Posamezna Številka Din 1.
št. 10.
X Ljubljani, v soboto 12. Januarja 1024.
Poitnlna v gotovini«
Leto It
mmit
Izbaia vsak dan ziutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina:
V	Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25.
Neodvisen političen list
-------- ..	p---------1	'	■—
Uredništvo* Wolfova ulica št. 1/1. —* Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633.
Slovanske _	,
vprašanje.
S sestankom Male antante Je zopet razgrnjeno slovansko vprašanje. Jugo-aloveni, zlasti pa mi Slovenc^ ki smo, »jasi Benjamin slovanstva, izstavljeni najtežjemu pritisku neslovanov, želimo naravno iz vsega srca, da li razgrnitvi slovanskega vprašanja sledila takoj tudi njegova ugodna, rešitev. Vemo, da je edino v slovanstvu naš spas in odtod naša .želi*.
Toda naj ho naša želja še tako upravičena :in naj bo še tako vroča, nikdar ne bo izpolnjena, če se bomo udajali ihizij&ni. In iluzijami sts uda ja-moj, Ce rešujemo slovansko vprašanje tako, kakor dosedaj.
Vse preveč idealno in premalo konkretno je bilo naše slovanstvo in od vsega početka je temeljilo le na pobožni želji, da se bodo enkrat vsi Slovani prebudili in tedaj zavladali svet. Naša misel je bila celo tako naivna, da smo predpolagali pri vseh slovanskih narodih iste interese in da smo kratico-tnalo označevali vse slovanske narode, ki so poznali tudi svoje interese, naravnost kot izdajalce slovanstva.
In vendar je samo tisti slovanski narod v resnici slovanski, ki spoštuje in brani interese -.vsakega posameznega naroda i in ki zato tudi čuva svoje lastne. Kaj bi imeli končno n. pr. Slovenci od slovanstva^ če bi pa zavoljo slovanskih interesov morali resignirati na Adrijo. In kaj bi imeli od slovanstva Rusi, če bi zahtevali to od njih, da zanemarjajo svoje lastne interese, ali da zhradi 1 milijona Slovencev Žrtvujejo desetine milijonov svojih sinov.'.	.	.•
Slovanstvo bo zato. šele takrat zmagovito, kadar ne bo slonelo le na idejni skupnosti, temveč kadar bo vezalo slovanske narode po skupnih interesih.
, Jedro vsega slovanskega vprašanja je rusko vprašanje in to vemo vsi. Toda da bi kdo pokazal skupnost naših in ruskih gospodarskih interesov, zato se ne briga nihče, Mi zamer jamo Rusom, če ne delajo naše politike, toda nočemo se zavedati smešnosti naše zahteve, da bi več ko stomilijonski narod delal politiko enomilijonskega. Na tako na glavo postavljenih zahtevah' je pač vsaka pozitivna rešitev izključena. Predpogoj ugodne rešitve slovanskega vprašanja je zato v skupnosti interesov, posameznih slovanskih narodov- Z drugimi besedami s<e pravi to: Slovanstvo je dosegljivo le v - etapah. In prva njegova etapa ie združenje Jugoslovanov, druga etapa pa-je združenje Jugoslovanov s Cehi hi Poljaki, ki imajo vsi dokaj skupne gospodarske in politične interese. Konsolidačija Jugoslavije ie zato delo za slovanstvo in ujedinjenje Srbov,. Hrvatov in Slovencev prvi most k ujedinjeoju' vseh Jugo-JSovenov ih temeljni kamen slovanstva.
Dasi živimo že pet let v ujedinjeni 'državi, vendar ni še jugoslovansko vprašanje rešerio. Naša stalna notranja kriza to jasno dokazuje. Ta kriza pa 1® nujna, ker mislimo vedno le na to, kar nas loči, ne pa na rot, kar nas druži. Veliko bolj trdno bi bilo naše djedoijenje, če bi dejali včnorrier, da Ima slovenski delavec iste interese ko srbski in hrvaški kmet iste ko slovenski. Stanovska politika ne pozna historičnih,, plemenskih in. verskih razlik, temveč le gospodarske iti zato druži, toto je nasprotna ločitvi. .
V zadoščenje nam je, da so slovanski narodi na tem, da se pričenjajo stanovsko družiti in se gospodarsko bezati. S tem je ustvarjen trden temelj Praktičnemu slovanstvu in imena Svehla, Stambolijski, Vitos, Gavritovie nam pričajo, dav.se ujedinjenje slovanskih narodov vrši in. sicer na najbolj realni bazi Agrarni so slovanski narodi, zato bo agrarna misel prvi kit za slovanstvo, ker bo združila najširše sloje.
Iz tega vzroka pa pozdravljamo tudi ravnokar izvršeno združitev srbskega in slovenskega kmeta, ker Vidino v tej združitvi prvi temelj popolnega ujedinjeoja Jugoslovenov in s ion dovršitev prve etape zmagovitega
ilovsuastva.
Konferenca Male antante.
Prva seja predstavnikov Male antante.
Beograd, 11. januarja. (Z) Na sinočnji prvi komerenci predstavnikov Male antante se je vzelo v pretres izključno le vprašanje odnošajev med državami Male antante in med sovjetsko Rusijo. Vprašanje priznanja Rusije je bilo predmet posebne razprave ministrov Male antante, pri čemer pa je tudi ministrski predsednik Pašič povedal svoje stališče. Razprava se je vr-; šila precej hitro, ker so člani Male antante že na svojih prejšnjih neobveznih sestankih proučili zunanjo situacijo.
Vsi nasveti, ki so jih dobili v tem pogledu od zunaj, so dovedli do soglasja, da se v vprašanju sovjetske Rusije zavzame stališče v skladu s stališčem evropskih velesil. Po uradni razpravi sedaj na konferenci so se zastopniki Male antante zedinili na to, da se priznanje sovjetske Rusije odgodi dotlej, da tudi velesile Rusijo priznajo. Glede na to se zadeva priznanja sovjetske Rusije ne bo vzela v razpravo, dokler se Italija, Anglija in Francija glede tega vprašanja ne odločijo.
Druga seja. — Stališče držav Male antante napram Rusiji.
Beograd, 11. januarja. (Z) Danes dopoldne ob 10. uri je bila druga seja zastopnikov Male antante, na kateri so zopet razpravljali o vprašanju odnošajev s sovjetsko Rusijo, četudi je bilo sinoči sklenjeno, da se to vprašanje odstavi z dnevnega reda. Na današnji razpravi so se prav tako pokazala zopet različna stališča zastopnikov treh držav in naglašafi so se zopet isti razlogi. Namen današnjih razgovorov je bil, najti način za dobro izmenjavo misli z državami Male antante, da bi se mogla proti Rusiji voditi politika po enotnih smernicah. Glede na odnosa je proti Rusiji je dr. Beneš zavzemal stališče, da Mala antanta ne prizna sovjetske Rusije prej, predno tega ne sto-
re Francija, Anglija in Italija. Romunija ima kot ueposrednja sosedinja Rusije povsem druge interese v razmerju do nje. Politika Romunije kot obmejne države ne more iti po vsem v smeri politike, katere formacija je ustvarjena sploh bolj z ozirom na zapadno, kakor na vzhodno Evropo. Zato je Duca zavzel čisto posebno stališče, ki pa za sedaj niti najmanj ne moti odnošajev v Mali antanti, vendar pa Romuniji onemogoča, da bi proti Rusiji vodila politiko v duhu zapadne Evrope., Mi in Romunija stojimo na povsem drugačnem stališču, kakor Češkoslovaška in naše stališče še ne more povsem ujemati z interesi češkoslovaške politike prdti Rusiji.
Stališče naših vodilnih politikov.
Kar se tiče nas samih, naglašajo v političnih krogih, da zavzemamo dvoje stališč. Kakor je znano, vztraja dr. Ninčič trdno na tem, da naša država prizna sovjetsko Rusijo. Cisto drugo politiko pa vodita že iz tradicije kakor tudi iz političnih razlogov dr. Spalajkovič in Pašič.. Ona dva sta mnenja, da je treba počakati, dokler se Rusija ne oddahne, da se bo potem videlo, kakšno obliko bo končno dobila. Nadejata se namreč, da bodo v Rusiji vzpostavljeni zopet stari politični ele-
menti. Zaradi vsega tega se more reči, da . je baš to različno stališče naših službenih krogov poleg drugih zunanje političnih razlogov tudi eden razlogov za to, da se Mala antanta nj odločila, zavzeti proti sovjetski Rusiji enotno stališče. Šintični sklep, da se vprašanje priznanja sovjetske Rusije odstavi z dnevnega reda, se v poučenih krogih danes tolmači tako, da je bila vsem državam Male antante glede rešitve tega vprašanja puščena svoboda.
Vprašanje zveze Male antante s Francijo.
Kar se tiče drugih zadev, posebno vprašanja češkoslovaško - francoske zveze in nje razširjenja na Malo antanto, izgleda, da tudi v tem vprašanju ni bi storjen še stvaren sklep, temveč da se je tudi ta zadeva rešila na način, kakor vprašanje odnošajev z Rusijo. Jugoslavija in Romunija nista pokazali pripravljenosti, da stopita v ožjo in faktično zvezo s Francijo. Mi-
slita namreč, da nas komplikacije, do katerih bi moglo priti v mednarodnem svetu, ne smejo vplesti v striktne an-gažmane in nas dovesti v situacijo, v katere naše države po svoji politični naravi ne spadajo. Glede na to se bo o tem vprašanju še enkrat govorilo. Izgleda pa dosedaj, da se ne bo rešilo tako, kakor je dr. Beneš v prvem hipu mislil.
Angleška nota radi francoskega posojila.
Ostaneta torej še dve važni speci-jalni 2adevi, ki jih je rešiti, t. j. vprašanje razdelitve madžarskega arhiva, so čemer se izdeluje poročilo v ministrstvu za zunanje zadeve; po vseh znakih soditi, pride dalje na dnevni red tudi nota, ki jo je angleška vlada poslala Beogradu, Bukarešti in Pragi glede na zaključitev posojila za oborožitev. Angleški poslanik sir Alban Young o tem vprašanju ni hotel dati novinarjem nobenega pojasnila, ker angleška vlada v tem pogledu od Jugoslavije ni prejela še nobenega odgovora. Ker so glede te note dTžave Male antante jako interesirane in ker mi-
slijo, da nota ni mislila samo na to Posojilo, temveč da se za tem skriva popolnoma političen in mogoče celo vojaški moment, bo Mala antanta morebiti še danes to vprašanje vsestransko proučila. Sicer pa izgleda, da je nota že dosedaj zelo uplivaila na' razprave Male antante. 2e včerajšnja intervencija, ki sta jo napravila pri dr. Ndnčiču angleški poslanik in italijanski opravnik poslov Summonte, je povzročila, da Mala antanta ni napravila onih zaključkov, Za katere se je gotovo mislilo, da bodo na tem sestanku napravljeni.
Zunanjepolitična vprašanja Male antante.
Beograd, 11. jam (B) Na popoldanskem sestanku Male antante so dr. Beneš, Duca in dr. Ninčič v popolnem soglasju končali diskusijo o. raznih vprašanjih, ki se nanašajo na zunanji položaj njihovih treh držav in so za-
Italijanski strahovi.
Rim, 11. januarja. (B) Skoraj vse italijansko časopisje je mnenja, da je beograjska konferenca Male antante neugodna za italijanske interese. Zato
v svojih komentarjih kažejo mnogo nezaupanja. »Corriere d’Italia« pa naravnost trdi, da ima konferenca italofobski značaj.
Uradno poročilo o konferenci«
Beograd, 11. januarja. (Z) O današnjem zasedanju Male antante, ki je trajalo od 10* do 15, ure, je bil izdan naslednji komunike: Danes dopoldne je bil v predsedništvu ministrskega kabi-neta drugi sestanek zastopnikov Male antante. Vsi trije ministri za zunanje 2adeve so pojasnili zunanji položaj svojih držav. Pri teh izmenjavah pojasnil
Sporazum med zemiioradniki in SKS
perfekten.
(Glej poročilo na drugi strani.)
Duca z zadovoljstvom konstatirati, da se čimdalje bolj manjšajo težave, ki obstoje med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in med Italijo ter da gredo v smeri prijateljske rešitve spornih vprašanj in zbližanje obeh držav. Na bolgarski in grški problem gledajo v Bukarešti, ’ Pragi in Beogradu na isti
način. Ne da bi se Mala antanta vmešavala v notranje zadeve Grčije, ven-, dar želi, da se Grčija konsolidira. Mala antanta upa, da bo Bolgarija ostala na terenu sprejetih pogodb in da se bo. vedela izogniti incidentom, ki bi mogli, motiti dobre odnošaje z njenimi sosedi.
Zakiiučfia sefa konference v soboto.
Beograd, 11. jan. (B) Jutri dopoldne se zastopniki Male antante sestanejo ,k zaključni konferenci, na kateri napravijo definitivne sklepe v vseli vprašanjih, ki so se pretresala v teku današnjega dne. Takoj po končani konferenci sprejmeta dr. Beneš in Duca
zastopnike jugoslovanskega in inozemskega časopisja. Dr. Ninčič sprejme nor, vinarje v nedeljo in jim da podrobna, pojasnila. Dr. Beneš odpotuje iz Beograda v nedeljo dopoldne* Duca. pa v nedeljo zvečer.
Prireditve na tast gostom.
Beograd, 11. jan. (Z) Na čast zunanjim ministrom Male antante je priredil danes ob 1. uri popoldne kralj Aleksander obed na dvoru, katerega so se udeležili zunanji ministri dr. Beneš, Duca in dr. Ninčič s soprogami, ministrski predsednik Pašič, predsednik narodne skupščine Jovanovič, ter poslanika v Pragi Ljuba Nešič in v Bukarešti Coiak Antič s soprogama. Za ostale člane delegacij in za zastopnike tiska je priredil načelnik presbiroja Ivkovič kosilo v hotelu »Srpski kralj«. Zvečer je priredil zunanji minister dr. Ninčič v svojem stanovanju intimno večerjo za načelnike delegacij držav Male antante, za člane delegacij pa je dal dr. Ninčič v Palače hotelu večerjo, katere so se udeležili tudi diplomatski zbor, ministri, nekaj uglednih politikov, predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič in nekaj generalov in
dame. Vsega skupaj je bilo povabljenih okrog sto oseb. Po večerji je priredila gospa Ninčičeva soarejo s plesom v Palače hotelu, na katero je bilo povabljenih razen omenjenih še več dra-. gih oseb, med njimi predsednik Jugoslovanskega novinarskega udruženja g,-Krešo Kovačič. Češkoslovaški zunanji-minister dr. Beneš se s člani svoje der legacije ni dolgo mudil na soateji, ker. je moral delati za jutrišnje nadaljevanje konference. — Po 10. uri je priredil francoski poslanik Clement Simon v svojem poslaništvu soarejo na čast . delegacijam, ki so jo zelo številno po-setili.
Beograd, 11. januarja. (B) Predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič in soproga priredita v soboto dne 12. januarja ob 13. uri v hotelu »Srbski kralj« kosilo v čast zastopnikom MaR, antante.
Težkoče pri sestavi grške vlade.
čeli proučevati zadevo madžarskega posojila.
Prihodnja seja je napovedana za jutri dopoldne ob 10. v ministrstvu za zunanje zadeve.
je bilo ugotovljena popolna soglasnost Romunije, Češkoslovaške in kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Te države so sklenile, da nadaljujejo isto politiko miru, spoštovanja in utrjenja pogodb, kar je bil vedno cilj Male antante. .Vse tri države istotako hočejo, da utrde prijateljske odnošaje z vsemi državami. V tem pogledu sta mogla dr. Beneš in
Atene, 11. januarja. (Z) Venizelos je popolnoma ozdravel. Včeraj je prisostvoval seji liberalne stranke. Na tej seji je bilo sklenjeno, da se sestava vlade poveri vodji republikancev Rus-sosu. Njegova vlada bi morala izvesti ljudsko glasovanje. Odklonjena je bila zahteva republikancev, da se še pred ljudskim glasovanjem proglasi odstavitev dinastije. Venizelos je dalje časa imel posvetovanje z Zaimisom, ki mu je obljubil, da ga bo pri delu za vzpostavitev redu v državi podpiral. Posvetoval se je tudi z bivšim ministrskim predsednikom Kalogeropulosom in z bivšim ministrom Russosoin. Izmenjali so si misli glede izvedbe plebiscita. Venizelos je poudaril, da bodo opoziciji vsa sredstva na razpolago, da se ljudsko glasovanje izvede svobodno.
Atene, 11. januarja. (Z) Naporj, Russosa, da sestavi kabinet, so as taji brez uspeha, ker konservativni liberalci, ki imajo večino, zahtevajo, da se sestava kabineta poveri njim. Včeraj popoldne je regent poveril sestavo kabineta vodji konservativnih liberalcev Danglisu, ki pa še ni končno pristal na, to ter odgovori šele jutri dopoldne.
Atene, 11. januarja. (B) Dangjis je pri sestavi kabineta naletel na nekatere težkoče, ker so republikanski liberalci odklonili udeležbo v vladi. Sedaj se govori, da sestavi vlado Kasandr% vendar pa listi mislijo, da bo končno vendarle Venizelos prevzel predsedstvo vlade. Venizelos je sprejel tudi nekoliko opozicionelnih voditeljev, zlasti bivšega predsednika atenske občine: Merkurisa,
Naia zveza s Francijo.
Beograd, 11. jan. (Z) Tukaj prevladuje prepričanje, da je vprašanje zveze s Francijo gotova stvar. Prejšnja kraljevina Srbija je sklenila zvezo s Francijo že nekaj let pred balkanskimi vojnami in na njenem temelju je šla tudi v vojno proti Turčiji. Ta zveza je bila preizkušena v svetovni vojni. Ako se danes govori o obnovitvi pogodbe s Francijo, ni to popolnoma točno. Med Jugoslavijo in Francijo ni bila zveza nikdar prekinjena. Gre le zato, da se sklene pogodba s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, katero tvori bivša kraljevina Srbija z novimi deželami prejšnje avstro-ogrske monarhije. Dosedanja zveza se bo formalno iz-premenila, tako da bo obsegala vse ozemlje naše ujedinjene države. Viden znak rešitve tega vprašanja bo poset naše kraljevske dvojice v Parizu.
MADŽARSKO POSOJILO.
London, 11. jan«. (Rente1/ Komi-sija Društva narodov, ki ji je poverjeno proučavanje madžarskega posojila, se sestane v Londonu dne 16. t. m.
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 12. jan. Vremenska napoved za 12. januarja: Večinoma jasno, zmerno južno vreme, južni vetrovi. Nevarnost za snežne plazove.
tikvldadla oddelka za kmetijstvo v Sloveniji.
Beograd, 11. jan. (Z) Po sklepu ministrskega sveta se izvede v kratkem likvidacija oddelka za kmetijstvo v Sloveniji.
Beograd, 11. jan. (B) Ministrstvo za poljedelstvo in vode je sklenilo, da se takoj začne z likvidacijo kmetijskega oddelka pri pokrajinski upravi v Ljubljani. Nato se začne z likvidacijo kmetijskega oddelka pri pokrajinski upravi v Zagrebu. Pri ostalih pokrajinskih upravah se je Ikvidacija kmetijskih oddelkov že izvršila.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
V Ljubljani:
Drama: »Golobček«. Red B.
Opera: »Mignon«. Red A.
Šentjakobski gled. oder: »Male roke«.
Kino Matica: »Doživljaji žene«.
Kino Ideal: »Zveri v kletki« — pu-stolovna drama.
Kino Tivoli: »Pot v noč«.
Kino Ljubi], dvor: Veseloigra »Trmoglava hčerka mlljarderja ali deklica iz pf-kla« — Lya Mara.
V Mariboru:
Narodno gledišče: »Janko in Metka«.
Premijera. Izven.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani:
Tekoči teden: lekarna Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski gesti.
jMran 2.
Sporazum med zemlioradniki En SKS
perfekten.
»NARODNI DNEVNIK*
Sfev. 10.
Danes, v petek dne 11. t. m. je bila v Ljubljani seia izvrševalnega odbora SKS. Seje so se udeležili številni delegati iz vse Slovenije.
Glavna točka dnevnega reda je bila odobritev sporazuma, ki so ga sklenili zastopniki SKS to srbske zemljoradni-ške stranke dne 3. januarja v Zagrebu v smislu resolucije občnega zbora SKS.
Po daljši debati, v kateri se je zlasti posvečalo pažnost hrvatskemu vprašanju, je Ho soglasno sklenjeno, da se sporazum odobri.
Dalje so bili določeni kandidati za Olavui odbor »Kmetijske dražbe«, ki ima biti izvoljen na občnem zboru družbe.
Ko so se še obravnavala razna interna strankina vprašanja* je bila zaključena seja.
Besedilo sporazuma je sledeče:
Zapisnik o sporazumu
med tov. Voj. Lazičem, predsednikom zemlj. posl. kluba in Dušanom Dimitrijevičem, nar. poslancem v imenu Saveza Zemljoradnika z ene
strani
tov. Ivanom Pucljem, nar. posl., Ivanom Pipanom, načelnik SKS, Alojzijem Tršanom, Janko Bukovcem in dr. Drago Marušičem, člani načfelstva SKS na konferenci v Zagrebu 3. jan. 1924.
Podpisani predstavniki Saveza zomljoradniika (SZ) in SKS izvršujoč željo občnih zborov svojih strank, da se doseže edinstven po-litičem nastop vseh kmetov v državi so sklenili sledeči sporazum:
1.	SZ in SKS imata skupen glavni odbor, ki nosi ime: »Glavni izvršilni odbor Saveza zemljorad-nika.« V ta odbor pošlje SKS iz vsakega okrožnega odbora po
enega člana, ki mora biti kmetovalec in poleg tega predloži glavnemu izvršilnemu odboru SZ enega člana v kooptacijo.
2. Poslanci SZ in SKS tvorijo en poslanski klub.
3. Pokrajinske strankine organizacije obdržijo svoje ime in popolno avtonomijo v vseh pokrajinskih političnih vprašanjih. Vprašanja, ki so načelne važnosti za cel SZ rešuje izključno Glavni izvršilni odbor SZ.
4. SKS obdrži svoj organizacijski red in izvršuje svojo organizacijo po sklepih načelstva SKS, dokler ne bo izdelan organizacijski red za SZ Srbov, Hrvatov in Slovencev.
5. Kot osnova skupnega dela služi program SZ, dopolnjen s predlogom ustave zemljoradniške strai&e in poznejših odlokov glavnih kongresov SZ.
6. Glavni kongres SZ se vrši vsako .leto, kjer ga odredi Glavni izvrševalni odbor Saveza zemljo-radnika. Na ta kongres pošlje SKS delegate po statutu SZ.
7. Ta sporazum stopi v veljavo, čim ga odobrita oba izvršna odbora.
Zagreli dne 3. januarja 1924.
Ivan Pipan, 1. r., Voj. Lazič, 1. r., Iv. Pucelj, 1. r, 'Bukovec, 1. r. Dr. Drago Marušič, 1. r., Alojz Tršafi, 1. r., Dušan Dimitrijevič, 1. r.
Ker je bil zapisnik o sporazumu odobren tudi od glavnega odbora zemljoradniške stranke, je postal sporazum veljaven.
Upamo, da bodo vsaj sedaj imeli demokrati in oni SLS toliko poštenosti, da bodo prenehala z izmišljenimi govoricami o političnem bloku, ki da je rodil »Narodni Dnevnik«.
nJutrove" infamile.
Politične vesli.
~ Nemoralni unlkuin. Beograjska »Sa-uouprava« poroča o vprašanju ljubljanskega skupščinskega mandata in označuje za-iržanje demokratov tako-le: Dogaja se ne-taj, kar je nemogoče v pošteni družbi Iju-li, ki jih veže njihova častna beseda. Pra-.ice, ki jih zahtevajo demokrati, so ab-.urdne. Te pravice je mogla najti samo abulistika, lastna g. Žerjavu. Smešno je za g. Reisnerja, da se kot pošten človek skriva za »stranko«. On sicer navidezno hoče, toda — stranka mu ne dovoli... To je v resnici unikum nemorale, toda mi se nadejamo, da s tem še ni umaknjena z dnevnega reda ta zadeva in ne verujemo, da bi ■incl g. Reisner toliko poguma, — da bi priiiel v narodno skupščino! Da vidimo tudi ta čudež!
—	Vlada in narodne manjšine. »Samouprava« zavrača neosnovane trditve g. Pribičeviča na zagrebškem kongresu, Češ la je vlada izdala narodne interese Nemcem. List piše: Radikali so vsled političnega sporazuma s predstavniki gotovih narodnih manjšin, dali tem manjšinam samo ono, do česar imajo narodne manjšine nesporno pravico. Radikalna stranka ni pristala niti na ono koncesijo giede državne ustave in ni odstopila od svojega političnega programa. A kaj dela danes demokratska stranka? Dva njena prvaka, Prl-Jičevič in Marinkovič, gresta v Zagreb in na »veličastnem« shodu trdita nasprotno. Prvi grmi proti vladi, ker se politično naslanja na narodne manjšine, katerim ni dala vlada nobene koncesije niti glede državne ustave, niti glede vprašanja državne uprave. Drugi pa tolmači svoj predlog
o	samoupravah, ki gre očitno na. roko nasprotnikom državnega edinstva.
*= Madžarski fašisti in ruski monarhisti. Ruski demokratski dnevnik »Dri« v Berlinu priobčuje članek svojega baograi-skega dopisnika, ki dokazuje zveze med madžarskimi fašisti in ruskimi monarhisti. Zveze datirajo v L 1921, ko je Horthyjeva vlada dovolila vojaškemu agentu generala Wrang!a kredit v .svrho organizacije ruskih belih čet. Največji propagator ma-džarsko-ruske organizacije ie bil general Komisarov v Beogradu, ki je pozneje vstopil v boljševiško vojsko, pred kratkim pa so ga aretirali v Berlinu, ker je preskrboval nemške komuniste z orožjem in munlcijo. Pri njem so našli spise o dislokacijah ju-goslovenske vojske itd. Ruskim monarhistom v Jugoslaviji se je posrečilo, da so to afero zatušajl ter je bil Komisarov izgnan iz kraljevine. Za časa pravoslavnega kongresa v Sremskih Karlovcih je prišel tja tudi organizator madžarskih fašistov Eck-hardt in sicer s ponarejenim potnim listom na ime Berton. V Sremskih Karlovcih, kier je bil glavni vojni stan bivše Wranglove krimske vojske, se je izdelal načrt za skupen nastop madžarskih in ruskih monarhistov proti kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zarotniki še vedno upajo, da zanetijo upor med madžarskim prebivalstvom v Banatu. Baje nameravajo izvesti svoj načrt v prihodnjih mesecih. Ruski list opozarja na to možnost merodajne kroge.
1 Prenos smrtnih ostankov Andrejeva r Moskvo. Vseruska zveza književnikov je uvedla akcijo za prenos smrtnih ostankov Leonida Andrejeva iz finske vasi Nevoja v Moskvo. Istočasno je pričela akcijo za ustanovitev muzeja, ki se bo imenoval po Andrejevu.
Predsinočni »Slov. Narod« je napisal, da so se duhovi zaradi ljubljanskega mandata precej pomirili, zlasti odkar se je NNS izrekla pripravljeno, da plača polovico agitacijskih stroškov JDS in da je eventuelno tudi pripravljena na sestanek obeh načelstev. To je napisal mladinski šef redakter »Slov. Naroda«, ki pa je menda s tem napravil veliko nerodnost, kajti današnje »Jutro« posega v spor glede ljubljanskega mandata z vehemenco, ki jej ni primere, pa tudi — kar moramo takoj poudariti — z lažnjivostjo in potvarjanjem dejstev, ki mu ni para. Namen je prozoren. Ker so gospodi pošla prav vsa sredstva, da bi mogli izpodbiti sporazum od 19. februarja ter se izogniti njegovi izpolnitvi, so zapo-čeli najogabnejšo žumalistično kampanjo, da bi na ta čin izvabili NNS iz reserve ter tako naprtili njej krivdo za razbitje sporazuma. Ce imenujemo tako početje podlost, pa smo še premalo rekli.
Evo, na kaa opira »Jutro« svojo najnovejšo ofenzivo.
V	smislu soglasnih sklepov zadnje seje načelstva NNS je načelstvo pisalo dr. Žerjavu kot predsedniku JDS pismo, v katerem mu naznanja, da je načelstvo NNS, nepriznavajoč svoje obveznosti glede povrnitve polovičnih agitacijskih stroškov, ki jlih je baje imela JDS, pripravljeno plačati te stroške, ne da bi zahtevalo likvidacijo glede višine in specifikacije vsega računa in ne da bi NNS zahtevala tudi povrnitev polovice od nje izdanih stroškov za volilno agitacijo. V svrho izvršitve tega sklepa je načelstvo NNS založilo v Kmetski posojilnici ljubljanske okolice polovični znesek navedenih stroškov, to je 45.000 D z vinkulacijo, da je ta znesek na razpolago načelstvu JDS, čim izkaže, da je prol. Reisner končnoveljavno odložil svoj mandat. Ako znašajo navedeni polovični stroški morda nekaj več — točne vsote načelstvo NNS ne ve, ker se ie dotično pismo založilo — je načelstvo NNS pripravljeno, znesek doložiti. Pravica do dviga plačanih stroškov pa ugasne, ako prof. Reisner v desetih dneh, to je do 19. t. m., ne položi svojega mandata.
Dedje je načelstvo NNŠ pisalo načelstvu JDS o svojem sklepu, da ne uvidi oportunitete podaljšanja roka 1. januarja, ko bi bil moral prof. Reisner v smislu sporazuma brezpogojno odložiti mandat, in da vsled tega ne vidi potrebe, da bi se še sestali obe načelstvi v namenu, da razpravljata o opor-tuniteti podaljšanja. Ako pa JDS želi, da se načelstvi vzlic temu pro forma sestaneta, je načelstvo NNS pripravljeno temu ugoditi. Končno poudarja načelstvo NNS, da je vsaki bodoči kooperaciji obeh strank predpogoj, da se s strani JDS odnosno prof. Reisnerja nemudoma in brez pridržka, lojalno in z vso pogodbeno poštenostjo izvede sporazumu od 19. febr. 1923.
Tako se glasi pismo načelstva NNS, ki se odlikuje po svoji lojalnosti in umirjenosti, kakor je to moral konšta-tirati sam predsinočni »S!ov. Narod«.
Sedaj pa pride »Jutrova« infamija.
»Jutro* popolnoma zamolči to pismo ter izročajoč javnosti obvestilo Kmetske posojilnice, ki je, vršivši svojo postavno dolžnost, obvestilo načelstvo
Prosveta.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE PLESNI VEČER ODC. VAVPOTIČEVE.
V sredo 9. t. m. je priredila gdč. Vav-*)tičeva, soloplesalka opere narodnega jledališča v Ljubljani v našem gledališču »ečer klasičnih in modernih plesov, na klavirju pa Jo je spremljal pianist g. Niko Štritof. Spored večera je sestoja!: 1. Chopin: Valse v E-molu. 2. Mendelssohn: Pomladna pesem. 3. Cajkovsky: Jesenska pe» sem. 4. Schumann: Elan. 5. Čajkovski: Chanson triste. 6. Orieg: Škrat. 7. L. M. Skrjanc: Iz suite k »Žlahtnemu meščanu*} a) Indijski motiv; b) Groteska. 8. Rahmaninov; Polichinelle. Gospodična je napravila s svojim nastopom na občinstvo dober vtis ter dobila poleg aplavza tudi dvoje lepih košaric cvetja. Mlada umetnica ji «io simpatična in brez dvoma tudi nadarjena plesalka, samo da zaenkrat še no more ustvarjati s tako globokim čuvstvom, iia bi lahko govorili o doživljanju. Njena notranja čutnost se nahaja na oni kritični točki, ko se iz otrok porajajo mladenke, ko čutnost dobiva komaj pravo obliko in vsebino. Ravno radi tega pa je gdč. Vavpotl-čeva najboljša v onih vlogah, katerih jedro je al! nedolžno veselje ali razposajenost, to je pokazala v »Pomladni pesmi«, v »Groteski«, in prav posebno Se v »Škratu«. Prebujajoče se občutje In izražanje notranjosti z ritmičnimi gibi telesa je prihajalo do Izraza v »Chanson triste«, bilo pa ie Se preveč podzavestno, da bi moglo ustvariti popolno umetnino. Poleg tega pa i® ravno v tej vlogi bil njen kostum neskladen t notranjim izrazom umetnina Crnl W Je vsled prekratkega ln presvetlega krila prestavil vso težlno na glavo, dočlm t*i morala ležati težlna spoda), za kar bi Morala nositi temnejše in daljše krilo. Njene #oge so že precej Izšolane, manjka pa iim še mnogo, dočim so roke že na višku, teko da obstoja skoro vsa dinamika njenega plesa v gibčnih in res krasnih rokah. Do aajvišje veljave je prišla ta njena vrlina y »Indijskem motivu«'In v »Groteski«, ki ste morda ravno radi tega in radi siiajnih kostumov tudi občinstvu najbolj ugajala >n mu Izvabila uaJveč priznanja. Mlado uniit-gg» fefeft *otovo id lepa bodočnost, če bo
znala izpolniti ono, kar še ni popolno in pravilno ceniti ono, kar je že sedaj najboljše. Zato bi želeli, da bi nas čez eno ali dve leti zopet obiskala ter se nam pokazala v polnem razcvitu čuvstva In tehnike. Strltofovo spremljanje na klavirju je bilo polno poglobitve, elegance in diskrecije.
—r.
1 Sprememba dramskega repertoarja.
Za soboto, dne 12. t. m. napovedana dramska predstava »Golobček« se ne more vršiti, ker je zbolela ga. Vera Danilova. Radi tega se vprizori v soboto 12. t. m. zvečer v dramskem gledališču francoska komedija »Osma žena« z gg. Nablocko, Putjato in Rogozom v glavnih vlogah Izven abo i-maja. Predstava »Golobčka« za abonente reda B se odigra pozneje.
— Glasbena Matica v Ljubljani priredi v četrtek dne 17. t m. ob 8. url zvečer v Unionski dvorani koncert, na katerem se bode izvaja/o slavno Dvofakovo delo; Sta-bat Mater, za soli, zbor in orkester. Pri koncertu sodelujejo: dr Jos p Čerin kot dirigent, gdč. Zdenka Zikova, sopran, gdč. Zora Ropasova, alt, g. Marij Šimenc, tenor, in g. Julij Betetto, bas, Muzika dravske divizijske oblast! ter celotni pevsk! zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Stabat Mater po vsej pravici prištevamo k najboljšim delom slavnega češkega skladatelja dr, Dvofaka In je bik) proizvajano na koncertih v skoro vseh večjih mestih Evrope in tudi Amerike. V Ljubljani se je Izvajalo pred 31 leti in sicer dne 23. in 27. marca 1893 pod taktirko g. Mateja Hubada, ki Je tudi tokrat naštudiral s pevskim zborom ves pevski part obsežnega dela. O delu samem spregovorimo še v prihodnjih dneh, danes opozarjamo občinstvo, da so' vstopnice v predprodaj! v Matični knjigarni, kjer se dobiva tudi besedilo pesmi s kratkim uvodom.
— Uvod v umevanje umetnosti. V soboto dne 12. t. m. ob 6. uri zvečer se vrši v zbornični dvorani univerze četrto predavanje z naslovom; Narava in umetnost. — Predavate j dr. V. Molč. Vstopnina 12 dinarjev pri vhodu.
— Ljudska visoka šola v Ljubljani priredi v nedeljo dae 13. t. m. ob 10. uri dop, v zbornični dvorani na univerzi javno, vsakomur dostopno predavanje o naslednji temi: Sociologija časopisja. Predava g, dr.
J. Birsa. Vabimo vse, ki se zanimajo za to važno sodobno kulturno vprašanje.
—	IV. mladinsko predavani« se vrši v nedeljo dne 13. t m. dop. in sicer pod naslovom »Vijollnska 9onata«, kojega sipored izvajata kons. prof. Jan. Slais (gosli) In njegova soproga ga. Ruža Slais (klavir). Sta-riše pros'mo. da pošljeta šoloobvezno mladino k temu mladinskemu predavanju, kojega začetek je točno o*' 11. uri.
1	Občni zbor luKoslovenskib oblikujočih umetnikov. V nedeljo 6. t. m. se je vršil 3. redni občni zbor »Strokovnega udra-ženja jugoslovenskih oblikujočih umetnikov«. Vdeležba je bila prav dobra ter so bili zastopani razen domačih umetnikov tudi zagrebški po g. Jašo Ranklu, tržaški Po g. Srečku Ščuki in mariborski po g. Josipu Žagarju. Razprave so bile zelo animirane. Občni zbor je vzel delo dosedanjega odbora z odobravanjem na znanje, posebno njegov četudi brezuspešni trud za dosego postavk za umetnost v skupščinskem proračunu. Iz tajnikovega poročila je razvidno, da je odbor skušal na razne načine delati za povzdlgo umetnosti v Sloveniji. Posredoval je pri prirejanju razstav in konkurenc, vplival na denarne zavode, da so podpirali umetnost, sestavil Je minimalne tarife za ilustrativna dela Itd. Ker se niti vlada niti kaka druga javna oblast ne potrudi, da b! olajšala umetnikom njihovo delo, je sklenil občni zbor, slediti primeru zagrebških kolegov in z lastnim trudom zbirati sredstva, da se vresniči kardinalni postulat vstvarjajočih umetnikov: gradba umetniških ateljejev. V to svrho Je bil izvoljen posebni odsek z arhitektom Vurnikom na čelu. Nadejati se Je, da bo javnost ta projekt drage volje podpirala moralno ln materialno. S tem v zvezi je tudi načrt, da se priredi letos velika predpustna prireditev. Izvoljen je ')il v ta namen posebni veselični odsek, kateremu predseduje arhitekt prof. Rado Kregar. Novi odbor, k! je obenem po pravilih umetniški svet za Slovenijo, Je sestavljen tako-le: Predsednik: R. Jakopič; tajnik: Saša S a »tel; blagajnik; Qojmir A. Kos; arhivar: Valentin Kos; odborniki: J. C o-staperaria, A, Bucik, I. Vavpotič; namestnika; arh. V. Šubic In gospa Zupanec - Sodnikova. Preglednika: A. Sever in a Birolla.
JDS o založenem znesku, kriči, da ho-četa dr. Triller tn dr. Ravnihar kupiti ljubljanski mandat za 45.000 D.
Sedaj naj pa javnost sodi; vzdržujemo se vsake nadaljne kritike nad takim početjem. Kritiko bo izrekla javnost, ako ima še količkaj moralnega čuta in ta kritika bo še mnogo hujša, nego bi jo mogli zapisati v dostojnem listu.
Ako tudi je dr. ŽeTjav prejel obvestilo Kmetske posojilnice prej, nego pismo načelstva NNS, tedaj je moral, sledeč komunikeju iz zadnje seje načelstva NNS, ki se je glasil, da se polovični stroški založe pri denarnem zavodu, vedeti, da gre edino le za založbo teh stroškov. Pol leta gospoda že kriči, da mora NNS poravnati polovico agitacijskih stroškov, češ da je bil tak dogovor, sedaj ko je načelstvo, sicer ne priznavajoč svoje obveznosti, to storilo in denar založilo, sedaj pride ravno ista gospoda ter kriči, da hočeta dr. Triller in dr. Ravnihar »kupiti ljubljanski mandat«. Je li to infamija, ali ne? Kdo je odgovoren zanjo? Ubogi odgovorni urednik? O ne, cela javnost danes s prstom kaže na one, ki edini so kaj takega zmožni.
S to infamšjo kot premiso je »Jutro« zlilo celo golido gnojnice na dr. Trillerja, dr. Ravniharja^ na Kmetsko posojilnico, na Jadransko banko in na Radikalno stranko. 1 Založen denar za polovične agitacijske stroške je seveda dala ali Jadranska banka ali pa Radikalna stranka. Nihče drugi ne premore tega zneska, s katerim da se je NNS prodala Radikalni stranki.
Da bo pa infamija še večja, razkrivajo gospodje nakrati, da bi Mi založeni stroški namenjeni za — zgradbo Soko!skih domov. Joj, ta požrtvovalnost in ta nenadna ljubezen do Sokolstva! Zakaj pa tega gospčda ni takoj povedala? Cisto enostavno s tega razloga, da se bo moglo kdaj trditi, da je starosta Jug. Sokolskega Saveza vzkra-til to vsoto — Sokolskim domom. Spretni žurnalisti so, ampak še pre-ma’o spretni, da bi se jih ne moglo spregledati.
Zanimivo je tudi, kar pravijoi, da znašajo polovični agitacijski stroška polovico manje, nego založena vsota. Kakor rečeno, se je dotično pismo, s katerim so naznanili polovične stroške, založilo. V pismu je bila označena vsota 45.000 do 46.000 D in načelstvo NNS je bilo ves čas v veri, da so to že polovični stroška. Po »Jutro*-vem« razkritju bi bili to vsi izdatki za volilno agitacijo in bi torej polovica znašala 22.500 do 23.000 D. Torej ta stvar se da popraviti.
»Jutro« je razkrinkano. Že ob podpisu sporazuma od 19. februarja 1923 je držalo figo v žepu. Vse njegovo obnašanje in pisanje gre za tem, da onemogoči izpolnitev tega sporazuma. Ko so mu vsled kavalirskega postopanja NNS pošli prav vsi argumenti, s katerimi bi moglo okriviti NNS, da se sporazum ne izpolne, pa prihaja z infami-iami. In to je, kar smo hoteli pribiti!
Časopisni glasovi.
»Slovenski Narod« se bavl s panger-manizmom, oziroma nemško iredento naših štajerskih Nemcev in dokazuje, da so vse izjave teh Nemcev, da hočejo biti lojalni državljani v naši novi državi, popolna laž. Nemci ne morejo pozabiti, da so bili nekoč »Herrenvolk« In zato še vedno kujejo načrte, da se maščujejo nad nami, ker so postali iz gospodujočega elementa samo enakopravni državljani.
»Jntro« se zavzema v svojem uvodniku za obnovitev zvez z Rusijo, ki se polagoma zopet obnavlja. Boljševizem ne pomeni danes nikjer več resne nevarnosti In naše ljudstvo želi prijaznih stikov s svojo veliko slovansko sestro. Ce hočemo prijazne stike z Rusijo, potem se mora izpremenitl naše podpiranje ruskih beguncev v čisto karitativno akcijo brez vsakega političnega ozadja.
»Slovenec« primerja položaj našega življa na Koroškem s položajem naših Nemcev. Pri nas se vse premalo stori za naše zasužnjene brate, dasiravno bi bili v stanu, izposlovati jim marsikako olajšavo v njihovi sužnosti. Nemci hočejo sedaj vzeti našim Korošcem še ono malo šole, kar jo imajo in pa slovenski Jezik v cerkvi. Toda na te nakane moramo energično odgovoriti, da jih preprečimo. — Končno »Slovenec« svari naše Nemce, ker se jim bodo vse mahinacije v Beogradu proti Slovencem nekdaj kruto maščevale.
. Izhodl&e angleško-francoskega konflikta«
Zanimivi spomini francoske*« ministra
Klotza.
Zavesa se dvigne raz diplomatskih konfliktov navadno šele po dolgem času. Tako sega tudi spor med obema velikima zaveznikoma zapada daleč nazaj. Ravno te dni nam razkriva posebna knjiga bistvo in postanek tega spora. Pred nami vstajajo nove posameznosti, ki nam omogočajo zasledovanje vseh koreninic tihe krize med zavezniki, one krize, ki je nastala komaj Par tednov potem, ko so na frontah utihnili topovi. Velezanimivim spominom predsednika Wilsona, državnega tajnika Lanslnga, Ktynesa in mnogo drugih diplomatov je sledila sedaj knjiga ministra Klotza, ki je Izšla pod zaglavjem »Iz vojne v mir«.
Klotz Je bil kot finančni minister edeu izmed najvažnejših sotrudnikov Clemence-au-a, pa tudi drugače ima pri vseh finančnih posvetovanjih veliko besedo. Prve kontroverze o tesnejšem ali širšem pojmovanju reparacij so itak že znane. Znani so tudi spopadi med Francozi ln Angleži povodom obnovitve premirja ter naposled radi prehranjevalne akcije za Nemčijo.
Tu nam pripoveduje Klotz posameznosti rekontra med Clemenceau-om in Lloyd George-om, v katerem je siknil Francoz: »Kdor ne dela, naj tudi ne jč...« Nato je skočil L!oyd George po koncu ter udaril po mizi z besedami: »Ta vedno se ponavljajoča opozicija mora končati, sicer bl se znalo zgoditi, da bomo šteli gospoda Klotza med one, ki so poleg Ljeriina in Trockega največ doprinesli za širjenje boljševizma. Clemenceau ni bil nič manj razburjen. Kričal je, da nikakor ne more do-Pustiti prehranjevalne akcije za Nemčijo. »Moja dežela je uničena, kakor nobena druga na svetu. Mi smo prenašali naj večja bremena svetovne vojne, Izgubili smo dva milijona ljudi. NaSa montanska industrija leži v brezdelju, poljedelstvo, trgovina in industrija v najbogatejšib pokrajinah Fran. cije so uničeni. Sedaj pa naj dopustimo, da se pod pretvezo prehranjevalne akci!e pošilja Nemcem blago, in sicer blago, ki ga oni rabijo, ki pa gotovo ne bo šlo Iz Fran* cije?«
Zelo zanimivo Je tudi mesto, ki govori o početku krhanja francoske valute. 3. J*, nuarja 1919. J. je francoski finančni zastopnik v Londonu, g. Avenol, ravnokar odpotoval na Nizozemsko, istočasno pa je angleška rlznica sklenila zaporo nad francoskimi krediti. To se pravi — piše Klotz
_ da se nas je postavilo v materijelnem oziru pred vprašanje, da li bi še mogli drugega dne poravnati svoje obveznosti na-pram Angliji Jasno je, da bi se morali v tem slučaju sami izročiti vsem posledicam take odpovedi. Meseca februarja je bila konferenca finančnih zastopnikov Francije, Anglije in Amerike v Parizu. Amerikand so izjavili, da nikakor ne morejo dopustiti oškodovanja francoske valute in so bili obenem pripravljeni, pomagati Angležem z ozirom na njihove dolgove Ameriki, seveda le za slučaj, ako bi Anglija nudila tozadevno pomoč tudi Franciji. Angleški zastopnik Keynes se ni dal pregovoriti in je napove, dal svoj odhod v London, akoravno je s tem izginila vsaka možnost nadaljevanja započetih pogajanj. Klotz se je v Londonu sicer pritožil, ali dosegel je samo enkratno podporo v znesku 2 milijonov funtov šter-
11	n go v. Klotz, je pozneje zaprosil Austin Chamberlaina, ki je dopotoval začetkom marca v Pariz, za sestanek v palači polkovnika House. Slednji kakor tudi ameriški finančni zastopnik Norman Davis sta skupno podpirala fancoska stremljenja. Dejala sta, da bi Amerika takoj pomagala, če bi Anglija tako ne oklevala. Toda Austin Chamberlain, ki je stal zelo pod uplivom Keynesa, je odpotoval, ne da bl se dal pregovoriti »Ta nezvestoba — nadaljuje Klotz
—	je onemogočila francoskemu finančnemu ministrstvu nadaljevanje intervencij v prilog zboljšanja valute. Postala Je izhodna točka splošne krize ravnotežja na deviznem tržišču; krize, ki je nosila v kali padec franka in ki Je postala vzrok gospodarskega nereda, v katerem se Je znašel s koncem 1. 1919. skoro ves svet In ki sedaj od dne do dne vedno bolj narašča...«
Beležke.
»Slovenčeva« poštenost. Natančno v Istem času, ko so kmetije! proglasili združenje z zemljoradnlki, piše »Slovenec«, da so se zvezali z vlado. Ta suha konstatacija je najhujsa obsodba, 2ato opuščamo vsak komentar.
Za bralce Domoljubove kakovosti Je
pričelo vedno boli in bolj pisati inteligenč.io »Jutro«. Tako je serviralo včeraj svojim bralcem vest, da so dobili orli državno podporo, ker je hotela vlada s tem nagraditi dr. Ravniharja. Vedeli smo, da je »Jutro« zlobno, da pa Je postalo vsled zlobe tudi že neumno, nismo mislil!.
»Slovenec« se je že zopet zaletel v dosledno nastopanje narodnih skupin, ki čistijo plevel iz našega narodnega življenja in to ob priliki žigosanja nekega demokrat-skega advokata. Gospodje so začutili, da bo tudi nje zadela roka pravice in poštenega mišljenja. Umrlo je vaše črnožolto carstvo, umrla Je vaša doba In izumrli bo. st« tudi vi, duhovi črnili časov.
Šport.
s Vodstvo smuških tekem za klubsko prvenstvo »Illrlle« tn LSK sklicuje v soboto dne 12. t. m. ob 18. url v kavarni »Evropa« sestanek vseh tekmovalcev ln funkciionar-jev. Udeležba obvezna.
SK Primorje oddržl v nedeljo 13. t. m. v srebrni dvorani hotela »Union« svoj letni občni zbor. Skupščina se prične ob 9. uri ter vsebuje običajen dnevni red. Dolžnost ceokupnega članstva je, da se zaveda pomena klubove glavne skupščine ter se iste polnoštevilno udeleži. — Odbor.
Razkol v avstrijskem smuškem savezu.
Avstrijski smuški savez Je pred časom uvrstil v svoje statute takozvan »arijski paragraf« ter s tem začel oficijelen bojkot židovskega športnega življenja. Nekaj dunajskih klubov pa Je vsled tega ustanovHo svoj savez pod imenom »Sp'ošni avstrijski smuški savez«. Spočetka tega razkola niso smatrali povsem resno. ClanI »Splošnega smuškega saveza« se sedaj ne morejo udeležiti nikake prvenstvene prireditve stare organizacije. Vsa upanja se koncentrirajo na splošni avstrijski smuški kongres, ki se vrši ta mesec, na katerem se bo razčistilo vpra-šanie, kateri savez naj se prizna.
Društvene vesti.
•— IV- Slovanski večer. Jug. napr. akad. društvo »Jadran« priredi dne 19. januarja t. 1. v vseh gornjih prostorih Narodnega doma svoj priljubljeni tradicijonelnl »Slovanski večer« z akademijo In plesom. Podrobnejši program akademije objavimo pravočasno. — Vsa bratska in ostala nam naklonjena društva prosimo, da to upoštevalo m opuste na ta dan sKčne prireditve. — Odbor zabavnega odseka J. o. a. d. »Jadran«.
KaKINO MATICA
Pina Menlchel l
• ilubavni tragediji v 7 dej.
'Doživljaji žene*
od 11. do 13. Jan.
JSS^JTOL
ma^ODNT DNEVNIK«
Stran 3.
Dnevne vest!.
Sokolstvo.
Ljubljana, II. januatja 1924.
LJUBLJANSKE CESTE.
V navadi je, da se pri nas začne takoj zabavljati čez ljubljanske ceste, kakor hitro zapade sneg. Niti toliko časa se ne počaka z zabavljanjem, da bi bila sploh fizično možnost dana pospraviti sneg In ga zmetati v Ljubljanico Med te zabavljače ne spadamo. Strpljivejši smo. Cakom dan, dva ta tudi teden dni. Z drugimi pasantl Yštric mešamo cestno brozgo s ponižnim »panjem:	Bodo	že jutri prišli delavci In
očistili ceste. Vse en dan ni mogoče. Toda v Ljubljani naleti na slabo tudi tisti, ki je potrpežljiv. Mestni magistrat se še malo ne zmeni za brozgo po cestah in se mu zdi popolnoma v redu. da premetava sneg po ljubljanskih ulicah samo ducent kidačev, ki pa svoje velike naloge ne morejo izvršiti. Tako imamo še danus ceste zabarikadirane z mlakužami snežnih dobrot. Res, škandalozna je skrb ljubljanskih klerikalnih veči-narjev za snago na ljubljanskih cestah.
Vse naročnike »Narodnega Dnevnika« uljudno prosimo, da se poslužijo prejetih poštnih čekov ter da v najkrajšem času poravnajo naročnino, ker bi bili drugače prisiljeni, da jim list ustavimo.
Uprava »Narodnega Dnevnika«.
Škandal. Tako so označili Ljubljančani pisavo sinočnega »Slov. Naroda« o sporu glede ljubljanskega mandata. Ako »Jutro« vodi to kampanjo po svoji navadi surovo in prostaško, tedaj je pisavo »Slov. Naroda« Imenovati zlobno in periidno. »Slov. Narod« je prav do zadnjega časa stal na neomajanem stališču, da je NNS izpolnila prav vse pogoje iz sporazuma od 19. febr. 1923 in da bi bil prot. Reisner moral že 1. Septembra — po uzakonjenju službene Pragmatike — najkasneje pa 1. januarja brezpogojno odložiti svoj mandat. Pogodba ie tako jasna, da si bolj jasne pogodbe misliti ne moremo. Ako tedaj »Slov. Narod« danes ne sme več tako pisati, naj bi vsaj molčal. Toda ne, postavlja se očitno na Stran mladinske klike. Ali gospode krog Sfclov. Naroda« res ni prav nič sram, da dopušča tako pisavo? Kar karakterizira njegovo zlobo je to, da si daje videz, kakor da bi pisal še stari »Slov. Narod« in kakor bi za njegovo pisavo stalo še staro £Ugovo uredništvo, in obrača se do pristašev NNS, kakor bi bilo še njeno glasilo. Ako se »Jutro« od petka more izgovarjati, da takrat še ni imelo v rokah pisma načel-stva NNS, s katerim se načelstvu J Do poroča o položbi polovičnih stroškov za volilno agitacijo, tedaj se »Narod« od petkovega večera s tem ne more več izgovur-• i j -* naikasneje y petek zjutraj je imel dr. Žerjav v rokah pismo, koje vsebino priobčujemo na drugem mestu. Zato je »Narodova« perfidnost, ki pogreva »Jutro-ve« izpade od petka zjutraj, tem večja. Res, ogorčenje je bilo danes veliko, toda ne, kakor pravi »Slov. Narod«, proti NNS, kakor proti mladinski kliki in še bolj proti »Slov. Narodu«.
— Načelstvo narodno-socijalistične stranke sklicuje za danes, v soboto ob 8. uri zvečer v Narodnem domu zborovanje ljubljanskih zaupnikov s sledečem dnevnim redom: 1. Naše naz.ranje o naprednem bloku in razmerje do »Narodnega Dnevnika«, 2. naše stališče do najnovejših ukrepov vlade glede avtonomije ljubljanske občine, 3. slučajnosti. — Dostop le proti vabi.cm, ki se dobe v strankinem tajništvu v Narodnem domu.
— Za tzsellence v Argentinijo. Generalni konzulat argentinske republike javlja, da znaša pristojbina za argentinski vizum od 1. januarja t i. dalje 3 argentinske zlate pesoze. kar znaša v naši valuti 186 Din.
— Iz sodne službe. Višje deželno sodišče v Ljub.jani je imenovalo pravne praktikante Bogomira Kobala, Ferdinanda Kvasa, Frana Gorečana, dr. Lovra Lipiča, Andreja Dolinarja, Janko Mullerja, Stanisl. Schwei-gerja in Frana Stefancfosa za avskultante.
— Imenovanje gerentom. Namesto od« stopivšega Karla Varge je imenovan za občinskega gerenta v Budincih Fran Šemenek, posestnik istotam.
. ,37 Upokojitve in odpustitve v državni
, X Poko j ena sta Rudolf Kadunc, pisarniški asistent v Ljubljani, in Marija Grošelj, pisarniška oficijantka II. razreda. Iz državne službe so odpuščeni: Štefan Leh-pamer, pisar II. razreda državne borze dela, Franjo Luževič, pisarniški pomočnik, jo Magdalena Klun, pisarniška pomočnica, v*i v LjubljanL
— Osebna vest. G. Fran Mercina, pisarniški pristav IX. cin. razreda pri pokrajinski upravi v Ljubljani, je na lastno željo trajno vpokojen.
— Razpisane nadučlteljske in učiteljske siaibe. Okrajni šoskl svet šoštanjski v Stovenjgradcu razpisuje nadučiteljsko služ-bo na dvorazredni osnovni Soli v st. liju Pri Velenju in nadučiteljsko službo na štiri-razredni šoli v Šmartnem ob Paki v stalno namestitev. Prošnje naj se vlože pri imenovanem šolskem svetu najkasneje do dne 6. februarja 1924. -- V stalno namestitev je razpisano mesto učitelja na petrazrednici v Vitanju. Prošnje je vložiti najkasneje do 6. februarja 1924 pri okrajnem Saškem svetu 'f Konjicah. — V Mariboru so„raz.?‘f1'^r.ri učna mesta na pomožni šoli. Prosilci moralo imeti strokovni izpit za pouk na pomoz-ilb šolah in naj vlože svoje prošnje do dne L februarja pri mestnem šolskem svet« v Mariboru.
— Težaven položaj mariborskega narodnega gledališča. Izredno težki položaj mariborskega narodnega gledališča, ki je računalo, da sprejme za svojo letošnjo se-*®no nujno potrebno državno podporo v pttesku enega milijona dinarjev, dočim mu le bilo dovoljenih le 200.000 dinarjev subvencije, je spravil to našo kulturno institucijo v nevarnost, da jo bo morala uprava PO preteku prvega četrtletja zapreti. Da se
KINO TIVOLI
I „Pot v nor
v glavni vlogi j Olaf F&nss In Konrad Falk
jod 10. do 13. lan.
reši gledališče pred propast jo, ki bi imela skrajno neprijetne posledice za naš obmejni Maribor, je sklical mariborski župan g. Grčar za pondeljek dne 14. t. m. ob 6. uri zvečer v mestni posvetovalnici anketo vseh narodnih krogov, katerim je ohranitev gledališča pri srcu.
— Sestanek mariborskih pridobitnih krogov. Z ozirom na kongres jugoslovenskih pridobitnih krogov dne 27. t. m. v Zagrebu se vrši v nedeljo dne 13. t. m. ob 10. ttri dopoldne v restavraciji »Kosovo« v Mariboru anketa tukajšnjih industrijcev, trgovcev in obrtnikov radi porazgovora. Nujno potrebno je, da se tega sestanka udeleže zastopniki pridobitnih korporacij in obrtnih zadrug tudi iz drugih krajev mariborske oblasti.
— Povišanje cen v mariborskih kavarnah. Vsled zvišanja cen za časopise, razsvetljavo in kurjavo je zadruga mariborskih kavarnarjev sklenila nekoliko zvišati cene in jih izenačiti z onimi v Ljubljani.
— Popravljanje Gotzove dvorane v Mariboru. Firma Gotz naznanja, da bo stavita koncertno dvorano nemudoma zopet javnosti na razpolago, čim uradni komisijski ogled ugotovi, da poslopje ni toliko poškodovano, da bi bila nevarnost za zrušitev, da pa pred uradnim dovoljenjem ne bo mogoče dvorane oddati v ujjorabo. Da pa se uporaba čimprej omogoči, se je že sedaj pričelo s popravljanjem oken, kjer je zdrobljenih okoli 500 šip, kakor tudi vrat in drugih poškodb.
— Sava in Donava pri Beogradu zamrznili. Pri Beogradu sta vsled mraza v zadnjih dneh čez in čez zamrznili Sava in Donava.
— Pasja steklina v Dalmaciji v 1. 1923. Poleg raznih nadlog, ki so v preteklem letu obiskale Dalmacijo, je delala ljudstvu in oblastem zelo veliko preglavice pasja steklina. Tekom celega leta je bilo v Dalmaciji ustreljenih nad 800 steklih psov, poleg teh pa tudi večje število mačk. V Pasteurjeve zavode v Sarajevu in Zagrebu je bilo odposlanih nad 200 oseb iz Da'macije. V večini slučajev je prišla zdravniška pomoč pravočasno, bilo je pa tudi nekaj slučajev, kjer so bile jjosledice smrtne.
— Novomeške vesti. Rojstni dan N j. Vel. kraljice Marije se je praznoval s slavnostno sužbo božjo v kapiteljski cerkvi. Prisostvovali so ji predstojniki ozir. zastopniki vseh uradov in šoL Po mestu so vihrale zastave. — Težko pričakovani predujmi na nove plače so se pričeli nakazovati in ponekod že Izplačevati. Žalibog ne dobe vsi enako: tisti, ki imajo že itak večje dohodke, dobe tudi sedaj več, »nižje« so pustili pa tudi tu bolj nizko. Da bi nam dali ves predujem mesto v obrokih naenkrat, pa bi si s tistimi soldi tudi kaj kupili, tako se bo pa vse nekam izgubilo. Edina dobrota obrokov je, da lahko že naprej z gotovostjo nanje računamo. Računajo pa tudi drugi nanje. Po trgovinah cene še rastejo. — Ker so vsled hude zime zamrznjene ceste in ulice gladke in opolzke ter pa-santom nevarne, je odredilo mestno ge-rentstvo, da potrese vsakdo pred svojo hišo zamrzlo pot s peskom ali s čim drugim. To se je publiciralo j>o vsem mestu, a naši hišni posestniki so kaj pozabljivi ljudje in jih bo moralo mestno gerent-stvo ponovno opozarjati na njihovo dolžnost, da se ne pripeti še več nesreč, kot se jih je že. — S a n k an j e se je prav oživilo.
S Kapiteljskega marofa. Grma in od pokopa išča na Loko je vse polno mladine in odraščenih. V večernih urah se kaj rade zgube kake sanke po strmi cesti v Kandijo. Za smučanje sneg ni pripraven. Led so v okolici že skoro ves pobrali Iz prometnih ozirov je odkazalo gerentstvo sankanje od Grma proti Gotni vasi in Kapiteljskega marofa.
— Celjske vesti. Ljudsko vseučilišče je moralo za minuli pondeljek napovedano predavanje g. dr. Schwaba »O nalezljivih otroških boleznih« preložiti na pondeljek dne 21. t. m„ ker šola nt imela električne luči. — Okrajno glavarstvo je izdalo razglas glede kršitve cest-nopolicijskega reda. Opozarja se voznike na ta razglas, da se točno ravnajo po predpisih, ker se bo proti onim, kateri bi tega ne upoštevali, postopalo najstrožje po kazenskih določilih. — Gozdarsko-tehnična pisarna inž. in bivšega drž. gozdarskega svetnika je pričela poslovati v Celju na Glavnem trgu. — Uradni dnevi Trgovske in obrtniške zbornice so v Celju vsak drugi torek od 8. do 12. ure v poslopju Javne skladiščne in prevozne družbe L nadstr., soba 38. — Vreme je pri nas zadnle dni južno in vmes malo deževno. Mraz je popustil. — Celjski slovenski športni klub Ima danes v soboto zvečer v Narodnem domu svojo plesno veselico. Slovenski športni klub je za slovensko mladino v Celju važnega pomena ter zelo potreben tudi gmotne podpore. Pričakovati je, da bo prireditev vsled tega dobro obiskana,
—- Ptujske vesti. V tovarni Čuček in Ko. v Stmlšču pri Ptuju je bil zaposlen neki Kuret iz Trsta kot skladiščar, kateri pa se je pred kratkim vrnil v svojo domovino. Tovarna ie sprejela iz Beograda poročim, da je Kuret zadel v državni razredni loteriji 120.000 dinarjev. — Tukajšnji brivec 1, Kdrner, poznat kot dober in marljiv ribič, je ujel te dni v Dravi izredno velikega sulca. Ko je ribo potegnil iz vode, je začudeno gledal, ko je opazil v njenem žrelu svoj trnek. Isto ribo je že pred tednom lovil, pa mu je ušla s trnkom vred. — Komandant mesta, g. podpolkovnik Kbva-ctc. je na ukaz ministrstva vojne in mornarice premeščen v Pariz v svrho študijskega iTTm*	Zgubimo zopet dobrega In
vino * ca za našo skuP™ domo-
— Deška ta dekliška meščanska iola v Tržiču priredi v soboto dne 12. januarja zvečer ta v nedeljo 13. januarja popoldne veliko pravljično veseloigro »Prelepa kraljična«. Prireditev se vrši v šolski telovadnici. Polno dvorano pričakujeta deca in šola.
Huda kazen za vtihotapljale opojnih pijač v Novi York. V Novem Yorku je bila nedavno tega obsojena cela družba, ker je vtihotapljala v Zedinjene države s ponarejenim dovoljenjem alkoholne pijače. Vodja rečene družbe ie bil neki E. Kessler, ki je bil obsojen na šestletno ječo in denarno globo 2000 dolarjev. Našli so pri njem 4900 zabojčkov L wh>sko ter 1297 zabojčkov s šampanjcem. Uradni pečat je služil Kesslerju samo za rek arno, ker je ž njim dokazoval, da je pijača, ki jo on prodaja,
P*!Kj»k,affia fc ž. »m a 1»
v,ak n" V“ 20. ”»■>"' v ,ellkl “v-
rasi »Uniona«!
— Občni zbor »Sokola« v Novem mostu se je vršil v torek dne 8. t. m. ob poil 8. uri zvečer v Narodnem domu. Bil je Še precej obiskan. Čudimo se komodnosti članov raznih društev, da so ob tako važnih prilikah tako zelo malomarni. Malo več zavednosti in sokolskega duha! Iz poročil smo zaznali, da le bil na »Sokol« zelo delaven na telovadnem kot tudi na prosvetnem polju in da je aktiven z nekaj tisočaki dinarjev, kar moramo šteti društvu ie v čast in ponos. S sokolskim domom, ki ga napredni meščani že tako težko pričakujemo, še vedno ne bo nič. Prostor, ki smo ga že skoro imeli, nam je vlada na pritožbo nekaterih tukajšnjih malkontentov zopet črtala —■ in danes smo zopet tam kot pred enim letom. Sklenilo se je, da se bo pogajalo z novim občinskim odborom — kadar bol — vnovič za tozadeven prostor. V prvi vrsti bo prostor na Loki, ki bi bil za »Sokolski dom« pač najidealnejši, ako ta odpade, prostor ob novi gimnaziji ali eventuelno kje v Kan-diji. Iz tega vzroka se je tudi odreklo posojilo ljubljanskemu Sokolu I, ki ga bo tuk. Sokol gotovo podpiral, a svoj gradbeni fond mu more posoditi le, ako se, za kdo ve koliko let odpove misli na lastni sokolski dom. S skromno vsoto se sicer ne bo postavil še dom, preskrbel in zasigural pa se bo vsaj prostor, da ne bomo odvisni od vsakokratnih mestnih mogotcev. Novi odbor se je izpopolnil nekaj iz bivših funkcijo-narjev, nekaj iz novih moči, ki obetajo biti vneti sokolski delavci. Starosta je kot lani dr. Vasič, podstarosta br. Mozetič, načelnik br. Papež. Sokolu želimo v novem letu divnega razmaha in najlepših uspehov pri širjenju sokolskega duha in napredne m' lil V telovadnici in društveni sobi ne poznajmo politike, bodimo le ponosni Sokoli! Zdravo!
— Občni zbor Sokolskega društva v Celju se vrši v sredo dne 23. januarja L L ob pol 8. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma.
Gospodarstvo.
Razne vesti.
: Vellkapskl požar v Londonu. V West IndlanBlock v Londonu je Izbrunil požar in se je s silovito naglico razširil na vso okolico. Na stotine ognjegascev, brizgalnic m motornih čolnov se bojuje proti upropa-ščajočemu elementu. Toda vsi napori so zaman in reš'lno delo se je omejilo na obrambo sosednjih okrajev. Porušena poslopja zavzemajo prostor pol kilometra. Vročina je taka, da je gorka celo voda mimotekoče reke Themse. Požar je uničil ogromne množine blaga, predvsem kavčuka, ki ie bil nakopičen v skladiščih Conoordie. Požar je eden največjih požarov, kar jih zaznamuje zgodovina tekom zadnjih 50 let.
: Luksus nemških bogatinov. »Neues Wiener Journal« poroča, da tožijo ameriški in švicarski listi o silni potratnosti nemških gostov po mednarodnih zdraviliščih in zabaviščih ter da potemtakem inozemstvo ne ve. da-ll je podpora za bedne sloje v Nemčiji utemeljena ali ne. Ta potratnost nemških boljših kroirov se opaža zlasti v švicarskih in laških mestih. 70 odstotkov vseh gostov v St. Moritzu. Potresini ter na Gardskem jezeru se rekrutira iz Nemčije. Sedaj je sklenita nem*ka vlada zelo ostre odredbe proti tem ljudem. Po največjih centrih inozemstva bodo, kriminalni uradniki sporočali nemškim oblastem imena tamkaj se nahajajočih nemških gostov. Pozneje se jih bo klicalo pred davčne urade, in ako se ugotovi protislovje ned njih življenjem ter med davčno napovedjo, se bo proti njim najstrožje postopalo. Vlada bi sicer prepovedala odtok svojih državljanov v tuja zdravilišča, vendar se pa boji, da bi inozemstvo odgovorilo z represalijami. Sedaj se bavijo z mislijo, odvzeti o priliki izstavitve potnega lista takim ljudem neko gotovo vsoto, ki bi se uporabila za socijalne namene.
Ziv p? opan.
Vajenca kot morilca ta izsiljevalca.
V Porenju so te dni prišli na sled zločinskemu činu dveh ključavničarskih vajencev, katerih načrt ie očivldno izšel iz mladih možgan, ki so bili zastrupljeni potom slabih romanov in zločinskih filmov. Poleg tega je iskati vzrok za izvršitev zločina v splošni povojni posurovelosti. Zločinca sta sinova uglednih starišev:	18	letni Pavel
Krause in 16 letni Viljem Deiters.
Koncem novembra sta mladeniča sklenila umoriti svojega sodelavca v tovarni za avtomobile v Baumeschu. 17 letnega Bertolda Franka. Z umorom Franka sta hotela od njegovega očeta Izsiliti denar. Krause in Deiters sta najpreje Izkopala tri-četrt metra globok grob na vrtu Krausovih starišev. Dne 10. decembra sta pozvala Franka, da gre z njima na vrt in si ogleda tamkaj skrito in ukradeno motorno kolo. Komaj je pa trojica prišla na vrt, je nastavil Deiters Franku revolver na prsa, dočim mu je Krause zatlačil usta, da ni mogel vpiti. Potem sta Franku zvezala roke in noge in ga vrgla na tla. Nato je Deiters toliko časa tolkel z revolverjem Franka po sencih, da je nezavesten obležal. Nezavestnega Franka sta Deiters in Krause vrgla v izkopano jamo, nametala nanj prsti, jo pohodila, da se je moral Frank zadušiti.
Po izvršenem zločinu sta pričela kiju čavničarska vajenca izsiljevati denar od umorjenčevega očeta. Dne 12. decembra le dobil le-ta poziv, da vrže iz vozečega avtomobila vsoto 25.000 mark. Ker sta pa bila Deiters in Krause imenovanega dne zadr žana vsled čezurnega dela, nista mogla priti na označeni kraj. Na večer 19. decembra je izkopal Krause truplo umorjenega in mu s sekiro odsekal levo nogo. Krause je vtaknil nogo v Frankovo torbo za spise, katero je opremil z listkom: »Leva noga Bertolda Franka. Tajlnstven neznanec«. Spisno torbo z nogo je našla policija, ki pa ni verjela, da je to res noga Frankovega trupla. Nekai dni pozneje je dobil Frankov oče pismo, v katerem se ga pozivlje, da plača 50.000 mark, ker drugače bo našel levo roko svojega sina. Na svet! večer je dobil Frankov oče tretje ekspresno pismo. Nekaj dni pozneje ie dobil stari Frank zopet pismo s pozivom, da v enem i2med svojih izložbenih mest neopaženo označi vsoto, katero bi bil pripravljen plačati, če se najde truplo pogrešanega sina.
Dne 30. decembra se je zglasil na policiji mladenič, ki Je označil Krausa In Del-tersa za morilca Bertolda Franka. Policija je oba takoj aretirala, ki sta tudi brez vsega priznala zločin. Policija je Krausa In Delter-sa odvedla na kraj zločina, kjer nista pokazala niti najmanjšo sled kesa. Deiters doslej še ni bil predkaznovan. dočim e Krause ie odsedel večmesečni zapor radi tatvine,
SPLOŠNE DOLŽNOSTI DAVKOPLAČEVALČEV V L ČETRTLETJU 1924.
(Opozoritev Trgovske in obrtniške zbornice za Slovenijo v Ljubljani.)
L Vložitev napovedL
Za dohodnino. Rok za vložitev napovedi poteče koncem februarja t. 1. Do tega roka mora vsakdo, kdor že plačuje dohodnino vložiti napoved Iz lastnega nagiba, da se ogne zamudnim posledicam § 205. zakona o osebnih davkih. Posebne pozive za vložitev napovedi dobe le oni katerim namerava davčno oblastvo za leto 1924 prvič predpisati dohodnino.
Za rentnlno. Hkratu z napovedjo za dohodnino ie vložiti tudi napoved za rentn.no. Za vložitev napoved! za rentnino ne dobi nihče posebnega poziva. Napovedi za rentnino ni treba vlagati davkoplačevalcem, ki že plačujejo rentnino in svojega bivališča tekom leta 1923 n so izpremenili, ako se njihovi rentnini zavezani dohodki niso pomnožili.
Tiskovine za te napovedi se dobe pri davčnih oblastvih in davčnih ura lih.
Napovedi so po tarifni postavki 231 zakona o taksah in pristojbinah zavezane taksi po 5 Din, ki se prilepi na napoved.
Komur je nemogoče vložiti napoved v določenem roku, naj s primerno utemeljitvijo pravočasno prosi za {»daljšanje roka.
II. Naznanila o izplačanih službenih prejemkih.
Vsakdo, kdor izplačuje službene pre-emke, stalne ali premenljive v višini, ki itemeljuje za dohodnino davčno dolžnost, e zavezan do konca februarja 1923 naznaniti te prejemke na posebni tiskovini. Za to naznanilo ni plačati nobene takse.
Dl. Razgrnitev predplsnlh Izkazov in prizivni roki.
Davčna oblastva Imajo nalog, da urede razgrnitev predpisnih izkazov na ta način, da se bo vršilo ob naprej določenih rokih in sicer prvih 15 dni vsakega koledarskega četrtletja za vse davke, odmerjene v preteklem koledarskem letu. O davkih, ki so jih davčna oblastva odmerila v IV. četrtletju 1923. so v smislu gornjega naloga razgrnjeni predpisni izkazi prvih 15 dni meseca januarja 1924 kolikor niso bili davčni zavezanci na razgrnitev izven tega roka posebej opozorjeni.
Prizivni rok se pričenja s 16. dnem po razgrnitvi ta traja 15 dni.
IV. Jamstvo za dohodnino.
Industrijski obrati, ki so na podlagi jamstva za dohodnino, uveljavljenega s členom 155, št. 4, finančnega zakona za leto 1922/1923 pobrali dohodnino od izpremen-Ijivih službenih prejemkov svojih nameščencev, so dolžni v IV. četrt’etju 1923 pobrane zneske odpremit! davčnemu uradu do 14. januarja 1924 s posebnim izkazom v dveh izvodih.
V. Davek na poslovni promet
a) Davkoplačevalci, Hi so zavezani plačevati davek po knjigi opravljenega prometa (razen podjetij, zavezanih javni računo-daji, vsi obrati in podjetja, katerih promet je v minulem letu presegel 360.000 Din), so dolžni plačati davek na poslovni promet za IV. četrtletje 1922 do 30. Januarja 1924 in hratu predložiti prijavo ali * uporabo stare tiskovine, kjer so še na razpolago, ali po vzorcu, objavljenem v razglasu delegacije ministrstva financ z dne 22. maja 1922 A I 6/3 (Uradni list z dne 3. junija 1922, št. 59).
Zamudniki se še posebej o po zore na svojo dolžnost ali s posebnim pozivom ali z javnim razglasom ter z zapretilom uradne ocene ter glob zaradi nerednosti.
Kdor vloži nepravilno prijavo, izgubi pravico pritožbe.
b) Davkoplačevalci, katerih promet ni v minulem letu presegal zakonito določene meje 360.000 Din, niti ni bil manjši od 15 t soč Din, so zavezani na splošni poziv ta v določenem roku vložiti prijavo o prometu, opravljenem v minulem letu. Roka za vložitev finančno oblastvo še ni objavilo, bo pa predvidno objavljen v I. četrtletju 1924,
Ako se za te prijave uporabi stara tiskovina, jo je dopolniti za promet, opravljen z državo, od katerega se plačuje davek že ob izplačilu pri državni blagajnicl, z besedilom vzorca, objavljenega v gornjem razglasu finančne delegacije.
Kdor ne predloži pravočasno prijave, izgubi pravico pritožbe in mu davčni odbor oceni letni promet po lastni vednosti te podatkih.
X Uradni dnevi Trgovske In obrtniške zbornice v Celju so vsaki drugi toTek od 8. do 12. ure v poslopju Javne skladiščne in prevozne družbe d. d., 1. nadstropje, soba št. 38 in sicer: V januarju dne 8. in 22., v februarju 5. in 12., v marcu 4. in 18„ v aprilu U 15. in 29.. v maju 13. in 27„ v juniju 10. ta 24., v juliju 8. in 22., v avgustu 5. in 19., v septembru 2., 16. in 30., v oktobru 14. ta 28., v novembru 11. ta 25., v decembru 9. in 23. Vsaka eventueina sprememba bo pravočasno objavljena. — Gre-mij trgovcev Celje.	,	.
X Uvedba zlatega denarja. Sredi januarja bo v ministrstvu financ konferenca pod predsedstvom ministra financ, na kateri se bo sklepalo o uvedbi zlatega denarja po zgledu v Češkoslovaški. Med drughn se bo sklepalo tudi o tem, da se vodijo računi priznanice in denarne knjige na zlfth osnovi ta ne kakor do sedaj na srebrni.
Borzna poročila.
Beograd, 11. januarja. Devize: Dunaj 0.1254-0.1256, Bukarešta 44.75— 45.25, Ženeva 1556—1557, London 384.15— 384.40, Milan 378.25—378.50, New York 89.40—89.50, Pariz 430—432, Praga 260.40 —260.50, Solun 0—168.
Zagreb, 11. januarja. Devize: Dunaj 0.1245—0.1265, Budimpešta 0.32—0.35, Bukarešta 0—45.50, Italija izplačilo 385.70— 387.70, London izplačilo 381.85—384.85, ček 381.50—384,50, New York ček 88.85—89.85, Pariz 430—435, Praga 259.15—262.15, Sofija 63—68, Švica 1551.75—1561.75. Varšava 0—0.0035. Valute: Dolarji 87.75—88.75, avstrijske krone 0.1240—0.1260, češkoslovaške krone 0—257, francoski franki 0-430, romunski leji 40—43, lire 382—0.
Curih, II. januaria. New York 576.23, London 24.65, Pariz 27.65, Milan 24.925, Praga 16.775. Budimpešta 0.0205, Bukare-šta 2.90, Beograd 6.425, Sofija 4.15, Dunaj 0.0081, avstrijske krone 0.0081.
Praga, 11. januarja. Dunaj 4.75, Berlin 7.925, Rim 149.25, avstrijske krone 4.75 lire 149, Budimpešta 12, Pariz 166.375, London 147.925, New York 34.50, Curih 600.25 Beograd 38.50.
Dunaj, 11. januarja. Devize: Beograd 798—802, Berita 14.90—15.50. Budimpešta 2.43—2.53, Bukarešta 353—355, London 303.300—304.300, Milan 3084—3096, New York 70.935—71.185, Pariz 3392-3408, Praga 2071—2081, Sofija 504—508, Curih 12.325-12.375. Valute:	Dolarji
70.860—71.260, bolgarski levi 482-490, nemške marke 14.60—15.20. funti 301.500— 303.100, francoski franki 3345—3375, lire 3080—3100, dinarfi 798—803, romunski lej) 348—352, švicarski franki 12.210—12.290, češkoslovaške krone 2052—2068, madžarske, krone 2.14—2.34.
/Berlin, 11. la«. Dunaj 61,596.000, Milan 187.530,000.000, Praga 125.685,000.000, Pariz 204.987,000.000, London 18,254.250 milijonov, New York 4.189.500.000,000. Curih 749.622,000.000, Beograd 48.378,000.000
SmeSnlce.
Gospodična: Če se poročim, vzamem samo pametnega moža. — On: Ne, gospodična, pametni možje se sploh ne ženijo!
Turist (v starem gradu): Ali st lahko ogledam danes starine? — Sluga: To je pa za danes Izključeno, ker so se milostljive odpeljale v mesto.
Ona: Poglej no, kako ljubeznivo me gleda ta mačica! — O n : Nič čudnega, moja mala, sladka miška!
P ri j a t e 1 j A : Morda veš za kakšnega moža? Moja sestrična bi se take rada poročila! — Prijatelj B: Zelo žal, ampak sedaj nisem sprt z nobenim svojim znancem.
O o s t: Gospod natakar, rob na krožniku je umazan! — Natakar: Oprostite, gospod, to ni umazano, tja sem položil le jaz svoj prst.
VI. Dospelost direktnih davkov.
Dne 1. februarja 1924 dospejo v plačilo direktni davki za I. četrtletje 1924. Davčni uradi so upravičeni jih po 14. februarju t. L prisilno izterjati in zaračunjti poleg 6% zamudnih obresti še za opomin 4% terjanega zaostanka.
ŽITNI TRG.
Novi Sad. (10. jan.) Pšenica 330— 340. Ječmen 277 in pol — 280, oves 227.50, koruza 235—270 (po dobavnem roku). Moka št. 0 530, štev. 2 405, št. 5 321, štev. 7. 280. Otrobi 180, v papirnatih vrečah 137.50—145 dinarjev.
Budimpešta. (9, jan.) (V tisočih madžar. kron). Pšenica 113.5—117, rž 86— 88, ječmen za krmo 90—93, proso 82.5—85, oves 93—100, koruza 86—87, repica 220— 300, otrobi 57—57.5, lucerna 5.8—6.6.
Brno. (9. Jan.) Pšenica 168—173, rž 132—138, ječmen 145—158, oves 108—112. grah 320—380, seno 65—70, otrobi 75—80.
Dunaj. (9. jan.) (V avstrijskih kronah za 1 kg): Pšenica 2725—3525, ječmen 2750— 3350, rž 2725—2825, rž za krmo 2300—2500, koruza 2750—3000, oves 2400-2500, krompir 750-1200.
ŽIVINSKI TRG.
Zagreb. (10. jan.) Voli prvovrstni
1450—16, druge vrste 12-S0~1 \ ! "iti	«t p
12, domače krave 13.50—14.50, druge vr 12. tretje 10-21, bosanske krave 10-H- TLetata 20—22.50. Debele svinje 25.75—28, mesnate 23.25—2550 za kg	deSiina
seno 77.50—125, otava 125—162.50, deteljlna
162.50 dinarjev za metrski stot
Praga. (9. Jan.) Teleta 12-17, koze 6—8 svinje 12—19 češkoslov. kron. Meso: voli 12—16, biki 12—14. krav« 8—14, teleta 10—13 češkoslov. kron za kg. Svinjska mast (v Plznu) 1375, v Brnu (amerikanska) 1380 —1385 češkosl. kron za 100 kg.
X Znižanje blagovnih tarll v Nemčiji, ikoslovaškem je sklenila češkoslovaška vlada. Znižani bod-o osebni ta blagovni tarifi
Mlin fi nski An
v veseloigri
IZ
Prvorazredna elegantna veseloigra v petih dejanjih z izredno lirasnimi velikomestnimi toaletami hčerke miljarderja. Krasne zanimive slike, ki predstavljajo dno strašnega pekla.
Četrtek 10. Januaria Petek 11. Januarja Sobota 12. januarja
Stran 4.
NARODNI- DNEVNIK
Stev. 10.
Kronika.
k OkeanografcsM Inštitut na Jadranu.
Tekočega leta Br uttanovlien na Jadranu okeanografski inštitut in 'le pet ministrstev v to svrho že odobrilo kredit v skupnem znesku 1 ffljltjon dlnariev.
k; Poljedelska visoka šoia v Subotici. Prosvetno ministrstvo so bavi s preselitvijo poljedelske visoke Šole iz Beograda v Subotico. Prvotno je bik) določeno, da se ta fakulteta preseli v Skopile. Zdaj je pa izjav/la subotiška mestna občina, da je prl-prnvliena na lastne stroške zgradki po-' frebna poslopja in bo stavi>a na razpolago tudi večjo količino polia in sicer brez vsake odkupnine.
k Ustreljena divjačina v celjskem političnem okraju v L 1923. V 15 loviščih celjskega pomičnega okraja, ki merijo skauno 109 tisoč ha, je bilo v minulem letu ustreljenih -80 srn, 1460 zajcev, 5 divjih pete:i-nov, 70 gozdnih jerebic 6 fazanov, 70 poljskih prepelic, 10 slok, .5 divjih gosi, 6o div. rac, 16 jazbecev, 95 lisic, 6 kun, 12 podlasic, 20 dihurjev, 4 vidre, 1 div, mačka, 2S0 veveric, 14 sov, 100 kraguljev in 800 vran in. šrak. Letna zakupnina vseh teh lovišč je znašala v preteklem letu 95.514 Din.
k Volkovi na Kočevskem. Huda /ima,
ki nam jo je prinesel Božič in Novo leto, je.prignala razno divjačino in zverjad v bližino človeških ■ bivališč. Tako so našii zadnje dni po več krajih na Kočevskem, v fibniški dolini in Loškem potoku volčje sledi prav sredi vasi. Med lovci vlada živahno gibanje, da prirede večji lov na te ■ ?veri, ki jim zlasti zdaj povzročajo med divjačino ogromno; škodo.
k Vlom v Turkovo gostilno. Nernan vldmilec je odprl z ukradenimi ali ponarejenimi ključi železni rolo, ki zapira vbod v gostilno Turk v Strfeliški ulici, vlomil v gostilno In v predal omare ter je odnesel 350 Din gotovine In 16 koščkov torte.
k Predrzen tat ?e je zglasil pred kratkim v Rožni dolini. Poleg več manjših tatvin se e splazil nelep noč v hlev posestni-. ka‘. Jana Mihaela. ?dk'al je preeel velikega 1200 Din Vrednega' prešiča v hlevu in ga odnesel. Ravnotam je bilo tudi ukradeno ključ, mojstru Antdnu Prebilu' več kilogramov svežega svinjskega mesa.
k Več brez je posekal neznan tat v gozdu v Logu posestniku Antonu Oblaku z Viča in mu napravil.precejšno škodo. SpiOli se opaža v zadnjem času, da se vedno bolj množe gozdne tatvine, pri čemer seveda največ trpe mlada drevesa.
k Radi prepovedanega povratka v Ljubljano je prijela policija Alojzija Pleša, doma iz Podkorena pri Kranjski gori, ki je izgnan radi vlačugarstva'iz Ljubljane za dobo 5 let. Klatil se je brez posla po mestu in se je zagovarjal, da rnbra iti v bolnišnico. Imel pa ni pri sebi nobenih listin.
k Vrč mleka, vreden 290 Din, je bil ! ukraden pred tobačno tovarno y Ljubljani . mlekarici- Neži KoTitidkovi iz kukavice.	•	i'
k Na glavnem kolodvoru se še vedno ponavljajo tatovi, ki vlomjjo in kradejo razno blago iz železniških voz. Pred kratkim so zopet naleteli na .odpuščenega železničarja, ki je ukradel. na glavnem kolodvoru tri lonce, tri pa je- pri tem razbil in napravil 500 Din škode. Preiskava bo dognal če je izvršil morda Še kako drugo tatvino.	.	•
k Konjska odela je, bila ukradena z voza na dvorišču FigovČeve gostine posestniku Matiji Kodelja z GUnč. Odeja je vredna čez 300 Din.
k Pazite aa suknje, klobuke! V zadnjem času so se začeli zopet pojavljati ljudje, ki ši na tuje stroške oskrbe zimske suknje in klobuke. V kavarni »Leon« je bil ukraden Vlad. Svetku trd črn klobuk, vreden 100 Din. Na Dunajski; cesti pa je strgal
Henry Murger	9
La Boheme.
Prizori iz življenja ciganov.
(Nadaljevanje.)
In zaprl-mu je vrata pred nosom.
Marcel je vzel pismo in ga odprl. Po prvih besedah je začel delati po sobi akrobatske skoke in je zapel sledečo slavno romanco, ki je naznanjala pri njem višek veselja:
»Bili so štirje mladi fantje,
• vsi štirje res močno bolan i; peljali so jih tja v Spital, o joj, o. jojl« .	.
♦Dobro,« je rekel Schaunard in ‘nadaljeval::
.--Dejali so jih v posfljo eno, od spredaj dva, od Zadaj dva ,
»To že vemo,«	<
Marcel je povzel:
in prišla k njim je sestra drobčkana, i oj, oj, oj, oj!
»Qe ne umolkneš,« je rekel Schaunard; ki je Že čutil simptone, da mu peša' razum, »ti boin zaifefal allegro iz svoje simfonije o »vplivu modre barve ha umetnosti.«
In , približal se je pianu.	‘
Ta - grožnja je učinkovala kot kaplja mrzle vode, ki pade v vrelo tekočino.
Marcel je utihnil, kot bi mu bil kdo urekel.
»Na.« je rekel in pomolil pismo prijatelju. »Glej!« ;
Bilo je povabilo na obed k nekemu poslancu, prosvetljenemu zaščitniku umetnosti in posebno Marcela, ki mu je bU naslikal njegovo hišo na kmetih.
»To je za danes,« je rekel Schaunard;' »nesreča je je, da list ne velja za dve osebi Toda iares, zdaj mi pade v glavo, tvoj poslanec je ministerialen; ne moreš, ne smeš sprejeti: tvoji principi ti zabranjujejo jesti hruh, namočen s potom ljudstva.	•	i	'
j »Kaj!« je dejal. Marcel, »moj poslanec je v fevemceritrumu: oni dan je glasoval proti vladi. Sicer pa mora. imeti zame kako naročilo; obljubil (ni je, da me bo predstavil v družbi; in.potem, žlej, - naj le bo petek, čutim požrešnost kot :kak.. ji goli no, zato grem danes na obed, pa basta.«
neki I2!etni dečko Olgi Ciuha rujavo, 150 Din vnredno boo in je pobegnil po stranski ulici pod Tivoli.
k Telefonski zabojček sp razbili neznani zlikovci v veži Kolizeja na Gosposvetski cesti in napravil čez 100 Din škode.
k Ukradena ilca. V zadnjem času so dosedaj Je neznani tatovi potrgali in pokradli več lpO metrov bakrene telefonske in brzojavne žice. V Cikavi pri Novem mestu so ukradli pred novim letotn raz drogove preko 100 m žice, ki je vredna 500 dinarjev.
k Pri Sv. Jakobu ob Savi je ukradel nekdo iz šupe župnika Antona Jemca 10 velikih lepih kokoši, ki so vredne 500 Din. Po sledovih sta morala biti vlomilca dva moška.
k V Krčevini je neznan postopač, ki se izdaja pod raznimi imeni, izvabil na goljufiv način od služkinje Julije Ferličeve gumijast plašč, rokovice in čepico v vrednosti 600 Din in le pobegnil.
k Na Lancovem pri Radovljici je ukradel 201etni hlapec Jože Seljak iz Leskovca svojemu tovarišu Valentinu Žagarju in sicer iz zaprtega kovčka 9 bankovcev po 100 Din, 75. Din, niklasto žepilo uro z verižico, in črno usnjato listnico v skupni vrednosti 1600 Din in je neznano kam pobegnil.
k Na Plati je bilo vlomljeno pri Zadni.-kovi družini in ukradena moška obleka iz 'temnozelenega sukna. telovnik, jopič, ženska svilpata bluza :n inoška 14karatna zlata verižica z obeskom v skupni vrednosti 5000 Din.
k Poneverba. Na škodo Ivana Kluna, zastopnika tvrdke Buffon v Treviso, je poneveril neki bivši uslužbenec tvrdke »im-peju v Ljubljani 8000 Din in je neznano katn pobegnil.
k Ponarejevalci zrelostnih spričeval-Zagrebška policija je odkrila zadnje dni v tiskarni »Merkur« ponarejanje zrelostnih Spričeval in je aretirala tri tiskalniške nameščence. Pri zaslišanju faktorja še je izkazalo. da je bila uprava pri vsej stvari popolnoma nedolžna in sb tiskarniški uslužbenci izdelovali spričevala na. svoje rpko. Naročila so prišla po dosedanjih ugotovitvah z dežele. Zaplenili so 11 ponarejenih spričeval.
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«.
Glavni in odgovorni urednik:
' Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani
»So še drugi zadržki,« je povzel Schaunard, ki je bil vendarle ljubosumen na dobro srečo,’ki je zadela njegovega prijatelja, »ne moreš iti v mesto na obed v rdeči bluzi in nosački čepici.«
»Poide.m si izposoditi obleko kr Rudolfu 'ali Colline-tU.*
»Nespametni mladenič, ali pozabljaš, da je minilb že več kot dvajset dni v mesecu ih da počiva ob tem času obleka teh gospodov že zdavnkj’.v zastavljalnici?«
»Do.petih bom Že dobil črno obleko,« je dejal Marcel.
»Tri tedne sem rabil, da sem jo dobil, ko sem šel na ženitovanje svojega bratranca; pa je bilo v začetku-januarja.«
. »Nb, potem bom šel, kakršen sem,« je povzel Marcel, korakajoč z dolgimi koraki gori in doli. Ne pustim, da bi rekli, da me je malenkostno vprašanje etikete zadržalo pri prvem koraku v družbo.«
»A propos,« je prekinil Schaunard, ki mu je bila velika zabava, da je jezil svojega prijatelja, »in čevlji«?	•
Marcel je odšel tako razburjen, da je nemogoče popisati. Cez dve uri se je vrnil z ovratnikom.
»To je vse, kar sem mogel najti,« je žalostno rekel
»Ni-bilo vredno letati za to malenkost,« je odgovoril Schaunard; »tu je toliko papirja, da bi jih lahko napravili iz njega cel ducat.«
»Toda;« je rekel Marcel in si pulil lase, »imeti morava prednostne papirje, za vraga!« .
In iskal je dolgo po vseh kotih v obeh sobah. Ko je iskal celo uro, je zbral kostim, tako-le sestaVJjftni. -j 1 škotske hlače,	"	•	•" ‘
1 siv klobuk,
1 rdečo ovratnico,	:
1 zamazano rokavico, ki je bila nekoč bela, 1 črno, rokavico.
; »2a silo bosta to dve črni rokavici,« je rekel Schaunard. »Toda ko boš oblečen, boš kot sojftčni spektrom.;Ne de nič, saj si slikar!« '
Med tem je Marcel poskušal čevlje.
Usodno! Bila sta oba na isto nogo. v. Umetnik, ki je bil že ves obupan, je tedaj zapazil v kotu star čevelj, v katerega, je metal rabljene mehurje za barve. Tega se je polastit »Od Garrycka k uganki,« je dejal rjegov ironični tovariš; »ta je koničast, oni oglat.« , , . . , »Tega- ne bom Videl, če ju izloščim.« '
MALI OGLASI
Cene oglasom do 80 besed Mn S-—; vsake nedallne beseda 25 para s davščino vred.
Tl
liotzliioR bajke
{, zvezek, s« kupi. — Ponudbe |>od »Knjiga« n« upravo Hat«
Mesto Honlt
lic« v vseh pisarniških poslih (»urjena gospodična v Ljubljani ŠJi bližnji okolici. Gre tudi ze nekaj tednov brezplačno. Ponudbe pod »Spretna pisarniška loč« na uoravo lista.
ioč« na unravo Usta. _____
i Ho io Mii!
še sprejmeta pri boljši druiinl 2 mlajši dliakinji ali dijaka. Klavir na razpolago. Vprašati je. Gradišče 2/1. levo.
Zoania
I Inteligentno, srčno naobtaženo damo (gospodično ati vdovo) do 27 let, prijetne zunanjosti ih po možnosti velike postave, posestnico večjega posestva v Sloveniji, išče v avrho ženitve zelo inteligenten gospod a ekonomsko Izobrazbo. Dotičnik i« Star 26 let, velike postave, Zdrav, trezen, In se trenutno Udejstvuje v posebnem inteligenčnem poklicu. Reflektira se le na samostojne posestnice, ker je zažeheno kmetijsko udej-livovanje,- Ponudbe s sliko j« poslati pod šifro »Cvetoča eko nomija« na upravo »Narodnega Dnevnika«.
ženiiDS gum
30 letni uradnik s 100,000 Din piomoienjs, se želi seznaniti v avrho ženitve z 22 — 25letno gospodično neomadeževane preseki »sti. Trgovsko naobraiene B premoženjem imajo prednost Dopise pod »Ženitev 65« na upravo Tajnost zajamčena.
se sprejme s 15. januarjem n» dobro domačo hrano. NaB'ov v upravi lista.
2 krojaška vajenca
se sprejmeta. Več se poizve v trgovini Anton Presker, Sv. Petra cesta 14.
Labke mi.
lepe 2 a eno ali dvo vprego proda Albin Koman, Vilmarje 83, p St. Vid nad/Ljubljano.
Meblovana saba
se išče v sredini mesta za dva gospoda, ki »ta celi dan odsotna. Pismena ponudbe pod »Tone-Jože« na upravo »Narodnega Dnevnika«
Kopi
na bencin, s 6 konjskimi silami, se proda ali zamenja c manjšim. Ponudbe pod »Motor« na upravo Usu.
neopremljeno, prost vhov, išče zakonski par brez otfok; zamenja tudi sedanjo Svojo jepo sobo, punajska cesU. Ponudbe pod „Plača dobro, “ na upravo 1’Sta.
Milj!
prostorna, solnčna lega, sredi mesU se le proti odškodnini zamenja. Ponudbe pod „Zame-na“ upravo tega lista.
lite«
stanovanje, 1 soba s kuhinjo, za mlad zakonski par. Pismene ponudbe na upravo pod »Stanovanje 10«.	__________
Kitim
fotografičnl aparat 6X®. 8 z*'° dobrim objektivom. Ponudbe prosim na ujcavd pod »Model«,
vsako množino lepega, zdravega krompirja, — Najnizje ponudbe samo ' za vagonske naklade prosi na naslov Franjo Golič, Celje, in to dne 12., 16. in 19. isniurja. L j.
Kad!. IMiilci io
tmiuij I
Kdo bi vzel v službo kot praktikanta mladega, izobraženega gospoda, absolvenU 6 realke, izurjen strojepisec, sin tovarnarja, nekoliko veščega že v pisarniških poslih. Ponudbe pod Šifro »Ugodeno*1 na up. L
la
pesnika Valentin Vodnika v krasnem okvirju naprodaj. Ogle-, da se jo lahko v upravi lista.
tavatjt
obstoječa iz dveh sob in kuhinj« se . išče v Sredini mesu. Plača se 'dobro. Ponudbe pod »Stanovanjska beda« na upravo lista.
Ha zasitil gradnika
s pisarniško prakso, zmožna knjigovodstva, korespondenca in VSeh pisarniških del,, iščeta primerne Službe. Dopise na: ..Mlada gospoda", poštno le-leče Slov. ttMriea.
. leiiaao sako
išče za takoj boljša gospodična event. tudi s hrano. Ponudbe pod »Mir« na upravo lisu.
Ulovita uta
s souporabo kuhinje — proti dobri nagradf — Iščem za takoj ali s 1. februarjem. Naslov v upravi »Narod. Dnevnika«.
M valtk
že rabljen, sc ceno proda. Naslov pove uprava »Narodnega Dnevnika«.
IMiiik! sl
(5 komadov) se radi preselitve prodajo po ugodni ceni. Naslov pove uprava »Narodnega Dnevnika«. ______
M gapii
večja množina, se proda. Kje, pove uprava »Narodnega Dnevnika«.
Masi malti.
ki hrepeni po iskreni ljubezni in lepem življenju, naj se javi pod šifro »Brez ljubezni nj sreče«, na upravo lista.
»To je misel. Sedaj ti' manjka samo še ne-obhodna črna obleka.«
»Oh!« je rekel Marcel in se grizel v pest, »če bi ga imel, hi dal deset let svojega življa in desno roko, Vidiš!«, ;
; -Slišala šta znova trkati'na vrata. Marcel je odprl. ■	“
»Gospod Schaunard?« je spregovoril tujec in ostal na pragu.
' »Tu sem,« je odgovoril slikar in ga prosil, naj vstopi
»Gospod,« je rekel nepoznanec, ki je imel enega izmed; pnlti dobrodušnih obrazov, ki so tip iz province; »moj bratranec mi je veliko govoril o Vašem talentu za portret: in ker nameravam odpotovati v kolonije, kjer sem zastopnik rafinerij mesta Nantes, bi želel pustiti svoji rodbini kak spotnin o sebi. Zato sem vas obiskal.«
. »O sveta Previdnost!... je šepetal Schaunard, »Marcel daj gospodu stol!«
»Idie mi je Blancheron,« ie povzel tujec; »Blahcheron iz Nantes-a, zastopnik sladkorne industriji,.;biv.ši: župan.;.v V..., kapetan nacionalne garde.Jn avtor brošure o sladkornem vprašanju.«
»Seth zelo počaščen, da ste izbrali mene,« je rekel ijffietriik ter se poklonil zastopniku rafinerij. Kako ielite imeti sVoj portret?«
'ČJ. Iv j. J	;	’	•
TT
m
, Maske, larve, domina, papirnate kape, kenfčti, serpentine, papirnati lepezi i 'zvonci, kotiljoni, guiriande, svileni papir, kreprole, papirnate pištole, šaljive kškte itd. u bogatom izboru kod tvrtke
Rudolf Polaiek, Zagreb.
VBlcfpgoiiina papira i aa^Iada pazgltdnica
JuriSdva ilka 24. - Mnski pretinac 34. Zagreb I.
na prodal.
Kje* pove uprava lista.
»V miniaturi, kakor je ta, je povzel Blaii-cheron in ;pokazal. na portret v oljnatih barvah; •kajti za zastopnika kot za mnogo, drugih je onor, kar ni stenska slika,-miniatura, vmes ni ničesar.«
Ta naivnost je dala Schaunardu merilo za možaka, s katerim ,je imel posla, posebno, ko je ta pristavil,, da želi, da je njegov portret slikan s finimi barvami. •
»Ne rabim nikdar drugih,« je odvrnil Sehaii-nard. V kakšni' velikosti želite svoj portret, gospod?«	\t	-L
»Kot ta,« ie rekel in pokazal na platno, visoko dvajset palcev. A koliko bo to stalo?«
»Petdeset do šestdeset frankov;, petdeset bre2 rok, šestdeset z rokami.«
»Vraga, moj bratranec mi je govoril o tride-setih frankih.« ,
‘ »To je po letnem času,« je odgovoril slikar; »barve so veliko dražje ob različnih časih.«
Pozori	Pozori
ZIHSKI
VOZNI RED
vseh želttnlšklh. poštnih in avtomobiinlh prog v Sloveniji
s priključitvijo na Inozemske proge, z
kurzno karto Slovenije v merilu 1č475.000.
3e ravnokar izšel I
Vsebina:
I. Splošni del: Cene za poštne vožnje. Železniška tarifa za prevoz potnikov in prtljage Maksimalna, tarifa za izvoščke. Kolkovine Konzulati. Poštne pristojbine. Pristojbine za železniške nosače. Važne telefonske številke.
n. Železniški vozni redi: Direktni, spalni in jedilni vozovi. Odhod in prihod vseh potniških vlakov. Pregled vseh železniških prog,
III. Pocestni-vozni redi: Poštni, avtomobilni.
IV. Seznam postaj.
V. Priloga: Kurzna karta Slovenije v merilu 1 : 475,000 z vsemi železniškimi progami in postajami, vse poštne in avtomobilne proge, vse poštne urade z označbo, če ima pošta brzojav oziroma telefon.
Dobi se v vseh knjigarnah In trafikah za ceno 8*— Din.
Direktna naročila sprejema
Zvezna tiskarna in knjigarna
v Ljubljani, Wolfova ul. Št. 1.
   ■   ....................
Omili miti
v eveži mladosti, išče pri mla-' dem gospodu varnega aavetja, da ne usahne popolnoma. Po-nudbe prosi pod šlfito »Obuje, nje«, na upravo Usta. •
saJUUar
sefena pesta-Vo« mer*' pofsci-Boma aadereljlU.
Najcenejše in najhvaleinejše darilo naiim; malim je:
JV(ej zverinjak
knjige s 45 slikami In k tem spadajočim besedilom, ta pouk in kratit čas Din <■ -
Meji ljubčki
živalske slike za naša malčke ria.trdam močno vezanem / kartonu Din 15*—.
Mladi
10 tiskanih predlog za po-barvanje k akvarel - barvam ali pastel - bar vniki Din 4*—
■'	■	i ■
Cmipetcr
staroznana, vesela družabna igra za'zimske večere. 1 igra
.	Din	4*—. ;
Na novo Nila knjlllca:
; hran Albreht:
Zelenci livado
Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestic in pravljic Tz domačih in tujih krajev. Obsega • 64 strani Najprimernejše darilo za našo nežno ladino. Cena Učno vezani knjfžid Din 15—.
Via aa dobi v
Zvezni knjigarni
v UttUjMi, Marijin trgS Žt
Zaloga klavirjev In pianinov
najboljših tovarn: BOaendorler, Czapka, Ehrbar,
: :	Schnetghoter,	Original,	StlnglT t. d. s :
JERICA HUBAD, roj. Dolenc, UHLJHI. Illfttimjil. 5.
Najstarejša ftpedlcijsha tvrdka v Sloveniji
R. RANZINGER,
ipedleljaka pisarna
Polletje se prevei.nj* blaga fuP.ne ielemtce. Btaovoini In tovorni nabiralni promet la Avstrije in Avstrijo. Podjetje aa prevaienj. pohtttva. - SkladiSie a posebnimi oaprtimi kabinami s« pohitri
Brzojavi “RANZINGER.	Internrban	telefon	ttfl
Zvezna tiskarna in knjigarna
Wolfova ul. 1	v Ljubljani	Marijin trg 8
WV ^.-v-a	v vv
Izdeluje vsakovrstne tiskovine, knjige, brošure, poslovne knjige, bloke, note, tabele, vstopnice, razglednice, naro-i čil n e knjižice, lično, hitro in po konkurenčnih cenah.
Moderna knjigoveznica.
*