SteSIo
~<■
PoStnlna (Mul V gotovini.
vs~
2 3. XI. 1930 .krat,. prilog.
,06118 Din 2‘—
Izdaja vsak dan zjutraj raiven v ponedeljkih in dnevih po praa* nikih. — Posamezna številka Din 1'—, na 16 straneh Din 2'—» mesečna naročnina Din 20'—, za tujino Din 30'—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-71.
Jugoslovan
Rokopisov ne vračamo.
•• Oglasi po tarifi in dogovoru.
Uprava
V Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24, telefon 29-60.
V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.: Ljubljana 11.621.
St. 150
Ljubljana, nedelja, dne 23. novembra 1930
Leto I.
Mogočen govor predsednika vlade v Skoplju
Eno in veliko ime Jugoslavija spaja vse plemenske svetinje in tradicije v višjo in skupno enoto -Jugoslovani morejo biti samo dobri Srbi, dobri Hrvati in dobri Slovenci - Duh miru, sloge in bratske ljubezni v vseh delih naroda
Skoplje, 22. novembra, k. Na banketu, katerega so priredili danes ob 20. uri na čast ministrskega predsednika generala Petra Zivkoviča in ostalih ministrov, ki ga spremljajo na njegovi poti po Vardar-ski banovini, je imel ministrski predsednik ta-le govor:
»Gospoda! Vardarska banovina, s tem svojim slavnim carskim mestom Skopljem in vsem svojim častitim in toliko izmučenim prebivalstvom, je preživela težke čase preizkušenj in trpljenja v svetli in muče-niški zgodovini našega naroda. Ta zibelka nekdanje srbske države je skupno s tem zgodovinskim mestom dosegla največji politični sijaj, kulturni napredek in slavo, a s padcem srbskega carstva je postala plen zatiralcev, je skoraj zamrla, je preživela stoletja v mraku, ,v zaostalosti in zapuščenosti. Edino svoji žilavosti in svetlemu ro-doljubju se je moral zahvaliti ta plemeniti del našega naroda, trdega kot kost, da je z vero v Boga in njegovo pravico vzdržal kljub vsemu preganjanju in trpljenju po-koncu svojo nacijonalno zavest, svoje srbsko ime in svoje nacijonalne odlike. Z junaškim zaletom osvobojevalne srbske vojske v balkanski vojni pod vodstvom tedanjega prestolonaslednika, našega sedanjega vzvišenega vladarja Nj. Vel. kralja, pod poveljnikom prve srbske armade, so se raztrgale verige, ki so stoletja vezale ta mučeniški narod. Ustvarile so se nade vseh naših velikih sinov in mučenikov: Da se osvobojeni ujedinimo s svojimi brati v svojo skupno nacijonalno državo.
In to radost vsega našega izmučenega naroda so v trenutku spet skalili novo trpljenje in nove izkušnje v veliki svetovni vojni, silni napori. Zalet naših slavnih belih orlov, ki jih je vodil naš viteški vladar kot vrhovni poveljnik, je končno napravil konec nadčloveškemu trpljenju in mukam našega naroda in ustvaril z neraz-družljivim ujedinjenjem vseh bratov Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno močno narodno zajedniro našo silno in veliko kraljevino Jugoslavijo.
Zahteva pravice, kot tudi čut ljubezni, ki ga goji ves naš narod napram svojim bratom in tem lepim, toda mučeniškim krajem, nalaga stalno brigo in pažnjo za njihov podvig in napredek, da bi čim prej ozdravele rane iz preteklih dni in da bi se ti kraji čim prej osposobili za tekmovanje v napredku z ostalimi deli naše prostrane domovine.
Veliko je moje zadovoljstvo, da morem potrditi, da so imela ta stremljenja zares stvaren uspeh: V vsej tej banovini in posebno v njenem kulturnem in gospodarskem središču, v Skoplju, je opaziti v teh 12 letih silen napredek in obnovo vsega, kar je bilo upropaščeno, zapuščeno in razdejano.
Zelo ugodno mi je, da morem ob tej priliki primerno naglasiti ono trezno in zavestno rodoljubno zadržanje naroda v teh krajih ob priliki zgodovinskega čina na dan 6. januarja 1929. leta, ko so prenehale medsebojne škodljive strankarske borbe in opasni plemenski spori in ko so bile izdane nove smernice dela in preporoda v vseh pravcih našega narodnega in državnega življenja.
Nemili dogodki in pojavi pred 6. januarjem so zapustili zle posledice tudi v teh krajih.
Divja strankarska borba, nestrpnost in preganjanje so zaustavljali vsako uspešno delo in napredek.
Nenačelna razdvojenost je razkrajala in trgala našo narodno silo in'to baš v onih lotili, ko je bilo nujno potrebno urejevati in obnoviti narodovo duhovno in materi-jalno kulturo, v letih poleta njegovega nacionalnega življenja.
Predolgo bi se moral zadržati, če bi naštel vse koristne rezultate dela v tej novi •lobi pronororla našoo-a državnega in narod-. nega življenja. Vi vsi ste priča našega dela, ki je javno in odkrito. Vi sami morete oceniti, kolik je občutek za dobro in interes celote, za dobro in interes države in cele narodne znjedntce. Uničene in odstra-
njene so vse one malenkostne strankarske strasti in oziri, vsi oni plemenski nesporazumi, verska nestrpnost in vse one usodne pokrajinske izključnosti, ki so motile veliko delo naše duhovno in materijalne konsolidacije.
Zakon z dne 3. oktobra leta 1929 je dal naši kraljevini definitivno notranjo ureditev, razdelitev države na 9 banovin in prenos velikega dela upravnih poslov s centralnih na banovinske oblasti. Dobra stran te koristne reforme se čuti že sedaj v vidnem napredku v vseh banovinah. V nazivu nase države — kraljevina Jugoslavija — je izrečena velika zgodovinska resnica o našem narodnem jedinstvu in o utrditvi pojmovanja naše državne celote.
To enotno in veliko ime označuje popolno enakost in ravnopravnost vseh državljanov in enako skrb in brigo za vse kraje.
Ali Jugoslavija ne negira naših občutkov niti srbskih, niti hrvatskih, niti slovenskih. Ona ne zatira tradicije, niti prošlosti, niti naših lepih imen, nego spaja vse te plemenske svetinje v višjo in skupno enoto. Jugoslovani morejo biti samo dobri Srbi, dobri Hrvati in dobri Slovenci.
Tako zamišljeno jugoslovanstvo je postalo danes splošna narodna zastava, okrog katere se zbira ves naš častiti in rodoljubni narod. Vsi koristni upravni ukrepi in zakonodajne reforme, ki jih je izvedel ta režim, so naletele na popolno odobravanje, objektivno in uvidevno priznanje vseh dobro mislečih in poštenih državljanov v naši državi.
Da bi bili narodovi duši bližji, da bi raz-
umeli njegove potrebe in da bi bili bolj pristopni upravičenim željam naroda, so člani kraljevske vlade po nalogu Nj. Vel. kralja v preteklih dneh obšli skoraj vse kraje naše domovine. Oni so se neposredno informirali o potrebah naroda, razume-
li	njegove želje in se poučili o njegovih skrbeh.
Kraljevska vlada bo na osnovi teh informacij in neposrednih poizvedb vzela v pretres in razmotrivala vse potrebe naroda in njihovo upravičenost in nujnost in se bo ravnala po njih pri svojem bodočem delu.
Že en del teh upravičenih želja je uveljavljen. Spremenjen je zakon o gozdih z ozirom na takse za živin, pašo in ukinitev plačevanja kazni do uveljavljenja novega zakona o gozdih, v katerem, se urejujejo posebno gozdnopravne in gospodarske razmere primerno potrebam poedinih krajev. Izvedena je revizija davka na poslopja in določeno plačevanje za ostale dohodarine v obrokih za dobo petih let. Glede ostalih potreb bodo izdani v najkrajšem času primerni ukrepi.
Razpoloženje mod vsem našim narodom je zelo dobro. Na vseh straneh se občuti duh miru, sloge in bratske ljubezni. Narod se je posvetil resnemu delu za gospodarski in kulturni napredek, posvetil se je resnemu poslu, katerega več ne motijo prazno politično delo in brezplodne borbe. Kraljevska vlada se enako briga in skrbi za interese in potrebe vseh družabnih slojev po vseh krajih.
Mar ne opazi in ali ne priznava vsakdo,
kdorkoli je pošten in rodoljuben, da so te metode dela kraljevske vlade rodile vidne in trajne plodove.?!
Hvala Bogu, majhno je število onih, ki so zamerili, ker se je omejila državljanska svoboda, toda mari ni videti, da je danes bolje zajamčena svoboda in osebna imovin-ska varnost nego prej?!
Da, stroge odredbe obstojajo in omejujejo svobodo onih, ki smatrajo za pravično, da pomeni svoboda tudi pravico do dela prod interesom svojih sodržavljanov in celo svoje domovine, da se smo sejati razdor in nesloga, plemensko in versko sovraštvo, da se sme širiti mržnja in razprtija, da se sme ustvarjati anarhija. Takšni ljudje govore, da svobode pri nas ni. Zanje velja najbolj popolna strogost in proti njim je čvrsta volja našega naroda, da gre odločno naprej.
Vezani po medsebojnem zaupanju in ljubezni naj bi tudi v bodoče ti kraji ohranili svoje rodoljubno zadržanje pri svojem treznem razsojanju in pri ocenjevanju napornega in težkega dela kraljevske vlade, ki bo brez obotavljanja in brez popuščanja vztrajala do konca pri izvajanju izdanih ji nalog.
Dvigam to čašo za dobrobit in napredek prebivalstva naše drage Vardarske banovine in za procvit in sijajno bodočnost njenega zgodovinskega centra, carskega mesta Skoplja. Živeli!«
Govor ministrskega predsednika generala Zivkoviča je napravil na vse prisotne silen vtis, ki je po trenutku onemelosti odjeknil v obliki vzklikanja vseh prisotnih.
Grčija ne mara pod kuratelo Italije
tistia gonja fašistevskega tiska proti VenizeBosu - »Francija kvari račune« - SiraSi pred
Beneševim obiskom v Atenah
Rim, 22. novembra, n. V poslednjem času je pričel fašistovski tisk z veliko rezerviranostjo ocenjevati politične odnošaje med Italijo in Grčijo. Vprašanje italijanskih šol, ki so jih je v Grčiji ustanovili in uredili italijanski misijonarji, povzroča italijanskemu tisku velike skrbi. Nekateri fašistovski listi, kakor »La Tribuna«, in »II Popolo d' Italia«, naglašajo, da spričo postopanja grške vlade napram tem šolam ni prizadet samo Vatikan, marveč tudi italijanska vlada.
Listi protestirajo proti temu, da ovirajo grške oblasti delovanje teh šol in da delajo italijanskim šolnikom vsepovsod nepri-like. »Giornale d' Italia« sporoča, da je zaradi tega italijanska vlada po svojih diplomatskih zastopnikih intervenirala v A-tenah, da pa Venizelos noče urediti zadeve na zadovoljstvo Italije in Vatikana.
Fašistovski tisk je sedaj ponovno začel naglašati Venizelosovo frankofilstvo, ki ni prenehalo niti po zaključitvi grško turške pogodhc, po kateri fašistovski tisk neprestano naglasa, da so jo dosegli po zaslugi italijanskega ministrskega predsednika in fašistovskih diplomatov. »Giornale d Italia« obenem očita Franciji, da zlonamerno kvari italijanske diplomatične akcije, kd imajo docela miroljubne namene. List podpira to trditev s tem, da poroča, kako naj bi bili francoski emisarji v Ankari predlagali tako turškemu kot grškemu ministrskemu predsedniku, naj se zedinita za širše delovanje z ostalimi balkanskimi državami in naj se zvežeta z Malo antanto. — »Giornale d' Itlia« opozarja, da mu je neki merodajni turški politik izjavil, da Turčija tega pač ne bo smela napraviti, ker jo je že prijateljstvo z Ital;jo mnogo stalo.
Z nezadovoljstvom je fašistovski tisk objavil tudi vest, da je imel češkoslovaški zunanji minister Beneš nekaj sestankov z grškim zunanjim ministrom M'halokopu-losom v Ženevi in da namerava v kratkem odpotovati v Atene na sestanek z grškim ministrskim predsednikom, da dovede do konca ženevske PeSVoslnvnSko-grške razgo-
vore, katerih namen je sklenitev pogodbe o prijateljstvu med obema državama. — Rimski list pravi, da bo na ta način Grčija prav gotovo postala vsaj na zunaj članica Malo antante, ki bi v tem slučaju postala neke vrste komanditna družba. Vsekakor je to neugodno in fašistovski tisk je spremljal dogodke, ki so v zvezi s porajajočim se grško-češkoslovaškim prijateljstvom, s kratkimi in rezerviranimi komentarji.
Obenem objavlja govor, ki ga je imel grški zunanji minister Mihalokopulos ob času diskusije o grško-turškem paktu. Mihalokopulos je naglasil, da ta pakt nima nikakršnega napadalnega, niti direktno ob-
rambnega značaja in da ni naperjen proti nobeni državi, pa da je Grčija sklenila to pogodbo na tak način, da ni vezana na nobeno večjo ali manjšo državo, ki bi hotela dobiti kakšen del na grško-turških odno-šajih. Grčija je imela s sklenitvijo te pogodbe edini namen, da zavaruje mir in ojači svojo neodvisnost v svojih odnošajih napram vsem državam. Grčija bo, je zaključil Mihalokopulos svoj zunanjepolitični ekspoze, stremela za tem, da ustavi z vsemi državami prisrčne odnošaje, posebno se bo pa trudila, da si ustvari prijateljski položaj napram vsem svojim sosedom.
Obisk grofa Bethlena v Berlinu
Madjarski listi mu pripisujejo velik političen pomen
Budimpešta, 22. novembra, n. Kakor poročajo iz Berlina, je danes okrog 8. ure dopoldne prispel v Berlin madjarski ministrski predsednik grof Bethlen v spremstvu svoje soproge. Na postaji so ga sprejeli zastopniki nemške vlade z zunanjim ministrom Curtiusom na čelu, osebje mad-jarskega poslaništva in člani madjarske kolonije v Berlinu. S kolodvora se je grof Bethlen odpeljal v hotel, takoj nato pa je posetil državnega kancelarja dr. Briininga, s katerim se je razgovarjal celo uro. Nato se je sestal z zunanjim ministrom Curtiusom in končno je v svojem stanovanju sprejel Briininga in Curtiusa, ob 11. dopoldne pa se je v spremstvu zunanjega ministra odpelial v avdijenco k državnemu predsedniku Hindenburgu. Avdijenca je trajala do poldne. Ob 13-30 pa je minister Curlius priredil grofu Bethlenu na čast svečano kosilo.
Budimpešta, 22. novembra, n. Ves madjarski tisk spremlja z veliko pozornostjo potovanje ministrskega predsednika grofa Bethlena v Nemčijo. Temu potovanju pripisujejo vsi listi velik političen pomen. »Magyar Orszag« pravi v svojem uvodnem članku, da bodo razgovori ministrskega
predsednika v Berlinu v zvezi z gospodarskimi vprašanji madjarske države. Madjar-ska politična javnost je splošno prepričana, da bodo Bethlenovi razgovori dovedli do odločilnega preokreta v dosedanjih odnošajih med Madjarsko in Nemčijo in da bodo privedli do nadaljevanja madjarsko-nemških pogajanj, ki so jih pred dvema letoma prekinili.
Berlin, 22. novembra, d. »Germania«, organ državnega kancelarja, predstavlja po-set grofa Bethlena kot vljudnosten akt. Toda vršila se bodo posvetovanja o celi vrsti gospodarskih vprašanj, posebno o pripra vah za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Madjarsko in Nemčijo. Poleg tega se bodo posvetovali o- raznih političnih vprašanjih. Med drugim o izravnavi oboroževanja, dalje o zaščiti manjšin, o reviziji mirovnih pogodb, o stremljenju, da se ustvari sodelovanje evropskih agrarnih držav.
Novi nemiri v Indiji
New Delhi, 22. novembra. AA. Oddelki Afri-dov so ponovno vdrli v Pešavarsko plann*o. Ta akcija sovražnih plemen na severu Indije je posledica neuspelih pogajanj z britsko oblastjo.
Važnost privatne inicijative
V Kumanovu so si zgradili obrtniki impozanten in krasen obrtniški dom. Otvoritvene slavnosti se je udeležil tudi predsednik vlade, general Peter Živkovih ter čestital obrtnikom k njihovemu uspehu. V nadaljnem svojem govoru pa je dejal: »Pogoj za uspeh in napredek je v podjetnosti in privatni inicijativi in sicer slehernega pocdinca in vseh slojev prebivalstva . . .« Te besede predsednika vlade so tako resnične in tako na mestu, da morajo postati program za vse Jugoslovane.
Privatna inicijativa in podjetnost, to je ono, kar danes najbolj potrebujemo in kar je zato tudi prva naloga, ki jo morajo izvesti pristaši jugoslovanske misli. Saj je bila baš iz tega vzroka postavljena s 6. januarjem jugoslovanska misel na prvo in odločujoče mesto. V tem je pravzaprav bila vsa tragika našega naroda, da mu ni kot mlademu in zdravemu narodu nikdar manjkalo na inicijativnosti in podjetnosti, da pa teh svojih lepih lastnosti zaradi zunanjih vzrokov ni mogel razviti.
Pred vojno je bilo to nemogoče, ker je tuja nadvlada ovirala vsak polet našega naroda. Že takrat so skušali naši ljudje na vseh poljih inicijativno poseči v razvoj dogodkov, da bi tem bolj napredovala naša kultura in naše gospodarstvo, pa vsi njih napori so bili zaman, ker ni tuja vlada podpirala njih stremljenja ali pa jih tudi naravnost ovirala. Zato so naši kraji gospodarsko zaostali in naši ljudje so morali v tujino, ker jih domovina ni mogla prehraniti. A tudi po osvobojenju ni prav mogla prodreti privatna inicijativa in to vsled strankarstva. Koliko lepih pobud je vzniklo iz našega naroda, koliko lepih načrtov so napravili idealni rodoljubi, pa ne eden od teh ni doživel uresničenja, ker se ni kril s strankarskimi interesi. Če pa se je zgodilo, da je vendarle prodrl ta ali oni predlog, in se je že moglo upati, da bo tudi uresničen, pa ga je skoraj vedno ubila strankarska zavist. Ker ni mogla blesteti z njim ena stranka, tudi ni pustila, da bi imela uspeh druga stranka. Zavist je tako pokopala najlepše načrte in najbolj plodne misli.
Tudi tej napaki pa naj odpomore sedaj pravilno izvajana jugoslovanska misel. Če se je preje v prvi vrsti vprašalo, od koga prihaja inicijativa, se sedaj v prvi vrsti vpraša, kakšen je predlog in koliko more koristiti celoti, in če je predlog dober, potem ga treba zagrabiti, pa naj prihaja od pristaša te ali one bivše stranke. To načelo velja v vsej svoji polnosti in prav nikomur se ne prizna v tem pogledu kakršenkoli privilegij. Če je predlog slab, potem je slab, pa čeprav ga priporoča še tako zaslužen Jugoslovan. Nobena zasluga ne more biti tako velika, da bi vsled nje delal jugoslovanski narod napake. Samo tako, pravilno pojmovana jugoslovanska misel.
Privatna inicijativa je pogoj napredka, zato pa hoče jugoslovanska misel to inici-jativo čim bolj dvigniti. Vsled tega ne trpi jugoslovanska misel onega pretiranega birokratizma, ki je še vedno ubil vsako privatno inicijativo. Zato pa mora biti tudi postopanje upravnih oblasti takšno, da ugla-ja pot privatni inicijativi. Povsodi, kjer se vidi ljudsko stremljenje, da se nekaj izboljša, mora oblast priskočiti na pomoč. Zasebna podjetnost mora biti vedno živa pobuda za delo oblasti, ker le tako se bo to delo organično dopolnjevalo a prizadevanjem naroda.
Najmočnejša je vedno inicijativa v ljudstvu, kadar je vse narodno hotenje prežeto od silne ideje. Samo v tem primeru nastaja ono plodovito narodno gibanje, ki povzroča na vseh poljih ustvarjanje, da napreduje narod v eni generaciij bolj, ko preje v mnogih. V tem pa je tudi oni največji vzrok, da mora jugoslovanska misel postati narodno gibanje, ne pa samo kompromis nekaterih skupin, pa naj bodo te še tako velike. Zato tudi ne more uspevati jugoslovanska misel na tleh stare miselnosti, temveč more živeti le, če vsi njeni pristaši docela osvoje novo miselnost.
Privatna inicijativa je prvi plod, ki ga mora pokazati jugoslovanska misel, če smo jo prav umeli. Ko je' vladalo strankarsko, je bilo le pol možnosti za privatno inicijativo, ker še je stala druga ovira — strankarstvo. Po 6. januarju je padla tudi ta ovira in sedaj je čas, da s polnim korakom stopamo v dobo napredka, povzročene od zasebne inicijative in podjetnosti.
V času gospodarske krize pa ima zasebna inicijativa še prav poseben pomen, zato bodi tudi njena potreba še posebej nagla-iena.
Poostritev politične krize v Avstriji
Napetost med krščanskimi socijalci in Schobrovo skupino narašča Vaugoinovi pristaši grozijo z odgoditvijo parlamenta
Dunaj, 22. novembra, d. Po ponesrečenih pogajanjih dr. Burescha je rešitev avstrijske krize vzel v roke sam predsednik republike Miklas. Sprejel je danes zveznega kancelarja Vaugoina, hkratu pa je povabil k sebi tudi predsedstvo krščansko-socijal-nega poslanskega kluba. Tudi predsedstva drugih parlamentarnih skupin bodo sledila. Pogajanja bodo pač trajala še nekaj dni. Med <em se je napetost med krščanskimi socijalci in med Schobrovim blokom zaradi včerajšnje brezuspešne konference kakor tudi zaradi časopisnih polemik, ki so se. med tem vodile, izredno poostrila. Oba na-
sprotnika se medsebojno obdolžujeta, da sta izdala napačne vesti o posvetovanjih, da sta izdala zaupne stvari, o katerih sta se obe nasprotni stranki med seboj menili, in podobno. Radikalnejši krogi v krščansko socijalni stranki odgovarjajo na striktno zahtevo Schobrovega bloka, da mora Vaugoin odstopiti, s kategoričnim: >Ne.< Oni agitirajo z načrt, da bi Vaugoin ostal še dalje v uradu in da bi šel v novi parlament neglede na nevarnost, da mu zbornica izreče nezaupnico. V teh krogih groze tudi z odgoditvijo parlamenta takoj po njegovi prvi seji.
Pred sporazumom med Francijo in Italijo
Enakost pomorskih sil na Sredozemskem morju ocean se sporazum ne bo nanašal
Na Atlantski
Pariz, 22. novembra, n. Današnji listi ob-javaljajo daljša poročila iz Ženeve, da se razgovori med francoskimi in italijanskimi pomorskimi izvedenci glede ureditve pomorskega spora te dni nadaljujejo. Do tega je po mnenju pariških listov dovedel predvsem sestanek francoskega zunanjega ministra Brianda s francoskim poslanikom v Rimu De Beaumarchaisom, ki se je te dni mudil v Parizu. V zvezi s tem sestankom trdi »Excelsior«, da so sc britanski in ameriški delegati v Ženevi na vso moč potrudili, da bi prijateljsko posredovali za ugodno nadaljevanje in zaključitev teh pogajanj. Svetovali so praktično bazo, na kateri bi se dal rešiti italijansko-francoski pomorski spor. Vse kaže, da se bo dal ta spor rešiti na ta način, da bosta italijanska
in francoska mornarica dobili pravico do maksimalne višine tonaže in enakega medsebojnega razmerja le v področju Sredozemskega morja. Večjo pomorsko silo pa bi ohranila Francija na Atlantskem oceanu, v Rokavskem prelivu in v Severnem morju. Na ta način bi dosegla Italija v Sredozemskem morju pomorsko enakost s F rancijo.
Rim, 22. novembra, n. V ladjedelnici v Livornu bodo v drugi polovici meseca decembra dogradili novo italijansko križarko »Gorizia«. Čim bodo spustili to ladjo v morje, bodo pričeli, kakor je objavilo italijansko mornariško ministrstvo, v isti ladjedelnici graditi novo križarko, ki jo bodo krstili z imenom »Pola«.
Ureditev dvolastniškega vprašanja z Grčijo
Beograd, 22. novembra. A A. Naša delegacija za pogajanja z Grčijo v Solunu zaradi ureditve vprašanja obmejnega prometa dvolastnikov je podpisala protokol z Grčijo in se vrnila v Beograd. Protokol o obmejnem prometu dvolastnikov stopi v veljavo 1. febr. 1931. V tem času bodo naša in grška oblastva uredila vse potrebno, da se bo mogel promet 1. februarja normalno začeti. S tem protokolom so popolnoma urejena vprašanja dvolastnikov na mejah med našo kraljevino in Grčijo.
Končni rezultati volitev na Poljskem
Varšava, 22. novembra, d. Okrajni volilni odbori so končala svoje delo. Končni rezultat parlamentarnih volitev je po tem sledeči: vladni blok 249, sredinski levičarji (socijalisti in drugi) 80, nacijonalnd demokratje 63, Ukrajinci 21, krščanskosocialni demokratje 14, Židje 7, Nemci 5 in komunisti 5 mandatov.
- Vohunska afera na Bolgarskem
Sofija, 22. novembra. A A. List > Zarja« poroča, da je poročnik Aleksijev, ki je bil vpleten v znano vohunsko atero, hotel pobegniti s potvorjenim potnim listom čez mejo. Predstavil se je na uradu kot uradnik ministrstva notranjih zadev. Stepan Aleksejev je zahteval in dobil potni list po skrajšanem postopku. Toda pozneje se je pri urejevanju nekih formalnosti zazdela nekemu staremu uradniku vsa stvar nekoliko čudna ter je ustavil potek ureditve te stvari in takoj obvestil policijo. Policija je Alekseva prijela in našla pri njem že na pol izgotovljen nepravilen potni list ter ga je obdržala v zaporu.
Položaj na Španskem
Berlin, 2. novembra. A A. Po vesteh iz Madrida je izjavil predsednik španske vlade Be-renguer, da ne more več trpeti neprestanih demonstracij in neredov. Skušal je vladati v smislu javnega mnenja in ustave. Če pa javnost tega ne bo priznala in če se bodo izzivanja ponavljala, odklanja odgovornost za posledice, ki si jih naj javnost sama sebi pripiše. Po poročilih pariških levičarskih listov se kralj Alfonz peča z mislijo državnega udara in vzpostavitve vojaške diktature. Kralj je po- bil k sebi ravnatelja varnostne policije generala Molijo in druge generale ter jih prepričeval, da je treba neutegoma sestaviti kabinet vojaške diktature.
Pet parnikov se potopilo
Pariz, 22. novembra. AA. Pet obrežnih parnikov je trčilo v Ivry sur Tonol. Parniki so se potopili. Mornarji so se rešili, mislijo pa, da je nekaj oseb utonilo.
Preureditev italijanskega letalstva
Bini, 22. novembra. AA. Po zakonskem načrtu o ureditvi letalstva, ki ga je vložil minister za letalstvo Baldo v parlamentu, bo italijansko ozemlje v letalskem pogledu razdeljeno v štiri pasove in z dvema posebnima poveljstvoma za Sicilijo in Sardinijo.
Gombos kaznuje habsburgu-jušče oficirje
Budimpešta, 22. novembra, n. Veliko senzacijo je zbudila odredba GombSsa o premestitvi treh huzarskih častnikov iz Kecskemeta v manjše garnizije. Častniki so predvčerajšnjim zapovedali ciganom, naj svirajo bivšo avstrijsko cesarsko himno.
Pravica do dijaškega roka v vojski
Beograd, 22. novembra. AA. Glavni prosvetni savez v ministrstvu prosvete je določil, da imajo na podlagi člena 49., odstavek A, točka 1 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice pravico do dijaškega roka:
A.) Diplomirani študenti univerz naših in tujih in visoke ekonomske šole v Zagrebu;
B.) vsi učenci, ki so absolvirali redni študij z višjim tečajnim izpitom ali sklepnim izpitom na teh šolah;
umetniška akademija v Zagrebu, srednja glasbena akademija v Zagrebu, visoka glasbena akademija v Zagrebu, srednja šola za konservatorij v Ljubljani, visoka šola za konservatorij v Ljubljani, učiteljski oddelek glasbene šole v Beogradu, učiteljski oddelek glasbene šole »Stankovič« v Beogradu, višji akademski tečaj umetnosti v Beogradu, učiteljski oddelek umetniške šole v Beogradu; vse gimnazije v kraljevini Jugoslaviji; vse realne gimnazije v kraljevini Jugoslaviji; vse realke v kraljevini Jugoslaviji; vsa učiteljišča v kraljevini Jugoslaviji; vse bogoslovije v kraljevini Jugoslaviji; pravoslavne bogoslovije v Bitolju, Prizrenu, Sarajevu, Sremskih Karlovcih in na Cetinju;
katoliška bogoslovja v Djakovu, frančiškan-sko-katoliška bogoslovija v Dubrovniku in v Makarski, Mariboru, Mostarju in Sarajevu;
centralua katoliška bogoslovija v Splitu, frančiškanska bogoslovija v Sarajevu, dalje krimski kadetski korpus v Beli Cerkvi; rusko-srbska gimnazija v Beogradu; frančiškanska gimnazija v Banji Luki in v Jajcu, zasebna nadškofijska gimnazija v Beogradu, zasebna novobečejska gimnazija v Novem Bečeju, zasebna gimnazija v Otoku, velika medresa kralja Aleksandra I. v Skoplju, šeri-jatska gimnazija (šerijatska sodna šola) v Sarajevu;
šola ruskega kadetnega korpusa v Sarajevu; šola donskega kadetnega korpusa v Groidu; zasebna škofijska gimnazija v Št. Vidu nad Ljubljano;
frančiškanska gimnazija v Sinju, v Travniku, na Širokem Bregu;
državna strokovna obrtniška šola v Livnu, v Tuzli, na Sušaku, v Osijeku in Korčuli;
državna trgovska šola v Vinkovcih, Pančevu, Osijeku, Splitu, Kotoru, Tuzli, Celju, Ljubljani in Mariboru; vojaško-obrtniška šola v Kragujevcu; državna trgovska akademija v Nišu, v Zemunu, Pančevu, Beogradu, Velikem Bečkereku, Novem Sadu, Osijeku, Zagrebu, Sušaku, Ljubljani, Mariboru, Splitu Dubrovniku, Sarajevu, Brčkem, Skoplju, Virovitici in Podgorici;
državna pomorska akademija v Bakru, Fu-Orovoiku in Kotoru;
državna srednje-tehnična šola v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Splitu in Novem Sadu;
državna strojna šola pri pomorski akademiji v Bakru;
državna srednja poljedelska šola v Valjevu, Bukovem in Križevcih;
državna poštno-brzojavna šola v Beogradu (ki je obstojala do 17. julija 1926.), in državna prometna železniška šola v Beogradu.
C.) Pravico na odložitev dijaškega roka imajo študenti odnosno učenci vseh gori naštetih šol, če so pri rekrutiranju v vojsko redni dijaki šol.
To interpretacijo je sprejel minister za prosveto.
Močan potres v Albaniji
Tirana, 22. novembra. A A. V okolici Valone je bil močan potres, ki je povzročil vehko škodo in zahteval človeške žrtve. Krajevne c-olasli so odredile obsežne podporne akcije.
Valona, 22 novembra. AA. Potres v južnoza-padni Albaniji je zahteval 30 človeških žrtev.
Francosko priznanje Meštroviču
Pariz, 22. novembra. AA. V »Intransigeantu« je napisala znana francoska pisateljica De la Rue članek pod naslovom »Anonimni kipar«.
V	te> članku opisuje pisateljica slavnosti o priliki odkritja spomenika hvaležnosti napram Franciji v Beogradu. Naglaša, da je francoski tisk prezrl velikega Meštroviča, ki je zgradil spomenik. Pisateljica piše: »Vemo, koliko muk, borb, požrtvovanja in odrekanja je potrebno za ustvaritev navadnega kipa in lahko si mislimo, koliko večje napore je moral uporabiti kipar pri ustvaritvi tega spomenika. Zato izražam največje spoštovanje Meštroviču in hočem, da njegovo delo in zasluge prizna ves francoski narod.
Grški trg povprašuje po našem blagu
Beograd, 22. novembra. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine ponovno opozarja vse izvoznike na grško tržišče. Zaradi ukinitve trgovskih pogajanj med Bolgarijo in Grčijo se je pokazalo na grškem tržišču veliko zanimanje za naše pridelke, zlasti za rogato živino, svinje, surovo in sveže meso, perutnino, les za kurjavo, fižol, sladkor in pšenico ter maslo.
Priprave za veliki kmetski tabor v Zagrebu
Zagreb, 22. novembra, k. Zanimanje za veliko kmetsko zborovanje v Zagrebu, ki ga priredijo 8. decembra, dan za dnem raste. 20. novembra so se sestali glavni organizatorji in so uredili vsa tehnična vprašanja, ki so v zvezi s tem zborovanjem. 500 srbskih kmetov je že napovedalo svoj prihod. Prišli bodo v Zagreb s posebnim vlakom. Tudi povsod drugod na deželi se kmetje z veliko vnemo pripravljajo, prav tako ljudstvo v Dalmaciji, ki je sprejelo vest o zborovanju z velikim navdušenjem.
Dementi netočne vesti
Beograd, 22. novembra. A A. Glede glasov, razširjenih v nekih listih, da je Avstrija prepovedala uvoz naše živine radi sajavca na parkljih, smo pooblaščeni s strani veterinarskega odseka ministrstva za kmetijstvo, da demantiramo to vest kot neresnično, ker ne gre za sajavec, katerega v naših krajih sploh ni, temveč za smrkavost.
Naša vinarska razstava na Holandskem
Beograd, 22. novembra. A A. O priliki otvoritve razstave vin na Holandskem je sprejel ravnatelj zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu dr. Juraj Tomičič od odbora holandsko r jugoslovanske trgovske zbornice v Roterdamu sledečo brzojavko:
O priliki otvoritve jugoslovanske vinarske razstave Vas prosim, da sprejmete iskreno zahvalo za uspeh Vaših naporov s prošnjo, da izrazite istolako našo globoko hvaležnost ministru trgovine in industrije g. Denietroviču za njegovo podporo naših stremljenj. Za Holand-sko-jugoslovansko trgovinsko zbornico v Rotterdamu dr. van Damm.
Tri velike železniške nesreče v Franciji
Pariz, 22. novembra, n. Zadnjih 24 ur so se na Francoskem zaradi deževja, ki je spodjedlo nasipe, dogodile tri železniške nesreče. Najtežja nesreča je bila pni Oudonu na progi proti Nantesu. Tam se je čez spodkopani nasip prevrnila lokomotiva brzega vlaka s poštnim vagonom in s tremi osebnimi vagoni. Trije osebni vagoni so zdrsnili v vodo. Nekateri pravijo, da se tam ni nihče rešil, drugi pa pravijo, da so bdJi vagoni prazni. Tretji zopet trde, da so se potniki rešili, ker se na kraju, kjer je bil nasip epo'kopan, niso mogla postavita dvigala in bodo morali potapljači preiskati vagone. Strojevodja, kurjač in vlakovodja so mrtvi. Razen za te tri se ve, da je ranjenih tudi 12 potnikov.
Drugi nesreča je bila pri Montaigne-ju, kjer je vlak eamo skočil s tira in je nastala samo materijalna Skoda. Tretja nesreča je bila pri Longuinu, kjer je tudi vlak skočil s tira, pri čemer je ubit neki železniški uradnik, dva pa težko ranjena. Tudi tam je velika materijalna šikoda.
Pariz, 22. novembra, d. (Havas). Po zadnjih vesteh je bil pri železniški nesreči blizu Ou-dona samo strojevodja ubit. Trije železniški uslužbenci so bili težko ranjeni, a 9 potnikov je dobilo lažje poškodbe. Trupla strojevodje še niso našli.
Strašna nevihta v Franciji
Vannes, 22. novembra. AA. Danes je divjala strašna nevihta, ki je podirala drevje in hiše. Ena oseba je našla smrt.
Lokomotiva skočila s tira
Budimpešta, 22. novembra, d. Na železniški progi Budimpešta — Beograd je danes opoldne na postaji Kis Szallas iz dosedaj neznanega vzroka skočila s tira lokomotiva in prvih šest vagonov tovornega vlaka. Kurjač je bil ubit. Promet se vrši s prestopanjem.
VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 22. novembra, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri:	V
splošnem malo spremembe, tuintam nekaj padavin, v prednjih alpskih deželah od časa do časa močnejši zapadni vetrovi.
Podružnica »Bate« v Ljubljani preurejena z amerikan-sko hitrostjo
Podružnico. »Bate« v Ljubljani so preuredili
v 4 dneh z naravnost amerikansko hitrostjo. Preurejena je notranjost in zunanjost lokala. Notranjost je urejena povsem z opremo po ame-rikanskem sistemu, tako da je ta lokal med najboljše urejenimi in najmodernejšimi čevljarskimi trgovinami v Ljubljani. Vredno si je ogledati izložbe »Bate« v Ljubljani.
Proračunska seja celjske obe. uprave
Celje, 21. novembra.
Danes se je vršila redna javna seja občinske uprave. Mestni načelnik dr. Goričan otvori ob 1815 sejo ter ugotovi sklepčnost. Za overovato-lja zapisnika zadnje seje določi odbornika g. prof. Cestnika ter g. Čepina. Svojo odsotnost so opravičili odborniki gg. Zupan, Prekoršek ter Turin. Nato se preide na razgovor in sklepanje o proračunu za leto 1931.
Referent finančnega odseka g. dr. Vrečko žita uvodoma pismo ministrstva notranjih zadev, v katerem se občinskim upravam naroča skrajno štedenje. Celotni proračun izkazuje izdatkov Din 6,603.967‘50, dohodkov Din 3 milijone 819.037‘27, primanjkljaja Din 2,784.930-23. Kritje se najde v občinskih dokladah, taksah in nakladah v iznosu Din 2,798.950-—, tako da ostane prebitek Din 14.019'77. Posamezni izdatki in direktni dohodki pa se vrstijo tako: primanjkljaj iz leta 1930 Din 420.000; obča mestna uprava izdatek Din 1,112.442, dohodek Din 353.000; državna policija Din 100.000; ulice, trgi, kanali, mostovi itd Din 767.630, dohodek Din 311.000; mest. oskrbništvo Din 179.204, dohodek Din 123.556; oskrba mestnih revežev Din 228.992-50; zdravstvo Din 48.400, dohodek Din 600; dobrodelstvo in prosveta Din 259.000; šolstvo Din 514.166, dohodek Din 63.148; aktivne obresti dohodek Din 8.500; pasivne obresti Din 1,387.695-70, dohodek Din 783.932-37; amortiziranje obč. posojil Din 227.149-43, dohodek Din 98.381-40; pobiranje obč. davščin Din 70.400, dohodek Din 264; prehodni promet Din 100.000; hiše in posestva Din 274.786, dohodek Din 1,126.854; gozdno gospodarstvo Din 111.430, dohodek Din 170.000; izvoz greznic Din 49.600, dohodek Din53.900; mestna tehtnica Din 3.780, dohodek Din 4.600; ribiška pravica dohodek Din 4.000; kopališča ob Savinji Din 30.595, dohodek Din 34.100; parno kopališče Din 96.300, dohodek Din 64.660; mestno gledališče Din 35.050, dohodek Din 8781 mestna pokopališča Din 95.360, dohodek Din 75.676; mestni ubožni sklad Din 312.530; meščansko oskrbovalni sklad Din 129.457-50. Indirektni dohodki so: 30% odc. doktade na drž. zemljarino Din 3.900, drž.
J?*", 150-000, občo pridobnino Din
270.000, družbeni davek Din 21.000, drž. rentni-no Din 2.400, uslužbenski davek Din 8.700, samostojne občinske doklade od 4500 hi vina po Din 1-50 od litra Din 675.000, 350 hi vinskega mošta po 25 par od litra Din 8.750, 3000 hi piva po Din 1— od litra Dan 300.000, 800 steklenic šampanjca in finih vin po Din 25 od steklenice po 7 desetink litra Din 20.000, žganja in špirita v pavšaliranem znesku Din 40.000, od užitnine na meso Din 74.200, občinske takse po naredbi bivše oblastne samouprave Din 80 tisoč, obč. cestne naklade Din 320.000, davščine na igranje s kartami Din 10.0000, tržne pristojbine Din 115.000, 8% najemninskega vinarja Din 465.000, 2% kanalske pristojbine Din 135 tisoč, predvideni dohodek iz zdravstvene doklade Din 100.000.
Iz referentovega poročila navajamo sledeče zanimive podrobnosti. Najamejo se posojila za popravilo poslopja sreskega načelstva Din 100 tisoč, za ostanek za cestni valjar ter za nabavo vrtalnega stroja v kamnolomu nad Gozdno restavracijo Din 70.000, za doplačilo za tlakovanje Krekovega trga Din 120.000, za adaptacijo zdravstvenega doma Din 30.000, za kanalizacijo Ipavčeve ulice ob brvi preko Vrazovega trga in Vodnikove ulice do Cankarjeve ulice Din
100.000, za adaptacijo dnevnega zavetišča Din
16.000, za kanalizacijo Tkalske ulice Din 32.000, za propust v Ipavčevi ulici Din 16.0000, za dodatno posojilo klavnici Din 200.000, za dodatno posojilo novi stavbi pri Kroni Din 200.000.
Vodarina za mesto znaša za 1. 1931 10% od čiste najemnine brez odbitka 25% za vzdrževal-nino poslopij. Za občino okolica Celje znaša vodarina 15% na čisti podlagi. V zmislu čl. 33. zakona o samoupravnih cestah se sklene pobirati izredni prispevek skupaj Din 100.000 od onih, ki ceste prekomerno vporabljajo. Proračun vodovoda znaša izdatkov Din 860.000, dohodkov Din 848.000. Sklene se nabava vodomerov.
Proračun mestne klavnice znaša izdatkov Din 468.065, dohodkov Din 431.736, pogrebnega zavoda izdatkov Din 296.750, dohodkov Din 299 tisoč 400, mestne elektrarne in plinarne izdatki Din 4,101.238, dohodki Din 4,091.500.
Razvije se živahna debata glede kritja Din
100.000, kolikor mora občina prispevati k vzdrževanju mestne policije.
Nato so bili sprejeti še ti predlogi: Finančno-
gospodarski ter odsek za obč. podjetja naj sklepata o delovanju elektrarne in plinarne. Finančni odsek naj predloži obračune o najetem posojilu za stavbo pri Kroni, o stanovanjski akciji ter o avtobusnem podjetju. Predlog, da se trošarina na vino pobira kakor doslej, je bil odklonjen, kakor tudi predlog, da se nabavi za vodovodno podjetje tovorni avto za Din 60.000. Sokolsko društvo Celje prosi za večjo podporo, da bi se moglo postaviti letno telovadišče. Ker se pa istočasno sklene, da se bo prepustilo Glazijo v telovadne in športne svrhe, se bo izplačalo sokolskemu društvu samo prva polovica predvidene podpore Din 10.000. V slučaju, da se Glazija ne bo uredila, se izplača še druga polovica.
V	proračunu izdatkov se postavi za mestno policijo Din 200.000, ki se krijejo iz obresti od posojila za regulacijo Savinje. Finančno-gospo-darski odsek naj skupaj s stavbenim odsekom izdela natančen gradbeni program za ceste za dobo pet let. Davščina na igranje s kartami se bo pavšal'rala in sicer z Din 8.0000 mesto dosedanjih Din 10.000. Pavšalirana trošarina na žganje in špirit ostane Din 40.000.
jEpJBgSfl
172
Manufaktura
Ljubljana, Aleksandrova c. 8
ma
Nimate denarja?
Mi Vam kreditiramo!
Vi potrebujete
blago za suknjo, obleko, perilo i. t. d. Zato nas poselita
ali pa zatavajte našega potnika.
Najpovoljnejši pogoji odplačevanja!
Proračun Je bil nato v celoti soglasno sprejet. Obravnavajo se še nekatera vprašanja, ki so v zvezi s proračunom. Prošnja vojne bolnice za inštalacijo električne luči se odkloni, ravno tako predlog okoliške občine, da naj mestna občina napravi hodnik na zapadnem delu Mariborske ceste od mostu do bivšega otroškega vrtca. G. Piku se bo napravil na njegovem zemljišču kanal na občinske stroške. Predlog Tujsko-pro-metnega društva, da se napravi živa meja na novi cesti od Aškerčevega mostu do vile Jar-mer se odstopi okoliški občini. Ob 23.15 zaključi načelnik dolgotrajno sejo.
Spomenica gospodarskih organizacij v Trbovljah
na bansko upravo, ki vsebuje opis težkega položaja pridobitnih krogov v premogovnih revirjih
K včerajšnjemu poročilu o zborovanju gospodarjev v Trbovljah objavljamo spomenico, v kateri zborovalci prosijo bansko upravo, naj nemudoma skliče anketo, ki naj bi še pred sestavo obč. proračuna za leto 1931. imela nalogo:
1. napraviti delovni program za občino Trbovlje za daljšo dobo let, kateri naj bo v skladu z obč. financami, tako da se davkoplačevalci preveč ne obremenijo z dokladami.
2. Uvidevamo potrebo po gradbi šolskih poslopij v Trbovljah in Hrastniku. Odločno pa se odsvetuje razkošje in nepotrebno investiranje, kar ni neobhodno potrebno.
3. Ker imajo krajevni šolski odbori fonde naložene po minimalnih obrestih, medtem ko mora občina plačevati maksimalne obresti, naj se ti fondi upoštevajo pri izdelavi občinskega delovnega programa, ravnotako naj se upošteva fond za zgradbo vodovoda v Hrastniku.
4. Revidirajo naj se vsi dosedanji odloki in sklepi ter razveljavijo vsi zgotovljeni načrti, ki niso v skladu z delovnim in finančnim načrtom.
5. Realizira naj se obveznica (reverz), ki obstoja med Trboveljsko premogokopno družbo in občino glede zgradbe in vzdrževanja šolskega poslopja Trbovlje-Vode. Kr. banska uprava nasvetuje občini in TPD, naj se med seboj zedinita glede financiranja omenjenih zgradb, nakar naj se predloži kr. banski upravi finančni načrt za dovršitev in odobritev istih. Tak načrt je že zamišljen in o katerem je TPD že obveščena.
6. Kraljevska banska uprava naj zaukaže, da se zdravstveno okrožje združenih občin za srez Laški takoj razpusti, ker nima pravnega obstoja. Na občino Trbovlje odpadajoči znesek na pobranih dokladah 25% na vse direktne davke, kar znaša 852.575 Din, naj kraljevska banska uprava nakaže preko finančne direkcije davčni upravi v Laškem, da slednja pobrane doklade izroči občini Trbovlje, kateri znesek naj se porabi pri izdelavi skupnega finančnega programa za zgradbo vodovoda v Hrastniku.
7. V občinskem proračunu za leto 1930. je vnešena postavka 540.000 Din, namenjena za odplačilo in obresti najetega posojila 5,000.000 dinarjev za zgradbo šolskega poslopja v Hrastniku. Ker pa to posojilo ni bilo realizirano, naj se izroči ta denar občini Trbovlje v varstvo, kateri naj se upošteva pri izdelavi predlaganega delovnega in finančnega programa za grad-bo obeh šolskih poslopij na Vodah in v Hrastniku. Nikakor ne gre, da se denar na tak lahkomiseln način zapravlja, medtem ko davkoplačevalci ječijo pod pezo prekomernih doklad.
8. Občini Trbovlje naj se zaukaže, da pri-bavi do sklicanja ankete izvleček občinskih dol-
Reprezentanca radio-tovarne „INGELEN“ I^ubljana
Telefon 3198 — Poštni predal 281 — Brzojavke Gleichrichter, Ljubljana
683
INGELEN
m m	TR1ELEKTRONSKI	APARAT
s priključkom na izmenični tok obsega valovne dol-■	žine	20—200 m
Največja selektivnost pri zelo glasnem sprejemanju
f _	ŠESTCEVN1	SUPERHETERODYNSKI
I	aparat	s priključkom na izmenični tok. Sprejem valov
od 12—2000 m brez izmenjave tuljav Največja selektivnost, elegantna vnanjost, dveletna garancija
AMERIKA - AVSTRALIJA - EVROPA
NA KRATKIH, NORMALNIH IN DOLGIH VALOVIH V ZVOČNIKU
Zahtevajte specijalne brošure — Pustite si aparat predvajati pri Vašem trgovcu!
gov in proračun rednih letnih občinskih izdatkov.
9. Odlok kr. banske uprave, s katerim je zaukazano, da mora občina odkupiti most čez Savo od dedičev pokojnega Kirchschlagerja, naj se sistira.
10. Kraljevska banska uprava naj izposluje pri generalni direkciji davkov v Beogradu, da ista zaukaže davčni upravi v Laškem, da slednja upošteva pri odmerjanju pridobninskega davka za leto 1931., da se vsled krize, nastale in dokazane zgube, ki so jih utrpeli obrtniki in trgovci radi prodaje blaga na kredit rudniškim delavcem, katerega ne bodo dobili nikoli plačanega, upoštevajo.
11. Prodajanje blaga po hišah po krošnjarjih in tujih potnikih naj kraljevska banska uprava prepove vsaj za čas trajajoče krize. — Spomenica je bila soglasno sprejeta.
Zakon o zobozdravnikih in zoboiehnikih
(Nadaljevanje in konec.)
§ 18.
Pravico dentistične prakse v mejah § 17. tega zakona obdrže in dobe naziv dentisti-tehnika: 1. zobni tehniki, ki so do 1. oktobra 1930. pridobili na podlagi prejšnjih zakonov posebno zobnotehnično koncesijo. 2. Zobni tehniki, ki so pred uveljavo tega zakona vršili prakso 15 let, bodisi kot pomočniki ali pa se samostojno ba-vili z zobnim tehničarstvom in od takrat najmanj 10 let vršili delo v ustih, bodisi samostojno, ali v ordinacijah zobnih zdravnikov ali dentistov, ali v ordinacijah zobnih zdravniških ustanov. 3. Zobni tehniki, ki so se po uveljavitvi tega zakona 10 let bavili z zobno tehniko, bodisi samostojno, bodisi z delom v ordinaciji zobnih zdravnikov ali dentistov ali zobnih zdravniških ustanovah, od tega roka pa najmanj
let opravljali delo v ustih, in ki so v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona napravili dentistični izpit. Po tem roku morejo položiti 1Z njarno ei)kra* v roku nadaljnjih pet mesecev. Med tem časom ne smejo vršiti samostojne dentistične tehnične prakse.
t ...	.	.	§	19-
izpiti po predpisih §§ 17. in 18. tega zakona se bodo vršili pred stalno komisijo, ki jo določi minister za socijalno politiko in narodno zdra-vje’ In..P° programu, ki ga predpiše minister za socijalno politiko in narodno zdravje. Trajanje^ dela po predpisih § 18. tega zakona se dokaze na podlagi svedočbe stanovske organizacije in upravnega oblastva glede datuma izdane koncesije.
§ 2°.
Vsi ostali v § 18. tega zakona neomenjeni zobni tehniki in zobnotehnični pomočniki, učenci in učenke zobnih tehnikov, ki jih uveljavitev tega zakona dobi pri zobnem tehničnem delu, lahko dobe odnosno si pridobe pravico samostojnosti z delom pri zobnih specijalistih, zobnih zdravnikih in dentističnih tehnikih, pravico in 's:'ulos*°inega tehničnega dela po dovršitvi .	*®t strokovnega dela. Take delavnice morajo
imeti naziv zobno-tehnične delavnice. Ne smejo imeti bolnikov, tudi ne svoje čakalnice, zobo-zdravniškega stola in ostalih priprav, ki so potrebne za kakršnokoli delo v ustih. Naročila smejo sprejemati samo od oseb, ki so po tem zakonu upravičene za vodstvo knjig o sprejemanju in izvrševanju in izdelanem delu s tehničnimi oznakami imena naročila.
§ 2L
Zobni tehniki iz § 18. tega zakona morejo svoj poklic kot zobni tehniki vršiti do uveljavitve tega zakona. Zobni tehniki, ki bi si pravico do dentistične prakse pridobili šele po storjenem dentističnem izpitu po predpisih § 18. tega zakona, lahko dobe mestno pravo za prakso samo v onih mestih, kjer ni zdravnikov-8pecijalistov za bolezni v ustih in zobeh in zobnih zdravnikov. Isto velja tudi za vse ostale v § 18. omenjene osebe, ki hočejo izpreminiti kraj dela, v katerih jih je dohitela uveljavitev tega zakona.
8 22.
Glede privatne ordinacije veljajo za zobne zdravnike in dentiste-tehnike analogni predpisi § 3- tega zakona. Glede pomočniškega osebja veljajo za zobne zdravnike predpisi za zdrav-nike-specijaliste.
Dentistom in dentističnim tehnikom je dovoljeno zaposlevati v njihovih ordinacijah samo dentiste in dentistične tehnike s krajevno pravico prakse. Za zobne zdravnike, dentiste in
dentistične tehnike veljajo glede vršitve zobnih tehničnih del in glede zaposlitve tehničnega osebja predpisi § 9. tega zakona. Strokovno de-
lo,	izpopolnitev in izučitev zobnih tehnikov po predpisih § 10. tega zakona je treba prebiti pri zobnih zdravnikih, dentistih, dentističnih tehnikih in v samostojnih dentističnih delavnicah.
§ 23.
Ce so dentisti in zobni tehniki tuji državljani, a jugoslovanske narodnosti, imajo iste pravice po tem zakonu kakor Jugoslovanski državljani, dokler ne bodo sprejeti v jugoslovansko državljanstvo.
§ 24.
Za dejanja, ki prekršijo predpise §§ 3., 4.,
9., 18., 20., 21. in 22. tega zakona, v kolikor se ne kaznujejo z odredbami kazenskega zakonika, se specialisti za bolezni ust in zob, zobni zdravniki, dentisti zobne kirurgije, zobni me-dicinci in zobni kirurgi, dentisti, dentistični tehniki in zobni tehniki kaznujejo z denarno globo do 3000 Din. V primeru nove prekršitve se kaznujejo z denarno kaznijo enega do 6000 Din in zajjorom od 1 do 30 dni, v primeru drugih novih prekršitev pa z denarno kaznijo 3 do 10 tisoč Din in prepovedjo vršitve samostojnega dela. Pri prekršitvi predpisov §§ 3.,
20., 21. in 22. se lahko vzamejo vse priprave, instrumenti potrebni za vršitev zobnega zdravništva, v kolikor so last kaznovane osebe. Kazni, predvidene v tem zakonu, izrečejo zobnim zdravnikom, članom zdravniških zbornic, pristojne zdravniške zbornice, drugim osebam pa prvostopna oblast občinske uprave. Denarne kazni se vlagajo v sanitetni fond pri Državni hipotekarni banki. Denarne kazni, ki se na noben način ne morejo izterjati, se izpremene v zaporno kazen po predpisih, ki veljajo za prestopke pred oblastvi občinske uprave.
Sklepne odredbe.
§ 25.
Od dne uveljavitve tega zakona so v roku dveh mesecev dolžne vse koncesijonirane samostojne zobne tehnične delavnice prijaviti se pristojnim upravnim oblastvom s podatki in dokazili svojega dela in dokazi, kdaj so začeli zobnotehnično prakso. Te podatke bo poslala banska uprava ministrstvu za socijalno politiko in narodno zdravje. Kdor se v določenem času brez opravičbe ne prijavi in ne prinese dokazil, izgubi pravico, da bi to storil naknadno.
§ 26.
Podrobne odredbe in izvrševanje tega zakona se bo predpisalo s pravilnikom ministra za socijalno politiko in narodno zdravje v soglasju z ministrom notranjih zadev in ministrom trgovine in industrije.
§ 27.
Tisti dan, ko dobi veljavo ta zakon, izgube veljavo vse prejšnje odredbe, sklepi in zakoui o zdravnikih specijalistih za ustne in zobne bolezni, zobnih zdravnikih, dentistih in zobnih tehnikih na vsem teritoriju kraljevine Jugosla-vje, ki so v protislovju z odredbami tega zakona.
§28. •
.Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, in dobi obvezno moč, kadar bo razglašen
v	»Službenih novinah«.
Sledalilče
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Nedelja, 23. novembra: Ob 15. uri »Utopljenca«. Ljudska predstava pri znižanih cenuh. Izven. — Ob 20. uri »Serija A-000.001«. Izven. Ponedeljek, 24. novembra: »Sen kresne noči«. Red A.
Torek, 25. novembra: Zaprto.
Sreda, 26. novembra: Serija A-000.001. Red D.
Opera.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Nedelja, 23. nov.: Ob 15. uri: »Gorenjski slavček«. Ljudska predstava pri znižnih cenah. Izven. — Ob 20. uri: »La Mascotte«. Opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 24. novembra: Zaprto.
Torek, 25. novembra: »Moč usode«. Red B. Sreda, 26. novembra: Zaprto.
Četrtek, 27. novembra: »Tosca«. Gostuje slavni baritonist Baklanov. Izven.
LJUDSKI ODER
Nedelja, 23. novembra: Ob pol 8. uri: »Ugrabljene Sabinkec, veseloigra v 4 dejanjih. Ob dvajsetletnici g. Janka Novaka.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Nedelja, 23. nov. ob 15. url: »Goepa ministrov-kac. Ku[Huni. — Ob 20. uri: »Življenje je lepo«. Premijera.
PondeJjek, 24. novembra. Zaprto.
Torek, 25. novembra ob 20. uri »Lutka« ab. A. kuponi.
Nedelja v mariborskem glodališču. Danes v nedeljo 23. t .m. bosta v mariborskem gledališču dve dramski predstavi. Popoldne ob 15. uri se bo vprizorila Nušičeva šaloigra »Gospa mi-nistrovka«, ki se radi svoje zelo zabavne vsebine uprizarja po vsej Jugoslaviji ter tudi v Mariboru izziva salve smeha. Zvečer ob 20. uri pa bo nova dramska premijera v letošnji sezoni. Uprizorila se bo optimistična komedija Marcela Acharda »Življenje je lepo«, ki ima zelo zanimivo vsebino ter dosega povsod velike uspehe. ReSira g. J. Kovič.
Kamniške novice
Izsiljevalec v Podgorju - Kolavdacija mestnega kopališča - Koncert salonskega orkestra in naša publika Gostilničar g. Brolich v Podgorju pri Kamniku je prejel pred dnevi pismo, v katerem ga neki neznanec poziva, naj do določene ure položi pod znamenje ob cesti med Podgorjem in Mengešem 2000 Din. Ce tega ne stori, mu bo zažgal hišo, ako pa komu kaj pove o tem pismu, mu bo iztaknil oči. G. Brolich je seveda stvar takoj naznanil orožnikom, ob določenem času pa je položil pod kamen ob znamenju prazno kuverto. Pozneje so ugotovili, da je kuverta izginila, predrznega izsiljevalca pa niso mogli ugotoviti. Izgleda, da si je tudi premislil izvršiti svojo grožnjo.
V torek ob 2. uri popoldne se je sestala na mestnem kopališču komisija, da prevzame od graditelja g. Komarja izvršena dela. Pri kolav-daciji pa ni prišlo do sporazuma. Podjetnik je zahteval, da se mu poleg proračunske vsote 117.000 Din izplača 27.000 Din za dela, ki v proračunu niso bila predvidena, poleg tega pa Se 7000 Din za obdelavo lesa za ograjo. Mestna občina, katero so zastopali vsi občinski odborniki z g. županom na čelu, pa nato ni pristala, trdeč, da si je podjetnik izvršena nepredvidena dela predrago zaračunal in mu je ponujala za vsa ta dela 140.000 Din. Podjetnik s tem ni bil zadovoljen in ako pri ponovnem pogajanju ne pride med podjetnikom in mestno občino do sporazuma, se bo seveda spor moral končati pred sodiščem.
V soboto je priredil agilni kamniški salonski orkester pod vodstvom dirigenta gospoda Cirila Vremšaka v dvorani Narodne čitalnice koncert. Vseh 7 točk, zlasti pa težko Auberjevo uverturo, je izvajal v resnici dovršeno in dokazal v polni meri svojo umetniško zmožnost in višek požrtvovalnosti. Maloštevilno občinstvo je po vsakem komadu z dolgotrajnim ploskanjem izkazalo svoje zadovoljstvo in zahvalo dirigentu In celokupnemu orkestru. — Ob tej priliki se nam zdi potrebno izpregovoriti nekaj besed o naši publiki, ki za glasbene prireditve in igre resnejše vsebine včasih ne pokaže nobenega zanimanja ali pa jih celo popolnoma prezre. Najbolje situirani krogi kažejo za našo Talijo najmanj zanimanja in širša publika ne poseča niti onih predstav, ki bi morale naravnost vžgati. Naša društva se morajo boriti z velikimi finančnimi težkočami, ker vsaka prireditev konča z malenkostnim	prebitkom	ali	pa z	deficitom,
medtem ko vemo, da je	še	vsak	cirkus ali
vrtiljak odšel	iz Kamnika	z velikim	dobičkom.
Edino vprizoritev »Švejka« je pred dvemi leti napolnila trikrat čitalniško dvorano, kar pa je dovolj slabo	izpričevalo	za	našo	gledališko
publiko, ako se vse njene zahteve in potrebe nehajo že pri »Švejku«. Pred vojno so bili koncerti salonskega orkestra vedno senzacija za Kamnik, zadnjič ga je posetilo komaj 60 ljudi. Takšni smo Kamničani: zabave in prireditve na vseh koncih in krajih, mi pa sedimo doma in zabavljamo na — dolgčas. — Iz.
Zopei težka nesreča na Bledu
Neprevidnost delavcev je vzrok številnih nesreč na Bledu
Bled, 21. novembra.
Na Bledu je stavbeno gibanje v največjem razmahu, saj se zida in gradi v tolikšnem obsegu, kot menda nikjer drugje.
Včeraj 20. t. m. se je pri gradnji Grand hotela Toplice zgodila zopet nesreča, ki je zahtevala pri nekem delavcu precejšnjo notranjo telesno poškodbo. Delavci so postavljali lesene stebre k pritličju. Ker je neki mlajši izmed njih stopil nepravilno na plato, je izgubil ravnovesje ter padel skoro 5 m v globočino na tla. Takoj so pritekli tovariši, hoteč mu nuditi prvo pomoč. Poklicali so domačega okrožnega zdravnika, ki je preiskal ponesrečenca ter odredil vse potrebno, da so ga odpeljali za enkrat domov, kjer leži v domači zdravniški negi.
Pismo iz Zagorja
Obširne priprave Sokola za proslavo
1.	decembra — Javni shod in drugo
Zagorje, 21. novembra. Letos je prvič, da praznuje in slavi 1. december SKJ, zato bo naše sokolsko društvo skušalo ta pomembni dan posebno slovesno proslaviti. Program je sestavljen za nedeljo 80. t. m. in za ponedeljek. Dramatični odsek že pridno vadi dramsko sliko iz svetovne vojne v treh delih, ki jo je spisal Hinko Nučič. V nedeljo, ko je prvi dan proslave, bodo igrali to simbolično dramo, katera je po svoji vsebini silno primerna za take prilike. V njej je jasno predočen tih, prikrit boj, združen s trpljenjem slovenskih omladincev, ko so se borili za boljšo bodočnost svojega naroda. V ponedeljek 1. decembra pa bo telovadna akademija, ki bo pokazala uspehe parmesečnega dela in vežbanja. Vsi nastopajoči oddelki so že sedaj dobro pripravljeni in bo akademija nudila gotovo užitek. Na Izlakah pa bodo naredili proslavo v nedeljo popoldne, na kateri bo zagorski Sokol tudi aktivno sodeloval.
Za danes popoldne ob 3. uri je sklicala Splošna gospodarska zadruga »Delavski dom« v gostilni Brvar v Toplicah javni shod z namenom, da se ustanovi zadružna mesarija. Na shodu bodo referirali gg. Jurij Arh, Franc Šober in Melhijor Cobal. Poročali bodo o pomenu in namenu zadružne mesarije. Shod je velike važno-
sti za našo dolino, zatorej se udeležimo tega zborovanja polnoštevilno.
Popoldne ob pol 2. uri se pomeri SK Zagorje s SK Amaterjem iz Trbovelj, ki je najboljši nogometni klub v Zasavju. Domačini so si vsekakor izbrali močnega in nevarnega tekmeca.
Lepo vreme se nam je izneverilo in sedaj vzdihujemo za lepimi solnčnimi dnevi. Skijači si že želijo snega, da bi pohiteli na Sv. Planino in se tam navžili zimskega veselja. Sicer pa jim najbrž ne bo treba dolgo čakati. — C.
Dva požara
Prvi podtaknjen, drugega je povzročil 3-letni otrok.
Šmartno ob Paki, 21. nov.
Požar, ki je dne 10. t. m. upepelil posestniku Strahovniku p. d. Bezovčniku gospodarsko poslopje in listnjak posestnika Ježovniak p. d. Škorca, še ni popolnoma pojasnjen. Pač pa so se dognale sledeče podrobnosti:
Na vinski trgatvi, ki jo je priredilo v Letanje-
vi	gostilni domače pevsko društvo, sta bila tudi posestnik Strahovnik in neki Peter Napotnik. Napotnik se je pred kakima dvema letoma vrnil iz Amerike in je že med tem časom imel opraviti s paragrafi. Vsled tega med domačimi ni posebno priljubljen. Na veselici je sitnaril okrog Strahovnika, dokler ga ni ta zavrnil, češ, da z njim sploh ne govori, nakar je Napotnik izjavil, da bi še po preteku ene ure rad govoril z njim, a ne bo mogel. Napotnik je odšel in res je po eni uri zapel rdeči petelin na strehi Strahovnikovega gospodarskega poslopja in malo za tem tudi v omenjenem listnjaku, ki je bil svoj čas Strahovnikova last. Orožniki so Napotnika aretirali, vendar zanika vsako krivdo. Osumljenca so te dni prepeljali k okrožnemu sodišču v Celje.
Danes je kmalu po poldnevu začelo pri farni cerkvi biti plat zvona. V Rečici je gorelo gospodarsko poslopje Franca Železnika p. d. Mlinarja. Zažgal je njegov triletni sinček. Nekje je staknil vžigalice in zakuril fižolovino pri gospodarskem poslopju. V hipu je bilo vse v plamenu. Nesreča bi bila lahko katastrofalna, če bi gorelo malo prej, ko je divjal hud veter. Zgorela bi lahko vsa vas. Na licu mesta so prihitele požarne brambe iz Šmartna, Letuša in Paške vasi. Pri tej priliki se je posebno izkazala motorna brezgalna društva iz Paške vasi, ki je pri tej priliki doživela svoj ognjeni krst in je delovala brezhibno. Posestnik ne bo utrpel posebne škode, ker je še pred nedavnim dal zvišati zavarovalnino za primerno vsoto. Želeti bi bilo, da si tudi domače društvo nabavi motorko, kar bi gotovo ne naletelo na nepremostljive zapreke. Za vse starše pa bi ta požar moral biti nauk, kako naj vestno pazijo na svojo deco, ki radi neprevdarnosti lahko povzročijo težke nesreče.
namreč ravno slučajno pojavil med orožniki in ti so ga aretirali. Voznik se je nekaj časa upiral, a potem je odšel k svojemu vozu. Tu je nič hudega misleč vzel z voza velik capin. Orožniki so mislili, da jih hoče napasti in so takoj navalili na njega. Pravijo, da so ga tako zdelali, da je moral iskati zdravniško pomoč.
Kakor slišimo, bo prišlo vsled tega dogodka baje v najkrajšem času do strogega čiščenja. Tudi fantje ne bodo ostali brez nič.
L nožem prerezal vrat svojemu dekletu
Ljubljana, 22. novembra.
V ljubljansko bolnico so danes dopoldne pripeljali 85-letno hčerko posestnika Ivano K. z Brda, občina Ihan pri Kamniku. Imela je na treh krajih prerezan vrat z nožem. En urez bi bil skoro smrtnonevaren, ker je bil prizadejan za las poleg glavne žile odvodnice. Njeno stanje je bilo sprva zelo opasno. Zdravnik dr. Pompe je takoj odredil vse potrebno, da so ohranili težko ranjeno dekle pri življenju.
Kakor nam poročajo, je posestnik iz Goričice pri Ihanu Janez Hribar imel ž njo ljubavno razmerje ter jo je snoči povabil na sestanek. Ko mu je povedala vse posledice ljubavnega razmerja i njim, je posestnik Janez Hribar potegnil nož ter jo je trikrat vrezal v vrat. Janez Hribar se je danes dopoldne sam prijavil ljubljanski policiji ter natanko povedal, kako je izvršil zločin. Janeza Hribarja so popoldne izročili deželnemu sodišču.
Oster spopad med orožniki in fanti
Vinjeni fantje so napadli orožnike s kamenjem
Cerknica, 20. novembra.
V soboto je bil v Grahovem pri Cerknici običajni semenj in tako je bilo tukaj precej živo po vseh gostilnah. Kakor po vseh semnjih, je bila tudi tukaj ojačena orožniška patrulja. Ko je semenj minil in so se ljudje razšli, je odšlo nekaj orožnikov v neko gostilno.
To priliko je izrabilo večje število fantov, ki so bili nekoliko vinjeni. Postavil so se pred gostilno, kjer so se nahajali orožniki in začeli so jih hrupno izzivati ter klicati na »auf biks«! Orožniki so ostali nekaj časa mirni, a ker ni bilo konca izzivanja, so odšli.
Komaj so pa prestopili prag gostilne, se je vsula nanje toča kamenja. V nekaj minutah so zmetali fantje na orožnike skoro ves kup kamenja, ki je bilo napravljeno za zasipanje ceste. Ker se fantje niso ozirali na opomine orožnikov, so bili slednji primorani uporabljati orožje. Po nekaj strelih v zrak so se vsi fantje razbežali na razne strani.
A tudi sedaj fantom še ni bilo zadosti. Divjali so naprej in so se slednjič spravili na orožniško stanico. Začeli so razbijati po vratih, nekateri so celo vdrli v orožniške prostore in tu nadaljevali s svojo besnostjo.
Od vseh strani je pa še vedno letelo na orožnike ostro kamenje in seveda tudi ostre besede. Tako so bili vsi orožniki v nemali nevarnosti a braniti se niso mogli, ker je bilo zelo temno in niso mogli drugam streljati kot v zrak. Čez nekaj časa je vendar to ostro bombardiranje prenehalo in so se tudi fantje nekoliko pomirili in razbežali.
Iz vsega tega jo je pa po nesrečnem naključju precej skupil neki voznik. Ta voznik se je
Poskusen roparski napad v Svečini
Maribor, 22. novembra. Pred dnevi so neznanca v obmejni Svečini hotela izvršiti roparski napad na hišo posestnika Krena. Prišli so ob mraku v viničarijo, kjer so se pri viničarki informirali, čigavo je posestvo. Od tu so navidezno odšli, v resnici pa se v temi skrili v sadovnjaku, od koder 60 prežali na plen. Ko se je čez nekaij časa posestnik Kren odpravil v klet, eo planili za njimi in ga hoteli napasti. Toda posrečilo se mu je, da je še pravočasno zaprl vrata, toda napadalci so jih vlomili in 6e zapodili za njim na podstrešje, kjer pa virat, ki jih je zaloputnil za sabo, niso mogli odpreti. Kren je medtem začel klicati na pomoč in prišli so možki iz sosednjih hiš, ki so s streli iz pušk prepodli napadalce. Orožni&tvo je takoj začelo zasledovati neznance, ujeli jih pa ni moglo, ker so, kaikor vse kaže, prišli z druge strani meje in tja po napadu spet izginili.
Dva neznanca napadla in izropala trgovca
Podrla sta ga z motorja, mu vzela 4000 Din in izginila
Vrhnika, 22. novembra.
V si nočnih urah se je z bliskovito naglico raznesla po trgu vest, da sta dva neznanca napadla in izropala vrhniškega trgovca g. Jož. Groma. Trgovec ima poleg trgovine na Vrhniki tudi podružnico v Logatcu, kjer po navadi prebiva čez dan. Večkrat v tednu pa se pelje z motociklom na Vrhniko in to ponavadi zvečer.
Kakor pripovedujejo, mu je že prejšen večer ■biila nastavljena zapreka na koncu logaškega polja, ki pa jo je pri vožnji srečno opazil in se ji iaognil. Kakor po navadi, se je peljal domov tudi v petek zvečer okrog sedme ure. Ker pa ima pot z Logatca na Vrhniko zelo strme in ostre ovinke, je voail bolj počasi. V Raskovcu pa skočita nenadoma iz teme dva neznanca nadenj, ga prevrneta iz motorja in mu zavijeta glavo, tako da ni ničesar videi. Izropata mu iz motorja razno zavoje in aktovko. V osuplje-nositi mu izropata iz žepa še denarnico, kjer je iimel po lastnem zatrdilu okroglo 4000 Din denarja. Eden izmed zločinskih roparjev ga je celo sunil z nožem v levi bok, ki pa je srečno odbil ob Škarjah, ki jih je imel trgovec v levem žepu. Zatem sta oba roparska napadalca izginila v teano.
Trgovec se je komaj ves osupel rešil iz suknjiča, ki ga je imel ovitega okrog glave. Na srečo mn motor ni bil pokvarjen in se je takoj odpeljal na vrhniško orožniško stanioo naznanit napad. Gosp. Zadnikar, orožniški narednik je takoj poslal orožnike na lice napada. Skrbno je bila preiskana bližnja okolica, kjer je bil g. Grom napaden. Nedaleč od kraja zločina, v smeri proti Zaplani je bila dobljena aktovka in ziavoji. Očividno sta 6e zadovoljila z veliko svoto denarja, ker bi jima delali zavoji napoto v begu.
Roparski napad sta izvršila le taka dva, ki sita dobro vedela za vse Giromove razmere In čas, kdaj se on ponavadi vrača domov. Napad je brez dvoma v stiku z različnimi brezposelnimi elementi, ki se potikajo brez dela okoli. Sklepal bi človek, da sta sigurno bila delavca ali kaj sličnega blizu postaje v Logatcu, kjer ima g. Grom trgovino in sta tako vedela, kdaj se navadno vrača.
Silen vihar nad Slovensko Bistrico
Silen vihar, kakršnega ne pomnijo, je razsajal v noči od petka na soboto nad vso Slovensko Bistrico in okolico. Pretrgal je vse telefonske in telegrafske žice, električna vod in dirogove, po katerih je bil speljan.
V Bistrici je zmanjkalo elektrike. Potniki, ki so na vse zgodaj odhajali na vlak, so našli v drevoredu sitreho tovornega železniškega voza, katero je ponoči vihar odtrgal z voza in jo odnesel 20 metrov daleč med kostanje. Vihar je poškodoval tudi sadno drevje in bližnje gozdove. Celo v mestu samem je napravil več škode na slrehah.
V noči od četrtka na petek je na vzhodnem področju Pohorja in po Dravskem polju razsajal hud vihar, ki je polomil mnogo drevja in napravil škodo tudi na poslopjih.
Murska Sobota
Plesna šola. Kakor je lansko leto, tako bo tudi to zimo Sokol organiziral plesno šolo. Vaje pa ne bodo v domu, kakor lansko leto, ampak v prejšnjem lokalu kavarne »Krona«. Poučeval bo učitelj br. Ferjan. Prijaviti se je treba pri br. Lovšinu. Če se bo prijavilo mnogo plesalcev, se bosta otvorila dva tečaja. Dostop je dovoljen le članstvu.	.
Novi koncipijeut. V odvetniški pisarni dr Skerlaka je te dni nastopil službo odvetniški , koncipijent g. Ude iz Tržiča. Upamo, da mu bo bivanje med nami prijetno.
Mestni svet ima svojo javno mesečno sejo v ponedeljek dne 24. t. ni. ob 18. uri.
Umrl je, 86 let star, čuvaj hajdinskega mitreja, Vnuk Martin, ki je pridno in z ljubeznijo sodeloval pri vseh izkopinah, ki so se v zadnjih desetletjih v Ptuju in okolici izvršile.
Protituberkulozna liga, ki se je v lanskem letu v našem mestu ustanovila, spi prilično spanje pravičnega. — Nujno bi bilo, da se javnost zanjo vse bolj zainteresira, kajti to je človekoljubna institucija, ki ji je namen, pomagati tuberkuloznim revežem, ki jih je tudi pri nas po raznih obratih veliko število, z zdravniškimi nasveti in tudi gmotno. Njen ideal bi bil tudi ustanovitev dispanzerja za tuberkulozne. Toda kako, če je doslej nabrala jedva 1600 Din. Liga ima svoj sedež pri bolniški blagajni, njen predsednik je zdravnik g. dr. Bela Staher, tajnik pa predstojnik bol. blagajne g. Delpin. Članarina je 12 Din letno. Opozarjamo nanjo vso dobrosrčno in premožno javnost.
Prosvetna zveza iz Maribora priredi v nedeljo 23. t. m. predpoldne v tuk. gledališču predavanje
o	kmetskih vprašanjih. Dva filma bodeta predavanje ponazorila.
Pasji zapor za mesto Ptuj je ukinjen. Ostane pa v veljavi za vse okoliške občine.
Stara kavarna, last mestne občine, bo v notranjosti v najkrajšem času dovršena in bo vrgla 8 novih lepih stanovanj, za katere je zaprosilo nič manj kot 40 strank, znamenje, da vlada tudi pri nas še vedno stanovanjsko pomanjkanje.
Obesil se je te dni 211etni kmetski sin Nedeljko Anton iz Trnovske vasi in sicer na domačem skednju. Kake pol ure pozneje ga je našel brat na vrvi visečega. Bil je že mrtev. Vzrok samomora ni znan. Domneva se, da je storil obupni čin v hipni duševni zmedenosti.
Gledališki abonma v Ptuju. Na splošno izraženo željo razpisuje mariborsko Narodno gledališče tudi letos gledališki abonma v Ptuju, obsegajoč 5 dramskih in 5 glavnih predstav in plačljiv v 5 zaporednih mesečnih obrokih, začenši z decembrom. Cene abonmanom, katerega sprejema g. Christof (v pisarni g. Fermevca) do dne 29. novembra, so sledeče: sedeži v ložah po 300, 250, 200 Din, parterni sedeži po 225, 200, 130 dinarjev, balkonski po 160; galerijski po 80; ložni sedeži po 110. V abonmaju se oddajo le cele lože.
Novo mesto
Škrlatica je pričela razsajati tudi po novomeški okolici in zato je kr. banska uprava naložila higijenskemu zavodu v Ljubljani, da izvrši v Novem mestu proti Škrlatici obvezno cepljenje vse predšolske in šolske dece od 2. do 16. leta starosti. Vsak za cepljenje v poštev prihajajoči mora biti obvezno cepljen trikrat v razdobju po ep teden. Cepljenje se bo vršilo na polikliniki v novi osnovni šoli 4., 11. in 18. decembra, počenši ob 8. uri zjutraj. Razpored se bo naknadno določil. Deca mora priti k cepljenju čista in umita.
dolske vesti. V novomeškem srezu so sledeča nova imenovanja učiteljstva: V Dol. Toplice Božidar Hrovat, na Dvor Ljudmila Kezeljc in v Hinje Pavla Prešeren. V bližnjem St. Jerneju sta nastavljeni dve novi učiteljici Nada Vozel in Marija Jerman; niso pa še vsa mesta popol-njena.
Igra. V Rokodelskem domu bodo nocoj igrali »Trojčke«.
Proračun novomeškega krajevnega šolskega odbora za poslovno leto 1931. znaša 178.185 Din, od katerih bo krila mestna občina 96% in občina Prečna, ki ima tudi nekaj v Novo mesto všolanih otrok, pa 4"/o. Med številnimi izdatki je pripravljenih tudi 30.000 Din za ureditev šolskega vrta. Ko dobi slednji lepo ograjo, potem se bo šele videlo, 8 kako krasno šolo se diči dolenjska metropola.
2aga je odrezala dva prsta do prvega členka mizarskemu pomočniku Alojzu Knafelcu. Pri obdelavi neke deske je stroj nenadno porinil nazaj desko, ki jo je Knafelc tiščal naprej. Pomočniku je zdrsnila roka v stroj in v trenutku sta bila dva prsta proč.
Nesrečna koruznica. 24-letni Andrej Rožman, hlapec pri župniku v Št. Lovrencu, je nakladal na voz koruznico. Ko je zlezel na voz, mu je na gladki koruznici spodrsnilo, omahnil je v stran in to tako nesrečno, da si je zvil levo nogo v kolenu.
Slovenjgradec
Če so glave od alkohola razgrete. Na zadnji sejmskd dan so se ga nekateri fantje zelo nakre-sali, in v neki tukajšnji gostilni so pričeli kazati korajžo. Prav po nedolžnem jo je izkupil posestnik Plaznik Franc iz Raduš. Pijani fantje so ga napadli, misleč, da imajo pravega in mu 2 krat zlomili roko. Po nedolžnem napadeni je oče 91etnega otroka. — Kdaj bo fante iz-treznilo!
Roditeljski sestanek. Učiteljstvo osnovne šole vabi vse starše otrok na roditeljski sestanek
Žanes v nedeljo 23. t. m. v IV. r. osn. šole. — tarši, ako vam je vzgoja otrok pri srcu, pridite!
Srečke Jadranske Straže v korist šolske ladje se dobe pri »Davčni oblasti«. Segajte pridno po njihl
Brežice
Vinske kupčije »Znana« Gadova peč je letos menda prva prodala svoja vina. Pretekli teden so okrog 40 vozov natovorjenih z vinsko kapljico peljali skozi mesto. Vino je bilo večinoma zvoženo v Ljubljano. Cena se je gibala od pet do šest dinarjev za liter. Tudi Bizeljčani pridno Vozijo svoj pridelek na tukajšnji kolodvor. Če se bo tako nadaljevalo, bo težka vinska kriza, ki mori še sedaj našega kmeta, uspešno prebredena. Letošnje vino pa je tudi že razgrelo fantom kri, da so se preteklo nedeljo pošteno sporekli v gostilni »Petrišič« na kolodvoru v Brežicah. Obdelali so se z noži in poleni. Hujše ni bil nobeden ranjen. Opasnejše ie bil ranjen samo Bradač, solastnik te gostilne, ki je fante miril.
Blagoslavljanje zvonov. Danes v nedeljo bodo blagoslovili dva zvonova na Čatežu ob Savi, kakor smo že poročali. Kumoval jim bo Anton Tonejc. Pričakuje se velike udeležbe.
Agitirajte za Jugoslovana!
stran ^
Hitro!
50.000 dinarjev
K čiv®*»ifvi csnovne »cle feral/icc Mavife na DoLi ppl Mvaslnihu
Dol, novembra 1930.
Približal se je torej dan, katerega s takim kopmenjem pričakuje Šolska mladina in ne z manjšim tudi tamoanje učiteljstvo, ki vsi so imeli doslej za pouk taiko neprimerne lokale.
V višini 925 metrov so postavili pred par leti novo, zidano poslopje, kd v vsakem oziru zadošča za 30 otrok -pod mrzi iške okolice. Leta 1928 se je pa vendar tudi sklenilo sezidati novo šolo v Dolu samem. Šolski odbor, na čelu mu župan g. Draksler si je izbral prostor ob potoku n« nekdanjem občinskem sejmišču. Tujcu, ki
ne. Strelovoda z nad 20 konicami kakor ga je izvršila ljubljanska firma Žitnik, v naših krajih še nismo videli. Glavni podjetnik pri stavbi je bil stavbenik K. Jezernik iz Celja, ki je Izvršil vsa zidarska dela.
Da vsaj površno dokončamo popis stavbe, moramo omeniti, da se nahaja v njej tudi velika delavnica za otroška ročna dela ter tudi kuhinja, ki bo zlasti v zimski dobi dobrodošla premnogim okoliškim otrokom, ki ostajajo čez poide v šoli. Da so stranišča v higijeničnem oziru na višku, pač ni treba omenjati; z vodo
RADION
nagradna naloga
ki se zaključuje
30. XI. 1930
Stavbni odbor šole kraljice Marije na Dolu z upraviteljem	županom	Draks-
lerjem, nadsvetnikom L. Mencingerjem in ravnateljem Gnusom.
prihaja od Hrastnika proti Dolu, pade že od-daileč v oči impozantno poslopje, s traktom, v katerem so nameščene učne sobe, spodaj pa velika telovadnica z vsem telovadnim orodjem (uredila tvrdka Oražem iz Ribnice). Stalen oder, ki je nameščen v telovadnioi, je izredno velik. Oder in kulise je slilkal akad. slikar To-boljevič. Seveda je predvidena telovadnica le m zimsko dobo ter za slabo vreme. V poletnem času bo imela mladina na razpolago velik, s peskom posut prostor, kjer se bo mogla do sita navžiti tako solnca kakor čistega zraka.
Učilnice, ki se nahajajo nad telovadno dvorano, so prostorne z izredno velikimi okni, skozi katera pada vanje izredno mnogo svetlobe, kajti baš na tej strani ne zakrivajo neba hribi, kakor na ostalih. Kakor vse v poslopju, so docela nove tudi klopi ter šolske table ter narejene po najnovejših izkustvih. Sicer pa bo prahu sikoroda onemogočen dohod v sobo: otroci bodo stopali pred prihodom v učilnice v garderobe, kjer bodo sezuvali ter obuli copate, v katerih bodo ves čas v šoli, poleti pa seveda bosi. Vsak čas bo deci na razpolago tudi prfina kopel, ki jo je, kakor vso vodno ter tudii električno napeljavo, mojstrsko izvedla firma Belak & Inkret iz Celja. Vse poslopje bo kurjeno s toplovodno centralno kurjavo, kn jo je inštalirala tvrdka Som iz Ljubljane. Firma Globočnik iz Celja je izvršila pečaraka ter ključavničarska dela. Mizarska dela so bila izvršena od domačina Golouha.in od firme Jurij Jezernik iz Celja. Izborno je rešila svojo nalogo tildi firma Bricelj & Mekinda iz Ljubi ja-
se tudi tu ne bo štedilo, niti ne poaimi s toploto. Skoro enako velik je stanovanjski trakt, kjer se nahaja veliko upraviteljevo stanovanje ter tudi stanovanja za 4 učitelje, vsako z dvema sobama ter s pritiklinami. Krajevnemu šol. odboru načeluje župan g. Draksler, atavbo pa je nadziral ves čas z vso vnemo in vestnostjo upravitelj g. Jurko, katerima je stal ob strani v tehničnem oziru g. inž. Mencinger. Da pa je stavba v vsakem ozeru na višku, da je bilo možno uporabiti vsa najmodernejša izkustva, gre hvala vsekakor tudi ostalim članom šol. odbora ter vsem občanom, ki bodo »icer nekaj časa čutili 3 milijonsko stavbo, o bodo našli v zavesti, da imaijo idealno lepo učilnico za svoje najdražje, za mladino, vsekakor dovolj tolažbe.
Šolo bo blagoslovil danes v nedeljo 23. t. m. ob 9 umi dopoldne dekan g. dr. Kruljc iz Laškega. Po cerkvenem opravilu v šolski dvorana bo pozdrav gostov, nato ogled stavbe ter razstave ročnih izdelkov dolsldli^učencev. Popoldne se vrša slavnostna akademija s pevskimi točkami, deklamacijami, telovadnima nastopi in * igr0 »Piri Andrejčevih«, koitero je spisal za ta dan učitelj g. Roš iz Celja.
Vrlim Dolancem, v prvi vrsti seveda glavnima čiraiteljema g. Jurku, upravitelju ter županu g. Drakslerju k uspehu, ki je v čast vsej slovenski domovini in državi, prav iskreno čestitamo. Vsa mladina pa, ki bo posečala te prelepe prostore, pa naj se navdahne v njih v ljubezni do prelepe naše domovine ter do našega presv. kralja Aleksandra ter kraljice Marije, katere ime stoji vklesano na pročelju poslopja!
Dol pri Hrastniku. Na Dolu obhajajo danes 23. t. m. praznik, ki je vreden, da se pri njem malo dalje pometimo. Obhajali bodo namreč otvoritev nove šole in to šole, kakršne nima ne bližnja in ne daljša okolica, vsaj tako krasne petrazrednice ne!
Dol je prav čedna vasica, ki leži med Rajskim vrhom in med Sv. Jurijem, ki oba sta visoka nekaj pod tisoč metrov. Od Hrastnika drži proti Dolu 2 km dolga cesta, ki je dobro uporabna tudi za avtomobile, od tam se pa baš
dokončava po gozdu izpeljana široka cesta v Rimske toplice, tako, da bo možen v kratkem prav prijeten izlet z avtom iz toplic na Dol. Pred 25 in več letii je bil Dol prav pohlevna, ubožna občina, ki ni mogla nuditi svojim občanom niti najmanjših udobnosti. Sele, ko je ni znašel* bivši nadučitelj in občinski odbornik g. Gnus nove vire občinskih dohodkov, se je pričelo v občini boljšati. Zlasti pa se je začelo skrbeti za razne udobnosti v občini v zadnjem desetletju, oz. v zadnjem petletju. Zupan
Kdor želi dobiti nagrado, naj gre takoj k svojemu trgovcu in naj zahteva brezplačno karto za sodelovanje in pogoje!
g. Draksler se je izkazal kot vrlo agilen mož, ki je povsem na mestu. Pod njegovim vodstvom je bilo popravljenih in tudi na novo narejenih mnogo občinskih cest. Med novimi je omeniti zlasti ono na Kail in projektirano v Turje—Sv. Štefan. Posebnih zaslug si je stekel 5>a župan in ž njim ve® odbor s tremi vodovodi. Je to vodovod iz Meksike, ki preskrbuje z izborno pitno vodo vso vas Dol, dalje vodovod na Kalu v višini 925 m in naposled tudi oni v vasi Mamo. Rje je še kmetska občina, ki je postavila v par letih troje vodovodov? V tej dobi je dobila dolska občina tudi električno napeljavo, ki razsvetljuje domove tja dp Pekla, ter tudii okoli 8 km ceste od Hrastnika do gostilne Janeza Drakslerja pri Sv. Štefanu. Še pod prejšnjim županom, blagim Francem Pek-larjean, si je občina postavila lepo občinsko hišo in izolirnico, tudii novo cerkev z župniščem je zidal v tej dobi g. duh. svetnik Veternik (sedaj v Žalcu), na bivšem Peklarjevem posestvu pa so postavili po vojni velliko zadružno poslopje.
Dol ima kmetijsko podružnico, SJV podružnico, (po dvoje posojilnic, čitalnic in dramatičnih odsekov, olepševalno, sokolsko in gasilsko društvo, Ciril-Metodovo podružnico, tannburaški in pevski dsek (vodja g. Čander). V bližnji bodočnosti namerava občina postaviti spomenik padlim dolskim vojnikom, staro šolsko poslopje pa preurediti v gasilski dom, kajti sedanji, ki je lesen in že trhel, se mora pač čim prej umakniti iz bližine prekrasnega šolskega poslopja.
Murska Sobota dobi novo Solo
Murska Sobota, 20. novembra.
To vprašanje se že dolgo pretresa v prestolici Prekmurja, kje in kako sezidati novo osnovno šolo, da ne bi bilo preveliko breme za občino in šolski okoliš sploh.
Stanje sedanje osnovne šole je tako, da ne odgovarja higienskim predpisom. Saj človek skoraj ne bi mogel verjeti, če pride v Mursko Soboto in vidi na starem nizkem poslopju napis, da je to res osnovna šola. Zato nas zelo veseli, da so se vendar enkrat zavzeli občani za problem, ki je eden glavnih. Saj v osnovni šoli črpamo temeljito znanje, v osnovni šoli se narodno vzgojimo, da v poznejšem življenju delamo in vemo kako delati. V osnovni šoli se vceplja mladini nacijonalni duh, v osnovni šoli se vzgaja najnežnejši član naše domovine za dobrega državljana. Zato smo radi, da postavijo svojemu ljudstvu primerno ognjišče ljudske izobrazbe.
Murska Sobota ima mnogo ustanov, uradov in oblasti, ki nimajo primernega zavetišča. Tako je sreski glavar s šumarskim, sanitetnim, veterinarskim, prosvetnim, vojaškim in ekonomskim referentom ter Breškim desinfektorjem, ki ima premajhen prostor. Okrajno sodišče, gradbena sekcija, okrajna katasterska uprava za soboški in dolnjelendavski okraj, komanda mesta, ki je
v poslopju bivšega otroškega vrtca prav v sredi mesta, orožniška komanda in postaja, vse to čaka svojega lepšega zavetja. Obča javna bolnišnica, ki je ravnotako pereč problem za Mursko Soboto. Vse čaka rešitve, vse čaka razmaha, da bi lažje delali.
Sedaj so se odločno zavzeli za osnovno šolo in za to je tudi izvoljen poseben odbor. V načrtu je predviden prostor za poslopje zunaj mesta v bližini realne gimnazije, ki je tudi zelo primeren. Otroci bodo bolj na svežem zraku, četudi ni v Murski Soboti tovarn, pa je poleti dovolj cestnega prahu, ki ga morajo otroci vdihavati. Nova šola bo zgrajena po vseh higijenskih predpisih in bo enonadstropna. Kakor je predvideno, se začne že prihodnjo pomlad s zidanjem.
Spremembe v železniški službi
Postavljen je v I. kategorijo, 8. skupino uradnikov dr. Melliwa Viktor, administrativni uradnik, obče odelenje, dosedaj 1-9; v II. kategorijo, 5. skupino: Zavašnik Rudolf, prometni uradnik, Hrastnik; za iraničnika I. kategorije, 4. skupine:	Gerlič Bogomir, administrativni
zvaničnik, progovna sekcija Maribor gl. proga; Dežman Bogomir, strojevodja, kurilnica Maribor; Šulgaj Ivan, strojevodja, kurilnica Maribor; Šušteršič Janez, prometni zvaničnik, Metlika. Za zvaničnike II. kategorije, 3. skupine: Kožar Leopold, tovorni sprevodnik, Ljubljana gor. kol.; Winkler Franc, tovorni sprevodnik, Pragersko; Kogoj Frančišek, blokovnik, Rakek; Polančič Janez, kretnik, Murska Sobota; Flis Martin, tovorni sprevodnik, Maribor glav. kol.; Kompare Ivan, kretnik, Zalog; čač Luka, čuvaj brzojava, signalna sekcija, Ljubljana; Lenarčič Janez, tovorniški sprevodnik, Vrhnika; Urbanc Janez, kurjač, kurilnica Ljubljana I. glav. kol; Poljšak Frančišek, strojevodja, kurilnica Ljubljana I. glav. kol.; Grden Anton, premikač, Zalog; Kosmač Janez, skladiščni desetar, Jesenice; Kresal Anton, tovorni sprevodnik, Ljubljana gor. kol.; Amon Anton, tovorni sprevodnik, Pragersko; Virant Anton, premikač, Kočevje; Gradišnik Alojzij, kurjač, kurilnica Maribor; Godec Alojzij, kurjač, kurilnica Ljubljana I. glav. kol.; Kaiser Franc, tovorni sprevodnik, Ljubljana gor. kol.; Rogovšek Anton, tovorni sprevodnik, Ljubljana gor. kol.; Žerjav Janez, tovorni sprevodnik, Ljubljana gor. kol.; Ozvaldič Štefan, kurjač, kurilnica, Maribor; Nussdorfer Fortunat, tovorni sprevodnik, Ljubljana gor. kol.; Zupančič Anton, kretnik, Zalog.
Premeščeni so: zvaničnik I. kat., 4. skup.: Skrilec Štefan, prom. zvaničnik, Rimske Toplice, v Ormož; zvaničniki II. kat., 2. skupine: Trbovc Jakob, desetar, progovna sekcija Maribor glav. proga, k progovni sekciji Ptuj; Vnu-čec Avgust, progovni čuvaj, progovna sekcija Ptuj, k progovni sekciji Novo mesto; Rugelj Anton, kretnik, Vič, v Ljubljano glav. kol.; dnevnifarji: Rozman Franc, Sevnica, v Trbovlje; Pollak Hermina, Grosuplje, v prometno-komercijelno odelenje; Petraš Vladimir, Vuze-nica-Muta, v Rotoribo.
;gg«gg3na«uuhm::rwggi~-
Dnevne vesti
— Delegat Društva narodov v Zagrebu. Te
dni se je mudil v Zagrebu kot delegat bigijen-ske sekcije Društva narodov v Ženevi dr. King, ki je sicer šef zdravstva oziroma predstojnik higijenskih šol na Kitajskem. Dr. King je prišel v Zagreb kot delegat Društva narodov, da spozna delo higijenskega zavoda.
  Častna konzularna agencija v Port Saidu.
Kr. banska uprava razglaša, da je bila v Port Saidu v Egiptu otvorjena častna konzularna agencija. Za častnega konzularnega agenta je imenovan g. Gjorgje Vojvodih
— Politično-upravni praktični izpit so napravili pri kr. banski upravi v Ljubljani politi čno-upravni pripravniki gg. František Čerinak, iz Radovljice, Boris Modrijan, Rado Tovornik, Joža Likovič, dr. Kukman in Darnik iz Ljubljane ter Lenarčič Lojze in dr. Bano Milan iz Ljubljane, Bizjak Andrej iz Celja Ln Gabrijan Miloš iz Kočevja. Čestitamo!
— Profesorski izpit. Pred izpraševalno komisijo ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu je položil profesorski izpit za zvanje profesorja trgovskih akademij plent tukajšnje držav, dvorazredne trgoveke šole g. Miroslav Kranjc, čestitamo 1
— Zdravniški pregled učiteljev in učencev. Minister za socijalno politiko in narodno zdravje je predpisal pravilnik za zdravniški pregled učiteljev ali profesorjev ter učencev osnovnih in srednjih šol.
— Odprta noč in dan so groba vrata! V Ljubljani je umrla gdč. Marija Cvarova, poštna uradnica v pokoju. Pokopali jo bodo danes ob pol 12. uri v Ortneku. Naj počiva v miru, žalujočim naše globoko sožalje. — Od 11, do 22. t. m. so umrli v Ljubljani: Terezija Krakar, vdova poštnega poduradnika, 70 let, Študentovska ulica 7; Julijana Jeras, zasebnica, 33 let, Hranilnična c. 10; Matevž Zadnikar, posestnik, 66 let, Črna vas 29; Josip Žlajpah, oskrbnik bolnice za silo, 79 let, Pokopališka ulica 19; Valentin Rihar, bivši gostilničar, 88 let, Sv. Petra cesta 22; Matilda Dolenc, žena vpok. ravnatelja, 43 let, Kapiteljska ulica 3; Marjeta Novak, vdova delavca, 82 let, Japljeva ulica 2; Jožef Fajdiga, žel. kurjač v pok., 74 let, Japljeva ulica 2; Marija Benedek, žena vpok. nadučitelja, 88 let, Frančiškanska ulica 6; Dušan Cuznar, sin železniškega uradnika, 8 let, Černetova ulica 29; Marijana Kosirnik, bivša šivilja, 57 let, Vidovdanska cesta 9; Frančiška Gregorič, žena želez, uslužbenca, 49 let, Staničeva ulica 6. V bolnici: Primož Brezar, hlapec, 22 let, Podkoren 61; Matija Grm, hlapec, 47 let, Lož 48; Angela Gostinčar, banska uradnica, 35 let, Karlovška cesta 13; Marija Kopitar, žena žel zniškega skladiščnika, 53 let, Kolodvorska ulica 35; Neža Prijatelj, občinska uboga, 53 let, Kranj; Josip Bučar, hlapec, 45 let, Zagorje ob Savi; Janez Nakrst, gostilničar, 28 let, Krašnja 5; Frančiška Čarman, mestna uboga, 69 let, Ižanska cesta 13; Valentin Pirih, sin krošnjarja, 8 mesecev, Stara Loka; Kazimir Belič, carinik, 33 let, Rab; Anton Sarlah, uffitkarica, 65 let, Železno; Miha Teran, prosjak, 48 let; Mihael Poznič, sin posestnice, 6 let, Prapreče pri Lukovici.
Nlaflepše
Miklavževo darilce
za otroke je lepa aluminijasta kuhinjska garni-turca, ali vedrica za pesek, lopatica itd., katero dobite v bogati izberi pri tvrdki
STANKO FLORJANČIČ Ljubljana	Sv.	Petra	cesta 35.
Oglejte si zalogo in izložbe!
Najbolj pošteno Vas postreže z zimskimi oblačili
J. MAČEK
Ljubljana, Aleksandrova cesta 12.
luknjo mašiti in je ladjo obrnila proti obali. Po sreči je parnik prišel do kraja in je bil tako rešen. Poklicana je bila komisija, ki je ugotovila, kakšna popravila je treba izvršiti, da bo ladja sposobna za tako dolgo progo.
-	Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Ant. Krisper glede razstave Miklavževih daril.
— Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Josip Reich.	6602
— Krzno se dobi najboljše in poceni pri tvrdki I. Knechtl, krznar, Ljubljana, Sv. Petra
JOSIP OLUP
•P LJUBLJANA, Stari trg 2.
Za gospode in dečke velika izbira oblek, klobukov, čepic, kravat In perila lastnega izdelka. Po najnižjih konkurenčnih cenah.
Polenovko namočeno
sir,sardine, šunko
Gavrilovič - salamo
ter razno specerijsko blago priporoča P. R. KOVAČIČ, Ljubljana, Miklošičeva 34.
Izvirne francoske pastilje
ValJa
proti nahodu, kašlju in katarju.
Prodajn o vse lekarne in drogerije.
S'c/zcrce/
Nov patentiran način izdelave. Garantirano nepremočljivi. Oblika po žeiji in meri. DETAJLNA PRODAJA »PRI POLLAKU«
Duajska cesta, 28 — Dvorišče
— Zaznava katastrofalnega potresa. Seizmografi v Zagrebu na Griču in v Beogradu na Tašlimajdanu so zaznamovali katastrofalen potres v daljavi 740 km- Najbrž je bil potres v južni Italiji.
— Megafon na subotiški postaji. Namesto vratarja so v Subotiai na kolodvoru montirali velik megafoh, ki naznanja občinstvu prihod in odhod vlakov.
— Razstava kuncev v Kranju. Odsek za rejo kuncev Kmetijske družbe v Ljubljani naznanja, da priredi v dneh 30. nov. in 1. 2. dec. 1930. razstavo kucev v Kranju v prostorih gostilne Petra Mayer. Vstopnina 2 Din. Cenjeno obSin-stvo vljudno vabimo.
— Nesreča našega parnika. Tovorni parnik »Ljubica«, ki je last Metkoviča, bi se bil skoraj potopil na dno morja z velikim tovorom lesa in cementa, ki ga je natovoril za neko afriško luko. Na poti od Splita do Šibenika je dobila ladja odprtino na dnu, skozi katero je začela vdirati voda v ladjo. Posadka je takoj začela
— Samomor dveh deklic. V Zagrebu sta izpili v samomorilnem namenu ocetno kislino 15-letna brezposelna služkinja Katica Radakovič in brezposelna delavka 151etna Roza Železnik. Storili sta obupno dejanje iz bede. Obe so pripeljali v bolnico.
Biljardisti stavkajo. V Somborju v hotelu »Sloboda« se Zbirajo številni biljardisti, katerim se je pa zdelo, da plačajo preveč po 18 Din za uro igranja. Predlagali so hotelirju ceno 12 Din. Ker jih ta ni uslišal, »o stopili v stavko ter bojkotirajo biljardne mize.
— Inžonjer s ponarejeno listino. Policija v Sarajevu išče bivšega šefa oddelka za lesno industrijo na tehnični srednji šoli Marka Ecimoviča, ki je dobil to službo s ponarejeno inženjersko diplomo. Izkazalo se je, da Eeimovič ni nikoli obiskoval kako tehnično šolo.
— Vreme. Včeraj je bilo nestalno in oblačno. Barometer se je začel zopet dvigati. Vremensko stanje je bilo v Dravski banovini naslednje: Ljubljana. Barometer 759'8, temperatura 13'8 C, relativna vlaga 82%, smer vetra W, brzi-na 4 m na sekundo, oblačnost 10, najvišja temperatura 15, najnižja 11’6 C. Maribor. Barometer 757-6, temperatura 10, relativna vlaga 84%, mirno, oblačnost 10, najnižja temperatura 5 C. Barometersko stanje v ostalih pokrajinah države: Zagreb 763'3, Beograd 761-4, Skoplje 768-3, Sarajevo 763-6, Mostar 764-8, Split 763-3, Vis 763-1. Včerajšnja jutranja temperatura se je gibala med 6 in 17 C. Termometer je včeraj zjutraj kazal: Zagreb 16, Beograd 13, Skoplje 16, Sarajevo 12, Mostar 11, Split 16, Vis 12. Splošno je bilo mirno in brezvetrovno vreme.
£>jubljanci
Nedelja 23. novembra 1930., Klemen. Pravoslavni: 10. novembra, Milivoj.
Ponedeljek 24. novembra 1930., Janez. Pravoslavni: 11. novembra, Zoran.
Nočno službo imata v nedeljo lekarni S u š-a i k na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti; v ponedeljek pa lekarni Trnko-c z y na Mestnem trgu in R a m o r na Miklošičevi cesti.
*
I	Vsekakor bo dogodek tudi letošnji novinarski koncert dne 1. decembra. Med drugimi bo na koncertu dirigiral višji kapelnik dr. Josip Čerin svojo najnovejšo skladbo »Iz vrela ljubavi«, ki je suita veselih in otožnih dekliških pesmi. S tem nastopom bo g. kapelnik proslavil tudi svojo 401etnioo jubilej dirigiranja. Rezervirajte si že zdaj vstopnice v Matični knjigarni.
■ Sokolsko društvo Ljubljana III. priredi dne 5. decembra t. 1. svoj I. Miklavžev večer, na kar opozarjamo že danes članstvo in sokolu naklonjeno občinstvo bežigrajskega in svetokrižkega okraja. Prireditev se bo vršila v vseh prostorih restavracije »Fortuna« na Vodovodni cesti. Upravni odbor.
■ Promenadni koneert muzike 40. p. p. Triglavskega danes ob 11. uri v »Zvezdi«. Spored: 1. Binički: >Na Drini«, marš. 2. Seppč: OuveT-tura »Lepa Galateja«. 3. Čeželk: »Is srpsike šume i utdne«. 4. Čerin: »Zvuci is pod Lov-čem«. 5. Gounod: »Faust«. 6. Strauss: »Svatba cvetic«, valček. 7. Bmoch: »Sokolska koračnica«. Dirigent viši kapelnik dr. Joa. Čerin.
■ Državni konservatorij v Ljubljani proslavi državni praznik ujedinjenja s slavnostno produkcijo (interno vajo) gojencev konservatorija v nedeljo, dne 30. novembra t. 1. od 11. do 12. dop. v dvorani Filharmonične družbe. Vstop vsakomur prost
■ Koncertno prednaznanilo. Eden največjih sodobnih vijolinistov Španec Juan Manen koncertira prvič v Ljubljani v sredo 3. decembra t. I. ob 20. uri v Unionski dvorani. Program je izredno interesanten. Podrobnosti priobčimo. Predprodaja se že vrši v Matični knjigarni.
■ Koncert delavskega glasbenega društva »Zarja« v Ljubljani bo v ponedeljek 24. t. m. ob 20. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Koncert dirigira kapelnik g. Danilo Bučar. Iz prijaznosti sodelujeta kon-servatoristka gdč. Anita Mezetova (sopran) in baritonist g. Tone Petrovčič. Orkestralne točke igra društveni orkester.
AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA/ RESTRAVRACIJA »ZVEZDA«. Vsako soboto in nedeljo domače koline, —
Se priporočata Fran in Roza Krapež.
yYyyywyvvwyyvwywyy>
^ Gostovanje enega najslavnejših ruskih pevcev v naši operi. Poleg znamenitega Šaljapina je brez dv ima baritonist Bakljanov največji ruski operni pevec, ki gostuje izza prevrata po teli Evropi in Ameriki. Upravi našega gledališča se je posrečila dobiti tega odličnega pevca za gostovanje v naši operi. Gostoval bo v četrtek 27. t. m. v vlogi Scarpija v Puccinijevi »Tosai«. To vlogo prišteva umetnik 0 m, in to mu prizna vsa svetovna kritika, med svoje najboljše kreacije. Na njrgovega Scarpijo so napisal; največji evropski ' ameriški listi cele slavospeve. Predprodaja vstopnic za ' gostovanje bo od ponedeljka dalje pri dnevni blagajni v operi. Cene zvišane operne.
Darujte Podpornemu društvu slepih
Ljubljana, Pod Trančo št. 2
■ Odsek činovnikov UJN2B I. in II. kat. Oblastni odbor Ljubljana, bo imel 7. decembra t. 1. svoj reden občni zbor v kleti restavracije »Miklič« ob 9. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Poročilo: predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornega odbora. 2. Razrešnica dosedanjemu odboru. 3. Volitev novega odbora. 4. Razprava o novem zakonu, klasifikaciji postaj. 5. Slučajnosti. Ker je dnevni red važen, je pričakovati, da se bo občnega zbora udeležilo čim večje število tovarišev. — Odbor.
Koks za kovale in centralne kurjave
Iz angleikega premoga
7S Oin za IOO kg
| 745	franko plinarna nudi
Ljubljanska mestna plinarna.
Tekstfilbazar d- z o. z. Ljubljana, Krekov irg ši. 10
nudi po zelo ugodni ceni vsakovrstno ma< nnfakturno blago najboljše kvalitete za dame in gospode	447
Dobro in poceni Vas postreže
JOS. RO)IIVA, Ljubljana
Velika zaloga zimskih oblačil. §
Oglejte si tudi razstavljeno blago v trgovini.
F. Fajdiga sin
Ljubljana, Sv. Petra cesta 17
Zaloga pohištva in tapetniških izdelkov
Slovonci, ki potujete v Zagreb, obiščite gostilno »Pri Staroj Harmici«, Radičeva 1, tik Jelačič trga. — Vodi jo družina Černe, katera je imela nad 150 let staro gostilno na Sveti Gori ..ri Gorici.
fflSaueiboF
m Strokovni odbor za occnjcvanjc vin. Ravnateljstvo banovinske kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Mariboru javlja vsem interesentom, da zboruje strokovni odbor za ocenjevanje vin na tukajšnjem zavodu do preklica vsak petek zjutraj. Interesenti se na to opozarja, jo in vabijo, da pošljejo ali prinesejo svoja vina (najmanj 1 1) v preiskavo vsaj dva dni pred sejo. Ker mora biti vsako vino presojeno na seji se odslej dalje ne bodo mogla več izdajati spričevala po dosedanjem načinu, to je na brzo roko.
m Ustanovitev novih sokolskih društev. Danes bodo v območju mariborske sokolske žu-pe ustanovljena tri nova Sokolska društva, in sioer v Sv. Juriju -ob Pesnici, Sv. Martinu pri Vurberku in v Poljčanah. Sokolska misel v našem obmejnem ozemlju v zadnjem času silno naglo napreduje in kmailu bo v Sokolstvu združena vsa naša meja.
m Lekarniška služba. Lekarniško nočno službo bo imela od danes opoldne do prihodnje nedelje opoldne lekarna Minarik »Pri orlu« na Glavnem trgu.
m Današnje prireditve. Ob 10. in ob 14. uri tombole aerokluba na Glavnem trgu, ne več na Trgu svobode kakor doslej; ob 15. uri v Narodnem domu lutkova predstava »Doktor Faust« ob vsakem vremenu; ob isti uri v Narodnem gledališču komedija »Mimistrovka«, ob 20. uri pa promijera komedije »Življenje je lepo«; v kinu Union se predvaja zvočni film »Hočem biti tvoja«, v Grajskem kinu zvočni film »Mogoče to noč«, v kinu Apolo pa nemi tiilm »Broadway«.
m Preimenovanje ulic. Kraljeva banska uprava v Ljubljani je odobrila sklep mariborskega mestnega občinskega sveta, da se Samostanska ulica preimenuje v Gosposvetsko ulico in Kopališka v Ulico 6. oktobra, dočim je sklep radi preimenovanja Jadranske ulice v Ulico tržaških mučenikov razveljavljen.
m Barikada na Aleksandrovi cesti. Včeraj dopoldne so se valed prevelike teže prevrnile z nekega voza na Aleksandrovi cesti pred Udru-ženo jugoslovansko banko vreče ovsa in napravile pravo barikado, tako da je bil promet na vzhodnjii strani za pol ure docela prekinjen.
Sejem za prašiče. Na zadnjem svinjskem sejmu v petek je bilo na prodaj 255 prašičev, 2 ovci in 2 kozi. Cene so bile: mladi prašiči od 5—6 tednov po 90—100 Din, od 7—9 tednov po 150—200 Din, od 3—4 mesecev po 250—350 Din, od 5—7 mesecev 400—450 Din in od 8—9 mesecev 550—600 Din, eno leto stari prašiči pa po 800—1200 Din. Meso so prodajala: 1 kg žive teže po 10—13 Din, 1 kg mrtve teže 14—15 Din. Prodali so 190 repov.
m Sobotni trg. Včerajšnji trg je bil zelo dobro založen. Okoličani so pripeljali 55 voz krompirja, zelja in čebule, 5 voz jabolk in 4 vozove lončene in lesene robe. Zelo veliko je bilo puranov, ki so se prodajali po 70 do 125 Din eden. Piščanci so stali 35 do 70 Din par, gosi in race pa 70 do 100 Din ena. Na ribjem trgu so se prodajali krapi po 22 Din kg, ščuke po 30 Din, dočim morskih rib ni bilo. Zajci so stali 20 do 35 Din, hrbti in stegna 20 do 25 Din. Zelenjad je bila poceni, celo karfijole so se dobile po
2	do 6 Din. Jabolka so se prodajala po 5 do 12 Din kg, hruške 8 do 16 Din, grozdje 12 do 16 Din, limone 0 75, pomaranče pa po 1 do 2 l tu ena. Zelo mnogo je bilo sadnih dreves: jablan, češpelj, breskev, marelic itd.; prodajala si *•* po 5 do 25 Din eno.
m Slaninarski trg. Na včerajšnji slanina raki trg je pripeljalo 70 slaninamjev z Dravskega polja 190 zaklanih prašičev, eno govedo in 4 teleta.
Celfc
■ Mestna plinarna priredi v ponedeljek 24. t. m. ob 8. uri zvečer v šoli pri sv. Jakobu predavanje o plinski kuhi, na katero se gospodinje vljudno vabijo. Vhod z Florjanske ulice. Ker je prvi tridnevni tečaj o plinski kuhi že zaseden, priredi plinarna v petek 28., soboto 29. t. m. in torek 2. decembra ponovni brezplačni tečaj ter naj se gospodinje pravočasno prijavijo.
■ Izgon iz Ljubljane. Mizarski pomočnik Fr. Kopitar, pristojen v Mengeš pri Kamniku, je izgnan iz okoliša ljubljanske policijske uprave.
■ Pobeg od doma. Dijak 91etni Hugon Schrimpf je že 16. t. m. pobegnil od doma. Stanoval je na Masarykovi cesti št. 19. Deček je dobro razvit, bledega obraza in oblečen v modro mornarsko obleko.
■ Drobiž policijske kronike. Policijski upravi je bila včeraj prijavljena manjša tatvina, dalje vlom v gostilniške prostore, 4 kalilcl nočnega miru, 3 neprevidne vožnje, predavanje brez uradnega obvestila, 1 izgred, 2 prekrška avto-predpisov in 16 voznikov zaradi prestopka cest-nopolicijskega reda.
■ Tatvina kovčega. Na Galjevici stanujoči Vaclav Pluhota je prijavil policijski upravi, da mu je bil ukraden iz hiše Okorn v Černetovi ul id kovčeg ’ blagom v vrednosti 200 Din.
■ Vlom. Najemnica gostilne Lasan Verče Angela je včeraj prijavila policijski upravi, da ji je bilo vlomljeno v gostilniške prostore v Novi ulici. Vlomilec ji je odi.esel za 400 Din jedil in drugih stvari.
* Ljudsko vseučilišče. Jutri 24. t. m. ob 20. uri bo predavaj na meščanski šoli urednik g. Radivoj Rehar iz, Maribora o »Borbi za Mace-donijo v razvoju zgodovine«. Občinstvo se opozarja na to aktuekio, zanimivo predavanje, v katerem bo predavatelj razgrinjal prred nami usodo te naše najjužnejše pokrajine, radi katere je teklo že toliko krvi. 15. decembra bo predaval znani pedagog g. prof. Šilih iz Maribora o vzgoji otroka v predšolski dobi, 22. decembra pa bo govoril režiser g. prof. Sest iz Ljubljane o teatru, njega razvoju in o bistvu gledališke umetnosti.
* Predavanji. V Ljudskem domu predava v ponedeljek 24. t. m. ob 20. prof. Ivan Dolence iz Ljubljane o dr. Janezu Evangelistu Kreku.
—	Na Ljudskem vseučilišču v meščanski šoli predava pa ob 20. urednik Radivoj Rehar iz Maribora o borbi za Macedonijo v razvoju zgo-dovine.
* Krekov večer. Jutri 24. t. m. ob 20. uri se
vreši v Ljudskem dormi Krekov večer, na katerem se bodo izvajale različne glasbene fin pevske točke. Glavno točko pa tvori predavanje prof. Ivana Dolenca iz Ljubljane o Kreku. Predavanje bodo spremljale skioptične slike.
* Razpis cestnih del. Ker je za 1. maja t. 1. razpisana licitacija za prevzem gradbenih deil pri preložitvi klanca »Srebrnik« v tiru banske ceste I. reda. Mestinje—Sv. Peter pod Sv. Gorami ni uspela, in razpisuje kraljevska banska uprava II. javno pismeno ofertno licitacijo za soboto 6. decembra ob 11. uri v pisarni tehn. oddelka kr. ban. uprave v Ljubljani.
* Otvoritev mestne klavnice. Mestna klavnica. ki so jo sicer z velikimi stroški prezidali in najmodernaje uredili, je sedaj končnoveljavno gotova. Otvorili jo bodo v petek 28. t. m. ob
16.	uri popoldne.
* Najdba. 20. t. m. zvečer so se na Ljubljanski cesti našla očala z rjavimi rožnatimi okvirji. Dobe se na policiji.
Dipl. agr. A. Jamnik.
Ustvarjanje zaslužka na jugu
Da 6e dovedejo v obdelovanje nove površine zemlje, storijo naša vlada in banske uprave vse, kar je mogoče. Tako so dosedaj dogotovljeni projekti za asanacijo struškega polja in ureditev iztoka Drina iz Ohridskega jezera.
Kavnotako so dogotovljeni projekti za delno izsušitev skaderskega jezera in za bagrovanje Bojane ter za izsušitev Popovega polja. Poleg tega je predvidena sistemulicna in tehnično pravilna kolonizacija Južne Srbije, kjer bo dobilo zemlje novih 3000 naseljeniških družin. Gradilo se bo veliko število poslopij. Potrebni krediti so za vse navedene primere zagotovljeni. Tako bo pridobljene veliko obdelovalne zemlje na novo, veliko zapuščene, neodelane žemlje pa bo s kolonizacijo prišlo pod plug.
Za proizvodnjo pridobljene površine bodo po izvršitvi dule mnogim pridnim rokam dela in kruha, te izvršitve pa bodo istotako zaposlile mnogo pridnih rok. Neglede na to, da se bodo te investicije dobro rentirale, je b temi deli ustvarjeno veliko socijalno delo že s tem, da bodo pri izvr. sevanju teh del mnogi bedniki našli zaslužka, našemu narodnemu gospodarstvu pa bo za bodoče znatno povečana pridobitna možnost.
Istočasno se neka tvrdka iz Nemčije zanima za pridobivanje ekstrakta iz ribjih luskin, iz kate-regu se izdelujejo umetni biseri. Ako stvari uspejo, bo tudi to dalo marsikomu dela in zaslužka, to pa tembolj, če bi se taka industrija ustvurila na naših tleh ter tako pomnožila možnost nadalj-nih zaposlitev v tvomicah. Med vojno so Nemci pridobivali lake luskine od neke posebne, manjše ribe iz Ohridskega jezera in jih odvažali v Nemčijo. Kakor je rečeno, bi bilo želeti, da se ta industrija ustvari in izvršuje v naši državi, ker je kot ob Ohridskem jezeru drugače dosti zapuščen ter ljudstvo razmeroma siromašno in bi poživitev gospodarskega življenja s kako industrijo bila še posebno dobrodošla.
Huda zima?
Ste lahko brei skrbi!
Vse potrebne oblačilne predmete
Konferenca za standardizacijo perutnine štajerske pasme
Dne 20. t. m. se je vršila v Celju konferenca naših inajboljših strokovnjakov perutninarjev za standardizacijo štajerske pasme. Konferenco je otvoril inšpektor kmetijskega oddelka banske uprave inž. Jos.Zidanšek. Pozdravil je navzoče in obširno orisal pomen standardizacije naše domače perut, pasme, ki je velevažna za nadalj-ni razvoj perutninarstva v naši državi. Konference so se udeležili: inž. Ludv. Muri, od banske uprave v Ljubljani, kmet. ref. s. p. Martin Zupanc, iz Maribora. Perutninarski odsek kmet. družbe so zastopali: predsednik g- Jaka Selcer, strokov, tajnik kmet. družbe g. Kafol Franjo, g. Klemenčič sn. ga. Černe Antonija. Zadrugo za izvoz jajc v St. Jurju ob juž. žel. sta zastopala gg. Ernel Scheschesko, Miroslav Venningholc. Nadalje so bili navzoči: ga. Golob Malvina, gg. graščak Herberstein, inž. prof. Abrets Matko, inž. Wenko Benedikt, inž. Oblak, inž. Koprivšek, direktor inž. Petkovšek, Jakob Žnidarič, Mihael Levstik in J. Gosak. Bazvila se je živahna debata, v katero so posegli posebno gg. kmet. ref. Ivo Zupanc, inž. Muri Lud. predsednik perut. odseka I- Seher, inž. Wenko in Abrets, graščak Herberstein in ga. Golobova. Določil se je standard štajerske pasme v vseh podrobnostih. Vzor je rujava štajerska kokoš s čopkom za grebenom. Jerebičarske Štajerke se opustijo. Istotako grahnsta štajerska in suhodol-ska pasma. Ob 15 in pol je bila konferenca zaključena.
Poročilo o II. zborovanju kuncerejcev
Zborovanje, katerega se je udeležilo 34 članov, 6e je vršilo v pirostorih Kmetijske družbe v Ljubljani. Predsednik Hudaks je otvoril zborovanje, pozdravit vse navzoče, posebno gosp. ravnatelja, inž. Rada Laha kot zastopnika Kmetijske družbe ter g. predavate^i-živinozdrflv-nika g. Leo Kocjana ,ki je nato pričel s predavanjem: »Kunčje bolezni c. G. predavatelj nam je obrazložit pojav in zdravljenje sledečih bolezni: napenjanje, driska, garje, nahod itd. Za obširno predavanje se mu je zahvalil predse-nik Hudaks. Sledilo je tajniško poročilo, ki izkazuje v dobi 1 leta: 15 odborovih sej, 1 občni zbor ter razstavo na Velesejmu. Dalje navaja tajniško poročilo o podporah in nabavah plemenskih živali iz inozemstva. Sledila je zanimiva debata. Med drugim se je sklenilo, da pniredi odsek pokrajinsko razstavo v Kranju v propagandne svrhe. Članstvu, ki ie že poravnalo letošnjo članarino so bila odposlana tozad; vabila in prijavne pole. Vodstvo razstave, kd se vrši v dneh 30. novembra do 1., 2. decembra 1930. je prevzel g. J. Likozar v Kranju.
Med slučajnosti je opisal g. Lenarčič svoje vtise iz potovanja na Dunaj, ko je obiskal reice. Ob 12. uri dop. je g. predsednik zaključil lepo uspelo zborovanje in želel vsem obilo sreče pri reji.
♦
Gospodarske vesti
X Perutninarski tečaj v Ljubljani. Odsek za perutninarstvo Kmetijske družbe v Ljubljani priredi tečaj o vzgoji in za pitanje perutnine, in to v čas uod 2. do 20. decembra t. 1. po sledečem razporedu: Dne 2. decembra ob */ill. ure otvoritev tečaja v valilni centrali, Linhartova ul. št. 9, po zastopniku Kmetijske družbe. Od 11. do 13. ure predava g. živinski ref. Zupanc: o temeljnih pogojih uspešne kokošereje.
Od 14. do 15. ure ogled in presoja živali za pitanje. Od 15. do 17. ure ogled drž. bakterio-logičnega zavoda v Ljubljani, Lipičeva ul. Na to predavanje direktorja g. dr. Koma: o najhujših boleznih pri perutnini. — Dne 10. decembra od- »/tli. do Vtl3. ure predava g. Zupanc .o vzreji štajerske rjave kokoši, valenje, oskrbovanje piščet in mladih živali do prvega leta. Od 14»/» do 15'/t ure predava g. Seher o kapunjenju in vzreji istih. Od 15'/s do 18‘/a praktična razkazovanja krmil in pitanje raznih živali. — Dne 20. decembra od '/til. do ‘/,13. ure predava g. Zupanc o praktičnih kumikih, krmljenju in negi živali po zimi itd. Od 15. do Vtl8. ure praktično klanje živali in njih priprava za trg, na to zaključek tečaja. Prigla-silci na tečaj se še sprejemajo in to pri tajništvu Kmetijske družbe v Ljubljani.
X Trgovski koledar za leto 1931. Trgovsko društvo »Merkur« za Dravsko banovino je založilo 17. letnik Trgovskega koledarja, katerega je uredil g. FTanc Zelenik. Je to priročna in lično vezana knjižica, ki stane 15"— Din s poštnino vred in se naroča pri društvu »Merkur« v Ljubljani, Trgovski dom v Simon Gregorčičevi ulici št. 27, telefon 26-52. Poleg običajnega koledarja prinaša koledar podatke iz zakona o vinu, iz zakona o nadzorstvu nad življenskimi potrebščinami, iz zakona o prodaji drž. vred. papirjev, navodila za računanje obresti in dobička, važne podatke za lesno trgovino, takse za pregled parnih kotlov, troške za dviganje meničnega protesta, poštne določbe in še druge v trgovskem poslovanju potrebne podatke in navodila. Doslej je še vsaki letnik trgovskega koledarja imel vsebino trajne vrednosti, pa imajo mnogi trgovci vse trgovske koledarje vedno pri rokah. Tudi letošnji letnik prinaša novo vsebino, ki bo služila praktičnemu trgovskemu življenju mnoga leta. Zato mali izdatek za koledar ne bo izgubljen, ampak bo donašal koristi vsakomur.
X Licitacija za prodajo polsvilenih trakov, ki je bila razpisana za dan 24. novembra t. 1. pri subotiški carinarnici, se ne bo vršila.
X Kriza naše industrije konzervnih rib. Že več časa preživlja naša industrija konzerviranih rili težko gospodarsko krizo. Od 24 obstoječih tovarn je trenutno v obratu samo 11 obratovalisč, ki pa tudi niso polno zaposljena. »Jugoslovanski Lloyd« naglasa, da je vzrok tej depresiji znižanje domačega konzuma, obenem pa prenatrpanost inozemskih tržišč, tako da naše blago ne najde pravega odjema. V nadaljnem se govori o pomoči s strani Narodne banke, ki bi morala s svojim cenenim kreditom priskočiti tej zelo važni industrijski panogi na pomoč. Mi se popolnoma strinjamo z izvajanji zagrebškega gospodarskega dnevnika, dodali bi pa neko činjenico, ki se zelo rada prezira. Ob vsaki priliki kličemo našo hrabro vojsko, naj pomaga reševati razne gospodarske krize. Mi v teh rešitvah, čeravno imajo trenuten efekt, ne vidimo prav nikake resnične pomoči.
Zimske plaiie, zimske obleke, zimsko perilo, snefne Čevlje, damske, moške ter otroSke
Kajti, če se bo naša vojska hranila z ribami, bo morala pač znižati količino drugih živil, kar bo zopet ostalim žvilskim industrijam v škodo. Zato je potrebno, da enkrat za vselej energično zapremo pot tujim izdelkom, ker verno, da naši čislani konzumenti še vedno nmajo toliko domoljubne zavesti, da bi pri trgovcu zahtevali domače blago, pač pa se ob vsaki priliki, bodisi na lovu, na izletu, pri čajanki itd. dosledno dičijo s tujimi proizvodi, ki so znatno dražji in pogostokrat tudi znatno slubši. Neokusnemu in skrajno blazirane-mu preziranju- domačih proizvodov je treba s krepko roko napravti konec s prisilnimi carin. skimi odredbami, če nimamo sami dovolj narod-no-gospodarskega smisla in nacijonalnega ponosa.
X Podonavska unija in Grčija. Organ zunanjega ministra Mihalokopulosa »Hestia« se bavi z vprašanjem srednjeevropskega agrarnega bloka, posebno s pozicijo Grčije napram politiki tega bloka. List polemizira s pisanjem Murata v »Gaz-zete de Lausanne« o balkanski konferenci in pravi, da švicarski list prav dobro pripominja, da bi morala Podonavska unija obsegati tudi Poljsko poleg srednjeevropskih držav. Toda nudaljna pri. pomba, da bi ta unija morala obsegati tudi Grčijo, je brez dvoma napačna. Grčija je sredozemska država ter ima čisto drugačne kmetijske pridelke in se ne more v tem oziru vporejati z državami Podonavskega bazena, katerega glavna pro dukcija so žitarice. Dokaz tej bistveni razliki grških kmetijskih interesov je v dejstvu, da se je Grčja odločila, da se ne bo upirala sovjetskemu dumpingu glede cen žita. Nasprotno ga bo izkoristila, ker je dežela, ki mora največji del svojega žita uvažati iz inozemstva. Balkanska unija, pravi list dalje, pa je vsekakor potrebna tako ekonomsko, kot politično. Potrebo take zveze priznavajo tudi vsi narodi na Balkanu. Poskus agrar. ne zveze Podonavskih držav je simptomatičen in ga je izzvala skupna agrarna kriza, ki pa ni stalna in tako trdna vez, kakor je osnovni vzrok, ki nalaga ustvaritev balkanske unije.
X Šibka zaposljenost češkoslovaške premogovne industrije. Vsi češkoslovaški rudniki, ki oskrbujejo industrijske panoge, so v zadnjem casu zelo slabo zaposljeni. Gospodarska kriza, ki jo preživlja češkoslovaška industrija, v veliki men vpliva na produkcijo premoga in ž ev najkrajšem času lahko računamo z večjimi redukcijami delavstva.
X Položaj na svetovnih žitnih tržiščih. Na svetovnih žitnih tržiščih se zopet zaznamuje znatno padanje cen. V Čikagu se je cena pšenici ponovno znižala za 4 ctm. Glavni vzroki padanja cen se še vedno pripisujejo velikim ponudbam s strani sovjetske Rusije, kakor tudi novo po-plavljenje žitaric s strani kanadskega žitnega Poola, ki je v zadnjem času znižal nabavno ceno, ki jo plačuje farmarjem na 50 ctm za bus-hel, medtem ko je lansko leto plačeval 1 dolar za bushel. Nadaljni vzroki ležijo v zelo ugodnih žetvenih poročilih, ki prihajajo iz Avstralije in Argentinije. Vsa pričakovanja, da bo argentinska žetev, vsled slabih vremenskih prilik in raznih žitnih bolezni v letošnjem letu nazadovala, so se izjalovila. Nasprotno poročajo iz Argentinije, da
se smatra letošnja žetev kot rekordna. Uradna cenitev' nevaja prinos 216 milijonov busheljev (le. tošnje leto 126 milijonov). Ne samo naravne ponudbe če umetno večajo z raznimi izvoznimi premijami. Na drugi strani pa poskušajo razne uvozne države naraven pritok žitaric kolikor mogoče otežkočiti. To velja posebno za Nemčijo, ki je v letu 1928-29 od vsega prebitka izvoznih dežel v višini 210 milijonov stotov, uvozla 26 milijonov medtem ko je v letu 1929-30 to kvoto, vsled raznih agrarnoobrambnih ukrepov, znižala na borih 14 milijonov stotov.
X Francija in gospodarska kriza. Francija ima v sedanji gospodarski krizi posebno ugoden položaj in to radi tega ker je njena industrija manj prizadeta, kakor industrije ostalih evropskih držav. Francija brezposelnosti, ki je največje zlo evropske gospodarske depresije, sploh ne pozna. Kljub temu pa so se v zadnjem času pokazali gotovi neugodni simptoni, ki prav resno vznemirjajo francoske gospodarske kroge. Predvsem polom nekaterih starih denarnih zavodov. Naravno je, da je francosko javno mnenje, ki se je že takoj po končani vojni povsem normaliziralo ob. čutljivo za vsak gospodarski pretresljaj, zato tudi velike lamentaeije v opozicijonalncm tisku, kar seveda gospodarskemu življenju samo koristi, ker se že v kali lahko zatrejo vse one razdiralne klice, ki rušijo gospodarsko ravnovesje ostalih Iržav.
Dobave
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Dne 3. decembra t. 1. se bo vršila pri račun-sko-ekonomskein oddelku Ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertalna -licitacija glede dobave 900 komadov miznih telefonskih aparatov; dne 5. decembra t. 1. pa glede dobave 10.000 kg ni-šadorja in 20.000 kg modrega kamenja. (Oglasa s?!a na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogo-ji pa pri istem oddelku).
Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik sprejema do 2. decembra t. 1. ponudbe glede dobave delov koles za jamske vozičke.
Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 2. decendira t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave električnega motorja; pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave vrvi, platna za signalne zastavice, platna za ribanje poda in cunj za snaženje; pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave materijala za kolosek; dne 3. decembra t. 1. pa glede dobave žičnikov in pločevine; pri Upra-državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave 120.000 kg kartona. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Prometno-komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 3000 komadov tiskovin. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 50 kg naftalina, 50 kg voska, 200 kg dekstrina in 30 kg pisalne krede. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih).
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 24. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 5 kg paste za brušenje kotlovih armatur.
Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 4. decembra t. 1. ponudbe glede dobave mineralnih olj, masti in bencina. -(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Žitna tržišča Novi Sad, 22. nov. Koruza: baška, sremska stara 90—92'50, baška sremska nova 64—66, dec., jan. 67'50—70, marc, april, maj 85—87-50, sremska nova 60—65, dec., jan. 65—67-50, marc, april, maj 80—82'50, posušena 77'50—80. ladja 84—86. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 8 vag., koruza 77, moka 10, otrobi 3 vagone. Tendenca neizpremenjena.
Budimpešta, 22. nov. Tendenca: prijazna. Promet: majhen. Pšenica: marc 15-46—15'49 (15-46—15-47), maj 15-46-15-50 (15-46-15-47). Rž: marc 9T6-940 (9T9-9-20). Koruza: maj 11-95-12-10 (11-97-11-98), tranzit 9-70 do 9-95, maj (9-73-9 75).
Razširjajte Jugoslovana!
izborne kvalitete iz novo poveiane zaloge po najnižjih cenah
Šah
Stulz premagal Kashdana
V oktoberskem turnirju v Stockholmu, kjei je zasedel prvo mesto Kashdan, je vzbudil splošno pozornost mladi Sved Stolz, ki je porazil Spielmanna in Bogoljubova. Po končanem turnirju se je vršil mateb med Kashdanotn in Stolzom. Proti pričakovanju je zmagal Stolz s razmerju 3K : 2X. Po tem boju so dali Stolzu tudi možnost, da se udari s Spielmannom. Tudi tu je po drugi partiji prišel Stolz z elegantno zmago v vodstvo (1 % : X). Odigrati se morajo še 4 partije, toda brez dvoma se je pojavil nov talent, od katerega zbog njegovega nenadnega vzpona še mnogo pričakujemo.
Beli :Rellstab
1. d2—d4 Sg8—f6
2.c2—c4 e7—e6
3. Sbl—c3 C7-d5
4. Lel—g5 Sb8—d7
5. e2—e3 Lf8—e7
6. Sgl—f3 0-0
7. Tal—cl Tf8—e8‘
8. Lfl—d3 d5Xc4
9. Ld3Xc4 a7-a6
10. Lc4—d3 c7—c5*
11. 0—0 c5Xd4
12. Sf3Xd4 Sd7-e5
13. Ld3—bi Dd8—a5!
14. Ddl—d4' Da5Xa4
15. ScXa4 Se5-d7*
16. Sa4—c3 Sd7-b6
17. Tfl-dl Lc8-d7
18. Sd4-f3 Te8-d8
19. Sc3—e4? Ta8—c8
20. Se4Xfb5 g7Xf6
Crni: Kashdan
21. Lg5—hC Sb6-a4
22. TclXc8 Ld7Xc8
23. TdlXd8 Le7Xd8
24. b2—b3 Sf5—c3
25. Sf3-d2* Lc8-d7
26. a2—a3 b7—b5
27. Lbl—d3 a6—a5
28. e3—e4 La8—e77
29. Sd2—f3 Le7Xa3
30. Lh6—d2 La3—b2
31. Sf3—d4 a5—a4
32. b3Xa4 b5Xa4
33. Sd4—c2 Sc3—bi
34. Ld2-b4 a4-a3
35. Ld3—c4 Ld7-a4
36. Sc2—el Lb‘2—c3
37. Sel—d3 La4—c2
38. (2-f3 Lc2Xd3
39. Lc4Xd3 a3—a2 Beli se vda.
Opombe: 1. Crni igra navaden damski gambit, toda ne igra c6, ker čaka na belo potrezo Ld3.
2. Črnemu je tu res vse eno, ali vleče to potezo s c6 ali c7, le da si pri slednji prihrani potezo.
3. Beli hiti zamenjati dame, nakar seveda ne more pričakovati nobene prednosti več.
4. Crni ne sme pustiti belemu kralja b6.
5. Beli prepusti s to potezo inicijativo Kash-danu, ki kmalu dokaže, kako zna on to izrabiti.
6. Beli ima že velike težave na damskem
krilu.	.	.
7. Kashdan je najprej blokiral nasprotnikovo kraljevo krilo, tako da mu sedaj kmet ne uide. Partija je sedaj samo še stvar precizne izpeljave.
Uprava jclnišnice deželnega sodišča v Ljubljani sprejema do 28. novembra L 1. ponudbe glede dobave mesa za čas od 1. decembra 1930 do 28. februarja 1931. (Pogoji so na vpogled pri isti upravi).
Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg cementa in 400 kg mavca. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 29. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg kave.
Borzna poročila
dne 22. novembra 1930.
Devize.
Jugoslovanske devizne in efektne borze danes niso poslovale. V prostem prometu so se danes v Ljubljani imenovale sledeče notacije: Amsterdam 22-75, Berlin 13-475, Bruselj 7-88838, Budimpešta 9-888, Curih 10‘959, Dunaj 7-9618, London 274-59, Newyork 56-435, Pariz 222-09, Praga 167-65, Trst 295-80.
Curih, 22. novembra. Beograd 9-12875, Pariz 20-275, London 25-05875, Newyork 515-975, Bruselj 71-98, Milan 27‘025, Madrid 58-20, Amsterdam 207-60, Berlin 122 99, Dunaj 72-59, Stockholm 138-45, Sofija 3-7325, Praga 15-295, Varšava 57-85, Budimpešta 90'235.
Dunaj, 22. nov. Amsterdam 285-75, Beograd 12-5687, Berlin 16928, Bruselj 99 02, Budimpešta 124-23, Bukarešta 4 2165, Kopenhagen 189 85, London 34 495, Madrid 80-70, Milan 37-18, New-york 710-40, Pariz 2790, Praga 210625, Sofija 51475, Stockholm 190 60, Varšava 7956, Ziiricb 137-68.
Vrednostni papirji.
Dunaj, 22. nov. Bankverein 16 90, Kreditni
zavod 46-75, Dunav—Sava—Adria 1205, Trbov-lja 46 60, Leykam 3-70, Prioritete 86-30.
Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu. London, 22. nov. 7"/o Blaire 80-25—81. Ncvvvork, 22. nov. 8°/o Blaire 90—91, 7°/o Blaire 80-50—81-25, 7°/o pos. drž. Hip. banke 80-50 do 81-50.
»Royak
pisalni stroj
prodam po ugodni ceni. - Naslov v upravi.
Ivan Magdič,
krojač Ljubljana, Gledališka ulica št. 7 — se priporoča za jesensko sezono.	(791)
Stanovanje
iz sobe, kuhinje, pritiklin in vrtom se odda na Blanci pod zelo ugodnimi pogoji. Primerno posebno za upokojence. ki bi dajali tudi hrano. Ponudbe na: Alfonz Kastelic, Sevnioa ob Savi.
821
na dolgoročno odplačevanje
Oblačilnici ..Ilirija**
Ljubljana
Mestni Irg 17. Telefon 28*23.
Prave goizerje, lovske, smuške, škornle in sploh vseh vrst športne čevlje
ima v zalogi in izdeluje po meri
A. ZaBokar
212 Ljubljana
Gosposvetska cesta št. 8
Naznanilo!
sva
Cenjenemu občinstvu naznanjava, da otvorila na Dunajski cesti 71, nasproti arti-ljerijske vojašnice novo adaptirano
RESTAVRACIJO
Postregla bova z gorkimi in mrzlimi jedili in pristnim dolenjskim vinom. Sprejemajo se tudi abonenti na dobro hrano. Kosilo 7-— Din, brez mesa 5-— Din.
Za obilen obisk se priporočava
(813) Franc in Antonija Darovec.
Kako spoznavamo človeški značaj
Frizura — čevlji — klobuk in celo ročne torbice
človeški značaj!
vse to izdaja
Ljudje se menda niso še nikdar tako trudili, da bi spoznali značaj ljudi, s katerimi imajo opraviti, kakor dandanes, v dobi splošne sleparije. Za spoznavanje značaja služi ljudem danes že vsaka malenkost, posebno pa razni vidni zunanji znaki, ki baje razodevajo človeško notranjost.
2e po tonu, s katerim kdo izgovarja razne besede, po tvorbi in preglednosti stavkov poskušajo ljudje presoditi značaj človeka, ki govori. Samo na podlagi izgovorjave besed razločujejo danes že 5 vrst značajev.
Za spoznavanje značajev je važno tudi, če se da ugotoviti, kaj počne človek takrat, če je sam in ko ga nihče ne opazuje, oziroma ko človek misli, da ga nihče ne opazuje. V sobo so n. pr. postavili naslanjač z napisom »Prepovedano se vsesti«. Nekateri so se takoj vsedli na naslanjač, če so mislili, da so sami; drugi so jedli, pili, kadili itd. Nihče pa ni pomislil, da so v sobi aparati, ki so vsak korak »samega« človeka registrirali.
Aparatov pa nimamo vedno na razpolago, zato se poslužujemo tudi drugih znakov za določanje in spoznavanje značajev.
Moderne ženske nosijo dandanes »frizure na fanta«. Leta 1805. se je prvič pojavila taka frizura in modni diktatorji so rekli, da je ta frizura lepa, »ker zakriva visoka čela in daje obrazu lepe in plemenite poteze«. Že takrat so torej presojali značaj po frizuri.
»Bubi«-frizure nosijo danes predvsem ženske, ki se hočejo uveljaviti, mehke nature pa te frizure nimajo rade. Ženske, ki ljubijo šport, nosijo »prečko« na strani, inteligentne ženske pa si ne dajo čela zakrivati od las. Zenske pa, ki jim nobena frizura ni všeč, so veternjaške in sitne. Kodrasti lasje so znak prešernosti, gladke lase pa ljubijo ženske otožnega značaja.
Tudi po hoji presojajo značaj. Eden dela neprimerno velike korake, drugi pa »hojo drobi« z majhnimi, kratkimi koraki. Ljudje, ki delajo velike korake, so nagnjeni na baharijo in na zapravljanje, ljudje kratkih korakov pa so natančni. Krepak korak pa pomeni energijo. Ne-imnio negotovo hoio in obrabijo
vedno notranjo stran podplatov bolj kot zunanjo stran. Hiter korak je znak mladostne svežosti in čilosti, počasen korak pa je znak notranje umerjenosti. Ljudje, ki nosijo rame visoko potegnjene, so ošabni domišljavci.
Zenska, ki nosi dolgo časa eno in isto torbico, je zvesta in zanesljiva, če ima ženska rada male, lične torbice, je bolj lahkožive vrste, velike torbice pa nosijo rade skrbne gospodinje.
Klobuk po strani kaže na samozavesten, predrzen značaj, če pa se vale izpod klobuka gosti kodri, potem smemo sklepati na živahen, a nepokvarjen značaj.
Takih znakov je vse polno — navadno pa se zgodi, da so vsi taki in enaki znaki zelo — nezanesljivi.
* <
S «■ j
Bivši kralj Hedžasa (Arabija) Hussein.
V visoki starosti 80 let je umrl bivši kralj Hedžasa, Hussein. Umrl je v pregnanstvu na otoku Cipru. Hussein se je dal 1. 1917 proglasiti za »kralja Arabije«, nekaj let pozneje pa se Je moral tej časti odpovedati. Njegov sin Feisal je danes kralj Iraka.
Telefon v Vatikanu.
19 novembra je sam papež slovesno blagoslovil novo telefonsko napravo v Vutikanu, ki jo je • papežu poklonila neka ameriška družba za izdelovanje telefonov. Naprava je narejena z.a 800 priključkov. Za papeža samega so naredili namizni telefon iz čistega zlata, ki je umetniško
izdelan.
gvajska peseta je vredna 1 dolar. Predsednik urugvajske republike je sedaj dr. Campistegni.
Decembra meseca bodo v Urugvaju na svečan način proslavili 100-letnico neodvisnosti lastne države. Mnogo prireditev pa je bilo že na poletje.
Lahkoverni ljudje
O lahkovernosti ljudi priča sledeči dogodek: Pred nekaj dnevi so orožniki v Trutnovu na Češkem zaprli 26-letnega Jana Koula, ki je na prav premeten način igral vlogo letalskega častnika. Koula je prepotoval v uniformi letalskega častnika skoro celo Češko in je kot letalski častnik nastopal tako sigurno, da so mu celo stariši in njegova žena verjeli, da je on res to, za kar se izdaja. Ta človek je nastopal tako predrzno, da je celo tistega dne, ko so ga zaprli, pisal svoji ženi dopisnico sledeče vsebine: »Draga Marija I Poročam Ti veselo novico, da sem napredoval za kapetana. — Tvoj zvesti mož.«
Med prvimi, ki jih je osleparil, sta bila njegova nevesta in njen oče, neki zidarski mojster. Koulo sam je bil prej privatni uradnik, bil pa je zaradi nekih nerednosti odpuščen iz službe. To ga pa ni motilo, da ne bi bil svoje neveste pošteno nalagal, da je postal letalski častnik, nakar se je ž njo tudi poročil. Na njegovo željo je njegova žena, ki je bila prej poštna uradnica, zapustila tudi svojo službo. Svoje bivališče pa je »letalski častnik« vedno menjal.
Nekega dne je prišel Koulo k svojemu tastu v spremstvu svojega prijatelja Mrazeka, ki je bil oblečen v uniformo letalskega kapetana. Stari tast je smatral ta obisk za visoko čast in je svojemu zetu prav rad posodil več tisoč čeških kron. Na prav tak način je ogoljufal tudi svojega očeta za nekaj tisočakov.
Na prav mojstrski način se je znal tudi vriniti kot gost med udeležence svečanosti, ki so jih priredili ob odkritju spomenika znanemu češkemu generalu Štefaniku. Nekaj dni pred odkritjem spomenika je prišel Koulo k fabri-kantu Hruzi, ki je postavljal spomenik, in se mu je predstavil kot letalski častnik zrakoplov-nega polka št. 8. Govoril je fabrikantu to in ono, seveda same laži, dokler ni moža res pregovoril, da je šel ž njim v mesto, kjer si je letalski častnik kupil novo uniformo in nove čevlje itd. na račun polka. Na dan proslave pa se je vrinil med razne deputacije in tudi govoril pri odkritju spomenika. Po proslavi se je udeležil velikega banketa, potem pa se je z avtomobilom odpeljal domov. Avto je moral seveda plačati fabrikant.
Tako je premeteni gospod Kouta sleparil lahkoverne ljudi več mesecev, dokler ga niso vzeli orožniki in odpeljali v zapor.
Stoletnica republike Urugvaj
Zemljo, ki obsega današnjo republiko Urugvaj v južni Ameriki, je odkril leta 1516 španski pomorščak Juan Diaz de Soliš. Kasneje je prodrl neki drugi Španec, Sebastia Gaboto, do reke Rio San Salvador, kjer je zgradil prve trdnjave. Ko se je vrnil v Španijo, je vedel povedati silno mnogo o neverjetnih bogastvih, ki se nahajajo v krajih, ki jih je odkril.
S svojim pripovedovanjem je dosegel, da so imenovali reko Rio de Soliš na njegov predlog Rio de la Plata in tako se imenuje ta veletok še dandanes. Ob tem veletoku leži tudi današnje glavno mesto urugvajske republike Montevideo, ki slovi po svojih krasnih cestah in parkih, najbolj pa zaradi svoje krasno urejene več kilometrov dolge obale.
Do 1. 1814 so vladali v deželi od španskega kralja tja poslani kraljevski namestniki. Prvi poskusi priboriti si neodvisnost, so se pa začeli že 1. 1810. Takrat se je že posebno odlikoval general ArUgas, ki je kasneje res dosegel neodvisnost svoje domovine. Njegova borba za svobodo je ena sama bojna pesem, ki navdušuje Urugvajce še dandanes. Nekaj časa je stal Urugvaj pod vrhovno oblastjo Brazilije, ki se je bila otresla portugalske nadvlade, toda ta odvisnost je trajala le do 1. 1825. Takrat pa se je združilo 33 oficirjev pod vodstvom zgoraj omenjenega generala Artignasa na nov boj za neodvisnost. L. 1925 so ustanovili na Floridi provizorično vlado meseca junija, a že meseca avgusta istega leta so proglasili svojo neodvisnost. Toda formalno priznana je bila neod-
nesti vsak le v eni roki. Na progi, določeni za tekmovanje, je bilo več nadzorovalnih postaj. Tam so se morali tekmovalci ustavljati in nad-zorovalcem natočiti pijače. Politi niso smeli niti ene kapljice, sicer so dobili slabe točke. Slabe točke so dobili tudi tisti, ki so ubili kakšno čašo ali pa ki so podstavek podprli še z drugo roko. Kdor pa je vse skupaj spustil na tla, je bil iz tekmovanja črtan.
Tekme se je udeležilo okoli 60 tudi že starejših natakarjev, toda prve nagrade ni dosegel nihče. Vendar pa je tekma dokazala, da so med pariškimi natakarji še vedno jako spretni strežaji.
visnost Urugvaja šele leta 1829. Kmalu nato so sklicali prvi parlament, ki je izdelal ustavo, ta ustava pa je bila sprejeta in potrjena od prve redne narodne skupščine leta 1830.
V komaj 100 letih se je republika Urugvaj krasno razvila v kulturnem in gospodarskem oziru. Zlati zaklad urugvajske državne banke premore nad 66 milijonov pezet, denarja pa je v obtoku komaj 71 milijonov pezet. Ena uru-
* *" *. '
•:V i&i
. . - v ^
Solnce je skuhalo krompir v zemlji, kakor pripovedujejo famerji iti mesteca Jersey; tako huda je bila tam vročina, da so krompir takoj lahko jedli, čim so ga izkopali.
Odlikovanje letalca na veter Roberta Kronfelda.
Svetovno znanega letalca na veter RoberU Kronfelda,. ki ima največ rekordov v letu na veter, je odlikovala mednarodna letalska liga s Harmonovim darilom. Naša slika nam kaže svečanost na Dunaju (od leve na desno): Avstrijski predsednik Miklos, letalec Kronfeld in predsednik mednarodne letalske lige Clifford B. Harmon.
Sadje brez pešlf
Slive, marelice, črešnje itd. imajo v sočnem mesu trdo peško, kjer je shranjeno semensko zrno. Peška pa nas zelo moti, ko sadje uživamo, ali pa če ga predelavamo. Tako so ljudje že zdavnaj začeli misliti na to, kako bi si vzgojili sadje brez pešk.
Prvi taki poskusi so se posrečili svetovno-znanemu sadjarju Lutru Burbanku v Kaliforniji. Ta je dobil iz Francije sadiko neke zelo stare slive, ki je rodila plodove brez pešk. Zakaj — tega ni vedel nihče. Burbank je to sadiko gojil in dosegel je v teku časa res ugoden uspeh. Ni pa poznal še vzroka za svoj rezultat.
Nedavno pa je objavil v znanstvenem listu »Kosmos« dr. Ernst Sehrwald članek, kjer pripoveduje, da so nemški vrtnarji poznali skrivnost sadja brez pešk že pred 100 leti. Mlada drevesca so namreč preklali in odstranili iz drevesa stržen, potem pa so oba dela zopet zložili in zamazali z drevesnim voskom in o-vili z ovojem, da se je drevo zopet zarastlo. V Nemčiji bodo poskusili to metodo poživiti s sodelovanjem raznih znanstvenih ustanov.
Zanimiva tokma natakarjev
Nedavno so priredili pariški natakarji iz mestnega dela Montmartre-a zanimivo tekmo. Tekma je bila javna in tekmovalci so imeli nalog, da v določenem, a precej pičlo odmerjenem času prehodijo 3 kilometre dolgo pot po najbolj obljudenih pariških ulicah, s seboj pa je moral vsak nesti podstavek, na podstavku pa steklenico pelinovca in 4 čaše. To je moral
Luksuzna ladja ameriškega bogataša Vanderbilta.
V ladjedelnici »Germania« v Kielu so spustili v torek v morje za ameriškega milijonarja Vanderbilta zgrajeno luksuzno motorno jahto »Alva«. Ladjo je krstila soproga ameriškega mornariškega atašeja v Berlinu ga. Castleman. Ladja ima 8500 ton, gonita pa jo 2 Dieselova motorja, od katerih ima vsak po 4200 konjskih sil. Ladja je 90 metrov dolga in 15 metr. široka
Ljubljana, nedelja, 23. novembra: 8.00 Ing. Zupanič: O vinogradništvu. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje, g. tajnik Jagodic. 10.20 I. Kaiser: O evropskem gospodarskem življenju. 10.45 Šah, vodi g. B. Pleničar. 11.00 Samospevi g. Juga. Koncert radio orkestra. 12.00 Tedenski pregled. 15.00 Dekliški kotiček: Vprašanje pred poletjem, gdč. Lebarjeva. 15.30 Plošče. 16.00 Koncert pevskega zbora z Vtiča. Dvoboj na harmoniki: Kokalj-Magister. 17.00 Ljudska igra: Ugrabljene Sa-binke (Ljudski oder). 20.00 Češki večer: 1. Samospevi gdč. Hanuševe. 2. Radio orkester. 22.00 Časovna napoved in poročila, lahka glasba.
23.00 Napoved programa za nasledji dan. Ljubljana, ponedeljek, 24. novembra: 12.15
Plošče (mešani program). 12.45 Dnevne vesti.
13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Radio orkester: Flavta in čelo. 18-30 Dr. A. Bajec: Italijanščina.
19.00 Prof. Tine Debeljak: Poljščina. 19.30 Hii-gijenska ura. 20.00 F. Kovič: Recitacija sokolskih pesmi. 20.30 Večer komorne glasbe. 21.00 Radio orkester: Hawai-jazz. 22.00 Poročila, čas hi napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, torek, 25. novembra: 12.15 Plošče (slovenska glasba, šlagerjii iz zvočnih filmov). 12-45 Dnevne vesti. 13 00 Čas. plošče, borza.
17.30 Radiio orkester: Klavir solo. 18.30 Mladinska ura. 19.00 Prof. Franc Pengov: Kako oskrbovati člane podjetij s kreditom na podlagi participacije. 19.30 Dir. Ivan Grafenauer: Nemščina. 20.00 Prenos ljubljanske opere. 22.30 Časovna napoved in poročila, plošče. 23.30 Napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, j^delja, 23. novembra: 11.30 Dopoldanski koncert. 12.00 Opoldansko zvenenje.
12.30 Kuhinja. 17.00 Popoldanski koncert. 20.30 Lahka večerna glasba. 22.00 Vreme in novice. 22.10 Plesna glasba.
Zagreb, ponedeljek, 24. novembra: 12.20 Kuhinja. 12.80 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Glasba.
18.30 Novice. 20.10 Književna ura. 20.30 Večer pesmi in atrij. 22.00 Novice in vreme. 22.10 Po tujih postajah.
Zagreb, torek, 25. novembra: 12.20 Kuhinja.
13.30 Novice. 17.00 Glasba. 18.30 Novice. 19.40 Kulturne in društvene vesti. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Simfonični konoert v Pragi. 22.00 Novioe in vreme. 23.10 Večerna glasba.
Beograd, nedelja. 23. novembra: 9.00 Prenos iz Sabonne cerkve. 10.30 Poljedelstvo. 1100 Plošče. 12.30 Radio orkester. 13.30 Novice. 15.00 Prenos poteka nogomet, igre v Pragi: SK Sla-vija : BSK. 17.00 Zdravstveno predavanje. 17 30 Narodne pesmi. 18.00 Narodne s kitaro. 19.30 Mladinski oktet. 20.30 Jugoslovanske pesmi poje g- M. Pichler, član opere. 21 30 Novioe. 21.50 Kabaretna ura. 22.50 -Po tuiih postajah.
Beograd, ponedeljek. 24. novembra:	11.25
Plošče. 21.45 Radio orkester. 13 30 Novice 16 00 Plošče. 17.00 Narodni motivi 17.30 Plošče 19.30 Francoščina. 20.00 Narodne pesmi. 20 30 Tamburice. 21.00 Predavanje. 21.30 Poročila 21.50 Radio orkester. 22 30 Klavir Beograd, torek. 25. novembra: 1245 Radio orkester. 13.30 Novice. 16 00 Plošče. 17.00 Predavanje. 17.30 Operetne arije 18 00 Narodnpina harmoniko. 19.30 Nemščina. 20.00 Praga. 9° °0 Poročila.
TVaia velika misel
Pr«d nekaj tedni je beograjski vseučiliščni profesor dr. Viktor Novak v samozaložbi izdal maj estetično knjigo ■ naslovom »Antologija ja-goslovenske misli i narodnog jedinstva (1390 do
1930J*	.	„	.
V samem začetku prinaša zgoščen in premišljen avtogram Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki slove:
»Proroci i preteče Jugoslavije, njeni mučenici i junači jesu večita slava i živa moralna snaga velike jugoslovenske msli; kroz njih je nacionalna ideja slobode, ljubavi i jedinstva postala stvarnost, a ugledanjcm na njih ona 6e biti slavna budučnost.«
Ta sintetična uvodna beseda je napisana na Dedinjah na praznik zadnjega Vidovega dne.
*
Kaj je pravzaprav ta antologija jugoslovanske misli in narodne edinosti, za čim je šel človek, ki si je stavil na nalogo in se odločil, da izda to tako reprezentativno knjigo, se boste vprašali. Odgovarjam le v kratkih, nakazanih stavkih, bre* globlje zveee, zgolj informativno. Mnenja sem, da je knjige te vrste mogoče stvarno in pravično oceniti šele po večkratnem prebiranju (LXXII+931 strani).
Takoj za kraljevim avtogramom sledi obsežen in dokumentaren uvod dr. Viktorja Novaka, v katerem je pisatelj zelo tehtno in znastveno podprto razgrnil pred nami idejo jugoslovanstva in njen široki razvoj skozi črna in težka stoletja.
Velika in komplicirana zgradba našega državnega edinstva, ki je pred dobrim desetletjem postala stvarnost, je nastajala počasi, dokler ni začela v drugi polovici preteklega stoletja ra-pidno rasti, Be razprostranjat v vse smeri po slovanskem jugu in naposled rezultirala v vstajenju narodov, v veliki svobodi in skupni državi nas vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov, Jugoslavija.
Jugoslovanstvo je že kot ideja živela že zdavnaj. Ko rdečo niti ga je mogoče slediti skozi vihrava razdobja. Ni izraženo s premo črto. S krivuljo, zveriženo in nalomljeno, tupatam navidez nasilno prekinjeno ali samo zastrto, bi ga označil. Malo narodov je, ki so se s tako žilavostjo in odporom in skozi tako dolga stoletja borili za svojo svobodo, za svoj jaz, kot smo se mi. Ali pregledati je treba številne prepone, ovire in na-potja, ki so nam jih venomer in skoraj vsakemu večjemu geografskemu delu današnje naše Jugoslavije na drug način in drugi gospodovavci stavljali pod noge in nas ovirali, da bi si enkrat odkrito in v pravi ;luči in kot rodni bratje pogledali v oči. Potem bomo šele razumeli vrednost ogromnih žrtev, ki smo jih vsi po vrsti, Srbi, Hrvatje in Slovcnci, vsak na svoj način in v svojem krogu, prinesli na oltar domovine.
Preglednemu in zgoščenemu uvodu sledi 731 strani citatov in fragmentov iz del posameznikov, ki so predhodniki ali pa že aktivni ustvar-javci današnje Jugoslavije. Dr. Viktor Novak otvarja ta del knjige, ta do danes največji zbor-nik jugoslovanske misli, i srbskim kraljem Tvrt-kom, a končuje ga s prvim kraljem službene Jugoslavije, Nj. Vel. Aleksandrom. Med tema dvema imenoma jih je dolga vrsta drugih, hrvaških, slovenskih in srbskih. Omenjam le nekatera in iz naše najnovejše zgodovine. Med Slovenci: Bleivveis, Krek, Korošec; med Srbohrvati: Stross-mayer, Jelačič, Polit-Desančič, Rački, Miletič, Jovanovič, Meštrovič, Draškovič, Vojnovič, Sker-lič, Protič, Novakovič, Pašič itd., itd. To so imena, ki so najsvetlejša v naši narodni, kulturni in politični zgodovini. Vsak pristen Jugoslovan, ki se je dvignil nad ozkost današnjega dne in sebe samega in i malo širšega vidika in z vzvišene točke pregledal vzpon in kri naše zgodovine skozi stoletja, je nujno prišel do zaključka, da smo otroci iz ene hiše, in do prepričanja, da bomo najmočnejši in lastni gospodarji samo, če bomo edini in sinovi ene velike jugoslovanske države.
Razen že omenjenih citatov iz del ali govorov posameznikov je v antologiji zbranih cela vrsta resolucij s posameznih zborovanj, ki so posebnega pomena za razvoj jugoslovanske misli, dalje serija programskih izjav narodnih mladinskih in revolucijonarnih (Bosna) organizacij itd. Posebno zanimivi so sklepi hrvaškega sabora v vprašanju, ali naj se posamezne kulturno-prosvetne ustanove nazivajo z jugoslovanskim imenom (n. pr. Jugoslovanska akademija v Zagrebu). Slede še resolucije posameznih kulturnih organizacij iz več delov naše današnje države, sklepi srbsko-hrvaške koalicije, cela gomila izrezkov iz člankov, objavljenih v časopisju iz časov borbe za enotno pismo, posameznih političnih procesov, s katerimi je stara Avstrija hotela krotiti mlade omladince in zajeziti narodni pokret, več deklaracij poedinih političnih grupacij, manifest' takratnega regenta Aleksandra itd., itd.
»Antologija jugoslovanske misli in narodnega edinstva« je prva knjiga te vrste pri nas. To je velika spomenica vseh vidnejših duhovnih borcev za Jugoslavijo, je album postopnega ustvarjanja naše svobodne države, je naš narodni kate-
kizem obenem in knjiga, ki bi jo moral imeti na svoji pisalni mizi vsak javni delavec v Jugoslaviji. Dr. Novaku moramo biti is srca hvaležni, da nam je oskrbel in tako spretno sestavil to veliko enciklopedijo naše narodne rasti in državnega ustvarjanja.
(Za vse one, ki bi knjigo hoteli naročiti še to-le: izšla je v oktavi v prijetni vezavi s simbolično naslovno stranjo, ki jo je oskrbel znani slikar Pjer Križanič. Stane 200 Din. Naroča se: Dr. V. Novak, Bana Jelačiča 17., Beograd.)
Spektntor.
Gledališče in občinstvo
V	Ljubljano je prispel dr. Branko Gavella, bivši ravnatelj Drame v Zagrebu in Beogradu, da v našem Narodnem gledališču gostuje i vrsto režij; v naši Drami bo pripravil Balsa-covega Mercadeta in Krleževe Glembajeve, v open pa Charpentierjevo Luizo in Konjovlčevo Koštano. Naš urednik ga je naprosil za kratek pomenek o večnoživem problemu gledališča In publike in dr. Gavella pripoveduje:
Gledališče je v svojem najglobljem bistvu socialen pojav. Gledališče je socialen pojav po kolektivnem značaju svojega ustvarjanja, socialno je zaradi tega, ker odjemalce tega ustvarjanja veže v neko posebno skupnost — publiko, predvsem pa je socialno zaradi tega, ker ga v vseh fazah razvoja vidimo neprestano vezano s faktorji, ki so bili nosilci socialnega dogajanja. V nasprotju z vsemi drugimi umetnostmi, ki so le redkokdaj prešle okvire individualnih razmerij med ustvarjalcem in odjemalcem, se gledališča, kakor hitro in kjerkoli nastopijo s pretenzijami, ki segajo nad običajni nivo cenene zabave in oddiha, vežejo na me-cenatstva vladarjev In držav in postanejo javne ustanove in javne tribune, mimo katerih ne more nihče, kdor misli, da ima pravico, iteti te tribune za svoje. In kar je pri vsem tem najbolj zanimivo: ta pojav nikakor ni aatiumet-niški in nikakor ne more delovati v tem smi-slu, da bi padal z višin umetniških ciljev, temveč ravno nasprotno — samo gledališče, ki si stavlja visoke zahteve, sme pričakovati, da ga bo javnost smatrala za ustanovo obče cene in pomena. Prav tu se gledališče po vsem svoj*m bistvu temeljito razlikuje od vseh drugih umetniških in kulturnih panog. Vzemite samo razliko v mecenskem zadržanju nekdanjih vladarjev nasproti umetniku-posamezniku in pa nasproti teatru. Tako je Ludvik XIV. pač naročil na svoj dvor v Versailles kakega Molifereja — toda kakšna razlika je med tem dejstvom In pa dejstvom, da je isti Ludvik Racinea imenoval za svojega dvornega historiografa. Na mesto Racinea bi si bil lahko postavil kogarkoli drugega, Molifereja pa je moral sprejeti, ker je Molifcre tudi mimo njega predstavljal socialno silo, ki je ni mogel prezreti.
Odkod ta sila? Iz poglavitnega pogoja: teater bodi teater 1 — a ne neka slučajna skupina ljudi, ki so se slučajno sešli pred butiko komedijantov. Potrebno je, da se formirajo konkretne, skupne življenske vsebine, da obstoje socialno konkretne vezi med posameznimi psihičnimi dogodki in da obstoji kolektivno pobarvano skupno gledanje. Gledališče ne ustvarja te kolektivne konkretnosti, marveč jo prejema U dane socialne strukture. To dokazuje najbolje dejstvo, da je oficielno gledališče, kakršno je še dandanašnji malone povsod, po svojem bistvenem značaju ozko zvezano z nastopom meščanstva na poprišče zgodovine. Shakespeare-jevega teatra si sploh ne morete zamisliti, ne da bi mu dodali za ozadje angleško meščanstvo, ki se je po krvavih dinastičnih vojnah zavedlo svoje moči, ki je kako leto nato rod !o , rom' wella. Vsi Hoftheatri in Burgtheatri niso bili nič drugega kakor poizkus, da se lomljenje problemov, izvirajočih iz problema meščanske kulture, dovede pod kontrolo, pod regulaliv fevdalnih relikvij.
Toda v kolikor gledališče sprejema žive In
RADIJSKA ODDAJNA POSTAJA LJUBLJANA
RADIO, kot si ga želite
namreč visok v kvaliteti in nizek v ceni
Naša REKLAMNA PRODAJA, ki traja od 10.. novembra do 30. decembra 1930, obsega sledeče radijske sprejemne naprave:
JAA rVetektorsklh aparatov, kompletnih z vsemi potrebščinami, ki so za poslušalce U potiebne, za naplačilo Din 80'—, ter petkratno mesečno plačilo po . Din 46‘— 9AA -i -elektronskih aparatov, kompletnih z elektronko, baterijami, antenskim materi-jalom ter 1 slušalko, za naplačilo Din 100-— ter osemkratno mes. plačilo po 76‘ 200 ^'elektronskih aparatov „Reinartz“, kompletnih z elektronkami, akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 90 Volt. finim zvočnikom ter antenskim materijalom, xa
naplačilo Din 240'— ter desetkratno mesečno plačilo po.Din 180'
1 00 4-e,ektr°nsWh aparatov .Reinartz" z visokofrekvenčno elektronko z zamreženo anodo ter akumulatorjem 36 ah, anodno baterijo 120 Volt, izbornim angleškim zvočnikom Amplion A C 27 ter antenskim materijalom, za naplačilo Din 380-ter dvanajstkratno mesečno plačilo po................Din 280’ —
789	Poslužite	se	ugodne	prilike ter si naročite takoj Vaš aparat
RADIO LJUBLJANA
Uubliana, Miklošičeva S
Maribor, Aleksandrova 44
obstoječe socialne elemente vase, v toliko jih tudi razvija, poglablja in širi. Gledališče ustvarja vsak večer iz amorfne skupine slučajno se sestalih posameznikov živo organizirano množico, ki je kolektivno oživela, prebudila svoje zaspale socialne instinkte v skupni idealni dramski akciji, ki veže in zedinjuje igralce in publiko, avtorja in poslušalce, idejo in njene žive nosilce.
Ne imeti gledališča, pomeni: biti prazna, nezavedna masa; imeti slabo gledališče, pomeni globoko krizo in bolezen družbe v njenih temeljih.
Ljudje zunaj teatra gledajo nas, ki smo onstran rampe, kot nekake zanešenjake, ki smatrajo svoj nevredni posel za neko posebno važnost. — Mogoče je, da mi teater, svoj 'eater precenjujemo, a vse huje grešijo oni, Iti podcenjujejo možnosti, ki jim jih nudi teater, in ga pustijo, da životari brez hrane, brez življenja.
A- Tolstoj: Serija 4-000.001
Po premijeri v naši drami
Najbrž bi bilo iz sodobnega ruskega slovstva težko poiskati delo, ki bi moglo to prebogato, svojevrstno literaturo dovolj sintetično in reprezentativno predstavljati pred svetom; tako mnogovrstne, vsekrižem v zemljo, v človeka, v čas, ki z nasilnim mehaničnim in političnim zagonom vihra čez Rusijo, in v neznane čase, ki še čakajo razvoj sveta, so namenjene smeri, ki so ostro upodobljene v nji. Jesenjin in njegova pesem o kmečkem domu, ki je človeku-popotnl-ku skozi hrup modernega mesta utonil za obzorjem, njegova pisma materi, sestri, grudi in izgubljenim minutam, ki jim človek nikoli naslova ne ve; Leonov in njegovo brezupno vtap-ljanje v brezdna človeške duše in srca in njegovo neskončno iskanje otroka, smeha in sreče v človeku; Fedjin in njegov skeleči mraz nad vsemi stvarmi, njegova usodna vdanost v vse grozno, kar mora priti; Babel in Ivanov in njuno večno zadevanje človeka ob puške in oklop-ne vlake in večno poklekanje in padanje na zemljo; Gladkov in njegov tehnični entuzija-zem in togi, mistični konstruktivizem, ki je kakor veter iz časov, ki jih še nikjer ni in jih morda tudi nikoli ne bo — tako pester, tako v vse smeri je razgiban svet moderne ruske književnosti, da bi nikakor ne bilo mogoče najti enega dela, ki bi moglo dovolj nazorno pred-očiti ta svet.
Pa če je že z današnjo rusko pesmijo in x romanom tako, kaj bo šele z dramo — saj se najbrž današnja ruska dramska produkcija v ničemer ne more meriti z bogastvom sodobnega ruskega romana. Toda komedija Alekseja Tolstega, ki znači prvo gesto naše oficijelne Drame nasproti tej literaturi, nas je vkljub vsemu ogrela in navdušila — in kar je še največjega pomena: vzbudila je v nas še večjo potrebo, še večji glad po čim stalnejšem, čim bolj organskem kontaktu našega umetniškega'življenja z novo rusko književnostjo.
Komedija o Ljubini srečki je igra, v katero Je pisatelj na spreten način zajel kos živega, resničnega življenja sodobne Rusije in ga podal napol z rahlim, diskretno objektivnim naturalizmom, napol z rahlo satiro, izstreljeno v novi red. Toda oboje — hladni objektivizem in satira — sta v igri tako nevsiljiva, da jima nihče ne more odoleti, niti stari človek v Evropi niti cenzor, ki ga je postavil boljševiški red. Kos novega ruskega življenja je v nji, pogledanega s tisto staro, dobro, nespremenljivo rusko — pa kaj bom govoril rusko; človeško — filozofijo, ki jo stara šivilja žužina in stari penzijonist Judin živita na svojem dvorišču. — Zakaj neki so pri nas tako kratke noči? pravi 2užina. — To je od tega, ker smo tako daleč na severu, pravi Judin. Ta dva človeka in njuni pomenki na dvorišču so prav za prav kakor skrita, nalašč na glas povedana misel: da je razen vsega lega, kar vsak dan novega pride na svet in nad ljudi, še mnogo več stvari, ki so od vekomaj do vekomaj in ob katere je čisto zaman butati z glavo. Žužina in Judin sta s svojimi nastopi v prvem in zadnjem dejanju kakor močno izoblikovan, idejno zmagovit okvir, ki ga je avtor spletel iz svoje zadnje misli. V tem okviru se potem godi napeta fabula u nesrečni srečki in 2 njo nam avtor živo predoči niz ljudi, zlih in dobrih v svojem revnem gladu po sreči, nič boljših in nič slabših, kakor smo pač vajeni ljudi; eden izmed namenov, za katerimi je avtor v svoji komediji šel, je bil pač, hudomušno pokazati, kako daleč so vsi ti današnji konkretni ruski ljudje še od človeka, za katerim je šla revolucija. Samo študenta Aljoše se drži nekaj tistega kvišku, k solncu uprtega idealizma, s katerim utegne biti prežet mladi ruski rod, toda postavo Aljoše je avtor najbrž nalašč postavil v tako skrito ozadje in mu na tihem nadel celo nekaj potez, po katerih se ponavadi odlikujejo komsomolci, ki v ruskih propagandnih enodejankah na koncu vselej pridejo in po-mečejo popa, kulaka in nepmana s pozorišča in potem s kmeti in delavci zapoio Internacionalo. Toda vse te analize in prinombe na stran: s Serijo A-000.001 smo dobili priliko, ogledati si len, posrečen odrski komad, ki živo. narahlo satirično slika življenje v današnii Rusiji — in za to dejanje moramo biti gledališču samo hvaležni.
Uprizoritev je z lepim uspehom oskrbel profesor fiest, vendar pa bi si bil človek nekajkrat želel malo več tempa in malo jasneje izraženih prehodov. (Za pomoto, da se sovjetski sodrugi kličejo med sabo »meščan« namesto »državljan«, je sicer krivda prevoda, krivda režije pa je. da menda nobeden izmed nastopajočih ne zna prav
izgovoriti naslova komedije: Serija A-000.001.) Ljubo je lepo, z vsemi tankimi melanholičnimi finesami odigrala gdč. Danilova, lep Aljoša je bil Jan. Četvero nesrečnih lovcev za srečko so v maski in igri sijajno upodobili Kralj, Cesar, Železnik in Daneš, odlična Margot je bila gospa Medvedova, imeniten, impozanten Grigorije Levar. Večno nespremenljivega duha zemlje, življenja in žalostnega predmestnega dvorišča sta na tih, lep način predstavila ga. Juvanova in Plut. Ostale vloge so bile v dobrih rokah Jermana, Lipaha, Skrbinška, Potokarja, Stavčeve ln drugih.
Igra Alekseja Tolstega je dala lep, zanimiv večer.	Pri.
Dr. Josip Čerin
Danes je preteklo ravno 40 let, odkar j* višji kapelnik dravske divizijske muzike dr. Josip Čerin kot dirigent prvič javno nastopil. Udejstvoval se je tudi kot civilni dirigent, organist, zborovodja, harmonizator, inštrumenta-tor in komponist.
Hpti
•H*- s
iipi?
lllllPl ' ■
i« ?	■
Rojen 1. 1867. v Komendi pri Kamniku j« po končani ljudski šoli vstopil ▼ gimnazijo r Ljubljani, po končani gimnaziji je bil eno let« angažiran kot goslač pri ljubljanskem deželnem gledališču, odkoder je Sel 1. 1887 študirat na Dunaj. L. 1896 je z odliko dovršil konservatorij, pozneje tudi univerzitetne študije ter m je udejstvoval nato pri ljubljanski Glasbeni Matici, potem na Dunaju pri ljudski operi in v dvorni župni cerkvi sv. Mihaela, a od 1. 1906 je vojaški kapelnik. Njegove garnizije so bile Dunaj, Budimpešta in Praga. Po prevratu )• sprva bil dirigent opere v Ljubljani, pozneje pa kapelnik muzike dravske divizije, kar j« še danes.
Seznanil je našo publiko na sinfoničnih koncertih z neštevilnimi deli svetovne glasben« literature, zlasti pa ima mnogo zaslug za li-vajanje slovanskih in še posebno jugoslovanskih orkestralnih del. Nekatere poslednjih j« izvajal on prvi ali celo edini. Omenjam Dvofa-kovo sinfonijo v f-duru, Slovansko rapsodijo, Poldnevnico, Slovanske plese, Legende, več Smetanovih skladb, Jir&kovo sinfonijo v C-molu, skladbe Glinke, Rimskega-Korsakova, Borodina, Čajkovskega in Glazunova. Od jugoslovanskih komponistov je imel na sporedih Dobroniča (2 skladbi), Stančiča, Biničkega, Pau-novičevo sinfonijo ponovno, Jenkovo uvertiro »Kosovo«, Adamičevo suito »Ah, mladost moja, kje si?« in Tatarske silhuete, Premrlove vari-jacije v Es-duru, Risto Savinovo baletno suito »Cajna punčka«, Parmovo uvertiro k operi »Stara pesem« in Mihevčevo uvertiro »Vilino dete«.
Žalibog so zadnjo dobo godbo dravske divi zije tako reducirali, da brez tujega sodelovanja ne more več dajati sinfoničnih koncertov; oja-čenje orekstra ob takih prilikah pa je zopet zvezano s tolikimi stroški, da je deficit zagotovljen. Radi tega zadnje čase dr. Čerin sinfo-ničnih koncertov ne prireja. Škoda, da je tako. ker ravno sedaj, ko je naša orkestralna produkcija tako rekoč v porodnem štadiju, ni po vpraševanja po njej. In če že kak komponist spravi svoje skladbe do izvajanja, je izpostavljen naposled celo očitkom, da si jih je da) plačati (tantijeme). In mu dado nedvoumno razumeti, da je bil deležen posebne milosti, ako je bil na sporedu koncerta. Pa gospoda ne marajo priznati, da je komponist imel deficit že tedaj, ko je kupil notni papir, svinčnik in ra dirko — da ne govorim o tem, koliko je izdal za študij. To stališče bodo prireditelji koncertov morali revidirati, zlasti — ako računajo na gmotne podpore odkoderkoli.
Že iz teh razlogov želim, da bi dr. Čerin po možnosti nadaljeval svoje koncerte. Ob jubileju mu pa želim še mnogo uspehov in krepkega zdravja in da bi mu bile prilike zopet ugodne, da bi mogel popolnoma napeti vse svoje velike sile. — Slavko Osterc.
Gruzinsko gledališče bo gostovalo v Evropi.
Sovjetsko državno gruzinsko gledališče bo spomladi šlo na turnejo v zapadno Evropo in bo gostovalo po raznih velikih mestih. Gruzinsko gledališče je na vsezvezni olimpijadi umetnosti, ki se je letošnje pomladi vršila v Moskvi in na kateri so tekmovala vsa gledališča sovjetske zveze, prejelo prvo nagrado. Gledališče vodi režiser Sandro Achmetelll.
Mariborski kinematografi
Nastanek nočnih filmov je povzročil nova razglabljanja o poslanstvu kinematografa v kulturnem življenju človeštva. Se nikdar se o filmu ni toliko razpravljalo kakor dandanes in značilno je, da so sodbe o zvočnem filmu po veliki večini zelo negativne. Nemški kritiki so odločno obsodili posnemanje gledališča z reproduciranjem operet, na Češkoslovaškem in na Poljskem je nastal viliar ogorčenja proti nemškim filmom, ki imajo često nacijonalno propagandno tendenco in enake obsodbe smo čitali tudi v ljubljanskih dnevnikih.
Naša naloga ni, da bi na tem mestu podrobneje razpravljali o načelnih problemih nemega in zvočnega filma, potrebno in nujno pa je, da se dotaknemo nekaterih specifično mari. borskih vprašunj, kajti tudi v Mariboru smo dobili dvoje kinematografov z zvočnimi filmi, ki so skoraj brez izjeme produkti nemške industrije. Pri nas je bilo že poprej tako, da se je poleg hrvaškega teksta usiljeval tudi nemški, čeprav to ni bilo potrebno, ker je dvojezičnosti že od povsod drugod izginila. Ta dvojezičnost je pa tudi razvlačevala predstave, in včasih je bilo predvajanje tekstov daljše kakor predvajanje slik. Z uvedbo zvočnega filma pa smo dobili v Mariboru tisto, proti čemur smo se deset let uspešno borili — nemško gledališče.
»Grajski kino« in kino »Union« sta danes nemški operetni gledališči. V obeh se prevajajo skoraj brez izjeme same nemške operete, za katere se dela ogromna reklama. Drugi, resnejši ali celo nenemški zvočni filmi so navudno brez gledalcev in poslušalcev, oziroma še več, opazili smo, da jih naši Nemci in nemškutarji namenoma bojko.
tirajo. Z nemško opereto, ki podpira nemškutar-jcnje, širi po mestu Kedastr poulične nemške »šlagerje« in sploh umetno podpira tuji duh, je postal zvočni film v Mariboru najnevarnejše nemško nacijonalno propagando sredstvo, ki preti uničiti vse dvanajstletno kulturno in nacijonalno delo slovenske šole, gledališča, društvenega dela itd. V prikupni obliki zabave se množici, ki je od nekdanjega potujčevanja še omahljiva in nezavedna, injicira nemški jezik, nemška pesem in nemški duh, nemčurjem se dviga že potlačena sa-mozevest, pravim Nemcem se pa daje novo sredstvo za afirmacijo »Marhurga«.
Najusodnejše pri vsem tem pa je, da so VBi trije mariborski kinematografi v bistvu eno samo koncernirano podjetje in da se na ta način nalašč ubija tudi nemi film, ki je vsaj kolikor to-toliko internacionalen.. Predstave nemih filmov v kinu »Apolo« niso samo omejene na sobote in nedelje, ainpak so tudi prikrojene tako, da ne pomenijo konkurcnce za nemške operete v »Grajskem kinu« in »Unionu«. Predvajajo se sami duhovno in umetniško manj vredni filmi. Tako človek, ki mu ni do filmov, ki apelirajo samo na plehke glave in poulične instinkte, sploh ne najde prilike, da bi si lahko ogledal resno filmsko delo, ki bi ga zanimalo.
Prav tako žalostno pa je dejstvo, da sta se tej nemški zvočni propagandi udinjali tudi dve eminentno kulturni slovenski instituciji: Zveza kulturnih društev in Prosvetna zveza, ki za parti-cipiranje pri čistem dobičku dajeta lastnikom kinematografov svojo firmo, pred finančno oblastjo. Tako se pod zaščito in pod agitacijo teh dveh institucij predvajajo često zvočni filmi, ki nimajo s kulturo in prosveto absolutno nobene zveze. Mi vemo sicer, da je ta kooperacija dobičkanosna, dvomimo pa zelo iskreno, da bi dobiček odtehtal povzročeno nacijonalno škodo.
Po vsem tem se samo po sebi vsiljuje vprašanje: Ali smo Slovenci zares obsojeni v večno hlapčevanje tujm smotrom n delom? In, ali smo zares v svojem najglobljem bistvu že tako udarjeni s slepoto, da ne vidimo, kako si s podpiranjem in širjenjem tujega izpodkopujemo tla pod nogami, dušimo svojo lastno kulturo, svoj samobitni slovenski in slovanski duh in postajamo voljno podlaga tujčevi peti? Mariborčani smo po ogromni večini že sedaj samo slovensko govoreči Nemci, če bo šlo tako dalje kakor gre sedaj bo-
Acernicu8:
Spomini dojenčka
(HuraoristiCna zgodba brez humorja.)
(Konec)
Cez tri dni Je v vseh kulturnih revijah izšel »rganiziran napad na te spomine pod naslovom ►Največji kulturni fikandal v zgodovini«, ki me Je tako zdelal, da si nisem upal hoditi po uli-eah domov in mi je Sam nosil hrano iz hotela, kjer je Igral. Tudi spal sem v uredništvu na zofi, odkar »ta me dva pesnika pozvala na dvoboj, da ■ svojo in njuno krvjo izbrišem to sramoto z našega lista. Direktor mi je spet zagrozil * odpustom in b tožbo, če stvari hitro ne uredim in škandala ne spravim s sveta.. A spomine je na vsak način hotel imeti.
Shujšal sem tiste dni za 10 kg, in z zadnjimi silami sem pripravil za natis spomine nekega politika s pristavkom »Macchiaveli govori«. (A tega nisem pristavil jaz.)
Ker nisem vedel za naslov tega politika, ga nisem vprašal za dovoljenje in mu nisem poslal takoj honorarja. Cez tri dni nam je prepovedal nadaljnjo objavo svojih spominov in nam po avtorskem zakonu naprtil tožbo za 3000 funtov.
Direktor me je z revolverjem nagnal iz pisarne in ko sem prišel do svoje mize, sem kljub dolgoletni preizkušnji omedlel. Potem sem pobegnil iz uredništva in tekel do prvega mostu, da se vržem z njega. Zadnji hip me je prestregel prijatelj Sam in me rešil mokre smrti. Na njegovih prsih sem se razjokal, ker sta me ljubezen in zvestoba neskončno ganila.
In sklenil sem, da bom samo zaradi tega živel in poskusil rešiti sebe, list, podjetje in kulturo. Sam mi je obljubil svojo najizdatnejšo pomoč. Peljal me je s seboj v hotel, kjer je podnevi služil kot kuhar in ponoči kot prvi saksofonist pri jazz-bandu »Johny«, mi dal polovico svojega kosila in me vrhu vsega še na-
mo pa sčasoma postali zopet to, kar smo bili pred osvobojenjem. Si duo facinut idem, non est idem! Če se nemške filmske operete lahko predvajajo recimo v Beogradu, Sarajevu ali Zagrebu in Ljubljani, čeprav tudi tam ne prinašajo koristi, potem bi se jih tako nacijonalno in kulturno ogrožena mesta, kakor je naš Maribor, morali, varovati. In tu je naloga vseh merodajnih faktorjev, da storijo svojo naravno dolžnost.	R.	R.
Made in Amerika
Ameriški filmi pri nas.
Američani so pa res vražji ljudje — vse bi radi izvažali, kar pridelajo in iznajdejo. Življenje v tej, nekdaj tako obljubljeni deželi, je precej drugačno, kakor je na našem starem, ubogem kontinentu, in naj smo tudi pripravljeni, sprejeti nase kakršnekoli groze in trpljenja — pred električnim stolom, tem najpopularnejšim herojem sodobnih ameriških stremljenj, nas je mraz, in noben še tako zgovoren agent nas najbrž ne bi mogel pretentati, da bi šli poleg vsega drugega blaga uvažati še ta izredni artikel moderne tehnike in humanitete U. S. A. Toda v letih prohibicije so se Američani izvežbali v rafinirane tihotapce — zdaj so šli in nam začeli v filmih tihotapiti čez mejo svoj električni stol.
Hajduška pesem — baritonistu Lavvrenceu Tibbettu vsa čast — je do skrajnosti neokusna, surova, slikovno (film v barvah), igralsko, režijsko, scenično in idejno kičarska stvar brez vsake človeške scene. Predvsem pa: surova, brez najmanjše trohice spoštovanja in obzira do človeka, ki je še vendar v ljudeh. Nekakšna ruska princesa in nekakšen glavar divjega, svobodnega plemena na Kavkazu — pokrajine, moj Bog, pokrajine 1 — se zaljubita, on z lastnimi rokami pokolje, postrelja nekaj ljudi, zadavi njenega brata, ugrabi in odvede njo, ona ga pa spet spelje v roke maščevalcev, njeni ljudje ga mučijo na azijatski način, ona gleda skozi okno, kako se mu godi, on pa ves čas samo poje, ko mu knute sekajo telo, ona pravi: Ali mu ni mogoče prepovedati peti? — toda peti mil ni mogoče prepovedati, ona ga pa še vedno ljubi in preprosi očeta, naj mu dovoli življenje in svobodo, na lepem konju odjezdi hajduk iz temne ječe, ona ga spremlja na cesto in ga še enkrat poljubi, on se skloni k nji in ji pravi: Zdaj se še ne moremo poročiti, stari predsodki ne morejo dovoliti princesi, da bi jemala hajduka, toda prišli bodo še drugačni časi. In po teh besedah se s hrupno pesmijo vrne k svojemu plemenu, princesa pa s sklonjeno glavo na dvor. Fabula, kakršno lahko splete samo najabnornialnejša fantazija in okus. Ti ameriški filmi pač niso nič drugega kakor sadistično poniževanje in posiljevanje človeka
—	propaganda kulture električnega stola.
Pa sem si ob tej priliki ogledal še Študentovsko ljubezen — po vseh teh razočaranjih nad pojočim platnom gre človek k nememu filmu s tistimi toplimi občutki, s kakršnimi se vračamo domov ali pa v kraje, kjer smo včasih, ko smo bili že bolj majhni in bolj neumni, kakor smo zdaj, preživeli nekaj lepih ur. Toda ob Študentovski ljubezni se mi je zazdelo, kakor da je nemi film pred konkurenco svojega mlajšega hrupnega brata resigniral na vse skup in opustil vse svoje življenske ambicije. Tako klavrne reči, kakor je bila ta Študentovska ljubezen, pač človek ne bi bil pričakoval, tako prazen je bil začetek in konec in ves smisel tega dela, ki naj bi menda pokazal življenje, boje, .ljubezen in šport med ameriškimi študenti.
Kakor smo že neštetokrat grajali nemške filme, tako ne moremo molčati na umetniško in moralno brezvrednost, ki se z ameriškimi filmi importira med nas. Vprašanje kina sega s svojimi koreninami pregloboko v naše narodtio-kulturne interese, da bi ga smeli puščati vnemar. In prej ko slej je naša misel, da je treba pripravljati pot domači filmski kulturi in produkciji. Nič manj kakor nemški nam iz drugih,
pojil, da se mi je življenje začelo zdeti čisto znosno in skoraj vabljivo.
Pri odhodu sem ga še poprosil, naj mi pove, kake spomine naj začnem priobčevati, da se rešim.
»Na vsak način kake take, ki jih še nihče ni nikdar ne napisal ne objavil.«
To se je pač moralo razumeti tako, da takih spominov še nikjer ni in da jih bom moral napisati sam. Izpraševal sem Sama naprej, da naj mi pove koga, ki še ni pisal spominov; premišljeval je dolgo, potem je zmignil z rameni, da sem se že vstrašil, da ne ve nikogar. Nato je dejal:
.»Poskusi s spomini prometnega policaja.«
»To je premalo originalno. Mora biti kaj bolj nenavadnega, manj vsakdanjega.«
»Ali pa napiši spomine nočnega čuvaja.«
»To bi bilo malo boljše. Ampak tega jaz na noben način ne morem napisati.«
»Zakaj ne?«
»Ker sem poročen in ne smem nikdar ponoči ven in ne morem vedeti, kaj doživi nočni čuvaj.«
»In če bo to brala moja žena? Kdo bo potem odgovarjal na njena sumnjičenja? Saj razumeš, da taki spomini ne morejo biti brez pikantnih zgodb.«
Razmišljala sva tako dolgo, dokler ni Sama ozmerjal nadkuhar, kaj klepeta, in sem jaz moral z žalostnim srcem oditi. Bil sein prepričan, da se iz te zanke ne izpišem in da bom ob službo...
A rešitev Je prišla popolnoma nepričakovano. Še nisem bil dobro prišel iz hotela, ko prileti za mano Sam. V levi roki je vihtel cunjo, v desni moker krožnik in vpil na vse grlo.
»Počakaj, John, počakaj, Johni«
In še preden sem se utegnil obrniti, mi Je zatulil na uho:
»Spomini dojenčka III« in je takoj spet oddrvel v kuhinjo.
iivljensko-umetniških razlogov ameriški filmi ne morejo kriti naših potreb. Odklanjamo jih, kakor bi pač odklonili vsako barbarizacijo našega duha, pa naj bi prišlo od koderkoli.
Pomemben pedagogičen jubilej v ČSR
Ravno pred desetimi leti je češkoslovaška učiteljska organizacija ustanovila v Pragi šolo visokega pedagogičnega študija, na kateri danes deluje 70 univerzitetnih profesorjev in docentov, 11 asistentov, 29 praktikov (strokovnih učiteljev in profesorjev). Poleg tega ima šola 23 uslužbencev. Poslušalci hospitirajo pri 30 učiteljih praških šol. Na njihovih oddelkih Je letos vpisanih 700 poslušalcev. V prvem oddelku (pedagogični študij) se izobražujejo učitelji, ki že delujejo na šolah v dveletnih kurzih. Tu predavajo univerzitetni profesorji, vrše se psi-hologični in pedagogfčni poskusi, dela se v seminarjih itd. Absolventov je približno 1600. Drugi oddelek (visokošolskih kurzov) je tudi dveleten in pripravlja učitelje osnovnih šol na strokovne izpite, da bodo lahko poučevali na meščanskih šolah. Absolventov je že preko 1400. Poleg tega se vrše redni kurzi ročnih del, ki se razdele na oddelek za modeliranje po naravi (vodi akadem. • kipar), Oddelek za dela brez delavničnib pripomočkov, oddelek za dela iz papirja in poseben za dela iz lesa.
Nadalje je pri šoli visokega pedagogičnega študija Pedagogična fakulteta, katero obiskujejo absolventi srednjih šol, da se v štirih semestrih vsestransko pripravijo za svoj poklic. Poslušalci so obenem vpisani na filozofski fakulteti. Fakulteta jih pripravlja kot teoretično (predavanja univ. profesorjev) tako tudi praktično (študij metod, prisostvovanje v šolah in lastni poskusi). Peti oddelek je zavod za poskusno psihologijo in pedagogiko, katerega vodijo univ. prof. O. Chlup, t). Forster, F. Šeracky in doc. V. Prihoda, doc. S. Velinsky in asistent dr. J. Rameš. V zavodu je posebna študijska knjižnica za poslušalce. V šestem oddelku Pe-dagogičnem seminarju za šolsko reformo se pripravljajo učitelji znanstveno in metodično za delovanje na čsl. reformnih šolah. Poslušalcev je 142. Poleg tega je oddelek za raziskovanje otroka, oddelek za čisto znanstveno eksperimentalno delo. Vodi univerz, prof. dr. O. Chlup. Nadaljni oddelek za kulturne stike s tujino ima osem učiteljev, ki obvladajo tuje jezike. Priredil je tudi ekskurzijo v tujino: Poljsko, Nemčijo, Avstrijo, švico in SSSR. Poseben odbor za reformo pravopisa se peča s študijem in učenjem pravopisa in njegovim poenostavljenjem. Tiskovni odbor za izdajanje publikacij Je izdal 12 del v 35.500 izvodih. Razstavni odbor je priredil razstavo znanstvenih aparatov pri kongresu za raziskavo otroka, 5 razstav predmetov, izdelanih v kurzih ročnega dela, razstavo ruskega šolstva, čsl. razstavo v Moskvi, mednarodno razstavo avtodidaktičnega inaterijala in igrač v Pragi in Litomyšlu, razstavo otroške risbe v Pragi. Sqdaj pripravlja mednarodno razstavo otroške literature. Dvanajsti oddelek reformna komisija za reformo nar. šolstva je izdelal organizacijski In učbeni plan reformnih šol, po katerem je ustanovljeno
12	enotnih diferenciranih šol II. stopnje (meščanske šole) in 3 šole I. stopnje (ref. osnovna šole). Ekstensni oddelek je priredil dva Pedagogična tedna, katerih se je udeležilo skoro 1000 učiteljev, kurze za pripravo podeželskih ref. šol, kurze šolskega radia in šolske kinematografije. Pripravlja Be v januarju teden šolske higijene. Kulturna poročevalska služba informira potom tiska javnost o delovanju in stremljenjih šole vis. študija in učiteljstva do-
Stal sem in nisem mogel verjeti, da je res. Saj to je bila nezaslišana ideja, ki je ni izpa-metil nobeden od neštevilnih genijev XX. veka. Tekel sem naravnost v uredništvo. Nisem videl ne avtomobilov ne policajev ne pešcev ne izložbenih oken. Pred menoj Je plapolal le ogromen ognjen napis »Spomini dojenčka«. Planil sem v uredniško sobo, da so se kolegi prestrašeni razbežali, misleč, da me podi direktor.
Potisnil sem v stroj kar prazno stran nekega starega rokopisa in v dušku zdrdral prvo poglavje. Kot da diha vame neka čudovita inspiracija, so mi bruhale misli na papir. Na koncu prvega poglavja sem prišel do hipa, ko sein kot dojenček prvič sam zajokal.
Ko je list izšel, sem s strahom pričakoval prve avdijence pri direktorju. A je ni bilo. Hodil sem prihuljeno okrog oglasnih desk, kjer je bil nalepljen naš list in vlekel na ušesa, Vij govore poulični bralci. Zdelo se mi je, da sploh nihče ni opazil, da je v listu kaj novega. Kolegi so tudi sumljivo molčali, da se me Je spet začela polaščati malodušnost in da sem na tihem obljubljal Samu krvavo maščevanje, če mi tudi zdaj i 7. podle ti — po njegovem nasvetu.
V	prvem nadaljevanju sem natančno opisal povojčke in perilo, ki sem ga kot dojenček nosil. (Te stvari sem dobro vedel, ker sem pred štirimi meseci dobil tretjega sina, čigar oprava se je v moji mošnji občutno poznala.) Dalje stekleničico za mleko (tovarna »Juno«) in cucelj (znamka »Ideal«).
Tedaj mi je eden od kolegov zaupal, da se o mojih spominih že precej govori. Pa ni nič povedal, v kakšnem smislu. Zato sem se spet začel bati.
Po tretjem nadaljevanju, kjer sem razlagal svoja čuvstva in občutke na poti h krstu, me je poklical k sebi direktor, me vsega preplašenega stisnil na srce (= trebuh), mi dejal, da me Je vedno spoštoval in cenil kot izbornega
ma in v inozemstvu. Najnovejši, petnajsti oddelek Atheneum se peča z reformo višje srednje šole po elektivnem sistemu. Tega vodi stro-kvona učiteljska organizacija. Ako računamo tudi izdatke za voznino poslušalcev, ki uče izven Prage, je učiteljstvo izdalo na to svojo visoko učenje preko 11 milijonov Kč. Sam šolski proračun za letos je dosegel 445.000 Kč. Pred desetimi leti je hotelo učiteljstvo z ustanovitvijo te šole manifestirati svoje težnje po visokošolskem študiju. Sedaj raste delo v vedno večjem razmahu in je postalo središče vsega pedagogičnega življenja v RCS. Enako deluje šola visokega pedagogičnega študija v Brnu. Praški zavod vodi univ. prof. dr. O. Kadner, tajniške posle izvršuje strok, učitelj Vaclav Jaroš, ki opravlja tudi vso inozemsko korespondenco.
Nova propagandna knjiga
Propaganda. Mesečna ilustrirana revija za napredek gospodarstva, turizma in avijatike. V Zagrebu je pričel izhajati pod tem naslovom novo revijo g. Miroslav Šandor, ki v uvodni besedi označuje program tega lista med drugim tako-le: 1. Propagirati hočemo izdelke naše industrije in naše obrti. 2. Prirodne lepote in umetniške, zgodovinske in folkloristične zanimivosti vseh našiti krajev. 3. Turizem v naši rostrani kraljevin^. Na ta način hoče pripomoči razvoju naše industrije in obrta, obenem pa tudi pospešiti razvoj našega prometa, zlasti avtomobilizma in civilne avijatike.
Prva številka »Propagande« je zlasti posvečena Sloveniji ter prinaša zanimiv »Gospodarski problem v Dravski banovini«, ki ga je napisal konceptni adjunkt zbornice za TOI Jurij Koce. Koncem svojega članka, ki je deloma tudi programatično navodilo za revijo »Propaganda«, pravi: »Gledati moramo na vsak drobec v svojem gospodarstvu, da ga izrabimo in upotre-bimo. Gospodarska zavednost nam nalaga, da kupujemo domače izdelke in omejimo svoje potrebe glede uvoza.« V drugem članku se zavzema avtor za zvezo Slovenije z morjem. Nato slede članki o razvoju avtomobilov, Jugoslaviji, o Strojnih tovarnah in livarnah, o tovarni Zmaj v Ljubljani, tovarni Remec & Comp. v Ljubljani, kartonažni tvornici Jakša, »Kuverti« v Ljubljani, tovarni pohištva Aman v Tržiču, tvornici Ivana Kapelja v Ljubljani, tapetniku Sitarju Karlu v Ljubljani, tvornici karoserij Pfeifer v Ljubljani, Kolinski tovarni v Ljubljani, Srečku Potniku v Ljubljani in izdelovatelju tehtnic Karlu Usarju v Ljubljani in tvornici za salame Kolenc v Ljubljani. »Propagando« toplo priporočamo.
A. R. Boglič, Crteži sa periferije, je med zadnjimi pesniškimi zbirkami, ki so izšle v Beogradu, vzbudila največje zanimanje in to radi svoje socijalne note. A. R. Boglič je eden mlajših srbskih pesnikov in se do te zadnje pesniške knjige ni ostreje ločil in dvigal nad ostalo številno falango mladih srbskih pesnikov. Po prvih treh knjigah (Pesme, 1926., Ulica, vetar i ja, 1927. in Ledene kiše, 1928.) se. je v »Slikah s periferije« pokazal kot izrazit socijalen pesnik. Morda bi ga vzporedil z našim pesnikom »Trbovelj«, le da je manj patetike in več intimne iskrenosti v njem. A. R. Boglič je po besedah Rade Drainca »univerzalni humanist«. Dostavljam, da je med srbskimi pe9niki in prozaisti v zadnjih letih precej izrazito socialno usmerjenih. Privatno je Boglič zaposlen v beograjskem gledališču. Med književniki Je eden najskromnej-ših. Poln je komtemplativnih razpoloženj, ki pa niso prav nič v nasprotju ž njegovo socijalno pesmijo. To zato, ker Boglič ni revolucijonar, vpijat in ekstremnež. Tih Je in tiho, a presunljivo poje: »Ulica je kuča molitve moje.: na svakom trgu moj žrtvenik, na svakom uglu ja razpeče, u svakom čoveku ja mučenik.«
Razširjajte Jugoslovana!
novinarja, da sem mu bil vedno najljubši od vsega uredniškega zbora, mi pokazal celo kopico častitk, ki jih je prejel od naročnikov in bralcev, ter mi zaupal, da se je zaradi mojih interesantnih spominov zvišalo število naročnikov za dva tisoč. Nakazal mi je na mestu honorar v višini dvajsetih mojil mesečnih plač in se mi priporočil še za naprej.
Razume se, da sem povabil vse kolege na slovesen krok, a s tem še ni bilo zadeve konec.
Cez dva dni sla me na stanovanju obiskala zastopnika firm »Juno« in »Ideal«. Prvi mi je izročil v imenu firme in v znak hvaležnosti vsoto denarja in krasno srebrno vazo v obliki lične nočne posodice, drugi istotako zlat cigaretni ustnik v podobi nežnega cuclja. Oba sta mi zatrjevala, da so firme v teh dveh dneh prodale skoro vse zaloge v mojih spominih omenjenih predmetov, tako silno reklamo sem napravil.
Bil sem srečen. Na vsakem voglu so prežali name operaterji, da me snamejo za zvočni žur-nal. Po ulicah so me lovile licejke za podpise. Dva kolega od konkurenčnega lista sta se ustrelila iz zavisti in žalosti, da nista onadva prišla na tako otročjo idejo. Tri filmske družbe so se po dveh tednih pogajale z mano, da jim prepustim, seveda za bajno ceno, »Spomine« kot manuskript za najgrandijoznejši zvočni ve-lefilm tega leta. Vse najuglednejše literarne revije so me proglasile enoglasno za največjega in najboljšega humorista in satirika sodobnosti. Po direktorjevi smrti me je konzorcij imenoval za njegovega naslednika in devetintrideset občin me je isti dan imenovalo za častnega občana.
Koliko sem dobil za reklamo, ki sem jo delal, za vse stvari, ki jih dojenček rabi, dokler ne shodi, izračunajte sami.
»Spomini dojenčka« so izhajali dve leti in pol...
I zagrebškega kongresa jugoslovanskih žen
Zagrebški kongre* N. 2. S. je zbral i* vse naše države odlične intelektualke, katere so nam v svojih referatih podale ali vsaj skušale podati sliko naših kulturnih prilik ter pokazati pot, po kateri nam je iti, da dosežemo čim večje uspehe. Posamezni referati so bili tako bogati na idejah, tako temeljiti, da je Skoda, če bi se z njimi seznanile samo udeleženke kongresa.
Eno najlepših predavanj je podala profesorica gospa Lebl-Albala, ki je govorila o gojitvi socijalne zavesti. Slovenci se sicer radi postavljamo s svojo kulturo, da bi pa naša socijalna zavest bila temu primerno razvita, bi si menda nikdo od nas ne upal trditi, ker nam življenje daje dnevno preveč protidokazov. Zato mislimo, da ne bo odveč, ako skušamo na tem mestu posneti vsaj glavne misli gospe predavateljice.
Prešli so časi, ko Je bil ideal učitelja, da natrpa učencu glavo s čim več znanja. Profesorji so nekdaj smatrali za srvojo dolžnost, da napravijo iz dijaških glav skladišče naučnih faktov in podatkov, ki se najdejo v vsakem slovarju in vsakem leksikonu. Moderno šolstvo stremi za tem, da poleg solidnega osnovnega znanja učenca privadi na logično in jasno razmišljanje, da vzbudi v mladini interes za učenje in razne učne predmete in kar je glavno, da razvije in okrepi značaj, da napravi iz dijaka dobrega in poštenega državljana, ki bo koristil domovini in narodu, obenem da vzbudi v njem vero v ideale človečanstva. Zato imajo današnje šole čisto drugačen razpored gradiva in čisto drugačne cilje, kakor jih je imela šola 19. veka.
Sedaj po vojni, ko so se razmere v svetu tako temeljito spremenile, nastaja vprašanje, kakšno hrano naj nudi šola svojim dijakom, kakšne ideale naj jim postavlja. Jasno je, da Je miselnost v vsem svetu, tako tudi pri nas, do temeljev spremenjena in da je treba novemu naraščaju pokazati novih vidikov.
Poleg dolžnosti, katere imamo do sebe iu svoje družine, moramo vzgojiti mladini brez razlike, počenši od najmlajših iz osnovne šole pa gori do dijakov na univerzi zavest dolžnosti do širje družine, da svoje države, naroda, pa naprej do vesoljnega človečanstva.
To spoznavanje vsake izmed nas s sodobnimi potrebami naše okolice, to navajanje vsake od nas, da presoja svoje postopke in svoje težnje ter da jih ocenjuje, gredo li v korist ali v škodo naši širši okolici, naši državi — to je naloga socijalne vzgoje. V svobodni državi, kakoršna je naša, je največjega pomena za družbo in državo vzgoja, katera obvešča mladino o njenih državljanskih dolžnostih in ki jo navaja, da gleda okrog sebe, da razume potrebe svoje okolice, da svoje težnje in interese dovaja v sklad 8 težnjami in interesi države. To
naj bi bil glavni predmet v vsakem razredu, takoj poleg učenja materinskega jezika in vsekakor važnejši nego matematika in latinščina, katerim predmetom posvečajo naši dijaki največ pažnje in časa. Na žalost tega predmeta v naših šolah nimamo na programu, niti na osnovnih, niti na srednjih in strokovnih, niti na višjih šolah. Najbrž se misli, da so državljanske dolžnosti nekaj, kar se razume samo po sebi, kar vsak izmed nas zna, kar vsak že prinese s seboj na ta svet. To je temeljita zmota. Ako so za izvrševanje najpriprostejšega poklica potrebne neprestane vaje in večletno učenje, kako ne bi bile za izvrševanje najvažnejše naše funkcije v državi, biti njen dober in lojalen državljan potrebne primerne priprave? Medtem ko se po drugih kulturnih državah z vekovno državno tradicijo smatra razvijanje socijalne misli, t. j. državljanske vzgoje, kot zelo važen predmet, kateremu se posveča največja pažnja in za katerega izdelujejo odlični pedagogi najpraktičnejše metode — se v naši mladi državi, sestavljeni iz državljanov raznovrstnih miselnosti in različnih kulturnih tradicij, smatra ta predmet za nepotreben.
Je nekaj učiteljic in profesorjev, ki občutijo tozadevno praznino v učnem programu in skušajo izpolniti to vrzel s prostovoljnimi predavanji, če jim čas dopušča. Pa koliki, če imajo tudi najboljšo voljo, utegnejo se baviti s tem predmetom poleg vseh silnih kemijskih formul ali matematičnih teoremov in aksiomov itd. Dejansko je danes tako, da morajo znati dijaki vse mogoče stvari, zakaj pa se plačujejo davki in carina, kdo vzdržuje šole, kjer si oni stekajo brezplačno dragoceno znanje za življenje, kdo jim je zgradil železnice in ceste, kdo deli plačo njihovim očetom — državnim uradnikom, vsega tega pa Jim ni treba vedeti. Gorje pa, ako ne znajo, koliko pritokov ima reka Missi-sipi na levi in na desni strani, ali ako ne znajo, kdaj je vladal ta ali oni nemški ali francoski vladar.
Zato naj ne bodo dijaki raztreseni v urah, ko jim učitelji pripovedujejo stvari, >iz katerih se ne dobivajo redit. Čestokrat so jim te stvari potrebnejše za življenje in jim bodo več koristile, nego vse drugo. Sreča bi bila, da se ti pogovori uvedejo kot obvezni predmet v vse šole, posebno v osnovne, ker velika večina mladine obiskuje samo te. Mladina bi na ta način bila obveščena o stvareh, ki jih v prvi vrsti mora znati, ako hočemo iz 'nje dobiti dobre državljane. Sreča bi bila, ko bi vsak učenec ljudske šole dobil vsaj osnovne pojme, da poleg družine, za katere blagor mora delati, obstoja še občina in država, ki sta samo njegova razširjena družina, za katero se morajo truditi mali in veliki vsaj primeroma toliko, kolikor se trudijo za svojo družino.
Deževni dnevi
Ako mislimo na vso tisto vrsto deževnih ali sneženih dni, ki so pred nami, se nam misli nehote vstavijo ob impregniranih oblekah. Nekdaj so ženske hranile obrabljene obleke in plašče za deževne dni, ostajale so bolj doma, pa se tudi niso lepo oblačile.
Ni neobhodno potrebno, da je dežni plašč grd in slabega kroja. Kakor povsod, tako se tudi tu krojači in tovarnarji trudijo, da nudijo ženam, kar je najlepšega in najudobnejšega za deževno vreme. Fantazija ni izključena niti pri dežnem plašču, toda klasična oblika z dvema vrstama gumbov in spremenljivim ovratnikom ostane vendar najpraktičnejša. Pri teh plaščih je važen raven kroj, da se plašč ovije života, tako da ga veter ne more razpeti in da nudi obleki vso zaščito. Čeravno je moderen poševen kroj, se ga moramo pri dežnem plašču izogniti, sicer izgubi obliko vsled teže mokrote. Naravno, da so postali tudi dežni plašči dolgi, kakor so dolge obleke.
Žepi in pas igrajo veliko ulogo. Prvi prihranijo torbico, ki Jo tako neradi nosimo ob slabem vremenu, zadnji pa tudi ne služi samo za dekoracijo, marveč dobro zapira plašč. Nevtralne barve so najbolje, ker se ne opazijo tako hitro in se tudi ne spremene tako zelo, kadar so mokre, kakor presvetle ali pretemne barve. Kepi so zelo modemi letos za deževno vreme. Se poljubno lahko snamejo ali zopet pripnejo na plašč z gumbi.
Domače obleke
Zdaj, ko smo zakurili peči, ali ko osrednja kurjava razširja svojo prijetno, enakomerno toploto, moramo misliti tudi na toplo, lepo domačo obleko, katera podčrtava intimnost našega doma. Po blagu in v kroju so lahko enostavne ali elegantne.
Volna, podloženi krep satin, matelasiran krep de šin se mnogo uporabljajo za domače obleke. Po obleki in okrasku vedno zelo enostavne, nas spominjajo na moške jutranje plašče tudi po njihovi dolgosti, ki je letos precejšnja.
Ako je obleka iz vzorčastega blaga ali ma-telasirane svile, ima reverje in našivke iz enobarvne svile. Dva prišita žepa in v pasu zvezan trak so 8koro brezpogojno potrebni.
Ako je domača obleka iz svile, je ukrojena z malo več fantazije: nekoliko tesno v život, spodaj razišrjena, ima dvojen dolg ovratnik, plisiran svilen trak kot okrasek itd.
Priljubljena je tudi oblika kimono iz mehke volne, svile ali flanele, podloženega z lahko
biblioteka v V. nadstropju. Poleg vrta in raznih družabnih prostorov imajo na strehi obširno teraso, kjer se lahko solnčijo. Trenotno je zastopanih v Domu preko 40 narodnosti, tako da je zavod pravo internacionalno središče dijakinj. Dijakinje so same soudeležene pri upravi ter same skrbe za razne prireditve. Proti mali odškodnini ima dijakinja pravico okoristiti se i vsemi napravami v zavodu ter obiskovati prireditve.
Stanovanj je v Domu kvečjemu za 100 dijakinj; za tiste, ki nimajo v njem prostora, imajo v Domu stanovanjsko posredovalnico. Tu dobe dijakinje tudi informacije o drugih, tudi inozemskih univerzah. Dalje imajo tu posredovalnico za delo za študentke in končno neko vrsto bolniške blagajne, katera nudi proti malenkostnemu prispevku zdravniško pomoč, zdravila in po potrebi tudi bolniško oskrbo v Domu.
TVORNICA CIKORIJI
svilo, iz katere se napravijo tudi reverji in ovratnik.
Domači obleki bi bilo treba posvetiti malo več pažnje. Zakaj mislijo nekatere žene, da jim doma ni treba biti tako dobro oblečene, kakor kadar gredo ven? Je to velika zmota. Dobro oblečena ženska se lepša za svojo družino, katera bo, sledeč njenemu vzgledu, tudi bolje pazila na svojo obleko.
Mednarodni dom za študentke v Parizu
Američanka Mrs Whitney-Hoff je ustanovila 1. 1927 v Parizu Dom za študentke, oziroma preuredila in povečala dom, ki je v mnogo manjšem obsegu obstojal že od 1. 1906. L. 1920 je prevzel njegovo vodstvo francoski odsek Krščanske svetovne dijaške zveze. Današnji Dom na boulevardu St. Michel je pravi dom stoterim študentkam. V njegovem restovranu se pripravlja dnevno povprečno po 900 obedov. V njem so prostori za članice kluba in obširna
„ELITE** -..c*.
LJUBLJANA, Prešernova ulica 9
prodaja damske, moške in deSke konfekcije. Na drobno 1	Na debelo 1
Prvovrstno Izvrševanje po meril 660
Smrf slavne plesalke
V Monte Carlu je umrla nekdanja prva plesalka v petrograjskem carskem baletu Virginia Zucchi v starosti 82 let. Rojena v Parmi, je slovela v osemdesetih letih prejšnjega stoletja kot zvezda carskega baleta ter je pozneje prepotovala z lastno trupo vso Rusijo. Kronisti ruskega baleta jo slavijo kot ustvari-teljico mimično in drainatsko oduševljenega plesnega stila, ki je prinesel novo noto v klasični italijanski balet ter je bil merodajen za celo generacijo ruskih baletnih veličin s Pav-lovno in Karsavino vred.
Hodni atelje
Malil Ravnikar
GOSPOSKA ULICA št. 4, pritličje levo,
se priporoča cenjenim damam za okusno in solidno izdelavo plaščev, kostumov in oblek. Državni nameščenci na obroke.
CENE ZMERNE!	773
V Berlinu dela vedno
več žensk
Po uradni statistiki živi v Nemčiji 2.100.000 več žensk kakor moških, samo v Berlinu pa živi 150.000 žensk več kakor moških. Ta številčna premoč žensk nad moškimi prihaja tudi na delovnem trgu vedno bolj do veljave.
Največ žensik je zaposlenih v Berlinu v gostilnah in v kavarnah: 61 odstotkov vsega osob-jal Tudi v luksuznih restavracijah in v največjih slaščičarnah, kjer »o nedavno stregli le gladko obriti etrežaji in točaji, ženske vedno bolj izpodrivajo moške. Le tu pa tam vidiš še kakšno belo kuharsko kapo, vse drugo je žensko. V velikih gostilnah vladata v kuhinjah »mrzla« im »topla« kuharica — »mrala« pripravlja narezke, >topla< pa skrbi za pečenke in za prikuhe. V neki elegantni berlinski kavarni pa je ženska celo poslovodkinja, kd strogo vlada od 8. zjutraj do 2. popoldne, mnogo strožje kakor pa trije popoldanski moški poslovodje. V manjšuh gostilnah pa imajo sploh le žensko osobje. Gospodarji pravijo, da je žensko osobje cenejše, da so točajke prijaznejše in tudi čednejše. Mnogii trdijo tudi to, da bi dosti gostov izgubili, če bi zopet nastavili natakarje, češ da rajši gledajo v svoji okolici čedno žensko kakor pa kakšnega starega, sitnega natakarja.
Tudi strojepiske in tajnice vedno bolj iapod-nivajo svoje nvoške tovariše. Gospod »tajnik« vedno bolj izginja. Prvič je dražji, potem pa navadno tudi precej okoren in nespreten kakor tajnica, in gospodarji končno pravijo, da vendar raje gledajo v svoji okolici kodraste glave kakor pa pleše, ki jih imajo itak sami.
Edino le v velikih industrijskih podjetjih še prevladujejo moški tudi v pisarnah, drugod pa stopa čimdalje več žensk na moška mesta, zlasti v prodajalnah, kjer je 75 odstotkov vsega osobja žensk.
Za plesne prireditve
priporočamo bogato izbiro
razne svllel
A. & E. SKABERNČ
LJUBLJANA
Uspešno delovanje kitajske diplomatke. Mlada diplomatka Liu Man Chin se je nedavno vrnila v Nanking. Zapustila je Kitajsko pred letom, ko so nastala nesoglasja med Dalai Lama v Lhasi in nankinško vlado ter je potovala večinoma peš po nevarnih krajih v Lhaso. Tam je imela več pogovorov z Dalai Lamo in njegovo okolico. Glasom uradnih poročil, ki so bila izdana po njenem prihodu, se ji je popolnoma posrečilo vzpostaviti zopet dobre odnošaje med Nankingom in Tibetom.
Zveza nacijonalnih ruskih šen se je ustanovila med ruskimi emigrantkami. V ustanovnem pozivu se glasi: domača inteligenca je uničena. Obstanek narodnega bistva, kulture in zgodovinskih tradicij je ogrožen. Obstoja nevarnost, da nastane nova Rusija brez Rusov. Ruska emigracija je zastopnica stare kulture velikega ruskega naroda. Nacijonalne moči domovine se namenoma ubija. — Kongres narodnih ruskih žen se bo vršil v Beogradu. Kot voditeljice so podpisane: V. Gluhovceva, V. Tihomirova, M. Cha-matjena.
Razgled po ženskem sveiu
Za namestnico upravnika kaznilnice v Po-
žarevcu je bila imenovana gospa Angelina Mo-lerovi<-Jovanovi<S, dosedanja tajnica sodišča v Kragujevcu. Kaznilnica v Požarevcu ima oddelek za ženske in je popolnoma pravilno, da je v vodstvu zavoda tudi žena.
Razstava upodabljajočih umetnic v Zagrebu se je vršila od 19. do 30. oktobra t. 1. Razstave so se udeležile v lepem številu tudi Slovenke in sicer: gg. Henrika in Avgusta Šan-tlovi, Sodnikova, Piščančeva in Bulovčeva.
Čehoslovaško državno nagrado za literaturo in umetnost je dobila nemška igralka praškega nemškega gledališča Hanne Medelsky.
Mrs. Carrie Chapinan Catt, znana ženska voditeljica v Zedinjenih državah, je dobila od nekega lista za svoje delovanje v interesu svetovnega miru nagrado 5000 dolarjev.
Inž. mis Betty Dean Read, ena izmed najmlajših in najsposobnejših inženerjev Meksiko, je med redkimi ženami, ki so si izvolile inže-nerski poklic v svoji domovini. Izvršujejo svoj poklic z največjim uspehom. Ravnokar je dobila od nekega mogočnega industrijskega podjetja naročilo za gradnjo velikega jezu.
Filmske direktorice tudi niso na gosto posejane. Med temi redkimi je mis Mary Field, katera je začela svojo karijero z znanstvenimi predavanji pri naučnih filmih britanskega na-učno-filmskega društva. Pozneje je prišla v vodstvo tega podjetja, kjer se je toliko izvežbala, da sedaj sama sestavlja in vodi filme.
Riž — kot lepotičje
Ko smo včasih, kot male deklice, vrtale fižol, ga nabirale na nitko ter si ga obešale okrog vratu, si pač nismo mislile, da smo le predhodnice poznejših modnih kapacitet, ki bodo čez 20 do 30 t, ne znajoč za našo »iznajdbo«, prišle na isto misel ter da si bodo čez 20 do 30 let modne dame krasile svoje bele vratove z enakovrednimi ogrlicami. Danes je ogrlica sicer ne iz fižola, toda iz — barvanega riža zadnja modna novost ter si mlade in manj mlade plesalke lahko same narede svojo ogrlico iz drobnih barvanih riževih zrnic, ne da bi se izpostavile nevarnosti, da se bo kdo posmehoval njihovim »dragocenim« ogrlicam, kakor so se svojčas naše mamice in starejše sestre nam posmehovale, ko smo se šetale po hiši z našimi ogrlicami iz fižolovih zrn.
Kitajska za staro nošo Kakor v Indiji, tako se je začelo tudi na Kitajskem mogočno gibanje za pospeševanje domače industrije, ki pobija razvado žen iz višjih krogov, katere se čedalje bolj oklepajo evropejske mode. Kitajsko »Društvo za pospeševanje domače obrti« zastopa stališče, da so vse Kitajske žene, ki zavzemajo odgovorno mesto dolžne obdržati tradicijonelno dolgo krilo in kratko Jopico svojih prababic, kot edino sredstvo za po-vzdigo narodnega gospodarstva. Rešitev domače industrije se pričakuje le od kitajske žene, ki mora smatrati za svojo dolžnost, da varuje interese svoje domovine in ne sme zapustiti svoje stare svilene noše.
gospodinjsfvo
Orehi. Surova hrana — je današnje geslo, ki si pridobiva čedalje več pristašev. Mnogi zdravniki jo izrecno priporočajo. Je pa s surovo hrano tako, kakor z marsikatero drugo stvarjo: vse ni za vsakega. Marsikdo ne more prebaviti surove hrane ter se dosledno drži loncev. Kdor pa lahko prenaša surovo hrano, naj se je le drži. Brez vsake surove hrane seveda živi malokdo. Ce drugega ne, uživa salato, sadje, red-kvioo. Včasih, žalibog moramo reči — če mu sredstva dovoljujejo — si privošči tudi orehe. Orehi, lešniki in mandeljni spadajo med posebno redilno sadje. Vsebujejo le malo vode, zato pa temveč maščobe in beljakovine ter so poleg tega tudi bogati na vitaminih. Komur je le mogoče, bi si moral privoščiti orehov. Seveda jih moramo dobro zmleti z zobmi predno jih zavžiijemo. Kdor tega ne more storiti z zobmi, naj si jih prej zriblje; potreseni s sladkorjem mu bodo ne le koristna, ampak tudd zelo dobr jed. V kuhinji jih radi porabljamo za razl&ne močnate jedi, n. pr. orehov zavitek, orehove rezine, orehova krema itd. Recepte d 'bimo v vsaki kuhinjski knjigi. — Gospodinja, ki nima časa ali sredstev za močnate jedi, ima pa orehe pri hiši, bo napravila otrokom veliko veselje s skledo domačih rezancev ali krpic, katere zabeli z maslom ter potrese z nastrganimi >"ehi ali lešniki in sladkorjem.
Danilo Gorinšek:
Lisi za listom_______________
List za listo mz drevja pade, 6ez poljane in livade veje piš hladan ...
Slednji listič vel že gnije, ti pa veš, da spet zasije vesna k nam čez plan ...
Boš izgubil etarše, brata, slednjič trkala na vrata bela žena bo ...
Dan poslednji: veke sklopiš, srce ve — pred Boga stopiš, duša gre v nebo ...
Siroto in dvanajst me* secev
(Bolgarska narodna)
Živela je žena, ki je imela dve hčeri, ena je bila njena, druga pa je bila pastorka. Svojo hčerko je zelo ljubila, a pastorko bi bila najrajša utopila v kaplji vode; neprestano jo je karala in tepla. Kljub temu pa, da jo je mačeha mučila, je bila
Eastorka močna in zdrava, njena sestra pa olehna in bleda ko smrt. Ko je mačeha gledala zdravo pastorko in bolno hčerko, ki je izgledala kakor da bi nikoli ne jedla kruha, ji je postalo mučno. Mislila je in mislila, kakšno zlo bi napravila postorki. In nekega večera ji je prišlo na misel, da bi jo poslala po vodo k studencu, ki je stal zunaj mesta. Poleg vodnjaka je rastlo drevo, pod njim pa so bili skriti zlodeji, pripravljeni da raztrgajo deklico, kadar se približa.
Sirota je odšla po vodo. Ko je prišla do vodnjaka, je zagledala dvanast mož in staro ženo, ki je ž njimi sedela v krogu. — Izmed mož so bili nekateri stari in mladi, dolgi in nizki, le eden je bil pritlikavec. Stara žena se je držala čemerno; bila je stara Marta, a dvanajst mož je bilo dvanajst mesecev; najmanjši je bil Svečan ali Februar. Deklica se je prestrašila in je spregovorila:
»Dober večer, strički! Kaj delate? Kako se imate? Ali ste zdravi?«
»Daj ti Bog dobro, deklica!« so ji odgovorili. »Dobro nam je, zdravi smo in živi. In tebi, kako je? Kako da hodiš v tem času po vodo? Ali te ni strah?«
»Morala sem iti, strički. Strah ali ne, kadar ukaže mačeha, je treba iti,« je odgovorila deklica.
»Res je tako, mala,« je dejala Marta, kjer je sila, tam ni pravice. Čakaj malo, še nekaj te vprašam: kateri meseci so najboljši in kateri meseci so najslabši v letu? »Oh, zlata žena«, je rekla deklica, »me-
Storžkove pustolovščine med ljudožrci
(Dalje.)
Y	resnioi eo se bile morske ptice vse razbežale in Storžku ni preostalo drugega, ko tolči se • pestjo po tirdd buči od obupa in jeze. Jezil ee je sam nad seboj, a ko je videl, da to ne pomaga dosti, se je vdal v božjo voljo in se prepustil valovom. Plaval je po morju že oelo večnost — tako ee mu je zdelo — v resnici pa komaj dobro uro, ko se je domislil, da bi bilo dobro zopet se malo razgledati po širnem morju, če ee morda ne bliža kaka ladja ali suha zemlja. Dvignil je glavo in se zagledal, ali, oh, groza, hipoma je spoznal, da prav za prav nikamor ne pluje, da stoji na mestu, da ee muhasta valovi samo zabavajo z njim, e tem da ga prekuoavajo in zibajo.
— Ojoj! tako ne pojde! je zastokal Storžek. Tu jetreba, da plujem s polno paro, sicer bom na tem morju vse večne čase.
In je stikal in vrtal po možganih, lioteč najti kak način rešitve. Ko je tako razmišljal, mu je bliskoma prišla na pamet dobra misel, ki je spremenila trdo njegovo bučo v bistro glavico.
— Naj govorijo o moji razumnosti ali neumnosti kar hočejo, jaz se požvižgam na vse te čenče, — si je rekel lu-tek. — Vendar ne more niikdo zanikava!! moje izkušenosti in po-rabnosti v življenju in njega težkih prilikah! Tristo zelenih medvedov, na delo torej, viso-korodni gospod Storžek! Pokaži vendar morju to, kar je zmožna ustvariti stvariteljsko delavnost tvoje glave! Tako se je Storžek zado-v djmo pogovarjal sam s seboj in se lotil dela. Napraviti je hote! namreč jadrnico, s katero bi se mogel premakniti iz mesta, doseči kako
ni so vsi meseci v letu dobri, niti enega ni slabega.«
»Pojdi,« so dejali meseci, »hodi blagoslovljena od Boga in od nas; kadarkoli boš spregovorila, naj pade po en zlatnik od tvojih ust!«
Deklica je nalila vode, šla domov in potrkala na vrata. Prišla Je mačeha, da ji odpre. Videla je v svoje začudenje, da se je
{>astorka vrnila živa in zdrava. Vprašala o je, kako je bilo pri vodnjaku, in čim je pastorka spregovorila, so pričeli podati zlatniki od njenih ust. Ko je mačeha to videla, jo je vprašala, kako se je to zgodilo. Pastorka ji je povedala vse, kar se ji je prigodilo in kar so ji meseci rekli.
Naslednjega večera pa je poslala mačeha svojo hčer k vodnjaku, da bi tudi njo meseci blagoslovili. »Pojdi hčerka,« ji je govorila, »da natočiš vode pri vodnjaku in te bodo meseci blagoslovili, da bo padel zlatnik od tvojih ust, kadarkoli boš spregovorila!«
In šla je Anica k vodnjaku in ko so se pozdravili, so jo meseci vprašali: »Kateri meseci so slabi in kateri so dobri?«
Deklica je nekoliko pomislila in odgovorila: »Če tega ne veste sami, zakaj mene vprašujete? še mali otroci vedo, da sta Januar in Februar najslabša, a tudi Marec ni mnogo boljši, pa tudi vsi drugi niso vselej dobri.«
»Bodi blagoslovljena,« so rekli meseci, »kadarkoli boš spregovorila, naj padajo kače od tvojih ust.«
Hči je šla domov, spregovorila, in glej: kača je padla od njenih ust...
»Kako, da ti padajo kače od ust in ne zlatniki?« jo je vsa prestrašena vprašala mati. »Joj, hčerka, kakšna sramota se nam je naredila!«
In od tistega dne je pastorki ob sleherni besedi padel od ust po en zlatnik, hčerki pa kača. Kmalu potem je prišel domov pastorkin brat, vzel jo s seboj in odpeljal daleč preč, kjer sta živela dolgo srečno, bogato in zadovoljno. Mačeha in hči pa sta od sramote umrli...
ladjo ali kopno zemljo in se tako rešiti. Izvlekel je iz že,pa robec, privezal en ogel na konico svojega dolgega nosa, drugega ob vznožju nosa, čisto poleg nosnic, tretjega je prijel s kazalcem in palceun desne roke, četrtega pa s palcem in kazalcem leve roke — vse skupaj — to se pravi robec — je sedaj napel in imel je — jadra, čisto prava jadra... Veter se je hipom« upri vanje in Storžek jadrnica je zdr-čal po morju z brzino sto kilometrov na uro ....
Storžek sestradan in zasmehovan
Po okroglih devetindvajsetih urah najhitrejše vožnje je Storžek treščil ob suho zemljo, zvil svoja jadra in se skobacal na obrežje.
— Ojoj, ojoj, kako mi kruli po tem praznem želodcu! je revež vzdihoval in tarnal.
V	upanju, da bo kmalu naletel na kako 'ismiljeno dušo, ki mu bo postregla vsaj s skledo polente, jo je pogumno mahnil proti notranjosti celine. Ali zemlja, na katero se je Storžek izkrcal, je bila samoten, zapuščen otok. In Storžek je hodil in taval križem kražem, pa pa ni našel nobene žive duše. Ves truden in ponižen, ne da bi bil srečal kakršnegakoli smrkavca ali pobalina, je sedel na tla, da bi se malo odpočil".
— Iz vsega tega ne morem prav nič drugega sklepati, da so se me vsi prebivalci te zemlje zbali in prestrašili ter zbežali — je žalostno vzkliknil Storžek.
— Ah, če bi bil tu moj očka! Vsega bi imel dovolj, saperbolt! Polente, prižganke, fižola in krompirja bi imel več ko preveč! Ah, kakšen revež sem!
In prvič v svojem žviljenju je Storžek pričel jokati...
Jokal je, jokal, jokal... Ko se je v joku nekoliko potolažil, je zopet pričel razmišljati, kje bi dobil kaj za pod zob. Premišljeval je o
Pesmi o kraljeviču Marku
Prevaja Rada voj Rehar.
Kraljevič Marko in Ljutica Bogdan.
(Dalje.)
Ko začuje Mairko te besede tole reče, tole odgovarja:
»Cujta draga, mila pobratima, brž pojdita, da jih razdvojimo!
Hočeta li samega Bogdana ali dvanajst vitezov njegovih?«
Rečeta brž Miloš in Relja:
»Pusti nama samega Bogdana!
Jedva Marko bil na to je čakal; a v tem hipu že priteče Bogdan. Vzame Marko težko topuzino, v beg požene vseh dvanajst junakov; ko za njimi v besnem diru teče vseh dvanajst iz sedel jih pomeče, vsem dvanajstim bele roke zveže in še dalje zvezane jih žene.
Ali evo — Ljutice Bogdana!
Zmagal bil je Miloša in Reljo in obema bele zvezal je roke...
Ko zagleda kraljevič ga Marko ves vztrepeče, kakor nikdar preje, in na beg se nagli že pripravlja; ali spomni se še v hipu pravem na obljubo drugoma podano, da kjerkoli bode kdo v nesreči, vselej drugi mora mu pomoči.
In nategne naglo uzde Šarcu,
črno kučmo na oči potisne, pa namrši goste še obrvi, ostro sablo vzame iz nožnice in postrani Bogdana pogleda.., Več ganiti Bogdan se ne upa, ko oči te Markove zagleda, pogled njihov, pogled srdonosni1 zdrevenijo mu noge junaške. Gleda Marko Ljutico Bogdana, Bogdan gleda kraljeviča Marka, a napasti vendar se ne smeta. Slednjič Bogdan prvi se oglasi: »Pojdi Marko, da se pogodiva! Pusti mojih mi dvanast junakov,
S a pusti mti Miloša in Reljo!« edva Marko bil na to je čakal,
vseh mogočih načinih, s katerimi bi ai mogel prislužiti košček kruha. Nekoč je opravljal ie dimnikarsko obrt, kdo ve, mogoče bi Be dalo ... glas se sliši daleč... Očiščenje enega dimnika
bi zadostovalo, da bi potolažil krče, ki mu zvijajo želodec.
—	Poskusiti ne bi škodovalo. Storžek, razširi pljuča!« In je zapel:
Storžek je zopet tu, halo!
Dimnik očistil vam bo, halo!
Tenko je prisluhnil, toda nobenega odziva ni bilo in ponovil je svojo prošnjo še močneje in do skrajnosti napel glasilke.
pa izpustil vseh dvanajst je vojvod za svobodo Miloša in Relje.
Sname Marko sedlo konju Šarcu, vino pije z Ljutico Bogdanom, grozdje zoblje, ž njim se razgovarja: Ko so v slogi vina se napili, vstali trije vojvode so srbski, h konjem svojim zopet se vrnili. Rekel Marko je tedaj Bogdanu:
»Bog te živi, Ljutica Bogdane, da kdaj zdrava vidiva se zopet in s črnino žejo pogasiva!«
Odgovarja Ljutica mu Bogdan:
»Z Bogom hodi, kraljevič mi Marko! Da nikoli več bi te ne videl, ker pošteno si me bil prestrašil; nikdar več te poželel ne bodem.«
In odjezdil Marko je v primorje, ob vinogradu ostal je Bogdan...
(Konec.)
O poročenem zafcu
(Narodna pravljica)
V	starih časih je živel zajec, ki se je sprehajal po detelji. »Hura, hej, hop!« je kričal, poskakoval, se prekopiceval in se postavljal na zadnji nogi.
Priklatila pa se je lisica in zajček jo je lepo pozdravil: »Dober dan! Dober dan! Jaz sem danes zato tako vesel, ker sem se poročil, da veš!«
»To je pa zelo lepo,« je rekla lisica.
»Ne,« je odgovoril zajec, »ni posebno lepo, zakaj moja žena je imela dlako na beh in je bila — zmaj.
»To je pa slabo,« je menila lisica.
»O ne, ne,« je rekel zajec, »zakaj imela je veliko denarja in še hišo povrhu.«
»To je pa prav lepo,« se je razveselila lisica.
»O ne, to ni bilo lepo,« je vzdihnil zajec, »zakaj hiša je pogorela in ž njo vse, kar smo imeli.«
»To je pa zares slabo,« je rekla lisica.
»O ne, ni tako slabo,« je hitel zajec, »zakaj s hišo je zgorela tudi žena .. .<
Uganka
R. R.
Spomladi vsa rožna, poleti zelena, v jeseni rumena, pozimi ubožna sem vsem vam poznana in še spoštovana ...
Rešitev uganke v prejšnji številki: SLON. Pravilnih rešitev smo prejeli 28. Nagrado dobi: Bojan Osojnik, učenec III. razreda osnovne šole v Mariboru. — Rešitve današnje uganke bo sprejemalo uredništvo mladinske priloge »Jugoslovana« v Mariboru, Aleksandrova cesta 24 do srede 26. t. m. opoldne.
» V teh krajih gotovo nimajo dimnikov, ker me nihče ne povabi,« si je mislil dondek. — Ali bi poskusil s kakim drugim poklicem, n. pr. zobozdravnikom? Kaj velja, če zna človek več poslov, če je specijalist v večih stvareh...! Posnemal bom stare čarovnice, ki zdravijo bolezni z zagovarjenjem ... Poskusimo.
Za razjede in črnine, živce bolne in možgane, doktor prišel iz daljine je svetovnoznane...
Državljani vsi trpeči, od zobobola vi tuleči: pridite vsi skupaj, če želite, da vas Storžek hitro izleči...
Ojme! Tudi takrat se je na Storžkovo ganljivo petje vrnil samo votel odmev. Ali lutek ni izgubil vsega upanja. Hitro je zopet spremenil svoj poklic in z novimi nadami zapel:
Jaz sem mojster v igranju:
»brijem« norce in prevračam kozle; za vesele otročaje
zbijam šale prav brez vsake vaje... Za en dinar, al’ pa dva napravim »mlinček« iz nosš ...
In ko je odpel, se je jel strašno spakovati in preizkuševati svoje splošnoznane lutkarske zmožnosti, s katerimi je že tolikokrat zabaval tisoče in tisoče gledalcev v lutkovem gledališču. In res je imel sedaj več sreče. Med nesramnim spakovanjem, zvijanjem in prekopica-vanjem po vročem pesku je nenadoma zaslišal nek peklenski hrušč in trušč, ki 8e je čimdalje bolj približeval. Opustil je svoje norčije in pogledal krog sebe. Joj, groza! Nedaleč od sebe je ugledal gručo pravih, živih opic, ki so se med seboj rovale, se norčavo premetavale, nekatere pa so se borile v pravi grško-rimski rokoborbi...
(Se bo nadaljevalo.)
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 24471.
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od dne 1. novembra do dne 7. novembra 1930.
Sre*
3	o o® d o	© 8	T* g
O		TJ 3	D
© U
Is
00 k.
o ►
Skupina tifuznih bolezni.
Brežice	.	.	,
Celje (mesto) . « • Konjice . . « • ■ Krško ..<••• Laško
Litija..................
Ljubljana (srez) . • Ljubljana (mesto) . Maribor (me*to) . •
Novo mesto . . • • Radovljica . . • ;_________
. Skupaj
20
10
Griža. — Dysenteria.
Krško . . Litija . . Novo mesto Prevalje .
8
Skupaj
Skrlatinka. — Scarlatina.
14
Brežice
Celje	• • *, • • *
Celje (mesto) .' •	■	.
Dolnja Lendava	,	«	.
Gornjigrad................
Kamnik ...•»■ Kranj	.»••«!
Krško...................
Laško.....................
Litija
Ljubljana (srez)	,	•.	i
Ljubljana (mesto) * . Liutnmer	•	•	■
Maribor desni breg . • Maribor (mesto) v . Murska Sobota . . , Novo mesto . . • • Prevalje . . » . •
Ptuj...................
Radovljica . . • « Slovenjgradec .	.	.
Šmarje pri Jelšah . .
Skupaj
87	21	112 | 2
Ošpice. — Morbilli.
Konjice Ptuj. .
94
Davioa.
Skupaj | 10 | 9	4	|	11 14
— Diphteria el Croup,
Brežice	.	.	.	•
Celje .	.	.	.	i
Dolnja Lendava * Kamnik , • • * Kranj .	•	#	•	•
Kočevje , ■ t • Konjice • « < • Krško .	•	•	•	•
Laško .	*	•	•	«
Litija .	•	•	•	•
Logatec	.	.	•	♦
Ljubljana (srez) . Ljubljana (mesto) Ljutomer .... Maribor desni breg Maribor levi breg , Maribor (metto) . Murska Sobota, • Novo mesto . , ■ Prevalje	.	«	•	•
Ptuj. .	.	.	.	t
Slovenjgradec . . Šmarje pri Jelšah ,
	7	8	1			9
	6	2	5	—	2
•	1	—	—			1
»	1	—	—	—	1
•	e	—	—			6
p	4	—	—			4
	3	—	2	1	—
	14	8	2	1	19
	3	—	3			—
f	1	1	—			2
c	6	3	5			4
9	16	6	4	—	17
»	14	—	B			9
(	7	4	6	1	4
t	13	4	6			12
%	1	—	—			1
»	6	1	1			6
p	1	4	1			4
•	2	—	—			2
	1	1	2			—
9	6	8	8	—	5
•	2	—	—			2
•	19	8	9	1	17
•	|l38	52	| 59	| 4 |l27	
NalezijiTO vnetje možgano?. — Meningitis cerebrospin&lia epidemiea.
Kranj
Skupaj Sen. — Br^sipelas.
Brežice..................
Celje . . i t « • < Gornjigrad . ■ • ■ Kočevje ..... Ljubljana (mesto) . , Maribor desni breg . Maribor (mesto) . . Prevalje ...» Radovljica .... Šmarje pri Jelšah . -____
Skupaj
1
13 2
13
Krčevita odrevenelost
Krško
Radovljica
Tetanus. 1
Skupaj
Vranični prisad. — Anthrax.
Kranj
Skupaj
1 —
Srez
-!S*
a o
U«
► — ._ •<= m g
o °
Odrevenelost
Prevalje
tilnika. — acuta.
2
Polyomyelitis
2
Skupaj
Ljubljana. 11. novembra 1930.
Po odredbi vršilca dolžnosti bana: Zdravstveni inšpektor:
Dr. Mayer.
*
V. No. 784/22—1930.	2790—3—3
Razglas o licitaciji
Ker prva na dan 5. novembra 1930. ob-držana licitacija za prevzem gradbenih del pri preložitvi klanca »Srebrnik« v tiru banovinske ceste I. reda Mestinje—Sv. Peter pod Sv. Gorami ni uspela, razpisuje kraljevska banska uprava Dravske banovine na osnovi čl. 86. do 98. o drž. računovodstvu
II. javno pismeno oiertalno licitacijo na soboto dne 6. decembra 1930. ob 11. uri
v pisarni tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljane v Ljubljani,
SOba Št. 17.	v n .on ta-
Proračunska svota znaša 312.480'— Din ter. je ponudbo staviti v obliki enotnega popusta v procentih na vsoto uradnega proračuna.
S 100 Din kolkovane ponudbe je.predložiti določenega dne med 10. in 11. uro v sobi predsednika licitacijske komisije in sicer v zapečateni kuverti z zunanjo oznako »Ponudbe za preložitev klanca Srebrnik na banovinski cesti I. reda Mestinje— Sv. Peter pod Svetimi gorami ponudnika I. I.« Pozneje došle, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo vpo-števale.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse_ gradbene pogoje ter mora založiti kavcijo, ki znaša 32.000-— Din za jugoslovenske odnosno 63.000-— Din za tuje državljane.
Kavcija se mora položiti pri banovinski blagajni v Ljubljani, Erjavčeva cesta 13, bodisi v gotovini ali v državnih vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu 61. 88. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka B »pogodbe in nabave«. O položeni kavciji prejme ponudnik blaga j nično položnico.
To položnico, nadalje uverenje ministrstva za gradbe, da se sme udeleževati javnih licitacij, potrdilo pristojne zbornice za TOI o sposobnosti in potrdilo o plačanih davkih do vštetega tekočega četrtletja mora ponudnik ob enem predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije; pooblaščenci pa morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji. Kraljevska banska uprava si pridržuje pravico, oddati dela ne glede na višino ponudenih svot, kakor tudi odkloniti vse ponudbe brez vsake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi on dni po licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 17. novembra 1930
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
C 320/30—1.	2804
Oklic.
Tožeča stranka Tiršek Franc, posestnik in trgovec v Slovenjgradcu, je po dr.Schrei-nerju Hinku, advokatu v Slovenjgradcu, vložila tožbo zoper Hanžekoviča Viktorja, čevljarja stanujočega nazadnje v Tomaški vasi, sedaj neznanega bivališča, p°d C 320/30—1 radi 2315 Din 74 p e prip.
Narok za ustno sporno razpravo se je določil na
2 0. december 193 0. ob 9. uri pri tem sodišču soba št. 1.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se ji postavlja dr. Bratkovič Alojzij, advokat v Slovenjgradcu, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sama ali Imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Slovenjgradcu, odd. I., dne 20. novembra 1030.
»g.
E 1411/30-19	2807
Dražbeni oklic fn poziv k napovedi.
Na predlog zahtevajoče stranke Nele Antona, posestnika v Dolenji vasi, bo dne 1 9.
decembra 1930. ob 9. uri, pri tem sodišču, v sobi št. 4, na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga Kresnike, vil. št. 182, hiša z gostilno in trgovino Din 167.208, vrt Din 3 072, pritikline Din 2.300, skupaj Din 172.580;
najmanjši pon ud ek: Din 103.548.
Vadij znaša 17.258.
K nepremičnini zemljiška knjiga Kresnike, vi. št. 182, spadajo sledeče pritikline: mize, stoli, klopi in razna gostilniška opre, ma v cenilni vrednosti 2.300 Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
Okrajno sodišče ▼ Celju, odd. III.
dne 12. novembra 1930.
E 2036/30—11	2806
Dražbeni oklic In poziv k napovedi.
Na predlog zahtevajoče stranke Vinka Kveder, trgovca v Žalcu, bo dne 2 3. decembra 1930. ob 9. uri pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: I. skupina: zemljiška knjiga Studenci, vi. št. 14, označba nepremičnin: gospodarsko poslopje s kletjo, cenilna vrednost Din 1527-—, (zemljišča, travniki, vinogradi, pašniki in gozd), cenilna vrednost: 6272-60 Din, skupaj 7799-60 Din, najmanjši ponudek 5199-73 Din, (vadij 780 Din);
II. skupina: zemljiška knjiga Studenci, vi. štev. 15, označba nepremičnin: hiša št. 41, cenilna vrednost 1500-— Din, zemljišča (vrti, njiva, pašniki, travniki, gozd) cenilna vrednost 17.751-30 Din, skupaj 19.251’30 Din, najmanjši ponudek 12.834-20 Din, (vadij 1925-13 Din);
III. skupina: zemljiška knjiga Studenci, vi. št. 16, označba nepremičnin: dve hiši z gospodarskimi poslopji zemljišča, ce nilna vrednost vrednost: 77.750-— Din, (vrt, njive, vinogradi, travniki, pašniki, gozd), cenilna vrednost: 34.740-80 Din, pritikline 9165 Din, skupaj 121.655‘30 Din, najmanjši ponudek: 81.103-86 Din, (vadi; 12.165-58). — Skupna cenilna vrednost: 148.706-70 Din.
Najprvo se bo vršila dražba posameznih skupin; nato pa dražba vseh skupin kot celota, ki pa se bo domaiknila le v slučaju da bo najvišji ponudek za celoto presegal
vso to najvišjo ponudbo za posamezne skupine.
Vadij za vse tri skupine 14.870’67 Din.
K nepremičnini zemljiška knjiga k. o. Studenci, vi. št. 16, spadajo sledeče pritikline:
1 par konj, 1 krava, 2 voza, konjska oprema in razno gospodarsko orodje v cenilni vrednosti Din 9165-—.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaje.
Okrajno sodišče Celje, odd. III.,
dne 7. novembra 1930.
*
E IX 8918/30-7.	2773
Dražbeni oklic.
Dne 7. januarja 193 0- ob deseti h bo poni podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga k. o. Mesto Maribor, vi. št. 30.
Cenilna vrednost: 17.841 Din; najmanjši ponudek: 1-894 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski 13-ga sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX., dne 11. novembra 1930.
*
E 372/30—11.	2805
Dražbeni oklic.
Dne 2 0. decembra 193 0. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba polovičnih nepremičnin: zemljiška knjiga Stranice, vi. št. 56, 185, in vi. št. 172.
Cenilna vrednost: 13.956 Din 20 p; vrednost pritikline: 1.300 Dim; najmanjši ponudek: 9304 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražit^lja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče t Konjicah, dne 15. novembra 1930.
Nc I 506/30—1.
2791
Proglasitev za mrtve.
Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. ces. naredbe z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi o kateremkoli teh pogrešancev kaj vedel, naj to sporoči sodišču ali skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj dajo to kako drugače na znanje.
Ime in rojstni dan, stan In zadnje bivališče pogrešanca	Bistvene okolnosti, na katere ge opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	--š. 'pl 5*sJ E«	Dan in opr. št. oklica	Oklicni rok poieče
Kumar Anton, rojen dne 24. maja 1884. v Gorenjem, občina Sv. Kunigunda, srez Konjice, samski, sin pos., nazadnje stanujoč v Gorenjem št. : 20.	Odšel je meseca julija 1. 1914. k vojakom in odrinil s 87. peš. p. na rusko bojišče v Galicijo. Odtod je zadnjič pisal dne 24. avgusta 1914., nato ni bilo o njem nobenega glasu več.	Brat Kumar Martin		2-/9. 1930. TV 26/30 2	10./3. 1931
Kukovič Valentin, rojen dne 10. febr. 1880. v Dramljah, pristojen v občino Dramlje, nazadnje i rudar v Hrastniku.	Začetkom svetovne vojne • je odrinil s 87. peš. p. na bojišče, od koder se je zadnjič oglasil leta 1918., meseca oktobra. Od tega časa ni več glasu o njem.	Zena Kukovič Terezija		29./8. 1930. TV 24/30 2	10./3. 1931
Radej Franc, rojen dne 17. sept. 1893. v Pokleku St. 28, pristojen v občino Blanco, kočarja | sin.	Odrinil je med svetovno vojno k vojakom in prišel 1. 1915. v rusko ujetništvo, od koder je pisal svoji materi Radej Ani zadnjič leta 1917. Od tega časa ni več glasu o njem.	Brat Radej Jožef		29./8.1930. TV 25/30 2	10./3. 1931
i Vehovar Anton, rojen 7. maja 1889. v Novi vasi, srez Konjice, pristoj. v občino Konjice okolica, pos. sin v Novi vasi.	Odrinil je 15. jan. 1915. k 47. peš. p., od koder je bil transferiran k peS. p. štev. 30. Od meseca Junija 1915. ni več glasu o njem.	Oče Vehovar Anton		5./7. 1930. TV 20/30 2	1./3. 1931
Srečko Franc, rojen dne 6. okt. 1886. v Veliki Mislinji, pristojen v občino Mislinje, oženjen, nazadnje na Glažuti St. 54.	Odrinil je v septembru 1. 1914. s 87. p. p. na srbsko bojišče in je baje tam padel septembra 1914., ko je imenovani polk prodiral proti Srbiji.	Zena Srečko Elizabeta		5./7. 1930. TV 21/30 2	1./3. 1931
Koren Franc, rojen dne 19. maja 1892. v Trebčah, pristoj. v obč. St. Peter pod Sv. Gorami, samski, pos- sin.	Odrinil je začetkom svetovne vojne k 26. d. p. p. v Maribor, nato pa začetkom leta 1915. na rusko bojišče. Od vojakov je pisal samo enkrat iz Maribora 30. decembra 1914., nato pa ni bilo o njem več glasu.	Mati Koren Terezija		17./7. 1930. TV 22/30 2	1./3 1931
UjaS (Ilijas) Franc, rojen dne 11. julija 1873. v Gornji Sušici pri Bizeljskem, prist. v občino Bizeljsko, viničar v Gornji Sušici št. 10.	Odrinil je ob svetov, vojni na italijansko bojišče in od leta 1917. ni več glasu o njem.	Sin Iljaš Franc ml.		27-/9. 1930. TV 29/30 2	1./7. 1931 1
E 202/30—9.	2802
Dražbeni oklic.
Dne 30. decembra 193 0. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Selo, vi. št. 70, in k. o. Ihan, vi. št. 20, obstoječe iz hiše št. 29 v Ihanu, gospodarskih poslopij ter zemljiških parcel.
Cenilna vrednost: 101.647'30 Din; najmanjša ponudek: 67.765 Din.
Dražbilo se bo najprej po parcelah. Cela nepremičnina se bo oklicala le v slučaju, če bi z najvišjim ponudnikom ene ali več parcel ne bile krite v celoti terjatve v najslabši prioriteti stoječega zahtevačega upnika.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Brdn, odd. n., dne 17. novembra 1930.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopne llrme:
788. Sedež: Celje.
Dan vpisa: 5. novembra 1930.
Besedilo: Martin Forjan, agentuma trgovina s kolesnimi izdelki »Vako« v Celju.
Obratni predmet: Prodaja kemičnih proizvodov za varstvo gumijastih cevi pri kolesih ter drugih pritiklin.
Imetnik: Forjan Martin, trgovec v Celju, Ljubljanska cesta št. 16.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, dne 5. novembra 1930.
Firm 280/30 Rg A III 109/2.
$
78». Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 10. novembra 1930.
Besedilo: Hosta, lesna družba, ■ o. z.
Obratni predmet: Nakup in prodaja lesa.
Družbena pogodba z dne 30. oktobra
630.,	opr. št. 3. 149.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Višina osnovne glavnice: 10.000 Din.
Na to vplačani zneski v gotovini: 10 tisoč dinarjev.
Poslovodja: Osredkar Josip, trgovec z lesom v Ljubljani, Linhartova ulica št. 18.
Za namestovanje upravičen: Družbo zastopa in njeno tvrdko podpisuje poslovodja samostojno na ta način, da pristavlja pod tiskano ali pisano ali s pečatom odtisnjeno besedilo tvrdke samostojno svoje ime.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. novembra 1930.
(Firm 1900/30. — Rg. C IV. 223/1.)
*
790. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 13. novembra 1930.
Besedilo: Blaž Jagodič, dražba z o, z. v Mariboru.
Obratni predmet: mizarstvo in tapetništvo ter trgovina z celokupno stanovanjsko opremo s tapetniškim in sedlarskim mate-rijalom.
Družbena pogodba z dne 15. oktobra 1930 opr. št. 4417. Višina osnovne glavnice: 13.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: 10.000 Din. Poslovodja: Jagodič Blaž, trgovec in tapetniški mojster v Mariboru.
Za namestovanje upravičen je poslovodja. Podpis firme: Firmo podpisuje poslovodja r ta način, da na kakoršenkoli način nanravljenemu besedilu tvrdke pristavi svoj lastnoročni podpis.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 13. novembra 1930.
Firm 946/30 Rg C II 69/1.
*
791. Sedež: Rače.
Dan vpisa: 13. novembra 1930.
Besedilo: Tovarna za špirit in drože, d. d.
Družba temelji odslej na pravilih, izpre-menjenih v § 3 po sklepu občnega zbora delničarjev z dne 25. junija 1930 in odobrenih po kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani z odlokom z dne 14. oktobra 1930 VIII št. 6456/1.
Obratni predmet odslej: Namen družbe je:
a) ustanovitev, pridobitev, zakup ali za-kupodaja tovarn za špirit in drože, sla-dovne ekstrakte in produkte ter produkte iz surove smole, lesnega katrana, kolofo-nija, posebno za oljnate fimeže in lake — najprej one od graščine Račje — in za to potrebnih in k obratovanju spadajočih nepremičnin; udeležba pri takih podjetjih, zlasti nakup njih delnic;
b) pridobitev, zakup ali zaikupodaja Že obstoječih in ustanovitev novih podjetij, ko-jih predmet je trgovanje s špiritom, dro-žami in gladovnimi ekstrakti in produkti iz surove 9mole, lesnega katrana, kolofo-nija, posebno z oljnatimi fimeži in laki — obratovanje taistih; udeležba pri njih; zlasti nakup njih delnic;
c) trgovsko in tehnično obratovanje teh podjetij;
č) obratovanje za pospeševanje navedenim namenom služečih trgovskih opravil in obratov; vse to vpoštevajoč za posamezne kupčije ali stroke obstoječa zakonita določila.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 13. junija 1930.
Firm 953/30 Rg B I 11/11.
*
792. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 15. novembra 1930.
Besedilo: Biofilm, družba s o. z.
Obratni predmet:
1. nakup in prodaja skioptičnih, fotografskih, gramofonskih in sličnih aparatov ter vseh v to stroko spadajočih potrebščin;
2. nakup in prodaja kinematografskih aparatov ter vseh potrebščin za kinematografijo;
3. nakup in izposanje, prodaja, izdelovanje in predvajanje filmov vseh vrst, posebno zvočnih filmov ter nakup in prodaja vseh za to potrebnih predmetov ter sklepanje drugih, za to stroko potrebnih pogodb;
4. ustanavljanje ali kakoršnekoli pridobitve kinematografov, njih obratovanje, nabava vseh za to potrebnih predmetov, posebno nakup, zakup ali gradnja za to potrebnih poslopij.
Pridobitev za to potrebnih koncesij ter sploh vršitev vseh poslov, ki so v zvezi s kinematografijo;
5. ustanavljanje, nabava, prodaja in tisk vseh publikacij, ki bo bavijo s predmeti, navedenimi pod točko 1. do 4.
6. nakup ali udeležba na raznih podjetjih in sploh sklepanje trgovskih poslov, s katerimi se omogoči ali olajša izvedba obratnih predmetov, navedenih pod točko 1. do 5.
Družbena pogodba z dne 8. novembra 1930., posl. štev. 9259.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: 200.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: 200 tisoč Din.
Poslovodje: Dr. Brezigar Milko, novinar v Ljubljani, in Žerjav Alfonz, polkovnik v pokoju v Ljubljani.
Za namestovanje upravičen: Družbo zastopata in njeno tvrdko podpisujeta po dva poslovodji kolektivno, ali pa en poslovodja in za celokupno podjetje postavljeni prokurist kolektivno tako, da se podpišeta pod od kogarkoli pisano, tiskano ali s štampiljo odtisnjeno besedilo tvrdke s svojim lastnoročnim znakom, in sicer prokurist vedno s prokuro označujočim pristov-kom.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. novembra 1930.
(Firm 1936/30. — Rg. C IV. 225/1.)
*
793. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 15. novembra 1930.
Besedilo »Rapid«, avtoprometna družba z o. z.
Obratni predmet: Perijodično prevažanje oseb in tvora z avtobusi, tovornimi avtomobili in drugimi motornimi vozili, obrtema prevažanje oseb in tovora z istimi vozili po naročilu, pridobivanje v last in zakup tozadevnih koncesij in obrtnih pravic in vozil. Družbena pogodba z dne 2. oktobra 1930 opr. št. 9153.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: 20.000 Din.
Na to vplačani zneski v gotovini: 20.000 dinarjev.
Poslovodja: Žužek Oskar, avtopodjetnik v Ljubljani, Tavčarjeva ulica št. 11.
Za namestovanje upravičen: Poslovodja zastopa družbo samostojno in podpisuje tvrdko družbe, ki je lahko od kogarkoli pisana, natisnjena, ali s štamipljo odtisnjena, na ta način, da pristavi pod besedilo tvrdke svoj lastnoročni znak. Ce se postavi prokurist za celokupno poslovanje podjetja, zastopa tudi isto družbo samostojno, tvTdko pa podpisuje na isti način kakor poslovodja, samo da pristavi svojemu znaku vedno prokuro označujoči pristavek.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. novembra 1930.
Firm 1781/30 Rg C IV 227/1.
*
794. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 17. novembra 1930.
Besedilo: Meglič Ivan, splošno ključavničarstvo, družba z omejeno zavezo.
Obratni predmet: izvrševanje splošne ključavničarske obrti.
Družbena pogodba z dne 14. novembra
1930.,	opr. štev. 14.878.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Visokost osnovne glavnice: 10.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: 10 tisoč dinarjev.
Poslovodja: Meglič Ivan, ključavničarski mojster iz Ljubljane, Karlovška cesta 22.
Za namestovanje upravičen: Družba ima enega ali več poslovodij. Vsak poslovodja zastopa družbo in podpisuje njeno tvrdko samostojno tako, da njenemu pisanemu, ti-
skanemu ali s pečatom odtisnjenemu besedilu tvrdke pristavi svoj podpis.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. novembra 1930.
(Firm 1951/30. — Rg. C IV. 233/1.)
*
795.	Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 17. novembra 1930.
Besedilo: Stavbeno podjetje Tavčar & Ko., družba z o. zavezo.
Obratni predmet: Družba prevzema in izvršuje vsa zidarska dela, ustanavlja skladišča stavbenega materijala, ustanavlja in obratuje lastne apnenice, kamnolome ter kopanje gramoza in peska. — Kupuje stav-bišča in zemljišča v svrho parcelacije in zidave oziroma zazidave s stanovanjskimi hišami, nakupuje vsakovrsten stavbeni materijal in prodaja istega. Snuje podružnice, poslovalnice, skladišča in zastopstva v zgoraj navedene namene.
Družbena pogodba z dne 12. novembra
1930.,	posl. štev. 9267.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Višina osnovne glavnice: 50.000 Din.
Na to vplačani zneski v gotovini: 50 tisoč dinarjev.
Poslovodje: Burič Ivan, zidarski podjetnik v Zgornji šiški št. 184, in
Tavčar Alojzij, zidarski mojster v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 20.
Za namestovanje upravičen: Družbo zastopata in njeno tvrdko podpisujeta po dva poslovodji kolektivno ali pa en poslovodja in postavljeni prokurist tudi kolektivno, in sicer tako, da pod od kogarkoli pisano, tiskano ali s štampiljo odtisnjeno besedilo tvrdke pristavita vsak svoj lastnoročni znak. Prokurist podpisuje vedno s pristavkom, ki označuje prokuro.	m
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. novembra 1930.
(Firm 1948/30. - Rg. C IV. 231/1.)
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
796. Sedež: Novo mesto.
Dan vpisa: 6. novembra 1930.
Besedilo: »Gorjanci«, lesna industrijska
in trgovska družba z o. s.
Glasom notarske posvedočbe z dne 18. oktobra 1930. opr. št. 17.227 se je sklenila likvidacija družbe.
Odslej se imenuje besedilo firme: »Gorjanci, lesna industrijska in trgovska družba z o. z. v likvidaciji.«
Likvidator je g. Heinrihar Stanko, trgovec na Trati pri Škofji Loki, kateri ima preskrbeti poziv na upnike v smislu § 91. zakona o družbah z omejeno zavezo.
Okrožno sodišče v Novem mestu, dne 6. novembra 1930.
Firm 234/30 Rg C I 38/4
*
797. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 10. novembra 1930.
Besedilo: Zadružna banka v Ljubljani.
Izbriše se član upravnega sveta Kristan Anton.
Vpišejo se člani sveta:
Dr. Tuma Henrik, odvetnik v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 13, Knez Aleksander, veletržec v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 1, Kristan Boris, zasebnik v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 13, in Uratnik Filip, tajnik Delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva cesta.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. novembra 1930.
(Firm 1907/30. — Rg. B I. 165/7.)
%
798. Sedež: Štore.
Dan vpisa: 12. novembra 1930.
Besedilo: Šamotna tovarna, družba z omejeno zavezo v Štorah.
Izbriše se kot poslovodja: Majdič Peter, veleindustrijalec v Celju — Spodnja Hudinja.
Vpiše se kot poslovodkinja dosedanja prokuristinja Kunej Ruša, podjetnica v Spodnji Hudinji.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, dne 12. novembra 1930.
Firm 288/30 — Rg C I 89/17.
*
799. Sedež: Breg pri Ptuju.
Dan vpisa: 13. novembra 1930.
Besedilo: Petovia, usnjarska industrija
d. d.
Vpiše se član upravnega sveta Krofta Hanuš, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 13. novembra 1930.
Firm 926/30 — Rg B II 30/4.
*
800. Sedež: Murska Sobota.
Dan vpisa: 13. novembra 1930.
Besedilo: Trgovska družba »Mura«, družba z o. z. v Murski Soboti.
Družba se je razdražila in prešla v likvidacijo.
Besedilo likvidacijske firme: Trgovska družba »Mura«, dražba z o. z. v Murski Soboti v likvidaciji.
Likvidator: Čeh Franc, trgovec in posestnik v Murski Soboti.
Podpis firme: Likvidator podpisuje likvidacijsko firmo tako, da postavlja pod s štampiljo natisnjeno besedilo likvidacijske firme svojeročno svoj podpis.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 13. novembra 1930.
Firm 817/28 Rg C II 14/5.
*
801.	Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 13. novembra 1930.
Besedilo: Tovarna hranil »Mirim«, Karol Zalokar.
Ime lastnice Eme Zalokar se izpremenl v Ema Desnica zaradi omožitve.
Firma se podpisuje odslej tako, da pristavlja lastnica njenemu po komurkoli napisanemu, natisnjenemu ali s štampiljo odtisnjenemu besedilu svojeročno svoj podpis »Ema Desnica«.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 13. novembra 1930.
Firm 893/30 Rg A II 278/3.
Izbrisale so se nastopne firme:
802. Sedež: Vojnik.
Dan izbrisa: 5. novembra 1930.
Besedilo: B. Pušnik »Maja«.
Obratni predmet: Domača industrija in prodaja pletenin, perila in žepnih robcev. Izbrisala se je zaradi opusta kupčije. Okrožna kot trgovska sodnija v Celju, dne 5. novembra 1930.
Firm 273/30 — Rg A III 46/3.
H*
803. Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 13. novembra 1930. Besedilo: Maks Durjava & Co.
Obratni predmet: Tvornica perila in konfekcije, manufakturna trgovina na debelo.
Izbrisala se je zaradi opusta.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Maribora, dne 13. novembra 1930.
Firm 954/30 — Rg A 215/11.
Vpisi v zadružni register.
Vpisala se je nastopna zadruga:
804.	Sedež: Vojnik.
Dan vpisa: 12. novembra 1930.
Besedilo: Posojilnica v Vojniku, registro-vana zadruga z neomejeno zavezo.
Dosedanja pravila se v celoti nadomestijo s pravili, sprejetimi na občnem zboru dne 26. oktobra 1930.
Zadruga ima odslej namen, razmere svojih članov v gmotnem oziru zboljšati, zlasti vzpodbujati varčnost in s svojim zadružnim kreditom preskrbovati svojim udom v gospodarstvu potrebna denarna sredstva.
Ta namen dosega zadruga s tem, da:
a) sprejema in obrestuje hranilne vloge ter vloge v tekočem računu;
b) si pridobiva nadaljnja denarna sredstva, kolikor so za dosego zadružnega smotra potrebna, s svojim zadružnim kreditom;
c) daje svojim članom posojila;
d) oskrbuje svojim članom inkaso.
Vsak zadružnik mora vplačati zadružni
delež v znesku 5 Din.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Celju, dne 12. novembra 1930.
Firm. 268/30 — Zadr. I 189/67.
Konkurzni razglasi
Sa 9/30—6.	2774
Razglas.
V	poravnalnem postopanju tvrdke Vilko Weixl, trgovca v Mariboru, se postavlja namesto dr. Juvan Alojzija, odvetnika v Mariboru, za poravnalnega upravitelja dr. Škapin Karol, odvetnik v Maribora.
Okrožno sodišče r Mariboru, odd. III., dne 17. novembra 1930.
Razglasi raznih uradov in obiastev
Št. 1266/30.	2803
805.
Objava.
Po § 8. adv. zakona se objavlja, da je gospod Kvas Miroslav z današnjim dnem vpisan v tujašnji imenik advokatov s sedežem v Višnji gori.
Advokatska komora v Ljubljani, dne 21. novembra 1930.
Razne objave
2801
Objava.
Izgubil sem izpričevalo šestega razreda I. državne gimnazije v Ljubljani iz šolskega leta 1921/22, glaseče se na ime: Bernik Leon iz Ljubljane.
Proglašam ga za neveljavno.
Bernik Leon, s. r.
■ + •
vi: ;
sluh, 1 mednarodna in 7 prvenstvenih. Moitvo je doseglo naslov nogometnega prvaka Gorenjske. Igrišče se je preuredilo in je najboljše na Gorenjskem.
Tenis sekcija je postala član Jugoslovenskega Tenis Saveza. Priredila je več turnirjev.
Vodna športna sekcija, ki se je ustanovila že
17.	decembra 1929 in ji načeljuje g. Molnar Aleksander, je izvedla vsa dela in priprave sa I. internacionalne veslaške tekme. V odbor za veslaške tekme so k S. K. Bled pristopili med drugim g. Praprotnik Avgust in dr. Egon Stare. — S pomočjo Zdraviliškega odseka občine Bled se je postavil hanger za 36 čolnov. V julijo so bile državne prvenstvene in internacionalne veslaške tekme. Celokupni izdatki za te tekme so presegli 275.000 Din. Sekcija je včlanjena v Jugoslovanskem Veslačkem Savezu. V programu ima velike prireditve za leto 1931. ter dela na pripravah za eventuelno održanje evropskega veslaškega prvenstva za leto 1932 na Bledu. Svojim članom namerava nabaviti dirkalne čolne, da bi zamogli nastopiti na prihodnjih regatah.
Vodstvo kluba namerava izvesti gradnjo športnega stadiona do kraja, ter s tem izdelati program za letno in zimsko sekcijo. Slednja se ima izvesti z bogatim smuškim programom, ki obsega propagando lepot Pokljuke in organizacijo zanimi. vega internacijonalnega smuškega teka. Drsalni šport se bo oživel b propagandim drsanjem v januarju.
Z dovršitvijo del na stadionu, se bo osnovala konjsko-sporlna sekcija, ki bo organizirala dirkalne konjske prireditve. KJubovo vodstvo pozdravlja misal žične vzpenjače, ki bo pravzaprav ključ za uvedbo zimsko-sportne sezone na Bledu.
Število članstva kaže vsakoleten lep napredek ter znaša koncem leta 1930, 91 rednih, 48 ustanovnih in 1 časten član. Tudi mladina se z veseljem oklepa organizacije, doslej šteje 14 članov, podporna sta 2, Vsega je 142 članov.
Glede na obširno delo. v prospeh tujskega prometa bi bilo treba čim ožjega sodelovanja z zdravniškim odsekom občine Bled. Skupno delo se je doslej manifestiralo pri veslaških tekmah, je pa nujno želeti, da se raztegne delo na vse športne panoge.
S.	K- Bledu želimo ob drugi obletnici obstoja čim več uspeha na njegovi odlični gospodarski kulturni poti.
Mali	o
Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din S'—. Oglasi reklamnega in trgovskega znaiaja: najmanj Din 10'— Ido 5 besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par.
Za pismene odgovore priloiite znamko.
Pred otfvorNvijo nafveciega umetnega drsališča
v Jugoslaviji
trboveljski, Slezijski, angleški in koks dobavlja na dom
Dunajska 46 »ILIRIJA« d. s o. *. Miklošičeva 6 Telefon 28-20	Telefon 25-95
Cenj. občinstvu
se priporoča za vsa kleparska, vodovodna in inštalacijska dela.
Deske
III.	vrsta, jelka, smreka, kupujem stalno proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe s ceno ffanko meja via Po-stumia. RuJoll Zorč, Ljubljana, Gledališka
ulica 12-	763
Ljubljana, Gosposvetska cesta 6. dvorišče.
653
Zastopnike
za prodajo šivalnih stroiev. separatorjev, koles, gramofonov, elektrotehničnih predmetov itd. p .d zelo ugodnimi poguii sprejmemo. „Centra‘‘, trgovina šivalnih strojev itd., Ljubljana po štni predal 248.
modeme, kakor tudi razno drugo pohištvo, vedno v zalogi po najnižjih cenah. — Matija Andlovič, strojno mizarstvo, Komenskega ulica 34.	747
Zima se bliža in ne bo dolgo, ko bo sneg pobelil naše mesto.
Zimski športniki si obetajo od letošnje zime več ko od lanske. Smučarji se že pridno pripravljajo in smučke že čakajo. Tudi prijateljem leda bo letos dana večja možnost drsanja. Ljubljana,
Priporoča se modna trgovina
tapetnih in dekorater
vhod Dvofakova ul. 3 dvorišče (1’onniesova hiša) izvršuje vsa mb
tapetniška dela
ASK. Primorje — lahkoatletska sekcija ima svoje redne zimske gimnastične treninge vsak ponedeljek in četrtek od pol 18. do 20. ure (pol 6. do 8) v telovadnici na humanistični gimnaziji zraven Narodnega doma. Vsi atleti se pozivajo, da se jutrišnjega treninga sigurno udeleže. Vljudno vabimo tudi nove člane.	Načelnik.
Sv. Petra cesta 2
729
vrtne iu nagrobne
ograje, ter vsa druga ključavničarska dola izvršuje v vseh ozirih solidno
I. Stanovic
ključavničarstvo llUBlim, Gajev« 2
Oglejte si
zalogo damskih klobukov v salonu »La Fetn-me Chicc, Šelenburgo-va ulica št. 6. — Preoblikovanje 28 Din.
Elektrotehnično
podjetje
Ivan Černe
Ljubljana w Sv. Petra nasip 55
g« naroča v Ljubljani v Gradišču 4 (poleg Nunske cerkve). telefon 5t. 30-fifi.
Stanovanje
samsko, obstoječe iz dveh sob, predsobe in kopalnice se od a s 1. decembrom 1930 na Pražakovi ulici 15 IV. Podrobni pogoji na razpolago pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Gledališka ulica 8.
Stanovanje
obstoječe iz dveh sob, z vsemi pritiklinami, se odda s 1. februarjem 1931 v naših hišah na Brinju. Podrobni pogoji na razpolago pri Pokojninskem zavodu za nameščence, Ljubljana, Gledališka ulica 8.	807
Stanovanje
5 sob, komfortno z vsemi pritiklinami se odda s 1. febr, 1931. na Pražakovi ulici št. 15/1. Podrobni pogoji na razpolago pri Po-I kojninskem zavodu za nameščence, Ljubljana. Gledališka ulica 8.
Izšla je Blasniitova
ymia pratika
za navauno leto 1931,
Ki ima 365 dni.
»VELIKA PRATIKA« ie najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes naj-ooli obraitati.
V »Veliki Pratiki« na]del vse, kar človek potrebuje vsak dan; Katolllki koledar ■ nebesnimi, »olnčniml, luninimi, vremenskimi In dnevnimi znamenji; — zolučne In lunine mrke;
— lunine spremembe; — koledar za pravoslavne in protestante; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe In račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Korolkem, Štajerskem, Prekmurju, Medžlmurju In v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti tivlne;
— tabelo hektarov v oralih; — popis vseh vatnih domačih In tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise vatnih in odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki Jih rabita
kmetovalec In lena v hižl.
„VELIKA PRATIKA" se dobi v vseu večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno uri založnika:
liskami
|. Rlasnika nasL d. J.
v Liubliani- 619
Ustanovljeno L 1852.
Teod. Kom
Ljubljana
Poljanska c. št. 8
(prej Henrik Kora)
krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija
vodovodov in central, kurjave. — Naprava strelovodov; kopališke ni klosetne naprave
DNEVNO SVEŽE PRAŽENA:	—
TUAVA
obrnite se na
nudi v poljubni množini pritlična drevesa vseh sort, nizke cepljene vrtnice in špar-gelnove sadike Matko Mave tič, Fa. Sever & Co., Ljubljana, Gosposvetska cesta 6.	760
v Ljubljani
Cigaletova 1 (zr. Pos.)
=lll=lll=lll=llt=lll=lll=lll=
Smučarji, lovci in turisti
naj si pravočasno oskrbe
specijalne čevlje
pri dobrem strokov aku Skrala Franc, Novi ir a (Turjaški) 2
EIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIE
PISALNIH, RAČUNSKIH, RAZMNOŽ. STROJEV, REGISTRIRNIH BLAGAJN, FOTO APARATOV, GRAMOFONOV Itd.
L3UBLDA M —VODNIKOV TRG ST.S.-
LJUBLJANA, ŠELEHBURGOI/fl UL 6
TELEFON 29 80
Nedelja, 23. novembra 1930.	J	U	ti	U	S	LOV AN	_	£-
■ -.—	       |	————————a—■——
Telefon tTMI
SLOVENIA-TRANSPORT
Ljubljana, M klošičeva cesta štev. 21. Palača Vzajemne zavarovalnice.
MEDNARODNI INFORMACIJSKI ZAVOD
Viktor Blažič
Ljubljana Tavčarjeva ulica 2-1
Daje edini res zanesljive trgovske in privatne informaoije in je edini za celo Jugoslavijo poverjeni »os posredovalec v zadevah AMERIKANSKIH DEDŠČ1N
KlIi&RNAIT-DEU
iiubliamadaimaiimovaH
Sirojno podieije
R.Willmann, Ljubljana
Slomškova ul. 3
Zatvornice, vodna kolesa in mlinske naprave, beneški jairaeniki, krožne žage, nihalne žage, transmlsijski deli.
Obvestilo!
Cenj. občinstvo se opozarja na mojo
prvo čistilnico
za barvanje in kemično snaženje
pri krojaču A. Pr*zeif, Voln|ato»« 4,
ali prejšnja Cesta na Gorenjsko železnico. — Na želje »e v krojačnlol popravijo vse snažene ali barvane moške obleke in damski plašči. — Ceno zmerne. — Postrežba točna.
A1TON WAGMAR, barvar
765
NOVOST!
Dvokolesa teta od
7 kg napref
&
na|lnž|eqa in najmodernejšega lipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički odnalpriprostetšega modela lzdelu<eto se tudi po okusu naročnika. Šivalni siroti, molorii, pneumatika, posamezni deli. Velika izbera nalnlžle cene. Prodala na obroke. Ceniki iranko.
„TR1BUNA” F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov.
LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4.
Oglašujie
v
»Jugoslovanu !«
&
Naznanilo oivorHve
Cenjenim dainam in gospodom naznanjam, da sem otvorll damski salon s posebnim vhodom in salon za gospoJe na
TurjaSkem irgu š<. 2, sedaj Novi irg it. 2
pol minute od kina Matic«
Izvrševal bom vsa dela, spadajoča v stroko, kot: pranje glave, frlziranje, maniklranje in vodno ondulacijo ter specijelno striženje damskih Irlzur, bubi in dečjih frizur. Postrežba bo prvovrstna in točna.
Se priporočam oenj. damam in gospodom kot specijalist v bubi striženju In frizer za dame In gospode
Ciril Vail.
L MIKUS
Ljubljana - Mestni trg 15
» Telefon itev. 2382 Ustanovljeno 1839 Na malo!	Na	velikoI
594
ČREVA
sortirana v vseh poljubnih debelinah, za vse različe klobase, krvave, jeterne, mesene, za salame Itd. imam na zalogi po na novo znižanih cenah. Za ravne krvave in jeterne klobase nudim tudi debela čreva (milharje) po isti ceni kot suha goveja čreva. Trgovpem in večjim odjemalcem morem dati primeren popust. Priporočam se vsem svojim dosedanjim odjemalcem in vabim nove interesente, da si ogledajo zalogo.
BERGMAN JOSIP
trgovina irav na drobno in debelo LJUBLJANA - Poljanska cesta St. 85, 87
OGLEDALA
vseh vrst, velikosti bi oblik
STEKLO
zrcalno 6—3 mm, mašinsko 4—6 mm, portalno, ledasto, alabaster itd.
SPECTRUM D. D.
LJUBLJANA VII — Telef. 23-43 ZAGREB CELOVŠKA 31 OSIJEK
A- Gasfraun
Ljubljana
Prešernova ulica 4t
Tvornloa dežnikov In solni-nlkov — Sprejemalo se popravila In preobleke
CDIICDIIC3IICDIICDIICDIICDIICDIIC3IICDII
Jakob Fligel
Turjaški trg štev. 5 kleparska delavnica in vodovodna instalacija se priporoča sl. občinstvu za vse v to stroko spadajoča dela	638
S spoštovanjem
JAKOB FLIGEL
HIOIIOIIOIIOIIOIIC3IIC3IIC3IIC3IIO
VsIeJ
naših nizkih cen ugodnih platilnih pogojev prvovrstne kvalitete naših aparatov
solidne in kulantne postrežbe
se 'e odločil Miklavž, da kupi razne
svetovnih
znamk
RADJO-APARATE
DETEKTORJE
in druge radio-potrebščine za pridne družine I. t. <L samo pri špecijalni radio-trgovini
RADIOVAL LJUBLJANA
740
DALMATINOVA ULICA STEV. 15
POLEG HOTELA ŠTRUKELJ
Pazite na naslov naše tvrdke in ga ne zamenjujte I
Papir za zavijanje
potiskan in nepotiskan prodaja po nizki ceni
tiskarna »Merkur«, Ljubljana
Gregorčičeva ulica 23
2*azife
pri nakupu šivalnih slvcjev na najboljšo znamko in fe je &F&FF1
šivalne slvc>je
za rodbino, obrt m industrijo z večletno garancijo, kupite ugodno tudi na obroke
■pvi tvrdki Jgn. Voh, Ljubljana
Tavčanejeva ulica 7 ali o podružnici Kranj In Novo mesto
Poduk o vezenju brezplačen/
Kmetijska družba v Ljubljani
je glavna iualopuica kmetovalcev i dravski banovini In šteie nad 380 kmet. podružnio in okrog 26.000 članov. Člani plačalo na leto 20 Din in dobivalo za to brezplačno strokovni list
TURJAŠKI TRG 3
VSAK KMEL NORA BITI ČLAN KMETIISKE DRUŽBE
»KMETOVALEC«
Ta list tim nudi strokovni pouk in navodila za amno gospodarstvo. Dražba dobavlja članom tndi razne kmetijske potrebščine
O Fany Patik, umetno košarstvo
tadovljica-LJublJana, Miklošičeva c. 50
/deluje in dobavlja najsolldneje in najskrbneje izdelane gar-iture. Stojala za ročna dela itd. v priprosti in najfinejši zdela vi. Tržne torbice vseh vrst Košarice za kruh, za šivanje, za pecivo, v raznih oblikah. Zaloga japonskih in kitajskih preprog.	627
Pri odjemu na debelo IpeclJalne cene.
!m
L.
!S£S?r‘i?
*y i" '	'.-.j.
in i S
■;7J5)!rr»
pojwi« R K4NZINGER
prevzema vse v to stroko spadajoče posle. Lastno skladišče z direktnim tirom od glavnega kolo-
I	lAHIA	^v°ra*
Carinsko skladišče. Mestne troSari-L J O	ne prosto skladišče. Carinsko oosredovanie.
Telelon št. 20-60	PreVOI pohištva s pohištvenimi vozovi in avtomobili.
Izdaja tiskarna >Merkur«. Gregorčičeva ulica 23 Za tiskamo odgovarja Otmar Mihilek. - Urednik Jane. Debevec. - Z* lnseratni del odgovarja Av*ast Ko.man - Val v Ljubljani