta je bil poverien s sestavo nov'e vlade vodja konserva;i\ne opozicije Meighen. Ta je sestavil čisto konservativni kabinet 30. junija. Meighen ni mogel dobiti večine v parlamentu. Ze prvi dan vlade je bil pora i n s 115 proti 114 glasovom. Naslednjega dne mu ie poslanska zbornica iztekla na predlog liberalnega poslanca Robba nezaupnico, češ da nova vlada ne more zakonito vladali dominijonu, ker se novi ministri pri nastopu službe niso odrekli svojim mandatom v kanadski zbornici. Liberalna resolucija je bila sprejeta s 96 proti 95 glasovom. Odločilen jo bil glas progresističnega poslanca Mac Pliaila, ki je potegnil z liberalci. Po svojem porazu je konservativna vlada zahtevala od generalnega guvernerji razpust zbornice. Lord Byng je tej zahtevi ugodil in tako je bila 2. t. m. razpuščeiu kanadska zbornica. Liberalci silno ostro napadajo lorda Bynga, ker je privolil na enako zahtevo konservativcev, kakršno je prej c-dbll liberalni vladi, čeprav so konservativci v zbornici v manjšini. Izjavljajo, da je to početje protiustavno, ker" je Kanada dominiion, ne pa angleška kolonija. Zadnji dogodki so dali nove hrane agitaciji, ki meri na popolno odcepitev Kanade od britanskega imperija. Kako resno je to gibanic, sc da soditi iz debat zadnjega meseca v kanad'ski zbornici o locarnskih pogodbah. Poslanec delavske stranke Wood\vorth ie n. pr. predlagal izjavo, da Kanada odklanja sleherno odgovornost za komplikacije, ki nastajajo iz zunanje politike Združenega kraljestva.« Sam sedanji predsednik vlade Meighen, ki je bil tedaj še voditelj opozicije, pa ie izjavil, da »mora v slučaju nove vojne ne samo vprašati za mnenje kanadski parlament, marveč da se mora zvedeti stališče javnega mnenja potom splošnih volitev, ki se motajo vršiti preden se odpošlje armada iz Kanade.« In vendar so konservativci še najbolj lojalen element napram Angliji. Drugače ie z liberalci, ki so si priključili celo agrarno stranko, naklonjeno Z edin j enim državam. Korseivativci delijo liberalce, da ogrozijo kanadsko neodvisnost in da stoje pod gospodarskim varuštvom Zedinienih držav. Obtožujejo jih celo, da bi pristali tudi na ancksiiij Kanade od strani velike južne republike. Dejansko žive v Kanadi že od vsesa začetka kali odcepitvenega gibanja. Močna skupina pod vodstvom Bourasse zahteva že dolgo časa emancipacijo pokrajine Oucbec. Druga skupina, ki jo vodi atbe Uroul\. pa se bori za popolno neodvisnost francosko-kanadskih krajev. Te osvobodilne telnje francoskih Kanadcev uživajo velike simpatije in podpore v vscučiliščnih krogih v Montrealu. y Odcepitveno gibanje v Kanadi pri.st3i.-i vedno močnejše in gotovo ie vplival ta nio-mcr.t na kraljevega guvernerja, da ie izročil oblast in dovolil razpust kanadskega parlamenta še kolikor toliko lojalnim konservativcem. Velik znanstveni dogodek Pariz, 6. juHja (brezž.) Na seii akademije znanosti je sporočil član Emil Picard. da se je posrečilo fiziku Keesond de Levdu iz-premeniti v tekočino heij, edini plin, ki sc doslei ni dal utekočiniti. Fiziku se ie poskus posrečil pri pritisku 26 atmosfer in pri temperaturi ene stopinis pod absolutno ničlo. Nemški bojkot Italije Rim, 6. julija, t. V prvi polovici Ieto= šnjega leta .ic zaznamovati velik primariis kljaj tujskega prometa v Gornji Italiji. Sa» mo v Benetkah znaša ta primanikliaj okoli 70 odstotkov. If^ftU^ mmm Mogočni zaključek sokolskif? dni. sko ideio. 1 »V i mj hm s y o? iSi - Narod manifestira svojo Aooteoza narodne irieie. ušnost s sokol- re Praga, 6. julija. Z veličastnimi akordi oduševljenja sc ie z današnjim tretjim glavnim dnem zaključi! vsesokolski zlet v Pragi. Praga še ni doživela podobnega dne. Pravijo, da manifestacije, ki so kakor platnen objele češko prestolnico, niso bile nič manj oduševljene kakor v onih historičnih dneh, ko se je ustanavljala češkoslovaška država. Vsi ti do oblakov se razlegajoči klici oduševljenih množic so veljali občudovanju in zadoščenju nad grandijoznim delom in uspehom, ki ga je pokazalo v teh dneh Sokolstvo, a so bili istočasno izraz ponosne samozavesti naroda, ki se zaveda, da je v sokolski ideji, v sokolski organizaciji in disciplini utelešena njegova življenska sila. Že v zgodnjih jutranjih urah so sc pričele zbirati na prostranih trgih in širokih ulicah Kraljevskih Vinohradov strumne sokolske čete in točno ob 7.30 ie bila postavljena za odhod ogromna sokolska armada, broječa 35.000 Sokolov in 16.000 Sokolic. Cela Praga, vsi nešteti tisoči zunanjih gostov so napolnili glavne ulice mesta, po katerih se je imela kretati povorka. Pogled na stotisočglave množice, ki so se trle v ulicah, na hiše, katerih okna so bila polna gledalcev, na strehe, kjer se je namestilo na stotine in stotine pogumnih ljudi, na vso to simfonijo ljudi, barv, zelenja, cvetja, zastav je bil nepopisen. Daleč nad pol milijona ljudi je prisostvovalo povorki sokolske armade, ki je razdeljena v polke, bataljone in čete, pod tisoči prapori in med viranjem neštetih godb krenila z Vinohradov po Sokolski tridi čez Vaclavsko uamestje na Masary_kovo nabrežje, čez Mikulaško ulico na Staromestsko na-mestje, da se tamkaj pokloni spomitju mistra Jana Husa, katerega praznik obhaja danes češkoslovaška država. Prizori, ki so se odigravali v teh slovesnih trenutkih, se ne dajo popisati. Neizbrisno ostane v spominu vseh. kako je sokolska armada defilirala pred poglavarjem države Masarykom, ki je z balkona radnice, na svoji strani zastopnika našega kralja admirala Pričo in zastopnika rumunskega kralja princa Nikolaja, obdan od češkoslovaške vlade, odposlancev jugoslovenske vlade in zastopnikov prijateljskih držav-, v navzočnosti celokupnega diplomatskega zbora, celega češkega parlamenta in predstaviteljev češke, jugoslovenske in ostalih zavezniških vojsk prisostvoval grandijoznemu prizoru Nad dve in pol ure je v strumnih korakih defilirala sokolska vojska pred nositeljem narodne su-verenitete ter mu pošiljala viharne pozdrave. Med prvimi oddelki ogromne povorke so korakali odredi jugoslovenski vojske in čete češkoslovaških legi-' mar je v. Njim je sledilo 6000 iugoslovenskih Sokolov s 30 zastavami. Naše Sokolstvo in naša vojska sta bila predmet še posebno oduševljenih pozdravov, ako se more o stopnjevanju izražanja sploh govoriti. Sokolska armada se je ustavila na Staromestskem namestju in njen vrhovni poveljnik starosta ČOS. dr. Scheiner je nagovoril predsednika Masaryka s kratkim govorom, povdarjajoč sokolske ideale. Mogočno so zadoneli pred gigantskim spomenikom Jana Husa akordi husitske pesmi in bil je pretresljiv trenutek, ko so vse te nepregledne množice zapele češkoslovaško državno himno. To je bil vrhunec sokolski h dni. S Staromestskega namestja se je pričel razhod sokolskih polkov in množice so valovile nazaj v ostale mestne dele* da se popoldne — kdor je bil tako srečen, da je imel vstopnico — še enkrat zberejo na telovadišču. (Poročila naših posebnin poročevalcev.) Mogočni zaključek javr.fe telov« Popoldne zadnja javna telovadba. Na Stadionu preko 200.000 ljudi. Jugoslo-vensko Sokolstvo in jugoslovenska vojska so bili zopet predmet viharnih ova-cij. Prekrasni so bili prizori sokolskih vežb na konjih. Kot višek prireditve pa je smatrati zaključno sceno: poklo-nitev češke in jugoslovenske vojske prezidentu Masaryku. Na prostrano vežbališče je prijezdila konjeniška poizvedovalna patrulja. Z jugozapadnega kota jo je napadla pešadija, nakar so ji prihitele na pomoč nove čete kavale-rije. Razvnel se je oster boj, v katerega so posegle strojnice, oklopni avtomobili, aeroplani. Zunaj Stadiona nameščena artiljerija je posegla v bitko s težkimi topovi. Sledil je končno juriš pešadi-je. Ves prizor je bil tako izvrstno pripravljen in izveden, da je gledalcem ob pogledu zastajala sapa. Sledila je zaključna apoteoza. Dva pehotna bataljona, eskadron kavalerije, po en oddelek lahke in težke artfljerije, četa vojaških motoc.iklistov in eskadron oklopnih av- t(-:K- - • ■ '' .........r- r. ' I urnebesnem vzklikanju stotisočglavih i množic defiiirali pred predsednikom re-| publike in njegovimi gosti. Nad stadi-: onom pa je završalo 70 vojaških aero- ; planov ... i S tem prizorom je bila javna telovad-; ba zaključena. Zvečer ie mesto zopet , sijajno razsvetljeno, na Vltavi se pred-: vaja zadnjic slavnostna igra »Slovansko bratstvo« in medtem ko sc vršijo še povsod poslovilne prireditve, žc odmevajo po ulicah strumni koraki sokolskih čet, ki hitijo na kolodvore in vlak za vlakom zapušča sokolsko prestolico. Češkoslovaško-jugoslovanski konsrres v Pragi or Praga, 4. julija. V častitljivi staromestni posvetoval-| niči. kjer je bil nekoč izvoljen češki i kralj Jiri Podebrad in v bližini groba i Neznanega vojaka, simboličnega spo-| menika češkoslovaških in jugosloven-| skih bojev za svobodo, je bil včeraj ob i 10. uri otvorjen kongres Češkoslovaško-| jugoslovenskih in Jugoslovensko-če-! škoslovaških lig. Prvi kogres te vrste, ki je razveseljiv znak, da se slovanski stiki poglobujejo in slovanska ideja pobira. je vzbudil v praških kro- r:-. t s ovora. Naši fantje r.a praških ulicah. Spredaj podpor. Ratej iz Ljubljane, ki je uvež- bal sokolske vaje. General Cvetkovič, komandant naše vojaške delegacije, in čsl. general Horak, zastopnik čsl. vojnega ministra, pred koiima na Staromestskem trgu defilirajo naše čete. Danes ob 4,, pol 6., pol 8. in 9. Veliki večeri smeha. v U „LYA MARA Mia ta Briljantna veseloigra v glav. vlogi ljubka Lya Mara in Er?cli Kaiser^Titz. Mladini neprimerno! Kino « Ljubljanski Dvor» najboljši kino v Sloveniji! Tel. 730, gih kljub nervoznim ztetnim dnem veliko pozornost. Častna mesta v dvorani so zasedli češkoslovaški ministri dr. Beneš. dr. Krčmar in dr. Slavik, jugoslovenski ministri Miša Trifunovič, Dušan Trifunovič, dr. Srskič in dr. Šu-perina, nadalje poslanika Nešič in Še-ba, predsednik poslanske zbornice Ma-lypetr, zastopniki raznih ministrstev, občine in javnih korporacij. Predsednik republike Masaryk se je dal zastopati po dr. Rieglu. Navzoči so bili nadalje zastopniki vseučilišča. Sokolstva, naš prosvetni atache dr. Drag. Pro-chaska itd. Novinarsko organizacioj je predstavljal ugledni sindik senator Pichl. Odlični slovanski kongres sta prišla posetit zaslužna delavca za utrditev slovanskih stikov pisatelja Josef Holeček in Adolf Cerny. Vse Ceškoslo-vaško-jugoslovenske lige na Češkoslovaškem in Jugoslov.-češkoslov. lige v Jugoslaviji so poslale svoje delegate. Tako so bile zastopane lige v Beneše-vu, Bratislavi. C. Budjejevicah. Olo-mucu, Plznu, Pragi (centralna in mestna) in Pribramu, iz Jugoslavije pa centralna liga. beograjska, celjska, erikve-niška, ljubljanska in mariborska. Ljubljansko ligo sta zastopala ravnatelj Pu-stoslemšek in dr. Lah, posebno močna je bila mariborska delegacija, ki so jo tvorili: dr. Reisman, dr. Senjor, Lipol-dova in Borko, njen predsednik doktor Pivko pa je bil hkrati predstavitelj beograjske osrednje lige. Za Celje sta prispela inž. Peteržel in prof. Orožen. Zborovanje je otvoril predsednik praške lige, župan Velike Prage doktor Baxa, ki je pozdravil ministre in druge oficijelne zastopnike, povdarjajoč, da so v delu za zbližanje med Ce-hoslovaki in Jugosloveni zbrani vsi sloji od visokih državnikov do zastopnikov ljudstva. Nato je prevzel predsedstvo senator Pichl, ki je predlagal pozdravni brzojavki kralju Aleksandru in prezidentu Masarvku. Ob navdušenih ovacijah je bil predlog sprejet. Podpredsedniško mesto je zasedel nar. poslanec dr. Pivko. Sledili so pozdravni govori. Minister dr. Slavik je prinesel pozdrave ministra dr. Hodže, ki je bil zadržan in je v lepem slovaškem nagovoru povdarjal bratstvo živih src in koridor od srca k srcu, ki gre preko tuje zemlje iz Češkoslovaške v Jugoslavijo. Naš prosvetni minister Miša Trifunovič je tolmačil srčna čustva, ki prevevajo Jugo-slovene v zgodovinski dvorani, slavil je Prago in se poklonil velikemu Masa-ryku. Nato so prišli na vrsto referati. Dok-tgr H. Ripka je poročal podrobno o notranji in zunanji organizaciji lig in o načinu njih delovanja. Iz poročila je bilo posneti, da delujejo češke lige z velikim elanom. Danes ima Praga po za-| slugi lig veliko jugoslov. knjižnico in čitalnico, kolegij za jugoslov. dijake, izhaja časopis, ki se posveča medsebojnim stikom itd. Koreferent dr. Pivko je govoril o paralelnem delu lig v Jugoslaviji in povdarjal potrebo, da se razširijo lige na vse slovanske narode. Na-glasil je, da se bodo v Jugoslaviji osnovale lige tudi v manjših mestih in da bodo skušale s predavanji, knjižnicami in umetniškimi prireditvami poglobiti delo za vzajemnost obeh narodov. Sledil je obsežen referat int. Paleče-ka o gibanju jugoslov. dijakov na Češkoslovaškem. Predavatelj je iznesel temeljito sestavljen pregled organizato- ričnega dela naših praških dijakov v dobi skoraj enega stoletja. Označil je vzroke, da pada število jugoslov. dijakov na praških visokih šolah. Poglavitni vzrok so visoke takse in šolnina. V imenu Jugoslovenov je poročal dr. Gra-dojevič iz Beograda, ki je priporočal Cehom, da obiskujejo tudi jugoslov. visoke šole, ker se na ta način najlažje seznanijo z našimi razmerami. Stavil je tudi konkretne predloge za jugoslov.-češkoslov. znanstveno kolaboracijo. Prof. Domin je poročal o Strossmayer-jevi knjižnici v Pragi, na katero so lahko lige po pravici ponosne. Knjižnici je daroval sam prezident Masaryk 60 tisoč Kč, a jugoslov. Sokoli so prinesli te dni na inicijativo dr. Prochaske tisoče srbohrvatskih in slovenskih knjig. Sledil je temeljit referat ravnatelja Pustoslemška o turističnih stikih med Cehoslovaki in Jugosloveni. Referent je stavil celo vrsto organizatoričnih. pro-pagandističnih in incijativnih predlogov, kako naj bi se zainteresirali Cehoslovaki za naše Alpe in jugoslov. Riviero. Po kratkem paročilu insp. Ružičke o poštnili stikili se je zborovanje prekinilo. Popoldne se je nadaljevalo v manjši dvorani staromestne hiše ob udeležbi samih delegatov. Generalni tajnik lige minist. svetnik Beringer, ki je bil mimo dr. Koutskega organizator kongresa. je v daljšem referatu označil poglavitne točke kulturnega zbližanja Ce-hoslovakov in Jugoslovenov. Njegova izvajanja, ki so temeljila na pre-misi, da moramo vzajemnost pojmovati strogo realistično, so vzbujale napeto pozornost. Vsi njegovi tehtni predlogi so bili sprejeti v resolucije. Lc-te obravnavajo: 1.) potrebo učenja češkega, oziroma srbohrvatskega in slovenskega jezika, študijskih potovanj v organiziranih skupinah, izmenjavo mladine, osobito v rodbinah, dalje organizacijo prevajanj iz naših literatur in večjo smotrenost v izberi, ustanavljanje knjižnic v vseli mestih, kjer obstoje lige, po primeru mariborske lige, ki ima vzoren češki oddelek v Ljudski knjižnici. Naglasila se je potreba ožjih novinarskih stikov, veliko odobravanja pa Spominska kapela na Oišanskem pokopališču v Pragi, kamor so svečano prenesli kosti v Pragi za časa vojne umrlih in tamkaj pokopanih srbskih vojakov Banes začni; &&n PRIKAZEN V ©PERI po v .Jutru" izhajajočem romanu. Predstave ob 4., 7. in 9. uri. KiNO IOEAL. Na vsesokolskem zletu (Od našega posebnega dopisnika.) Praga. 4. julija. S cvetjem, zelenjem in prapori ovenčana Praga je zadnje dni hitela, da izpopolni svojo "dekoracijo do viška, kajti bližali so se glavni slavnostni dnevi. Čudovito mesto, ta Praga štiri tedne že živi v navdušenju, v pričakovanju in pripravljanju, v upu iti strahu pred dežjem in se ni utrudila. Ko smo v petek zjutraj dospeli na NVilsonov kolodvor, je bilo, dasi je komaj prošla 6. ura. na ulicah že vse živo in pred hišami so trgovci, obrtniki, hišni gospodarji sredi mimoderoče množice dodajali k prejšnjim dekoracijam se nove dodatke. Ko sem hodil pozneje po ulicah, sem opazoval naivno radostne prizore, ko so otroci in odrasli stali v gručah in pregledovali uspeh svojega dela ter ugibali, ali bi se ne dalo kje še kaj dodati. kar bi dalo hišnim vratom, izložbi ali oknom v tem ali onem nadstropju še lepši okras. Taka je bila Praga zadnja dva dneva pred velikimi prazniki. Vse hiše so okrašene prav do strehe, vsa okna. izložbe, balkoni, robovi, vogali — vse se sveti v zelenju in v najrazličnejših barvah. Tako -e je Praga pripravljala na sprejem — le =olnca, solne« ni hotelo biti. V ozračju se 5uti dušeča sopara, nebo je megleno . . . * ♦ * ' oda Praga veruje v svojo moč in silo sokolske ideje. Proti' vsem. Tudi proti dežju. Pri Zlati husi žive še vedno stare tradi- cije. Ko stojimo pred njo, se spomnimo maj- j niških dni 1. 1918. Tam-le na balkonu je j govoril takrat Radič. Grmel je proti Habs- i burgom in Viljemu, ki jim je prej pisal pe- i smi. Jn danes? Slovanska lipa je zopet okrašena. Niso pozabili nanjo. Kako smo se takrat borili okoli Zlate hu?e* za to lipo! Kdor je mogel, jo je krasil in policija jo je večkrat na dan --očistila* od cvetja in tro- bojnic. Zdaj stoji kot spomin na tiste mla- j de dni. In tu ob njej naletimo na razne { znance iz onih dni. Od vseh strani so zopet ! prišli. Stiskamo si roke. Kako. brate?* — j Dobro, zmigne z ramami nekako zamišlje- j no, kakor da ni tako dobro tam doli prt i nas kot smo mislili v tistih majskih dneh j 1. 1918. j V < Meščanski besedi smo našli naše Tr- j žačane in Goričane. Pravili so o dogodkih j v Gorici, kjer so fašisti nasilno zadržavali i naše ljudi, ki so hoteli na praški zlet ... i Poskrbeli smo, da se je o tem zvedelo. cVi- j dite. taki so Italijani* — in Cehi so raz- j umeli našo bol. Ko smo šli potem po uli- : cah, smo našli skupino lužiškib Srbov. Ka- j kih 50. Prišli so nemoteno iz Nemčije . . . j Torej so barbarski Nemci- vendar kultur- i nejši od onih tam doli, ki govore o 2000- j letni kulturi. ... i * * * Najveličastnejši trenutek, ki ga je doži- j vela Praga tik pred zletom. je bil prihod jugoslovenske vojske. Praga zna sprejemati svoje goste. To vedo vsi, ki so bili kdaj na praškem zletu. Seveda letos, ko so ves dan prilv.jali \lak za vlakom, je bilo nemo- goče, da bi se vršili slavnostni sprejemi tako, kakor včasih, ko je prišel od nas en sam posebni vlak. Toda. ko se je culo, da pride jugoslovenska vojska, so naenkrat napolnile množice vse ulice in trge okoli kolodvora. (Bože. kakšne težave imamo z našim imenom. Nihče ne ve, kako bi nas imenoval, da bi se kje na kako stran ne zameril. Zboruje n. pr. - Češkoslovaška - jugoslovenska liga*, a govorniki govore o narodu Srbov, Hrvatov in Slovencev. In zdaj pride armada. Čigava je? Ali je srbsko - hrvatsko - slovenska? Ubogi slavnostni govorniki in poročevalci. Radi bi nas imenovali to, kar smo, pa se boje, ker pravimo, da nismo. Pa to samo mimogrede!) Naša vojska torej pride. Kdaj? Eni pravijo, da je že tu; drugi, da olj pol desetih. Množica ve vse. Vprašaj, kogar hočeš, on stoji na ulici in ve, da pride jugoslovenska vojska. Morda se bo zakasnila, toda dopoldne pride gotovo. .Medtem že leti glas med množico: cCez četrt ure. Vse se gnete na obeh straneh Vaclavskega trga. Tramvaji zvonijo, avtomobili trobijo, vse hiti, da se prebije skozi goste vrste, dokler ne pride sprevod, ker potem bo obstalo vse. Nestrpno čakanje traja še nekaj minut. Na oknih in balkonih je vse živo in pisano. Polno dam in otrok. Končno godba! Jugoslovenska vojska gre! Spredaj policija na konjih, godba, oficirji in glej — tu so naši mladi fantje zagoreli, v polni bojni uniformi, oči temno žareče, nekoliko utrujeni od vožnje, prišli so iz Skop-lia. Strumno bi jejo ob trda praška tla in množica pozdravlja, vriska, ploska. En sam ogromen val glasov se vali nad mlado četo in odmeva od visokih palač Vaclavskega trga. Junaki, junaki! To so oni od Kuma-nova, iz Albanije, Soluna ... Ne isti. a ravno taki. In zdi se, če bi bilo treba, bi šli še enkrat. In z istim junaštvom. Vsi njihovi obrazi, oči, pogledi, vse govori o njih domovini, ki je domovina junakov. Tu prihaja navdušenje do solz. In potem naša mornarica. Mornarica! Sami mladi, zagoreli dečki. Bodočnost naša. Mladi kot naša pomorska sila. A samozavestni kot naše morje s svojimi starimi spomini. Sprevod gre naprej. In oni, ki so ga že videli, hite čez stranske ulice, da ga prestrežejo zopet drugod in da zopet pozdravijo jugoslovensko armado. Tako gre sprevod do magistrata. Mimo Husovega .spomenika. Ogromen trg nabit ljudi . . . Dečki, omamljeni od nepričakovanega sprejema trdo bijejo ob tlak. Morda niso še nikoli videli velikega mesta. Tu sredi Evrope kipi množica, da jih pozdravi kot predstavitelje junaštva njihovih dedov. In oni gredo, kot da se zavedajo, da predstavljajo domovino junakov . . . Praga je bila v tem trenutku samo v naših trobojnih praporih, ki so se objemali z visokih hiš s češko državno zastavo. * * * ' Mrtvi žive v nas,* je rekel naš prosvetni minister Miša Trifunovič pri zborovanju Lige. - Grobovi so, ki nas vežejo morebiti bolj nego živi. Ideje onih, ki so šli pred nami. odmevajo iz nas. Smrt je posvetita njih delo in mi smo poklicani, da vršimo njih oporoko.* Pri današnjih časih človek nima mnogo zaupanja v ministre, a minister Trifunovič je govoril lepo in resnično. Onim, ki so šli pred nami, se je Sokolstvo na jutro prvega zletnega dne poklonilo. Spominu mrtvih, grobu Tyrša in Fiignerja in onim tisočem srbskih vojakov, ki spe smrtno spanje na čeških pokopališčih. Bil je to lep in ginljiv trenutek. Preden so pokazali živi svojo veliko skupno voljo, izraženo v skupnem nastopu 14.000 Sokolov na vežbališču, so se poklonili njim, ki so padli za svobodo . . . Šel sem po slavnosti po pokopališču, na Obšanih. Pot me je zanesla mimo Haviič-kovega groba. Ves je v vencih in trakovih. Posebno Američani so se poklonili '.stvaritelju češkega programa* . . . Šel sem po cesti navzgor. Karolina Svetla . . . Češka pisateljica. kumica prvega sokolskega prapora. Tudi na njenem grobu leži cvetje. Tvrš in Fiigner. Grob je zasut z venci, trakovi in cvetlicami. Kako pomembno govori danes ta grob. Njegov glas odmeva iz src tisočev. iz središča velike misli v svet . . . Zavijenr v levo. Jan Lego. Lepo okrašen grob, ni se ga spomnil morda nihče, kljub temu. da je zborovala Liga. Na njem rastejo rože. Napis govori, da je bil "prukopnik* češko-slovenske vzajemnosti. Kdo bi se ne spomnil rad tega dobrega starčka, ki je v svoji skromnosti toliko storil tudi za nas in pustil v našem kulturnem življenju za seboj jasno sled? . . . Par korakov od tod stoji železen križ. Matija Majar-Ziljski. Napis je obnovl jen. Menda skrbi za grob praška občina. Tu počiva naš veliki Korotanec, ki js je vzbudil predlog o uvedbi počitniških tečajev v Pragi. Kulturni koreferat je opravil v imenu Jugoslovenov profesor Pavlovič iz Beograda, ki je posebno opozoril na to. da se tudi Srbi vedno bolj zanimajo za Cehoslovake in vedno iskreneje čutijo in mislijo ž njimi v veselih in žalostnih dneh. Razvila se je debata, ki je spopolnila zlasti praktične predloge za nadaljnje delo. Časopis naj bo bolj aktualen, diapozitivi o Češkoslovaški za predavanja izbrani, kongresi stalni in naj jih dele-oratje obeh držav obiskujejo. Imenom iugoslovenskih lig je doktor Reisman povabil centralo lig v Pragi, da se udeleži letošnjega kongresa Jugoslov.-ceškostov. lig v Ljubljani, ki se bo vršil 7. in 8. avgusta z zletoin na Bled. Predsedstvo je vabilo takoj z veseljem sprejelo in sporočilo, da bo centralo zastopal na tem kongresu gen. konzul dr. Beneš iz Prage, pa tudi praska lokalna liga kot iz ostalih mest bodo poslale zastopnike. Dne 9. iulija pa se odpeljejo dele-gatji lic: .skupno v. našimi ministri na velike jttgoslovenske slavnosti v Olo-mucu. Ofidjske slavaosti re Praga. 4. julija (Slovanski večer Lige. — Recepcija delegatov tajili mest. — Banket inozemskih novinarjev.) V vrsti prireditev, ki jih ima ob tem času Praga na vseh koncih in krajih, je vzbudi posebno pozornost manifestaoni večer Če škcslovaško-jugoslovenske lige v Me-štanski besedi, ki je imela poluslužbeni značaj, ker so nastopili tudi tukaj kot go-vrniki naši in češki ministri. Udeležili so se večera tudi zelo številno naši Sokoli. Og-i>inr,e dvorane z obširnim vrtom so bile do poznih ur natlačene občinstva. Ob istem času so napolnili Sokoli velikansko dvorarro Reprezentančnega doma, kjer sc ime': svoj pozdravni večer. Slovenci pa so š'i že večinoma spat, ker so skrajno utrujen prišli šele ob 19. uri v Prago. Mesto pa ie bilo ves večer živahno kakor čebelnjak: ceia vrsta poslopij je bila že v šoti >:•• iiuminiranih. Gledališča so imela vse razprodane slavnostne predstave. V nedeljo dopoldne so se pričele že na v«e zgodaj skušnje na zletišču in zopet Stevrne prireditve. Na Olšanih prenos kosti srbskih vojakov, po dvoranah umetniške s .rcerrne matineje, na magi ......a sem vzel z mize pozabljeno lepo rožo. Sedaj sem jo položil na ta grob. Tudi Majar je bil navdušen glasnik boljših časov. Ni jih učakal niti sam niti njegova domovina. Naj vene ta roža na njegovem grobu kot vene duša naroda v krajih, odkoder je prišel. Pot vodi med vrbami - žalujkami, ki ivorijo drevored proti vzhodu. Tam je ruska kapela. Tam so slovanski grobovi. Ruski na obeh straneh kapele. Naši. In okrog in okrog češki: pob pri grobu, cela poljana ena sama božja njiva. In tam v polkrogu petdeset napisov, petdeset zvezd. Kaj je to? Citaš napise: vsak se konca «popr.» (t. j. popraven - obešen) in poleg imena italijanskih krajev. To so grobovi čeških legi-ionarjev z italijanske fronte. Skoraj groza fe obide, ko stojiš ©redi teh grobov. Tu leži pokopano samo mlado cvetje. Glej letnice! In poleg njih imena vojakov iz 1. 1920. Boji za Slovaško . . . Grobovi, grobovi I In ven-i r tisti polkrog z napisi v oblikah zvezd -- ti govore o grozni zgodovini. Ali bo boljše? Ali je konec borb in pride čas mini in sreče? Bog ve. Obzorje se temni. Ura je dvanajst in popoldne je prvi nastop Sokolstva. Oblaki zakrivajo obzorje — ozračje je soparno. Ali bo sokolska ideja bratstva, enakosti, zdravja in sile, reda in discipline prinesla nam ono stalno narodno uspešno življenje, v katerem bomo pokadi; (ia je v resnici možno to, o čemer so oni, ki spe po grobih. Popoldne je zavalovala 1'raga. Vsi tramvaji so prenapolnjeni. Vse hiti na vežbali-šče. Nebo se mrači. Bo dež? Bo! Gotovo! Bil je doslej vsak dau. Toda zgodilo se je nekaj morda naravnega, morda čudovitega, ako niso tudi čudeži nekaj naravnega. Ko so nasitopili starejši Sokoli — se je vlil dež. A vse je obstalo na prostorih, brez dežnikov, vse je gledalo, da izkaže čast njim, ki so telovadili sredi dežja. Vztrajali so vsi do konca — nebo ni naklonjeno — a časi so resni — treba je izpolniti dolžnost — in to vrše na tem zletu vsi do zadnjega. Dr. I. L. Športne prireditve ob priliki sokolskega zleta Praga, 6. julija, or. Včeraj so se končale ženske športne prireditve, o katerih smo deloma že poročali. Končna klasisikacija pri ženskih Iahkoatletskih tekmah je nas stopna: 1. Češkoslovaška s 47 točkami, 2. Francija 41 točk in 3. Jugoslavija 21 točk. Hazena tekma med Češkoslovaško in Ju« goslavijo se jc vršila včeraj in ne, kakor smo poročali v včerajšnji številki, že v ne« deljo. V nedeljo jc Češkoslovaška prema« gala Francijo s 14 : 0. Naše hazenašice so se vsekakor bolje odrezale. Sicer so bile premagane, vendar pa moramo smatrati izid 10 : 5 (5 : 3) zr zadovoljiv. in ruski Sokol, naša vladna delegacija, češki zunaivji minister dr. Beneš z diplomatskim zborom in dolga vrsta naših odličnih prijateljev v Pragi. BHa je žalostna pot, ko smo stopali pod vrbami žalujkami za majhnimi lesenimi krstami zbranih kosti. Vojaška godba je zasvirala naše in češke himne in dvignila sklonjene duše ob pogledu na silne jugoslovanske in češkoslovaške vojake, ki so strumno obkrožali slovansko družino ob novi grobnici pod rusko kapelo. Spominu avstrijskih žrtev sta se oddolžila z jedrnatimi besedami general Syrovy in v srbohrvaščini češko-pravoslavni škof Gorazd. SaVv-e vojaških pušk in topovski streli so zaključili solnčni dopoldan na Olšamih. Sila in zdravje slovanskega Sokolstva Kakor so bile težke dopoldanske ure na Olšanih, tako so vlile popoldanske kljub težkim, črnim nhlakom stotisočem n<>vp sile Šport Ljubeljska konkurenca Prireditev prve ocenjevalne vožnje na Ljubelj, ki naj pokaže kvalifikacijo motor« nih vozil na gorski cesti z visokimi vzpeti« nami in ovinki z izredno malim polumerom vzbuja tudi onstran naših meja izredno ve« liko zanimanje, posebno v Avstriji je toli« ko interesa, da je od tamošnjih tvornic pri« čakovati prijave za konkurenco. Oficijelni trening pod vodstvom dirkal« nega vodstva se bo vršil v prvih dneh av« gusta. Za vsako kategorijo bo predpisan poseben čas. Neoficijelni trening je vsaka vožnja v informativne svrhe. Za avtomobiliste, ki hočejo brez neprilik voziti po dirkalni pro« gi bo izdal Avto»klub, sekcija Ljubljana posebne izkaznice, glaseče se na ime voza« č«, da bo lahko nemoten od carinc pasiral do mejnikov. Hitrost na cesti ne sme po cestno»policijskem redu prekašati 45 km na uro v vaseh med hišami pa ne 15 km. Od km 52 naprej, kjer je srečanje ali ustavlja« nje opasno je treba pogosto signalizirati, tako, da jc vsak karambol izključen, pri srečavanju mora počakati vozilo ki prihaja doli na ravni progi ali kje izven ovinkov, ker je lahko mogoče, da se protivozaču ustavi motor; pri težkih strojih je potem težko zopet zvoziti. Za tuje goste bo omogočen za dirko pre« hod preko meje brez triptika, ako se ho« čejo udeležiti še izleta na Bled morajo ime« ti sicer triptik. carinski postopek bo pa tako skrajšan da ne bo presegal ene mi« nute. Dr. J. Vaniček, načelnik ("'OS. C r. podstarosta ČOS. in podpredsednik sla\= j nostne«! "- r- : ČOS. .•A. . ,.ae<:; namestnik načelnika ČOS. in zdravje strnjene vrste .30.000 Sokolic in Sokolov, ki so neustrašeno ob oglušujočih salvah nepregledne inase naroda prikorakale na zletišče. Ne dež niti ploha jih ni mogla pregnati in tudi stotisoči ljudstva so vztrajali tako dolgo, da je zopet pog!eda:o solnce iz raztrganih oblakov in se zopet umaknilo novemu dežju, ki letos biča Evropo. Kakor je bilo v 14.000 deklet neizčrpne gracije, nežnosti Ln lepote, tako je ozračje pretresel junaški krik 14.0i.XI telovadcev ob nastopu k prostim vajam: »Vlasti zdar!« To ie bi' pozdrav prezidentu Masar.vku, ki je tudi vztraja! kljub d-ežiu, to je bila prisega: Domovini Zdravo! In po razvod-ujenem polju je za valovalo gibov, sunkov, da ie od hipa do hipa rastla zavest nepremagljivosti slov. armade, združenih Jugoslovenov in Čehoslovakov. Tako mogočne so bile te popoldanske ure prvega dne na VIII. vsesokolskem zletu. Službene objave LNP. Na seji dne 2. julija t. 1. je u. o. LNP sklenil odigrati z moštvom, ki ima nastopiti v tekmah za po« kal Nj. Vel. kralja dve tekmi, ki naj slu« žita za trening reprezentančnega tima Ljub« Ijane, in sicer: dne 18. julija z Železničarji iz Zagreba in dne 25. t. m. z timom, kom« biniranim iz igralcev Maribora in Celja. Obe tekmi se vršita v Ljubljani. Klubi se naprošajo, da ne sklene io za omenjena dne« va dogovorov radi nogometnih prireditev. Sestava ljubljanskega tima se bo priobčila pozneje. Dopis SK Ilirije z dne 2. VII. t. I. v zadevi p. K. Zanki se vzame na znanje, ter se smatra vsled tega dopis istega kluba od 17. V. brezpredmetnim. Dopis jNS«a z dne 23. junija t. 1., s katerim JNS prepove« du.ie klubom, včlanjenim v podsavezu, da prepuste svoje igrišče drugim nesportskim organizacijam brez dovoljenja dotičnega podsaveza. se vzame na znanje. /z LNP. Danes ob 20. seja p. o., ob 21. ■i o. v Narodni kavarni. Tekme za juniorski pokal SK Ilirije. — rijave sprejema SK Ilirija še do 8. t. m. Hoclej so se prijavili klubi Siavija, Mars, Triglav, Reka, Panonija. Mladika in Ilirija. Podroben razpis se nahaja v 17. štev. «SIo« venskega športa«. — V četrtek, 8. t. m. ob 20. uri v klubski sobi SK. Ilirije v kavarni «Evropa» seja medklubskega odbora, na ka« teri se izžreba tekmece za I. in 11. kolo. Na sejo se pozivajo delegati prijavljenih klu« bov. — SK Ilirija. Avtomobilska dirka Sara jc vo.-Beograd, ki je bila napovedana za 12. julij t. 1. se vrši 11. julija 1926. na progi Sarajevo, Han Pijesak. Vlasenica, Zvornik, Loznica, Ša« bac, Obrenovac, Beograd, ki jc 330 km dol« ga Prijave sprejema Avto«klub, sekcija Ljubljana, prijavnina znaša od 300 do 800 Din. Vozila bodo razdeljena na tri katego« rije, obsegajoče dirkalne, športne in turne vozove. ASK Prirnorje. Seja ožjega veseličnega odbora se vrši dne 7. t. m. ob 20.30 v Na« rodni kavarni. L'dcležba obvezna. Kolesarska sekcija ASK Prirnorje ima nocoj ob 18.30 sejo v restavraciji pri Se« stici. Prosi se za sigurno in točno udelež« bo. — Tajnik II. Turnir v VCimbledonu. V finalu dam ie zmagala mis Godfree Mac Kane (Angl.) nad Španko d' Alvarez 6 : 2. 4 : 6, 6 ; 3, francoski par Cochet«Brugnon pa je potol« kel Američana Kinsev«Richards 7 : 5. 4 : 6, 6 : 3, 6 : 2. fremensko pomočilo Meteorološki » UuSljan!, 6 iulija l92o vis-n:. tiai ometi jOS.i Kraj Cas iarom. Temner. Re'. »lasa Smei vetia m Oblac-nos1 Vrsta padavine brzina v m opazovanja i 0/0 0—10 a Jiiazuviim mm i u 7 ure f Ljubljana . I 7. 758-9 15 7 91 N 0.5 10 megla 6.5 8. 758-8 17-2 (-6 NE 0.5 10 j (dvorec j 14 . 755-8 24-4 64 S 3 8 | 21. 757 8 204 72 SW 1.5 7 Maribor . . . i 758 0 20-0 82 E 1.5 0 Zagreb . . . 758*1 21-0 88 NW 1.5 0 0.1 Beograd . . . 8. Sarajevo . . . 8. 220 Skoplje . . . 7. 7590 61 NE 1.5 0 2.0 Dubrovnik . . 7 - Praga .... 1 V Ljubljani je povprečni barometer džii kot včeraj za 0.3 mm. Solnce vzhaja ob 1"20 ah ••a ob l'J-49 un.-i o: 02 2t aliaja ob 17-39 Tržaška vremenska napoved za sredo: Razni šibki vetrovi, nebo spremenljivo, nekoliko dežja. Temperatura od 20do 26 stopinj. Morje mirno. Samo še dsnes v sreda igra srčkana in zlata LILtSAN G I S H v prekrasnem monumentalnem lilmskem de>u v II dejanjih ki se že četrti dan ptodvaia s holosalnim uspehom. Vse dosedanje predstave so bile popol-noma razprodane Dvurana in vesiibul sla za ta velefim spremenjen« v cerkev, — Pevski zbor, solisti in pomnožen: orkester pod vodstvom prof. E. Feršniga spremljajo predvajanje t'lma pri vseh predstavah. vsled velike dolžine tilma (oba dela enem sporedu) se vrše predstave ob: % H. §ra /4 IO« Slitni fcšao Matica, najlepši kino Predproda a v stopni. od 10. do pol 1. v Sloveniji. Telefon 124. Gospodarstvo Peronospora na hmeiii' Vladni svetnik Hampp, inšpektor z< hm< ljarstvo v Nemčiji, piše o novi bolezni n-poznem hmelju naslednje: Znano je, da povzroča bolezen g!ivlc;< pseudoperonospora humuli Wils. Kakor na vinski trti in na krompiriu se navedena glivica tudi prav naglo pomnožuj.-na hmelju in more v kratkem času uničili cele nasade. Ako primanjkuje glivici po trebna množina vlage, potem zaostaja v razvoju in pri stanovitem suhem vremenu popolnoma zaostane. Tako se tolmači tuli nastop bolezni v minulem letu, ko se ie pojavila šele meseca junija. Pri veliki vročini se torej bolezen ne pojavlja, zato pa triu bolj pri mokrotnem vremenu, kakor se in to lani zgodilo. V prvoletnih nasadih, ki - ' dobivali prekratke kole ali jih sploh ni-niso dobivali — kar se žal tudi še ---vnovič prikazovali oboleli poganjki. 1 malo je število onih hmeljarjev, ki -o nasade ponovno škropili ter vso nanadane poganjke (kuštrovce — Bubikopfe) skrbnn nabirali in uničevali, pa ne pomelnli v rastne jarke, kar se nespametno tudi dog.< Priporočamo, da »e škropljenje na 1*1 ii.-in da se vsi okuženi listi in poganjki = Ur Tino nabirajo, povežejo v butarice. otr-žijn -kameni in pomečejo v vodo. Neobhodno potrebno je pa. da obrambnega dela po; : 1 mejo Tsi hmeljarji, ker le potem se bo dalo zabraniti nadaljni razvoj in pomnožnvair ■ glivice. To delo se tudi ne sme odlatra!5. ker more glivica vsak dan okužiti po tisoč in tisoč zdravih rastlin. Glivica pa ne napada le nadzemelj^kf. nego ludi podzemeljske dele (koreniko) hmeljske rastline ter se pri ugodnem vre menu prikazujejo posledice že naslednjo pomlad v vzvišeni meri. Nasadi, ki =n bili lani škropljenj, so letos popolnoma zdravi, oni pa. v katerih se je škropljenje opustilo. ker po bili le malo okuženi, so leto? bolni; lani zelo napadeni so pa lefos žeto slabi. Hmeljarji, skušajte si ohranili vn-p na sade 7a prihodnje leto s stanovitnim iu ponovnim škropljenjem 7, bakreno - apn-nn l: Peronospora se zahranjiije tudi, ako se opušča enostransko gnojenj« r dn-ičnimi gnojili in s hlevskim enojem ter se trm l-olj uporabljajo fosforo-a in kalijem cnoiila. Posebno dobro učinkuje na rastlino f udi apno, ki jo dela odporno proti bolezni in jo krepi posebno tam, kjer se ga v zemlji n<= nahaja zadostna množina. Peronospora zabranjuje s ponovnim škropljenjem z en-odstotno bakreno - apneno brozeo. Glavni pogoj za uspešno škropljenje pa je. da ?e z njim zgodaj začenja in potem pridno ponavlja. Poškropiti se pa morajo ne le rcerni". nego tudi spodnje strani listov, ker M*rop Ijenje ne ozdraTlja ie obolele rastlino. nr;i zabranjuje le okuženje zdravih. Vse. Io velja tudi za savinjske hmeljar:?, kar se jim je že itak na številnih ?<■>?<.."Vili razlagalo in priporočalo. A. r. Tržna poročila Onnaj«ki goveji sejem (5. t. m.V Pogon 2788 glav; od tega iz Jugoslavije 196 konn-dov. Cene razen bikom, ki sn se pocenili m 5 do 10 grošev pri kg, liesprpmenjpno. Notirajo za kg žive teže: voli I. 1.35 1.60 (izjemno 1.65—1.75), II. 1.10—1.30. III. ; I-. 1.10, biki 1 — 1.30, krave 0.95-1.Sli. - -ba živina 0.60—0.85 šilinga. = Likvidaciji. Raz/iružila sta se in prešla v likvidacijo Kitarsko društvo v r,ri"iVq-lah, r. z. z o. z„ ler Vodna zadruga v Rn-goznici, r. z. z o. z. Upniki se pozi' . n* prijavo terjatev. = Sprememba imena Dobrovoljačke franke v Zagrebu. Zadnji 'Uradni list oh; ■.' . da se je na podlagi izpremerob druz^vl-i pravil, ki jih je odobrilo ministrstvo za !r-govino in industrijo, spremenil naziv Po-brovoljačke banke, d. d. v Zagrebu, v K■>-merrijalno banko. d. d. v Zagrebu. Ljubljanska podružnica se torej imenuje K- hip -cijelna banka. d. d., podružnica Ljubi^n.-,. = K«nknrz je razglašen o imovini .1 : i Savellija. trgovca v St. Juriju ob južni železnici - Prvi zbor upnikov pri okrožnpri -o-dišču v Celju 24 I. m. ob pol 0. 'Ogla- ' . :i rok do 10. avgusta t. I. — V zadružni register so >e vpi-ah- v Sloveniji naslednje tvrdke: Splošna gi -r.a zadruga v Celju. r. z. z o. z.: lin- • i in posojilnica v Kočevju, občekoristna -i--.h na in kreditna registrirana zadruga /. r>. ■/.. v Ptuju: Kmetijska električna za H v Velikih Laščah, r. z. z o. z. — Tz.hr -al: je Kmetska hranilnica in po=ojil ■ .i Vrhu. Bela Krajina, r. z. z n. z (! -r '•-kvidacfja končana). LJUBLJANA. (Prve šle.-Mke po-, nja, druge ponudbe in v oklepa ski zaključki.) Vrednoto n 72.50—0. Vojna škoda 30« O. za ! komunalne Kranjske 20_2'2. Cel i '■ o-jitniea 193—195 (195), Ljubljanska 1 -a 175- .195. Merkantilna 100 . n. Fn-i!- ii-iaa 864.50—867. Slavenska 19-0. i- ii 165—175, Strojne 78—83. Trbovl'- :'• 3"'t. Vevče 102—a Stavbna 55 -05, Ser-i; : " n. — Blago: Zaključek: brzojavni • > (smreka, jelka. bor), zdravi, ravni, '" i: stegnjeni. ravno odžagani, od S d fco vagon meja, 8 vagonov po 30° f-v; -sevalo^ se je po hrastovih mefr.-ki Drugače same ponudbe v kmetijsko- . -i;, . kih in deloma v lesu brez povp- - ZAGPEB. Devize: Dunaj 798.6 Berlin 134S.6—1352.6, Italija 19 t - io 194.166, New Vork 56.46—56.76 Pariz 150.06—152.06. Praga 167.383 ! 68" :'. - : ca 1094.K—1098.55. CURIH. Beograd 9.14, Pariz. 13.?->. don 25.12, Nevv Vork 516.625. Milan IT Praga 15.3. Dunaj 73. TRST. Devize- P.e-.ara-l 31.50 . 1 ;i-naj 408—418- Praea 86.26 -87. Pariz TT lo 78, London 141.75—142.25. Nevv Vori- .9.if> do 29.45. Curih 565—575. Budimpešt.-. 0.0406 do 0.0412, Bukarešta 13.25—14: valute: dinarji 51—51.50. dolarji 28.90—29.30. 20 zlatih frankov 10S—112, zlata lira 551.31. Domače vesti Naročnikom, ki jim je koncem meseca junija potekla naročnina, smo zadnje dni priložili položnice. Prosimo jih, na plačajo naročnino vsaj za mesec juiij, po možnosti pa za tretje četrtletje ali za drugo polletje hkrati. Tako prihranijo skrb, čas in delo sebi in upravi lista. Razume sc, da morajo biti poravnani tudi morebitni zaostanki iz prvega polletja. Plačila prosimo takoi v prvih dneh meseca julija. Uprav ništvo < Jutra*. * Princ Gjorgje se je preselil v Beograd. Princ Gjorgje se je zaradi velike povodnji na državnem posestvu Belje preselil v Beo-gisd, kier se naseli v kraljevem dvorcu. Osebna vest. Novoitnenovani inšpektor in delegat ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani dr. Milan Vukičevič je dne 1. juliia nastopil svoje službeno mesto. :Iz šolske službe. Veliki župan ljubljanske oblasti razpisuje službo šolskega upravitelja na osetnrazredni mešani osnovni šoli v Mostah pri Ljubljani v stalno namestitev. Na državni realni gimnaziji v Kočevju pa ie popolniti s pričetkom prihodnjega šolskega leta eno učno mesto za katoliški verouk. Odlikovanje. Na predlog lektorja ljubljanske univerze, profesorja Martela. ie francosko ministrstvo za vnanje zadeve odlikovalo z bronasto plaketo slušatelja filozofske fakultete g. Janka Tavzesa in gdč. Mileno Uršičevo. * Imenovanje v prometnem ministrstvu. V prometnem ministrstvu sta imenovana: pomočnik šefa v brodarskem odseku Maks Sardellč za šefa administrativno-komerci-i.ilnega odseka, dosedanji arhitekt pri direkciji državnih želcznic v Ljubljani Friderik Schmidinger pa za šefa arhitektonskega odseka v gradbenem oddelku ministrstva. * Rektorat ljubljanske univerze razpisuje pri zavodu za metereologijo in geodinamiko nbservatorsko mesto s prejemki uradnika H. kategorije. Prosilec glede na speci.iakio siužbo ne sme imeti več nego 40 let. Proste nai se vlože do 15. avgusta ter opremilo z listinami, ki jih zahteva člen 12. urad niškega zakona. * Diplomski izpit na dunajski konzularni akademiji je napravil z odličnim uspehom gospod Mirko Scliiffrer, sin pokojnega mest nega učitelja gosp. Frana Schifreria. 997 * Razpisana učiteljska mesta. Ministrstvo voiske in mornarice jc razpisalo dve učiteljski mesti na brodarski podoficirski šoli v Šibeniku iti sicer za srbohrvatski jezik ter za aritmetiko, geometrijo, fiziko in ke-r. iio. Kandidati naj takoj pošljejo prošnje ministrstvu vojske in mornarice, sekciji za vojno mornarico. V artiijerijsko podoiicirsko šolo v Ču-priii se sprejme letos 1-50 gojencev. Prošnje za sprejem ic treba vložiti najkasneje do 20. septembra. Šola traja dve leti. Pogoji za sprejem se zvedo pri vseh vojaških okrožjih. * Spomenik srbskim herojem v Vršcu. V Vršcu ie bil na Vidov dan na svečan način odkrit spomenik srbskim herojem, ki so vsled zadobljenili ran in bolezni umrli v tamkajšnji bolnici. Odkritju spomenika so prisostvovali zastopniki oblasti, vseh kulturnih in humanitarnih društev ter veliko število tamkajšnjih meščanov. Kaj je z razvrstitvijo policijskih nadzornikov in agentov v Sloveniji? V .Službenih novinah« št. 144. čitamo, da je bilo 42 policijskih agentov, nastavljenih pri policijskem ravnateljstvu v Zagrebu, prevedenih z ukazom notranjega ministrstva z dne 29. aprila t. 1. HS br. J969 na podlagi £1. 52 uradniškega zakona in uredbe o razvrščanju v 2. oziroma v 3. grupo tretje kategorije. Veliko število policijskih agentov in nadzornikov v Sloveniji še čaka zaman na rešitev svojih prošenj za prevedbo, dočim ie notranje ministrstvo že rešilo prošnje vsem drugim kolegom v ostalih delih naše države. Skrajni čas bi že bal, da bi enkrat prišli na vrsto tudi policijski agenti v Sloveniji! * Iz Triglavskega Doma na Kredarici iavlja oskrbnik Arh. da je odstranil iz pota na Mali Triglav ves led in sneg, katerega ie ponekod ležalo čez 1 meter, ter je sedaj mogoče doseči vrh Triglava tudi s Kredarice. Pričakuje se sedaj lepše vreme, zato turisti hajd v kraljestvo Ziatoroga!. * Smrt »Brdskega Mihe«. Umrl ie na Brdu pri Lukovici 79 letni Miha Šimenc, daleč naokoli splošno znan kot »Brdski Miha-. Služboval ie nad šestdeset let v brdski graj-ščini. Rodom iz Vranje peči, je bil mož originalna hribovska korenina. Radi šegavosti in dovtipnosti je bil splošno priljubljen, kar ie dokazala znatna udeležba na njegovi zadnji poti. Hudomušna osebnost in izvirna govorica rajnega se zrcali v mnogih povestih Janka Kersnika in Frana Milcinske-ga. * Himen. V Ljubnem1 na Gorenjskem sta se poročila Pepi Šlibar in Pepča Pogačni-kova. — V Ljubljani se ie poročil g. Karel Miklič, sin restavrater.ia in notelirja g. F Mikliča z gospico Marijo Pfcikovo. hčer! ravnatelja poHdiskih pomožnih uradov. Frana Finka. Ri]n srečno! * Vabilo r.a desetletnico mature! Sošol. ki smo bili v začetku svetovne vojne (191.' v sedmem razredu novomeške gimnazije nas e vojni vihar že v začetku šolskc--leta razgnal sirom. sveta, pa smo maturira li 1916. leta prej ali pozneje, prosim, da si udeleže 24. t. m. (ali 31. t. m.) proslave desetletnice mature v Novem mestu. Prijave prosim takoj poslati na sošolca dr. med Jož. Marjetica, zdravnika v Vrapču pri Zagrebu. — Na svidenje! * Irlet Umetnostno-agodovtaskeea društva v Francijo. Udeleženci izleta se odpeljejo iz Ljubljane dne 2. septembra zjut-iai preko Simplona naravnost v Pariz, iz Pariza po ogledu mtsta in Mižnje okolice v Marsertle. kjer se bodo mudili 24 ur. nato v Milan, kier se bodo zopet ustavili in iz Milana v Liubfiano. Spremembe potnega reda so po skupnem dogovoru mogoče. Ude ležencem ie zagotovljeno strokovno vodstvo in nekatere potne olajšave, maksimalni stroški za vožnjo (brzovlak 3. razreda) in oskrbo 3500 Din. Izlet bo trajal 12 dni. Kdor se na.nerja izleta udeležiti, se mu je priglasiti najkasneje do 8. juliia v Umetnostno-zgodovinskem seminarju na univerzi pri tajniku društva od 12,—12.30 ali pismeno, pri čemr je plačati v društvene namene 200 dinarjev. Število udeležencev je omejeno, natančnejša obvestila se jim o pravem času sporočijo pismeno * J. A. D. »Triglav« v Ljubljani. Na rednem občnem zboru dne 4. julija je bil izvoljen za počitniško dobo 1926 sledeči odbor: predsednik Kuharic Boris, podpredsed. Sor-šak Zmago, tajnik Rebcc Dimitrij, blagajnik Kocmur Ciril, delegat za Ptuj Jerše Lado, delegat za Maribor Planinšek Odon. delegat za Celje Černcj Božidar. 991 * Obletnica smrti proi. dr. Zolgeria. V počaščenie spomina pokojnega odličnega člana pravne fakultete je poleg »Zbornika znanstvenih razprav, 5. letnik« profesorskega zbora ljubljanske juridične sakultete izšla tudi knjiga njenega člana prof. dr. Gregorja Kreka: »Grundziige des Verfassungs-rcchtes des Konigreiches der Serben, Kroa-ten in Slovenen«, založba Hermanu Sack, Berlin-Breslau. * Brezobzirnost. Iz krogov turistov smo prejeli sledečo pritožbo: Za pretekle praznike smo napravili izlet na Krvavec. Prenočišča ni bilo nobenega več na razpolago in smo zato prenočevali v jedilnici. Močno utrujeni smo legli k počitku, ne tneneč se za trda ležišča. Le žal, da nas je vso noč motil z neslanim govorjenjem neki gospod in nam onemogočil vsako spanje. Izraz brezobzirnost za njegovo obnašanje je gotovo premik Kakšen pomen imaio naše koče v planinah? Ali so morda zato, da v nočnih urah popivamo iti prepevamo, ali da se po dovršeni turi tudi odpočijemo. Turisti naj bodo veseli po kočah, ampak po 10. uri zvečer naj zavlada mir. * Popravki k naši nedeljski križanki. V nedeljski križanski sta se vrinili dve pomoti. Tako je izpadla definicija zadnje besede pod 3. vodoravno. Točka 3 se torej popravljena glasi: otok v Jadranu; del živalskega telesa: ptiča: goro v julijskih Alpah. Takisto je izpadla definicija pod C. navpično, ki se mora v celoti glasiti: prebivalca evropske države; droben del lesa; ptiča. * Atentator na sarajevskega profesorja pred sodiščem. Državni odvetnik v Sarajevu ie vložil obtožbo proti Radovanu Vil-čarju. ki ie — kakor smo že poročali — pred mesecem dni izvršil v šoli atentat na svojega profesorja Petroviča, ki mu ie dal slabo oceno iz matematike. Državni pravd-nik ga ne toži zaradi poskušenega umora, marveč radi težke telesne poškodbe. Sodna obravnava, za katero vlada med sarajevskimi profesorji in dijaki veliko zanimanje, se bo vršila dne 10. julija. + Stavka v novosadski trgovski zbornici. Ker je tajnik novosadske zbornice za trgovino. obrt in industrijo dr. Kostič po odredbi ministra dr. Krajača zopet nastopil svoje službeno mesto v zbornici, je v znak protesta uradništvo zbornice stopilo v stavko. •=■ Otrok pri igri utonil. V Sarajevu sta se v nedeljo popoldne ob potoku Fojnica igrala z žogo dva otroka Jove Dugalica, ravnatelja zavarovalne družbe »Nada«. Pri igri jima je žoga padla v potok. Obadva sta za žogo poletela v poto-k, ne sluteč veliko nc- N €MM€£ najbol/š se je pripetil dogodek, ki je brez dvoma svojevrstno redek pojav. Na državni cesti med Slivnico in Hočami pri Mariboru ie zavozil avtomobil grofa Adamoviča v jelena in ga podrl na tla. Žival ni biLi takoi mrtva, zato so ji pognali še par strelov v glavo. Nato so jelena naložili :ia avto in ga prepeljali v gostilno Špačck v Mariboru. Jelen je bil star eno leto in je tehtal skoraj 45 kilogramov. Odkod .ie mogel jelen zaiti na cesto, je zelo nerazumljivo. Domncvaio. da ie moral priti iz bližnjih pohorskih gozdov. Iz Celja e— Redni sestanek članov krajevne or ganizacije SDS Celje mesto se bo vršil danes zvečer ob 8.30 v klubovi sobi »Celjskega doma«. Sestanek ie zlasti za zaupnike zelo važen. e_ Ciril-Metodov kres na starem gradu so zažgali vsled slabega vremena meste v nedeljo včeraj v pondeljek zvečer. Kolesa samo pri Gorcu Palača LJublj. Kreditne banke 3 krat tako bujni postanejo lasje, če jih le enkrat umijete z Elida-Shampoonom. Takoj postanejo rahli pa vonjavi, svileno mehki, med-losvetli in nežno parfimirani. Mehko posebno milo očisti lase in kožo na glavi brez truda pa temeljito. Obilne pene njegove ogrnejo vse nezaželjeno ter se izlahka odplaknejo. Umivajoči si elavo, rabite prihodnjič tudi Vi brez sode izdelani J UGOSLA VENSKO D. D. GEOEG SCHICHT.OSIJEK. Odtfdak »BHda>. PoJIjita mi breipUiao originalni zsvojCek BUDA-SHAMPOO ufrv Im«:—............................—...... Nra!o»t . Prilepit« prosim, izpolnjeni odruek ndsj aa doptonioo. S H A M P O O ELI DA Naši Slovenska umetnostna razstava v Sarajevu Dne 16. junija t. 1. se je na slovesen .ladti otvorila prva razstava slovenske upodabljajoče umetnosti v Sarajevu. Priredilo jo je »Društvo slov. upodablj. umetnikov« v Ljubljani. V društvu so včlanjeni umetniki mlajše generacije, ki so tvorili prejšnji »Klub Mladih«, katero ime v/ zamenjali letos z zgorajšnjim. Razstava je bila prirejena v veliki dvorani občinske hiše, krasne zgradbe v nun rskcm slogu. Dvorana je dolga 22 metrov, široka pa 10 metrov. — Udele-ziii si) se razstave sledeči gg.: Jakac B., Kos Uojmir A., Kos Tine, Kralj Tone, Napotnik Iv.. Piloti V., Serajnik Dom., Stiplovšek Fr., Vidmar Drago, Vidmar Nande in Zupan Fr. Skupno je razstavljenih 75 slikarskih, kiparskih in grafičnih del. -- Otvoritev razstave sc je izvršila nadvse svečano. Društvo ljubiteljev umetnosti »Cvijeta Zuzorič v Sarajevu je prevzelo pokroviteljstvo nad razstavo j in vso prireditvijo. Otvoritev je bila določena na 9. uro zvečer. Udeležili so se .ic veliki župan, vojaški vrhovni poveljnik in sedem generalov, zastopniki verskih poglavarjev (pravoslavnega katoliškega. muslimanskega in židovskega), mestni občinski funkcijonarji z županom. visoko uradništvo, umetniki in žurnalisti ter mnogo drugega odličnega občinstva, precej nad sto oseb. Kot uvod jc komorna glasba proizvajala nekaj točk, nakar je v imenu razstavljalcev g. Fran Zupan govoril pozdravne besede. (Jostje so v razstavi ostali skoro do polnoči in je ves ta čas vladalo živahno razpoloženje. Dame društvenice »Cvi-■ 7iv." rrč« so postregle s črno kavo. 1 sladkarijami in svalčicami. Razstavni' dvorana je bila okusno okrašena z zelenjem, zavesami in dragocenimi preprogami. Vse to je stavila na raz p laso brezplačno mestna občina, kot so sploh vsi faktorji pokazali nenavadno zanimanje in požrtvovalnost napram našim umetnikom. — Razstava je še otvorje-na do srede julija. Lahko jc reči, da je dosegla popoln moralični uspeh, pa tudi materijalni efekt najbrže ne bo slab. Za več del se zanimajo posamezni kupci in je pričakovati, da bo precej razstavljenih objektov prodanih. Obisk razstave je stalno povoljen. — Za udej-stvitev razstave si je pridobila posebnih zaslug delavna odbornica sarajevskega »Slovenskega kluba«, naša rojakinja gdčna Luiza Šubičeva. — Kot ču-jemo namerava »Društvo slov. upod. umetnikov«, ki je lani priredilo razstavo v Splitu, prej pa že v Mariboru, Beogradu in na Češkem v Hodoninu. stalno vsako leto prirejati širom Jugoslavije umetnostne razstave, da z njimi propagira moderno slovensko umetnost. Na programu so za bližnjo bodočnost Osi-jek, Novisad in Beograd. Še letos pa sc pripravljajo dve razstavi v inozemstvu. Na naši sliki je vidna ena polovica razstavne dvorane. Levo spredaj je kip »Mati«, delo kiparja Tineta Kosa. njegov je tudj reliefni portret kralza Petra v ozadju. Čisto na desni so slike slikarja Gojmira A. Kosa, v sredi ozadia pa vise dela obeh slikarjev bratov Drago-ta in Nandeta Vidmarja. — Na sliki je viden tudi aranžer razstave slikar gosn. Fran Zupan. 1. a. Sesiaiiek Uriruženja vojnih invalidov v Celju Celje, 5. julija. Krajevni odbor invalidske organizacije je sklical za nedeljo, dne 4. t. m. v malo dvo« rano celjskega Narodnega doma sestanek svojih članov, da jih podrobneje informira o mizernem stanju invalidskega vprašanja. V katerokoli gospodarsko ali strokovno or« ganizacijo v naši državi pogledamo, povsod vlada veliko nerazpoloženje in ogorčenje r.ad današnjim političnim položajem. Ni« kjer sc pa nc čutijo razne krivicc, brezsrč« no briskiranje in zapostavljanje najprimi« tivnejših eksistenčnih vprašanj tako zelo, kakor nad milijonsko armado vojnih žrtev v naši ujedinjeni domovini. Temu primerno jc bilo razpoloženje voj« nih invalidov, vdov in sirot na nedeljskem sestanku v Celju, ki jc bil izredno dobro obiskan iz Celja in iz obširnega okoliša kra jevnega odbora celjske invalidske organi« zacijc. Izčrpno in nad vse stvarno poročilo o raznih aktualnih invalidskih zadevah je podal delegat oblastnega odbora iz Ljublja« nc g. Tome. Dasi je bil novi invalidski za« kon sankcijoniran že pred dobrim pol le« tom. še danes niso vsi invalidi prevedeni po teh novih določilih. I'boge vojne žrtve med tem stradajo, in v naravnost obupnem položaju čakajo na . btinicc, ki jih nudi ta famozni invalidski zakon. V proteznih delavnicah se reducirajo delovne moči, in« validi pa po več tednov in mesečev čakajo na neobhodno potrebne življenske pripo« močke. V hiralnice in razne invalidske za« vode se pride z največjo težavo, trafike in druge službe, namenjene invalidom, se po« deljujejo socijalno in gmotno dobro situ« iranim ljudem. Ako pa pride invalid do kake službe, mu država ne nudi potrebne pomoči in primerne zaščite pri obratova« nju. S tem, da je v finančnem zakonu do« ločen senzus, kdo izmed invalidov je siro« mašen in vsled tega upravičen, da uživa invalidsko podporo in kdo ne, jc vlada sa« ma na brezobziren in krut način reducirala nad 80 odst. vojnih invalidov. Na tisoče začasnih invalidov čaka že mesece in leto na nadpregled, med tem pa stradajo, ker ne uživajo nobene državne podpore. Vlada je kratkomalo vsled pomanjkanja finančnih sredstev invalidske komisije ukinila ter na« mesto teh določila, da se naj vsi začasni invalidi zglasijo pri rednih letnih rekrut« skih komisijah. Te pa zopet' odklanjajo vse one invalide, ki niso bili po svoji občini poklicani k nadpreglcdu. Narodni fond, v katerega se stekajo državne podpore, pri« spevkj iz monopola in klasne loterije, so za revnega invalida nedosegljivi; saj nc do« be niti najpotrebnejše podpore, ki jim gre« do po zakonu. Opaža se vedno večja cen« tralizacija v vseh invalidskih zadevah. Apa« rat postaja skrajno okoren, treba je čakati po več mesecev, da sc reši najnavadnejša zadeva. Temu se ni čuditi, ako si pridržu« jc minister celo stvari, kakor n. pr., da pod« pisuje akte, ako je treba kakemu invalidu podeliti obleko. Oblastni odbor se trudi, da bi za svoje člane kaj dosegel, ne najde pa pravega razumevanja v centralnem od« boru. Tu bo treba temljite reorganizacije, da bo invalidsko udruženje sposobno izvo« jevati zaenkrat vsaj one malenkostne pra« vice, ki gredo vojnim žrtvam po novem in« validskem zakonu. Poročilo o letošnjem kongresu v Cetinju je prinesel obširno že «Vojni invalid«, nc« katera pojasnila k temu je podal na tem sestanku še tovariš Frohlich iz Celja. Na škodo celokupni invalidski organizaciji se mora konštatirati, da prečanski invalidi na kongresu niso našli istega razumevanja, ka« kor so ga pričakovali. Zapostavljajo se pri podeljevanju denarnih sredstev iz gotovih fondov, njihovi stvarni in umestni predlogi se a priori odklanjajo. Ni prodrlo stališče prečanskih delegatov, naj zida invalidske domove država sama, sredstva iz fondov pa se naj uporabljajo za podpore najpo« trebnejšim vojnim žrtvam. Prccej burna jc bila debata na kongresu glede rcduciranih invalidov. Prečanski delegati so zastopali stališče, da jc lahko vsak rcducirani invalid še naprej član organizacije, ki se mora bo« riti za pravicc teh z vsemi postavnimi sred« stvi. Na splošno začudenje prečanskih in« validov jc stavil po daljši burni debati g. dr. Jež posredovalni predlog, da rcducirani invalidi ne morejo biti člani organizacije, pač pa jim mora Udruženje vojnih invali« dov pomagati, da pridejo do svojih pravic. Z odločnim protestom prečanskih invalidov je bil ta kompromisni predlog sprejet. Na« vzoči delegati si najbrž niso bili svesti ne« doglednih poslcdic tega sklepa. V Dalma« ciji n. pr. odpade vsled tega toliko invali« dov, da je vsaka nadaljna organizacija ne« mogoča, ker je od 100 invalidov reducira« nih najmanj 90 odst. Večina zadev se je obravnavala že na prcdkonferenci in se je pri kongresu pripuščala le kratka debata. Po teh dveh stvarnih poročilih se je ogla« silo k debati več govornikov, ki so obrav« navali med drugim tudi lokalna vprašanja. Delegat oblastnega odbora je obljubil, da se bo glede nadpregieda začasnih invalidov vse potrebno ukrenilo. Izrazil je željo, naj bi se invalidi, vdove in sirote tesno oklenili svoje stanovske organizacije, ker morejo edino le od te v današnjem položaju pri« čakovati zadostne opore. Ljutomersko pismo Ljutomer, 5. julija Društveno in družabno življenje v našem prijaznem trgu ie doseglo v letošnji pomladi tak razmah, kakor še menda nikoli. Prireditve resnega in veselega značaja se vtrste druga za drugo tako, da nudi v>sak teden vsaj po eno ptriložnost, da človek pozabi za kratek čas na vsakdanje skrbi in se nasrka duševnih užitikov. Najbolj agilan je naš Sokol, čegar dramatični odsek je priredi! v zadnjih mesecih sam tri vzorno igrane in v vsakem oziru dobro' uspele predstave »Golgota«, »Šivilja« in tSpavaj moja deklica« ter nam je oskrbel tudi gostovanje igralcev ljubljanskega narodnega gledališča z veseloigro »Anatol« in dramo Duše«. Igra ljubljanskih umetnikov je vse občinstvo tako zadivila in fascinirala, da na koncu ni hotelo zapustiti gledališke dvorane, žeieč podaljšanje tako izrednega duševnega užitka. Razen navedenih predstav je Sokol priredil v juniju koncert novoustanovljenega društvenega orkestra, ki je v polni meri pokazal, kaj zmore železna vztrajnost in marljivost kapelnika ter požrtvovalnost in pridnost izvajajoči!] članov. Dobro ie uspe. Ia tudi v velikem slogu zasnovana in izvršena sokolska tombola, ki je z lepimi dobitki zadovoljila mnogoštevilne posetnike, pa tudi sokolsko blagajno, ki jc glede na izredno velike izdatke za dograditev Sokol-skega doma nujno potrebna vsestranske podpore. Račun o svojem delu v telovadnici nam ie položil Sokol s telovadno prireditvijo povodom pešiz'eta pri sestiri Katinki Rajh na Moti. zlasti pa na svoji veliki telovadni prireditvi meseca junija v Seršeno-vem logu Splošna sodba ie bila, da jc pokazala telovadba članov in Slanic ter naraščaja in dece cbojega spola velikanski napredek od lani. Na vsesokolski zlet v Prago je poslal naš Sokol 5 svojih članov. Notranja dograditev in ureditev Sokol-skega doma zlasti zadnji čas prav lepo napreduje in ic upravičeno upanje, da bo notranja oprema do septembra dogotovljena tako, da sc bodo jesenske prireditve vršile že pod lastno streho. Razen zc naštetih sokolskih prireditev je priredilo v preteklem mesecu tukajšnje Pevske društvo prav -lep koncert svojega mešanega in moškega zbora. Posebno so ugajali solospevi sopranistinj Sto- janove i'i Baukartove ter altistinje gc. Dr-venikove. Pred zaključkom šolskega leta nas je iz-nenadria tudi šolska mladina z dvema uspelima prireditvama in sicer so igrali učenci in učenke osnovne šole zelo ljubko in lepo :>Kialjico palčkov«, Poiriladek Rdečega križa na meščanski šoli pa nam je nudil na Vi-d o vdan izredni duševni užitek s svojo akademijo z dcklamacijami, petjem, rajanjem kola in muzikainimi produkcijami lastnega, nedavno ustanovljenega orkestra Bilo je vse tako temeljito pripravljeno in naštudi-rano ter izredno lepo in precizno izvedeno, da bi prišel v zadrego, uko oi hotel navesti, kaj je najbolj ugajalo. Prav posebno mikavno in pestro je pa bilo rajanje kola dečkov in deklic v slikovitih jugosioven-skih narodnih nošah. Jako ljubko in sigurno je zapela komaj 5letna Janja Baukarto-va s eprcmljevanjem klavirja »Uspavanko«; dobro so zasvirali s spremljevanjem klavirja po en koncert za vijolino učenci M. Klemenčič ter Brna in J. Fojsi. V velikem številu navzoči starši otrok so s frenetič-nim polskamjem izražali svoje veselje in za-dovoljnost nad znanjem in uspehom svojih otrok ter ob enem zahvalo nadvse požrtvovalnemu učitelj stvu meščanske šole za izredno pridnost, trud in potrpežljivost, katero je posvečalo šolski mladini tudi izven šolskih ur. Na kako visoki stopnji stoji naša meščanska šola in s kakimi uspehi se lahko ponaša, nam je pokazala tudi razstava risb in slik ter ročnih del v dneh od 27. do 29. junija. Obiskovalec ni vedel, kaj naj bi prej in boli občudoval. Izmed slik so menda vsem najbolj ugajali motivi iz našega trga in okolice, delo nadarjenega mladega učenca IV. razreda meščanske šole Karla Jakoba, kateremu je gotovo želel vsak obiskovalec razstave, da bi našel mecena, ki bi mu omogočil potrebno podporo, da bi se mogel posvetiti slikarski umetnosti. Naš trg se tudi že marljivo pripravlja na odkritje Miklošičevega spomenika, ki se izvrši 8. avgusta. Ozadij c za spomenik je že urejeno, istotako je dozidan tudi že temelj. Vreme je tudi pri nas skrajno neugodno, vsled česar je zlasti vinski pridelek nevarno ogrožen. Dne 3. t. m. je strela udarila v Cczanjevcih skozi dimnik v kuhinjo nekega posestnika ter jc oplazila tam se nahajajo-čo žensko, ki se bori s smrtjo. Ako ne preneha deževati, grozi tudi žitorodnemu murskemu polju poplava. Dne 3. t. m. je sodišče na dražbi prodalo StcTinanov hotel, vendar pa se prodaja ni izvršila, ker ni bilo nobenih kupcev. Kakor se čujc, sc dražba ponovi še ta mesec. vendar sc bo izklicna cena nastavila izdatno nižje kakor pri zadnji prodaji. Želeli bi bilo, da sc najde naroden in soliden kupec, ki bi hotelsko podjetje obratoval naprej, ker tukaj primanjkuje dobrega hotela s prenočiščem za tujce in s kavarno. Roparji in praznoverje v poplavljenem ozemlju Vode sicer nekoliko padle, vendar nevarnost novih katastrof še vedno ni minila. — Brezvesteeži izrabljajo položaj obupanega ljudstva« Čeprav je voda v Baranji trenotno neko« liko padia, vendar nevarnost povodnji in poplav še vedno ni minula. Precejšnje raz« burjenje je zlasti povzročila vest, da Dra« va od Maribora do Dolnjega Miholjca po« lagoma narašča. V področju med \ aražeh* nom in Osjekom je v pondeljek ves dan deževalo, kar je močno oviralo reševalna dela. Med Os#ekom in Apatinom sc je v noči od pondeljka na torek utrgal oblak, ki jc napravil ogromno škodo na nasipu. od deževja. Ako preneha deževno vreme, potem ni pričakovati, da bi novi val Dona« ve povzročil kako posebno škodo. Iz Srbi« jc prihajajo poročila, da je ob priliki ne« viht mnogo ljudi ubila strela. Tako je v Kavadaru strela ubila kar osem oseb, ki so iskali med grmenjem in bliskanjem zato« čišče pod nekim drevesom. Reka Vardar je vrgla včeraj več trupel ponesrečenih ljudi iz vode. Tudi nad Sušakom in Liko je divjala v Pri državnem veleposestvu Belic je nasip j noči od pondeljka na torek velika nevihta, razbit v dolžini 200 m in jc voda udrla tu«.| spremljana z grmenjem. Strele so treskale di že v ono ozemlje, ki dosedaj še ni bilo poplavljeno. Valovi so popolnoma porušili gozdno kočo-, ki jc stala ob nasipu in v ka« teri so se vršili v slučaju navzočnosti kra« lja obedi in večerje. Hudourniki so vrh te« ga doecla uničili prekrasen gozdiček pred navedenim nasipom. Voda jc izruvala drev« je s koreninami vred in drevesa odnesla s i druga za" drugo in je treščilo med drugim tudi v jambor parnika «Zagrcb». V vaseh i Radovica in Cetingrad v Korduni, kjer je I najlepša žetev, je deževje napravilo mnogo ; škode. Vendar pa tamkaj ni poplave, ker j sta strugi reke Korane in Slunjčice zelo j globoki Radi poplavljene proge med postajama seboj. Položaj jc radi tega naravnost stra« Lapovo in Čuprija je na tej progi ustavljen šcn. Narod jc obupan in nikakor nc veruje, da bi mogli nasipi vzdržati .eventualni nov pritisk vodo. Vest, da je pri reševalnih de« lih inž. Švajgcr ponesrečil in našel smrt ( v valovih, k sreči nc odgovarja resnici. Ta« i ko nam poročajo njegovi sorodniki. V poplavljenih krajih se jc pojavilo še novo zlo: roparske tolpe, ki izrabljajo ne« .srečo ljudstva za ropanje in plenjenje. Cc« lo vrsto hiš v opustošenih pokrajinah so ti brezvestneži oplenili. Kako strašno jc ogor« čen narod nanje, dokazuje najbolj dejstvo, da so v pondeljek zjutraj našli na nekem drevesu obešenega nekega roparja, čegar ves promet. Istotako ne vozijo vlaki med Belim Manastirjem in Batino Skalo ter na progi Vršac Baziaš. Položaj v Sloveniji V Sloveniji je po zadnjem večdnevnem i deževju nastopil včeraj popoln vremenski | preokret. Pričakovati je, da je nevarnost i katastrofe definitivno odstranjena. Sicer so povodnji in poplave, o katerih poročajo sko ro iz vseh evropskih držav, to pot naši ožji domovini popolnoma prizanesle. Le po« nekod so se razlili manjši potoki, ki so po« ime pa ni znano. Oblasti so ukrenile naj« , . . _ , ,. Brez dovo- snJU °Pust;osenje, imata znatno škodo tudi j plavili žitna in druga polja. Razen na Ptuj« ':* ! skem polju, kjer so vode napravile precej« tiu, v_/ttiaJti JU '' strožje odredbe ptoti ropanju ljcnja sc po poplavljenih krajih ne sme nikdo voziti s čolnom. Ker operirajo ropar« Ji večinoma, vozeč se v čolnih, jc bilo v poplavljeno ozemlje odposlanih več motor« nih čolnov, ki imajo nalog, da zaščitijo pre« bivalstvo pred njimi. Ker je poplava na nekaterih krajih popol« noma opustošila in spravila na stotine ljudi na beraško palico, so pričeli praznoverni ljudje razširjati vesti o vesoljnem potopu in propasti sveta. Tako v okolici Osjeka, kakor tudi v vsej Baranji, je razširjena pri« povedka, da je nedavno neki prorok napo« vedal za 15. t. m. vesoljni potop. Edino najvišje gore bodo štrlele iz vode, sicer pa bo vsa zemlja poplavljena. Naravnost nc« verjetno je, kako nasedajo ljudje vsem razburljivim vestem. Oblasti so bile že pri« siljcnc, da izvrše primerne korake, da se odvrne ljudstvo od apatijc, v katero ga jc spravilo to nesrečno prorokovanjc. Orožni« ške postaje v številnih krajih so bile poja« čcnc, da prebivalstvo v slučaju potrebe pri« silijo k delu. Seveda se dosedaj še nikjer ni dogodil slučaj, da bi se kdo branil po« magati svojim tovarišem v nesreči. Po poročilih iz Apatina so mesto samo s težko muko rešili poplave, ki je pretila da mesto uniči. Pri reševanju nasipa, ki ščiti Apatin, so si pridobili posebne zasluge nem ški prebivalci, ki so delali noč in dan z ne« verjetno vztrajnostjo. Na liniji Apatin« Bezdan«Bogojevo je voda sicer padla, ven« dar to padanje ni realno, ker je nastalo vsled izravnavanja vode na krajih, kjer so bili predrti nasipi. Dosedaj je ugotovljeno, da sta postala žrtev povodnji pri Tikveški Pusti dva človeka: neki pastirček, ki je bil na nasipu ravno v trenotku, ko ga je pre« drla voda ter neki odrasel človek, ki ga je potegnila voda v valove, ko je hotel rešiti svojega jelena. Nevarnost novih poplav je odvisna samo Sotclska in Pesniška dolina. Večja nevar« nost jc bila že v Prekmurju. Reka Lendava je tamkaj zadnje dni znatno narastla, manj« ši potoki s plitvimi strugami pa so presto« pili bregove in deloma poplavili mesto. Tu« di v Murski Soboti je voda vdrla v nižje ležeče objekte ter v kleti. V Mačkovcih in okolici je divjala v soboto popoldne nc« vihta in je tako lilo, da je stala voda 15 cm nad zemljo in je bila začasno celo železni« ška proga pod vodo. Rodbinska tragedija pri Koprivnici Nedaleč od Koprivnice so našli te dni truplo hčerke radičevskega poslanca Pavla Dombaja, Baro. vdovo Kraljic. Lokomotiva ji je odrezala glavo in razmesarila obe ro« ki in desno nogo. Nesrečna vdova je izvr« šila samomor radi nesloge v rodbini, ki so trajale že dolgo časa. Bara Kraljic je bila lepa in stasita seljan« ka. Njenega moža Ignacija so 1. 1921. orož« niki kot vojnega begunca na zasledovanju ustrelili. Tako je ostala vdova s 61etnim otročičem ženskega spola. Oče jo je vzel z otrokom vred nazaj na svoj dom, da mu vodi gospodarstvo. Tekom petih let. odkar je postala Bara vdova, je imela vse polno snubcev, med njimi zelo bogate, toda njen oče je bil odločno proti temu. da bi se zopet poročila. Posebno je vzljubila boga« tega posestniškega sina Josipa Hanžekovi« ča, s katerim je imela tudi že dve leti raz« merje Dogovorila sta se že. da se poročita, toda njen oče ni hotel o tem ničesar sli« sati. Radi tega je prišlo v hiši ponovno do prepirov in celo do pretepov Posebno jo je sovražil njen tirat, ki jo je 29. junija, ko se je mudil oče v Beogradu, močno prete« pel, in nato zaprl v svinjak, od koder so jo rešili kasneje sosedje. Razočarana je Bara Kraljic zapustila svoj dom in odšla k svo« jemu stricu v Drnjo. Bila pa je že duševno tako potrta da je sklenila, da napravi obra« čun s svojim življenjem. Dne 2. t. m. se je oblekla v praznično obleko in odšla s svojo bletno hčerko na sprehod. Potoma jo je nenadoma vprašala, ali bi bila pripravljena iti z njo v smrt. Otrok jc seveda začel glasno jokati, nakar se je Bara vrnila z njim k stricu in jo po. ložila k počitku. Sama pa je kmalu nato na tihem zopet odšla, in sicer naravnost proti železniški progi, kjer se jc vlegla pre« ko tračnic, in sicer ravno v trenotku. ko je prihajal tovorni vlak iz Madžarske. Stro» jevodja je skušal vlak hitro ustaviti, ven« dar je bilo že prekasno. Lokomotiva je ne« srečnici odtrgali; glavo in ji razmesarila obe roki in nogi. Interesantno jc, da je starega očeta nc« srečne vdove ubilo drevo, stara mati je zgorela v opekarni, mati je postala žrtev požara v domači kleti, njen mož pa jc b;l kot vojaški begunce ustreljen na begu. Dogodek v Železnikih Iz Železnikov nam poročajo: Mirne prebivalce našega samotnega naselja je v soboto razburil tragičen dogodek. Še ne 19-letna, splošno priljubljena gdč. Dragica Glo-bočnikova, hčerka tukajšnjega lesnega trgovca in posestnika, se je v samomorilnem namenu vrgla z okna prvega nadstropja na cesto iti obležala v krvi. Slučajno mimoidoči komandir orožniške postaje jc sirotico nezavestno dvignil in jo takoi odnese! v hišo, kjer so ji nudili prvo pomoč domači, nato pa še ga. zdravnica, ki je ugotovila, da k sreči pošokdbe niso preobčutne in ie upati, da bo rcvica kmalu okrevala. Vzrok deianja je še nepojasnjen, mora pa gotovo biti zelo globok, ker so prve besede, ki jih je rcvica izgovorila, bile: Oh. zakaj nisem umrla!« Za Železnike in vso selško dolino je dogodek velika senzacija, ker gospodična radi svojega ljubeznivega obnašanja uživa splošno priljubljenost in vsi, ki jo poznajo, izražajo radost, da d--voljni in da sc odrekajo vsaki kulturni tonomijj.:' Nemški nacijonalci ostajajo ta* 1.11 pri svoji stari zahtevi, da se mora dati jii-nKkim-tnanišinam \se. karkoli hočejo, in hkrato - odbija;« za Slovence na Koroškem iitev man-išinskih pravic, češ da imajo vc vse, kar ic pogojeno. Nemška drznost nima picir Gospod dr. Petek je dolžan, rta! i odgovor -na trditve celovških «Freic Stj^Mnen«- Olovške podružnice »Stidmarke« so ime* le svoj redni "1eth*r občni zbor, ki je bil iz* rccinu_ slabo .oiuikun in na katerem se je pokazalo, kako hira zanimanje za to proti Šicvenccm -naperjeno društvo. Člani otipa« daio in sprcjeiirinice so odklonili celo l.iud* ic, ril katerih kaj takega voditelji «Siid* marke« niso pričakovali. Zlasti šc so obža* bv ..... da se nemška akademična mladina •-rloh več ite meni za . šole s strani društva <.Dante Ali* ghieri». Krajni, okrajni in deželni šolski -vet so odklonili italijansko vlogo za šolo v Beliaku ali sedaj je prošnji ugodila du« naiska vlada s posredovanjem italijanskega poslaništva. «Freie Stimmcn»_pravi.jo, da jc italijanska zahteva drzno izzivanje. V J5c» liaku naj se otvori italijanska šola v času, ko se na južnem Tirolskem nemški jezik z n--;ami tepfa in" zabranjuje celo nemški pri* vatni pouk. V seji občinskega sveta v Be* liaku so snrejeli nujni prtdlog. proti usta* novitvi italijanske šole, za'katero niso me* rodajna kulturna, ampak politična vpraša* n.:a. Iz političnih vzrokov otvorjena šola bi stalno 'mdtila gospodarski razvoj mesta in nicgov nacijonalni mir. Občinski zastopnik Ptercft tt f><3ve35T, 3a- je -vodstvo šole po* v erjenu nekemu avstrijskemu državljanu, ir. sicer nekemu gospodu iz Celovca ter da bo treba silnega truda, da bi se razveljavil dunajski sklep glede italijanske šole v Be« l.uku. Stvar je taka, da Italijani že trium* ftrajo' nad koroškimi protivniki italijanske sole. ki se otvori jeseni. Vedno dražja je italijanska pomoč pri plebiscitu. Ako bi se otvurila k te kaka slovenska šola, bi jo veli* kon mški hujskači takoj podrli. Proti itali* .i »stiski šoli v Beljaku, kateri pripisujejo po« lirične cilje, bodo nekoliko godrnjali, čez čas bodo- pa pošiljali svoje otroke vanjo. Naraščanje italijanske moči na Koroškem pomeni tudi slabšanje priključitvene misli. Zbornica za trgovino, obrt in industrij"o tta Koroškem jc slavila pred kratkim 751-et* nico svojega obstoja. Gospodje so poudar« iali. da se zrcali v delovanju zbornice ko* roško gospodarsko življenje. Koroška ima piecej industrije in je v zvezni državi na lesu najbogatejša pokrajina. «2ivimo v do* bi gospodarske depresije, povzročene po vojni. Odpomoč je le v priključitvi k Nem* č: ji» ... p— Tujski promet v Opatiji. V prvem polletju je bilo v Opatiji tujcev 14.S97. lan* sko leto v prvem polletju 18.716 Madžarov jc bilo doslej 4306. Poročilo naglaša, da na* rašča jugoslovensko posečanje Opatije. V nrvem polletju je bilo. iz Jugoslavije gostov 2IS5. Iz Nemčije je bilo gostov doslej 1309. Difercnca med lani in letos znaša 3819. Toliko nemških gostov je d-oslej izostalo. p— Fašistovski generalni tajnik Ttirati je imel priti te dni v Trst ali podtajnik Ricci, k- sedaj čisti tržaški fašizem; mu je pfsal, da naj nikar še ne pride v Trst, ker mu noče pokazati sedanjega fašija. ker to še niso pravi fašisti, marveč se jih držijo še madeži preteklosti- Ricci hoče prekvasiti tržaški fašij in ustvariti prave Italijane, po* tem naj jih pride gledat Turati. Ricci se je za ril v velike spore z domačini Itali jani. Kdo .bo podiegcl? . - p— Iz službenih ozirov je bila več. slo* venskih državnih nameščencev f>restavlje* nih v razne kraje pO Italiji. Tržaške «Novi* cc» izražajo pfavičfi&^mheftje, da bi ravno službeni oziri zahtevali, da se državni usluž bcnci naše narodnosti pustijo na svojih me« stih. Naši premeščenci so družinski očetje in nekateri so si s štedenjem nakupili kos zemlje in si postavili skromno hišico. Nato pa so morali proč z domače grude. «Xo« vice» poročajo še, da se našim premeščen* ccm na novih krajih godi osebno boljše. Spoštujejo jih kot ljudi in kot vestne urad* nike, česar na starih službenih mestih niso bili vedno deležni. Njihove narodnosti se nikdo ne dotakne in nihče jih ne žali. p— V Tolminu sc zgradi potreben vodo* vod. ki bo stal težke tisoče lir. Sedanja ob* činska uprava hoče zidati še občinski dom, za katerega bo treba šteti najmanj 130.000 lir. Davkoplačevalci se prijemajo za glave in kličejo: kako pa bomo vse to plačali? p— Incident ob meji. Reška «La Vedetta d' Hatia* poroča iz Ilirske Bistrice, da je bil ob meji obstreljen italijanski finančni stražnik Urt-o Corrado. Po zatrdilu lista je streljal neki jugoslovenski finančni straž nik in zadel Carrada v desno nogo in levo roko. Corrado se nahaja v bolnici na Reki. p— V upravni odbor kvarnerske pravim ce je bil v seji kr. komisije na Reki imeno* \an odvetnik dr. K. Ferluga za rednega člana in Anton Gržina za namestnika. p— '(Kupujte le nacijonalne produkte.'» Na Reki se je osnoval na fašistovski po* ziv odbor, ki zahteva, da morajo «vsi do* bri meščani« po trgovinah kupovati samo italijansko blago. cLa Vedetta» ukazuje trgovcem na Reki in v Opatiji, da mora biti vse, kar imajo na prodaj, italijanskega izvora ... Blaga Jz inozemstva sploh nc sme biti več v prodajalnah, toda možem* stvo mora še" nadal je pridno kupovati itali* jsnsko blago, posebno Jugoslavija, v kate* ro svrho se otvori prihodnji mesec razsta* va na Reki. Fašistovski poziv zasleduje uničenje jugoslovenskih trgovcev v kvar* nerski provinci. k— Ironija. V Pliberku je umrl meseča decembra Peter Kaiscr. Mož je bil zvest nemški stranki iti je z vso vnemo delal za nio. A vsled konkurence ni mogel dobiti obrtnega lista, dasi je nosil hrabrostno sve* tinjo. ker je rešil grofa Thurna iz smrtne nevarnosti, in umreti je moral v bedi. Po* magali so mu edino le Slovenci. Sedaj pa sc- mu postavili Nemci na grob spomenik in vršila se je velika vojaška slovesnost . . . Dopisi JESENICE. Sokolska tombola, za katero je vladalo izredno zanimanje po vsej Gorenjski, je privabila dne 29. junija ogromne množice iz vseh bližnjih krajev, tako da se ie cenilo število udeležencev tia 4 do 5 tisoč. Glavne dobitke so zadeli: Jakob Veber, delavec na Dovjem, kompletno spalnico, izdelek priznane domače tvrdke Filipa Lazarja; Krista Razingerjeva s Hrušice šivalni stroj; Ljudevit KusterJe, delavec na Dobravi, moško kolo; Franica Novakova z Javornika lep štedilnik, izdelek vrlega jeseniškega mojstra Franceta Šmajdka, irl končno Marija 'Kocevarjeva z Jcscnic otroški voziček. Dejstvo, da je sre-Ca bila .mila, posebno pri glavnih dobitkih, baš revnejšim ' sloje,ni, ie obče simpatije javnosti za . to . prireditev še bolj _ utrdilo. Zasluženo .priznanje za popolni uspeh gre vsemu članstvu jeseniškega Sokola, ki je sodelovalo pri -pripravalt in pri prireditvi sami -z vso vnetno in požrtvovalnostjo, nadalje vsem prodajalcem srečk in vsem mnogoštevilnim darovalcem. Postbna zalivala pa bodi izrečena jeseniškim obrtnikom, Ki so podarili za tombolo toliko lepih, koristnih daril, ali ki šo na katerikoli način, kakor n. pr. lastnik »Triglava« s prepustitvijo prostorov za razstavo dobitkov, izdatno pripomogli do lepega uspeha. LAŠKO. Prostovoljno gasillio društvo v Laškem priredi dne 8. avgusta popoldne veliko ljudsko veselico z godbo, plesom, srečolovom, cirkusom itd. Ker smo veselico radi družili prireditev v območju gasilske župe Trbovlje že dvakrat preložili, sc bo. vršila rte oziraje se na -druga društva omenjenega dnfe. Le v stačaju slabega vremena -15: avgusta. 972 PLANINA PRI SEVNICI. Proslava Vidovega dne se je izvršila tudi letos na slavnosten način. Po cerkvenem opravilu je bila v šoli akademija, katere spored je bil jako pester. G. upravitelj Križman je v kratkih očtffsih oSftal pomen Vidovega dne. Sledile so deklamacije učenk, ki so izpadle v splošno zadovoljnost občinstva, za kar zit pač glavna zasluga gdč. učiteljici Eli Juršetar. Posebno je ugajala Reklamacija učenke Štefke Spanove, ki je tako ljubko prednašala pesem »Kosovo polje , da se je marsikateremu orosilo oko. Otroški pevski zbor jc zapel še precej ubrano in precizno nekaj domorodnih pesmi, nakar se je prireditev zaključila t državno himno >Bož;e pravde«. Našemu idealnemu učiteli-stvu moramo iskreno čestitati k dobro uspeli akademiji. ČRNOMELJ. Naš Sokolski dom, čeprav še ni popolnoma dogotovljen, postaja vsak dan živahnejši. Naši telovadci so postavili v njem drog, bradljo, konja in kroge in pridno telovadijo. Posebno je Sokolski dom -postal privlačna točka za naše otroke in ostalo mladino. Za prvo veselico, ki se bo vršila tudi v slučaju slabega vremena dne 18. julija v Sokolskem domu, vlada mod našim ljudstvom veliko zanimanje. Ker prostor za Sokolskim domom še ni urejen, se bo vršila javna telovadba na glavnem trgu in veselica, kakor srno že gori omenili, v Sokolskem domu. Slišimo, da nas bodo letos v posebno lepem številu posetili bratje iz Karlovca in ostalih društev novomeške župe. Železniška zveza je zelo ugodna. Za polovično vožnjo je tudi že preskrbljeno. POl.JČANE. Dne 27. junija nas je tukajšnja šola presenetila s prav dobro uspelo razstavo risb in roCnih del. Učenci vseh' razredov so razstavili svoja številna risarska iu ročna dela, ki so bila prav okusno izdelana. Ljudstvo je v velikem številu posečalc razstavo, in odhajalo prav zadovoljno. Popoldne istega d.ne pa so nas presenetili naši šolarji z dvema prav dooro uspelima igricama. Videli smo »Kosovo go-stijt-i in »Teta iz Amerike«. Obe igrici sta ljudstvu prav ugajali. Prva se je odlikovala po pestrosti ptičjih kostumov in po ubranem in ljubkem pe-tin. naših-malih in pa po išrčkanih otroških plesih, izvajanih med ižro. Pri drugi igrici pa nas je posebno presenetila takozvana »pasja deteljica«, obstoječa iz treh učencev, ki so svoje vloge prav imenitno rešili. SalV-e smeha je zou-dilo Maievžkovo čitanje pisma iz Amerike. Igrico je zaključil srčka no izvajani rajal-ni nastop s cvetnimi loki. Ljudstvo ;e odhajalo domov ja-ko zadovoljno z željo, da kmalu zopet vidi kaj podobnega. Da sta obe igrici lake dobro - izpadli, se je zahvaliti predvsem tukajšnjima Učiteljicama, si se nista ustrašili veotedenskega dela. Upravi-teiistvo tukajšnje šole pa je iareklo zahvalo ie nekaterim drugim gospodom, ki so šli pri pripravi tega učiteljstvu v vsakem ozn u na roko. Na Vidovdan po slavnostni maši in po razdelitvi izkazov pa so bili vsi učenci, okoli 300 po številu, pogoščeni.- SPITALIČ PRI KONJICAH. G, Kr»pej Franc iz Tolstega vrha j-r nabral v veseli lovski družbi 43 Din, katere je daroval za revno deco tukajšnje osnovne šole. To je ponovni dokaz naklonjenosti-do šel od stira-nl imenovanega in gg. lovcev. Vsem najlepša hvala!' -Softfc o--upravitelj stvo. ROGAŠKA SLATINA. Iniciiativo vidov-danske proslave je letos, kakor običajno, prevzel Sokol. Na predvečer se je zbrala v veliki dvorani pestra publika. Uvodoma ie govoril društveni starosta dr. Kolterer lepe besede našim pokojnim nacionalnim herojem v slovenščini in srbohrvaščini. Ko ie vojaška godba odigrala himno, pričela je telovadna akademija. Nastopili so vsi oddelki tako brezhibno, da so številno publiko zadivili. Z uspehom ie lahko Sokol zadovoljen. Po akademiji je bila zabava pri Martinoviču, kjer so vsi živahno pozdravljali svoje šes-tdesevletiK) čilo sestro Pod-krajškovo. Na Vidovdan so se vršili verski obredi pri Sv. Križn. pri Sv. Ani in v pravoslavni kapeli. Zvečer pa je ravnateljstvo zdravilišča priredilo iluminacijo, ki je tokrat uspela tako dobro, da ni bilo slišati kritike, dasi je v naši lepi dolinici težko vsem ustreči. PILŠTANJ. Dne 27. junija se je vršila v Lesfim pri g. Kolarju proslava Vidovega dne. Otroci so vprizorili igro »Cista vest« ter rešili izborilo svoje vloge. Tudi dekla-mirali so prav čedno in lepo zapeli več pesmic. V vsem se je videlo, da je bilo treba požrtvovalnih rok, da se je v tem zapuščenem kraju toliko doseglo. Največ zaslug gre gospodičnama Sotošek in Jecl. RUŠE. Razen staroste br. Goriška, br. Črnka, sestre Rozike in br. Šeška, ki tako uspešno delujejo v prid ruškemu Sokolu, je predvsem omeniti . .tudi sestro Marico kot Nova trgovina manufakiure. marljivo in veščo vaditeljico ženske dece in gojenk. Na njeno inicijativo se je ustanovil oddelek gojenk, ki so nastopile zad-njiič prvikrat in so izvajale vaje z vso preciznostjo in brez vsake hibe. Ne samo to zaslugo ima sestra Marica, temveč ona zna tudi vzbujati v naši mladini navdušenje in veselje do telovadbe, kar je hvalevredno. Toliko ker se je njeno ime v našem zadnjem poročilu prezrlo. Otvoritev nove postaje v Prlekiji Pušenci, 30. junija. Na praznik sv. Petra in Pavla je bilo otvorjeno v Pušencih pri Ormožu novo po« stajališče na železniški progi Ormož*Lju* tomer«Murska Sobota. Otvoritev se je izvr« šila jako sijajno in v navzočnosti mnogo* številnega občinstva. Postajališčno poslop* je je bilo okrašeno s cvetjem in zelenjem in raz strehe je plapolala velika državna zastava. Preko okrajne cestc je bil naprav* l.jen slavolok. Vlak je pričakovalo mnogo ljudi iz Pušinec in iz vse bližnje okolice; med njimi je bila tudi prostovoljna požar* na bramba iz Loperšic in otroci osnovne šole iz bližnjega Huma s svojimi učitelji. Ko se ie lepo okrašeni vlak ob določeni uri ustavil, je zaigrala godba loperškcga ga» silnega društva državno himno, iz vlaka pa so izstopili med drugimi g. E. Vargazon, načelnik komercijalnega oddelka kot za* stopnik direktorja državnih železnic v Ljub ljani ter g^ dr. Vončina, srezki poglavar v Ptuju kot zastopnik velikega župana mari* borske oblasti. Oba je z izbranimi beseda* mi pozdravil pušenski župan g. Skolibcr. Nato sta jima bila poklonjena s primerni* mi dekliškimi nagovori tudi dva lepa šop* ka. Za pozdrav sta sc oba z lepimi beseda« mi zahvalila, izražajoč svoje veselje nad novim postajališčem, ki naj prinaša ljud* stvo kar največ udobnosti in koristi. Go* sjiod načelnik Vargazon je v daljšem govo« ru otvoril postajališče ter jc izročil pro* metu, Po oficijelnem sprejemu iti otvoritvi se je napotila dolga povorka ljudstva z godbo na čelu v bližnjo gostilno Vrhovščaka. Tu je bil za povabljene goste pripravljen slav* nostni obed, na katerem so govorili gg. dr. Trstenjak, dr. Vončina in načelnik Varga* zon, spominjajoč «e pomena železnic za na* rodno prosveto in gospodarstvo ter v prvi vrsti onih, ki so pripomogli do novega po* stajališča v Pušencih. Na vrtu gostilne sc je potem razvila lepo animirana ljudska veselica, katero i predčasno prekinil dež, a zastopniki. državnih oblastev in občin so se odpeljali popoldne v Ivanjkovce, kjer so bili gostje pušenskega agronoma g. Scncar* ja v njegovem vinogradu v Strezetini do večera. Tudi tu. se jc razvila jako animi* rana domača zabava v gostoljubni hiši g. Senčarja, ki jc s svojim zdravim in narav* nim humorjem največ pripomogel k vesele* mu in živahnemu razpoloženju navzočih. — Da je ves potek slavnosti tako lepo in sijajno uspel, gre največja zasluga pušen* skemu županu g. Skolibru in vsem članom slavnostnega pripravljalnega odbora gg. Iv. Trstenjaku mL, M. Mastenu. P. Zadravcu, F. Lešničarju ter županoma iz Iluma in Frankovec gg. Martinu in Ivanu Ivanuša. -------- Listnica uredništva G. Vilku Menartu, učitelju v Novem mej stu. Potrjujemo, da niste pisec niti v nohe* n; zvezi z dopisom iz Novega mesta, pri* občenim dne 26. junija v «Jutru». Ur. IVAN LAH: Knjiga spominov I.: ete. Moja pol. Dm 1914. (S sliko avtorja) Broširam Din 30 —, platno Din 40 — NaroCa se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Preiernova ulica 54 ligi K wt «r tJr Ni vse zlato, j kar dobite iz inozemstva! O teni i se lahko prepričate, ako primerjate " izdelke in cene poslovnili knjig S Knjigoveznice K. T. D. v Ljubljani, j Kopitarjeva ulica 6 (II. nadstr) 5 ■ m pa tuje blago. S 14 ki ima veliko prakso v oblaganju sten z belimi dlaškami (ploščami) išče Ljubljanska gradbena družba za Južno Srbijo. Zglasiti se jc v Slomškovi ulici it. 19. FOTO-ATELJE ^ ANT. URŠIČ (V HISI TRGOVSKE BANKE) VHOD IZ FRANČIŠKANSKE UL. 10/11. 4926 E 425/26/3 Dne 12. julija 1926 ob 7. uri bo na Bledu v hotelu „Toplice" dražba sledečih premičnin: 5 raznih oblek, avto mFORD", 5336 a t harmonij in en klavir. Najnižji ponudek: trečina izklicne cene. Okrajno sodišče v Radovljici, odd II, d.np 5. julija 1926. NNTON FOOflZZRRO SVETNIK Roman Din 40—, Naroča sp pri Tiskovni zadrugi v Prešernov« oIVce A _J Frew! Muftin Gin 56'— lijablFini: I * * * * * * § * ¥ S i! PRAGA VIII 35 k. s., s 6 sedeži, močno tapeciran, na novo lakiran, s Bosch elektr. lučjo, v najboljšem stanju, cena 45.000 Din PUCH VIII, 38 k. s., s 6 sedeži, elektr. razsvetljava Bosclv v prav dobrem stanju cena 55.C00 Din DAIMLER, 42 k. s., s 6 sedeži, pokrito karoserijo, v dobrem stanju, sposoben za prevažanje gostov v kopališče in potnikov iz pos'aje, s karbidno lučjo, 22.000 Din. Avtomobili se !a! ko ogleda o v tovarni cementa v Zidanem mostu, iih Nova trgovina manufakture. Cene: Llublfana, Start irg9 poleg Zalaznika Cene: 5181 a Cene: Crepe de Chin« . Svilnata podlaga Volneni Kreppe Etamin razni . . Din 75 — , 95 - | Uelene...... Din 75-—, 95-- I Kamrik..... Din 60-, 80— Blau druck .... Din 26—, 30— j Klot različnih barv Din 9—, 12'—, 16'— Din 12-—, 15--, 17- Din 16—, 17—, 18- Din 32--, 42-—, 48-- ulin za bluze . . Frutire za obleke Pavolnina . . . . Beli rips..... Din 25—, 30-Din 35— 45--Din 28—, 32-Din 22-—, 16-- Ob sredah šn sobotah s s*?odaja ostankov. ta spi Mli lil M Pilil 1.1. * LJUBLJANI premog iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v ceiib ragonil) po ortgt-nalhlb cenah preinogovoikoT za domaČo a porabo kakor tudi za industrijska pidjetj« in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izfora tet prlpo-toča posebno prvovrstni češkoslovaški ia angleški koks za livarne in domaČo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete Naslov: za itiLv Miklošičeva cesta štev. 15 I. ro-» Zahvala. Za vsestranske, mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja, katere sem sprejela ob smrti mojega nepozabnega soproga, gospoda dr. Franc Jurtela izrekam vsem najprisrčnejšo zahvalo. Zlasti pa županu g. dr. Senčarju in gg. mestnim odbornikom za čaščeče vprizorjeil pogreb, velikemu županu g. dr. Pirkmaierju in soprogi, kakor vsem drugim od daleč in blizu došlim korporacijam, deputacijam, tovarišem in prijateljem za spremstvo na zadnji poti, vsem gg. govornikom za prisrčne poslovilne besede, gg. pevcem za k srcu segajoče žaiostinke, sploh vsem, ki so spremili preblagega in nepozabnega pokojnika v tako častnem številu k zadnjemu počitku. Ptuj, dne 4. julija 1926. Lujza Jurtela roj. Cuček. H - "žil ■ shBHB JRr,ty...... r, - ' / f/v _ '////////////z////// 'Js/ss/s* mmmmmMifmmm^mmmm•" Mali oglasi, ki služijo v posredovalne ln socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5#—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1 . Najmanjši znesek Din 19"—\ Trg. učenca rejme trgovina Rahne, i mešan. Selo 33, 19130 Vajenka sprejme v trgovino z ! galanterijo v Ljubljani. — Nastopi lahko takoj. Ponudbe je poslati na upravo Jutra«: pod značko »Postna 21«. 19311 ^pecijaLc: mehanik ui-~a.rn. strojev Ivan Legat, Maribor Vetrinjska ulica 30. Tel. int. 434 173 išče se trezen in dober, izkušen mlinar kmečki mlin, s 3 parom k mini in stopami. Ponudbe na upravo »Jutra« ;/jd »5000«. 10345 Urarskega pomočnika Velika veselica v Št. Vidu nad Ljubljano L-iružfcujL- vojnih invalidov, vmov ni sirot krajevni odbor ! uliianski, priredi v nedeljo 11. t. m v št. Vidu v dvorani Društveega doma pri pogrnjenih mizah veliko veselico z eno-dejankama, veseloigrama Kakršen gospod, tak sluga« in »Raztresenec«. Med odmori komični prizori in prosta zabava. Kdor se hoče v resnici neprisiljeno nasmejati in zabavati, naj ne zamudi poseliti to veselico. Začetek ob 4. uri popoldne. Ker je prebitek te prireditve namenjen izključno ubogim vojnim žrtvam, vabi k obilni udeležbi odbor. 10204 Moravče. Kamniško Sokolsko okrožje priredi 18. julija 102G celodnevni okrožni zlet član-va in naraščaja v Moravče. Dopoldne skušnja. Popoldne ob 3. uri obhod po trjru in potem javna telovadi -a na vrtu br. Orehka. Po telovadbi prosta zabava. Bratska društva in priate-lji Sokolstva dobrodošli. — Odbor. 1033.' (doSse^ Slaščičar izkušen, dobi ^stalno službo. Ponudbe na upravo — »Jutra« pod Stalno št. 001. 10227 Kdor išče siguren zaslužek, naj piše in priloži znamko za odgovor na naslov: F. P i r c, Ljubljana, Levčeva štev. 3. 10024 Vajenca za trgovino sprejme Adam Kincl, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki v Sv. Juriju ob Južni železnici. Pismene ponudbe s sliko in šolskim spričevalom do 15. julija 1026 na Adam Kincl v Sv. Juri'u. 10215 Zastopniki glavni in podzastopniki (ce) za prodajo jugoslovanskih državnih efektov (srečk), se sprejmejo proti visokim nagradam. Ponudbe na naslov Koblitz, Wien, Kolinjrasse 11. 10161 Trgovski učenec z dobrim šolskim spričevalom. kateri ima res veselje dtf trgovine mešanega bla-ga. sprejme pri tvrdki Iva u Kojnik. Slovenjgradec Prednost imajo oni. kateri e odda Naslov v upravi — »Jutra« ' 10313 Hiša y večji fari in lepem kraju na Dolenjskem. 3 ure od Novega mesta, je naprodaj. Zraven nekaj sadnega vrta ter njiva. V hiši je trgovina. Lep, krasen trgovski lokal z vsem inventarjem Hiša je zgrajena leta 1912. ter obokana. Letni promet znaša 200.000 do 300.000 D. Cena in plačilo po dogovoru. Naslov se izve v upravi » Jutra <. 10206 Zemljišče pripravno za vrtnarijo, v bližini mesta ali trga, kupim. Ponudbe z navedbo velikosti in cene na upravo »Jutra« pod »Trgovski vrtnar« 10295 2 lokala in ena soba za trgovino, gostilno ali obrt se oddajo v najem, blizu rudniških hiš. — Pojasnila daje A. Hauntman, Loke 370. Trbovlje I. 19245 Skladišče za 10 vagonov kuriva, hlev in stanovanjska soba za skladiščnika, v bližini železnice, glavni kolodvor, se vzame takoj ali kasneje v najem. Ponudbe z natančnim opisom in ceno po i «Zeleznica» na upr. cJutra*. 19090 Gostilno kavarno, restavracijo ali slično podjetje vzamem v najem takoj. Ponudbe pod »Solidno in agilno« ua upi. »Jutra«. 10286 lokali za pisarne parterni, sredi mesta, na najprometnejši cesti v Ljubljani, se oddajajo s 1 avgustom t. 1. Naslov pove uprava »Jutra«. 10342 Prazno sobo (event souporabo kuhinje) išče mlad zak par Ponudbe pod »Tabor—Kolodvor« na upravo »Jutra« 18015 Soba lepa, se odda blizu vlade. Naslov pove uprava »Jutra«. 19310 Dijaška stanovanja preskrbuje ga. Likar, Poljanska cesta 87. Vila — Bergman. 1930-1 Gostilna s trgovino na lepem kraju se odda, najraje kakemu krojaču. Ponudi e j[ svi »Jut i« - pod »štev 69« 19361 Pozor! Plačam najvišje ceno za stare moške obleke in drugo. Dopisnica zadostuje, da pt <>™ ua dem. — Drame. Ljubljana — Gaullusovo nabrežje 29 19343 Tovorni avto 2—2 ton v zamenjavo z osebnim ^sedežnim. ?e išče. Ponudbe na Elektrarno Ruše. 19087 sšče d.ibio uveden trgovec. Reference prve vrste. Več' Beograd, aeštr.nski preti nac 4. 4HI7 a Mlekarna se radi odpotovanja takoj poda z inventarjem vred. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Mlekarna 14s. 1915S rmpffmff^ft: Prazno sobo s popolnoma ippariranim vhodom, v bližini glavno pošte ali Tivoli, najraje v kaki vili, išče samostojen gospod za 1. avgust Ce-nejne ponudbe pod »Stalen« na upravo »Jutra«. — 10255 Sobo raeblovano, išče absolv. akademik, vračajoč se po 21etnem bivanju iz Pariza. Mesto najemnine bi poučeval francoski jezik. Ponudbe na upravo »Jutra«. 19232 Soba s posebnim vhodom, poleg Ilirije, se odda en->mu oziroma dvema boljšima go-s{k>doma Naslov v unravi »Jutra«. 19226 Dva dijaka nižjih razredov srednjih šol sprejme v celotno oskrbo srednješolski profesor — Naslov pove uprava «Jutra» pod šifro «Profesor». 10048 Stanovanje obstoječe iz 2 sob, kuniuje. z balkonom in vrtom, se z oktobrom odda v novi hiši Naslov pove uprava «Jutra» 19186 Kdo bi sprejel tri dijake na stanovanje iu hrano za mesečnih 1800 Din s 1. avgustom 1926V Ponudbe do 15. t. m. pod »Zdravo stanovanje« na upravo »Jutra« 10370 ' pozdrave! Prazno sobo event. s souporabo kuhinje, išče mlad zakonski par — Ponudbe na upravo »Jutra -pod »Tabor—Kolodvor«. 18015 Soba z dvema posteljama se odda takoj za julij in avgust. Rimska cesta 12, II. 1032S Sobo išče šivilja. Gre tudi kot sostanovalka. Ponudbe na. upravo »Jutra« pod »Šivilja mirna«. 10200 Soba s posebnim vhodom za dve osebi, se odda. Rožna ulica 27. 19268 ,Posredovalec, Sv. Petra cesta 18 — v novein lokalu — STANOVANJE ua Mir ju. 2 sobi. kabinet, pritikline, vrt. 1200 Din, pri pred-plačihi ceneje. STANOVANJE Tabor, 2 sobi. kuhinja, 1200 Din. STANOVANJE Bežigrad. 2 sobi, predsoba itd., visoko - pritlično. 1000 Din, plačilo za eno leto. DVA STANOVANJA pri art. kasarni. 2 sobi. kopalnica. kuhinja, po 800 in 1000 Din. 19363 soba z dvema posteljenia. ali tudi za enega gospoda, v bližini Tabora, se odda. — Naslov pove uprava »Juta«. * 19366 Oddajalcem stanovanj Ise posreduje popolnoma — brezplačno najugodnejše na-Hmnike. Prijavljajte oddajo le pri »Posredovalcu« Sv Petra c. 18. 10360 Meblirano sobo s posebnim vhodom, išče snažna in solidna gospodična blizu jrlavnega kolodvora Ponudbe na upravo — »Jutra« pod značko Snažna 20«. 19358 Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin iščem, plačam do 800 Din. Ponudbe na »Predplačilo 56« na upravo »Jutra«. — 103." Kompanjona z večjo glavnico iščem za povečanje uvedene trgovine Pisma na upravo »Jutra« pod značko Ljubljana 45. 19274 posojilo 3000 Din iščem za dobo enega leta proti* sigurni garanciji in 1000 Din obresti. - Cenjene dopise se prosi na upr. »Jutra« pod značko »Vrnitev Din 4000«, 19336 XXV. Ker ne morem pozabiti — trpim. Kdaj prideš? Piši! — Tvoj. 19315 »Ivan Ž.<- Sklepam, da si v Ljubljani. Zadeva me zanima Poročaj! Tvoja ženka! 10J15 Anneirarie! Četrtega za-lržanar Pridem dvanajstega zjutraj. Prav? Sporoči! Poliube. 19327 Orehi iz Bačke . > . u;ejo vele-sejmskib poročil 19325 Državni uradnik 27 let star. živeč v samotnem obmejnem kraju, želi dopisovati z inteligentno damo modernih nazorov — rad.i razvedrila. Dopise jo poslati ev tudi v nemškem ali francoskem jeziku upr. ->Jutra« pod »1926« 10316 V upr. «Jutra» naj se dvignejo pisma »333«. »500«, »1000*. 10710, 2 osebi. Orehi, Predplačilo 12, Posojilo, Prodajalka 20, Poštenje 3S0, Poštena vrnitev, Postranski zaslužek, Prosto stanovanje. Poštenje, Pisarniška moč 02, Provizija 33, Poštena 83, Pismeno 90, Pridnost 20, Zmožnost, Za osem mesecev, Zmerno in stalno. Mlada, brez krivde ločena gospa v stalni službi, išče znanja istotako razočaranega, finega, zdravega, solidnega gospoda srednjih let v svrho skupnih izpiebodov in poseta kinopredstav. Dopise pod »Skupno razvedrilo« na upravo »Jutra«. — 19332 Osamljen gospod 36 let star, delaven, z zadostnimi dohodki, malim premoženjem, išče enako družico iz Ljubljane ali — okolice. Pisma pod »Zvestoba 36« na upravo -Jutra«. 17878 Orehi iz Bačke prispeli, vračajo ekspresne pozdrave. 19353 Zenitna ponudba Iščem za mojo sestro srednjih let, s premoženjem, akademika v stalni službi, v starosti od 40 dalje. Dopise s polnim naslovom na upravo »Jutra« pod »Zado-voljnost 31«. 19331 Klavir lep, črn, dobro ohranjen, ee ceno proda Pismene ponudbe na upravo »Jutra« pod »1000«. 10238 Pes volčje pasme. 2 leti star, dober čuvaj, se proda. — Konsum Radovljica. 19213 Mlečno belo lipičanko lepo kobilo, proda Kendo-va grajska uprava ca Bledu. 1930S Čuvajni peii volčje pasme, 1 do 3 leta star, se kupi Ponudbe na poštni predal SI. 19323 Psa jerebiearja 3 mesece stara, naprodaj A. Ribezelj, Senovo pri Kajbenburgu. 19-3-1 Zamenjam dobro ohranjeno kolo za f o t o a p a r a t 9 X 12, z zraven spadajočimi deli. — Naslov pove uprava >.aeae. FuZBiM B ^idočemu' astvs dobickanosnemu industrijskemu pod-elju v svrho razširjenja obrata. Ponudbe pod „Din 500.000" na utira vo „Juiia". 5.; 3 a ženska očala (lorgnon). Pošten najditelj se prosi, naj jih odda proti nagradi Miklošičeva c.j-sta 7 a. IV. nadstropje A W 10337 Gamsbart se je izgubil od Sv Petra ceste, Prešernove uH'-e o Aleksandrove ceste Najditelj dobi denarno nagrado Naslov v uprav- »Jutra« 19304 rla prsds"? parna strugama u Seojradu na prometnem mestu, zveza s Savo in železniško progo 4 polnojaremniki (ga-terji), parni stroj 120 koni, posestvo 13.500 m2. Ceno in pogo;e pove Tenn. preduzeče „Razvnak", Beograd, Maken-zi'eva 4 f,2ss | za špeciialno trgovino za gospode v Ljubljani Z se išče. Predpogoj perfekten aranžer ♦ — ♦ : Naslov pove uprava „JUTRA". 5319 , Urejuje Franc Puc, Izdaja za Konzorcij «Jutra» Adoli Rjhaikar. Za Narodne tiskarno dd kot tiskarnarja Fran Jezeršek. Za laseratm del js odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubhani.