Št. 44.
V Ljubljani, petek dne 15. aprila 1910.
Leto I.
Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob l/a6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1"—, z dostavljanjem na dom K 120; s pošto celoletno K 18*—, polletno K 9'—, četrtletno K 4 50, mesečno K 1 50. Za inozemstvo celoletno K 28'—.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je v Miklošičevi ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina pa upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc. : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Kje je rešitev?
V	člankih: »Avstrijski vseučiliški problem", „Kje je sovraštvo?”, „Domačim nasprotnikom" ter »Slovensko vseučilišče in naši politiki", smo obrazložili sedanje stanje slovenskega vseučiliškega vprašanja. Povedali smo, kako sovražen in ponižujoč za nas je predlog dunajske vlade za ustanovitev italijan. pravne fakultete; rekli smo, da naša zahteva po lastnem vseučilišču ni ni-kaka sovražnost proti drugim narodnostim ter smo primerno okrcali Wastiana in tovariše, ki žele našo zaostalost in nevednost samo radi sovraštva do nas in da bi nas nevedne lažje izrabljali; dognali, kako predrzna in nepremišljena je trditev onega neznanega »slovenskega" pisatelja, ki je v brošuri »Schul- und Kulturelend in Krain" zapisal, da bi nam slovensko vseučilišče nič ne koristilo, pač pa državo mnogo stalo (tisto državo, ki meče denar za ponarejene Fnedjungove dokumente, samo da more postopati proti njej neljubim osebam 1 Tisto državo, ki vsled muh kakega Aerenthala zabija rniljone in miljone za mobilizacijo 1 Tisto državo, ki ima za kanone vedno dovolj, za slovensko šolstvo pa nikdar nič! Slednjič smo opozorili, da nam naši politiki nikdar ne izvršujejo najvišje šolske zahteve, ker se boje, da bi po ustanovitvi slovenske visoke šole izginila neprodirna megla nevednosti in zaslepljenosti po naši lepi domovini, da bi se ljudstvu odprle oči, da bi videlo svoje »voditelje" v pravi luči ter ž njimi obračunalo; dokazali smo tudi, da naši klerikalci ne marajo vseučilišča kot znanstvenega zavoda, marveč kot nekako višje katoliško izobraževalno društvo gli Marijino družbo ; omeniti nam je še, da so »Slovenčeva" zatrjevanja, da nikdo iskrenejše ne želi visoke šole nego klerikalci, umazana hinavščina, ker so ravno naši klerikalci tisti, ki se branijo edino možne rešitve slovenskega vseučiliškega vprašanja potom provizorične ustanovitve slovanskih stolic v Pragi. Nazadnje smo še konštati-rali, da dobe Italijani svojo univerzo in sicer v Trstu, ne da bi obenem dobili tudi Slovenci svoje v Ljubljani, dasiravno so naši poslanci na ves glas raztrobili, kako junaško se nameravajo postaviti proti Trstu in za visoko šolo v Ljubljani. Da, še večl Tržaški Slovenci so se postavili na stališče, da končno privolijo v ustanovitev italijanske pravne fakultete tudi v Trstu, ker jih tudi ta ne bi mogla zatreti niti zavreti v njihovem razvoju, če jim Italijani dado v Trstu potrebne ljudske, srednje in strokovne šole. Dr. Šušteršič in kompanija pa niso sprejeli tega stališča, marveč se postavili na skrajno levo krilo. Vsled tega se bo po krivdi slovenskih poslancev zgodilo, da ne dobimo v odmeno za italijansko pravno fakulteto v Trstu niti borih ljudskih šol!
Iz vsega navedenega sledi, da se ne smemo zanašati niti na Dunaj, niti na narode, da, niti na lastne rojake, najmanj na »slovenske" politike, zakaj vsem tem bi bila slovenska visoka šola skrajno neljuba!
Kaj torej storiti?
Iskati moči in šile v samem sebi, vzbuditi ter razviti jih do skrajnosti! To je edina rešitev! Če smo čili in v mozgu močni ter nepokvarjeni, bomo živeli in se razvijali tudi brez visoke šole — ki bo končno vendarle mo-rala priti! — Kljub vsem neprijaznostim Dunaja in Nemcev ter vkljub ljubeznivostim naših politikov.
Telesna krepkost, gmotna trdnost in neodvisnost, duševna veličina to so cilji, h katerim nam je stremiti z vsemi močmi, z vsakim miglajem. Edino s tem orožjem se ohranimo, samo s tem orožjem zmagamo nad vsemi nasprotniki in sovražniki!
Reforma ljudske šole.
Zborovanje delegatov komiteja za reformo ljudskega šolstva.
Dunaj, 10. aprila 1910.
Pred dvema letoma se je na Dunaju osnoval iz zastopnikov Nemške - avstrijske učiteljske zveze društva »Freie Schule" in Socialno - pedagoškega društva komite za reformo ljudske šole. Ta komitč si je postavil nalogo, da izvrši poizvedbe o razmerah avstrijskega ljudskega šolstva, da razkrije v znanstvenem in statistiškem oziru sedanje stanje avstrijskega ljudskega šolstva in da dobi iz tega temelj za delovanje reformacije ljudskega šolstva v naprednem smislu. Komite za reformo ljudske šole je s pomočjo naprednih nemških učiteljskih organizacij izvršil poizvedbe najprej v nemških avstrijskih pokrajinah. Komite ima že 3000 izpolnjenih vprašalnih pol, katerih statistiška obdelava se bliža koncu in kaže izredno zanimiv material. Komite pa je v spoznanju, da bi poizvedbe o razmerah ljudskega šolstva le v nemških delih Avstrije z ozirom na skupni smoter ostale samo nepopolno delo, stopil v dogovor z drugimi avstrijskimi narodnostmi. Tu so prišle v prvi vrsti v poštev nenemške učiteljske organizacije, ki so za to novo gibanje pokazale veliko zanimanje in so se na povabilo komiteja tudi takoj lotile dela, kjer so si pridržale popolno avtonomijo.
V	nedeljo, dne 10. aprila t. 1. so se torej sešli na Dunaju zastopniki učiteljskih organizacij vseh narodov, poročajo o dosedanjih uspehih akcije in se posvetujejo o nadaljnem delu.
Dr. Gustav Scheu je poročal o dosedanjem delu komiteja. Ko so vsi delegati, ki so zastopali skupno 48.500 orga-nizovanih naprednih učiteljev in učiteljic, poročali o stanju dela v svojih organizacijah, je dr. Karel Englisch (Čeh) temeljito govoril o statistiškem delu prevzete naloge. Dr. Goldscheid je razvil v velikih potezah sliko o započetem gibanju in je
stavil predloge za nadaljno delovanje celotne reformacije.
Zborovanje je pokazalo popolno soglasje zastopnikov zbranih organizacij. Delegati posameznih narodnosti, v katerih področjih niso poizvedbe še završene, pač pa so že v teku, so se izjavili, da bodo pospešili svoje delo. Potem, ko bo ves material zbran in obdelan, se prirede za vsako narodnost po komitejih, ki pa ne bodo sestavljeni samo iz učiteljev, temveč iz zastopnikov vseh slojev in stanov, shodi za 1 judskošolsko reformo. Tu se bo o uspehih dela poučila najširša javnost, ki se bo izrekla v obliki predlogov, referatov in nasvetov za reformo ljudskega šolstva. Vsa ta akcija dobi naposled svoj višek v javnem državnem shodu za ljudsko šolsko reformo na Dunaju, kjer se bodo pregledali uspehi vseh posameznih shodov in dobili pozitivno obliko v modernem šolskem programu, slonečem na statistiških podatkih. Da se ta šolski program uresniči, to bo skrb nadaljne agitacije in propagande. Delegati so izjavili, da ostanejo stalni referenti svojih organizacij in da se kot njih zastopniki udeleže vseh bodočih zborovanj.
Zborovanje je bilo zaključeno v navdušenem razpoloženju in v zavesti, da se je začelo veliko in znamenito kulturno delo.
* * *
Po zborovanju komiteja za reformo ljudskega šolstva so se posvetovali vsi zastopniki posameznih učiteljskih organizacij o skupni akciji, ki jo započne vse napredno avstrijsko učiteljstvo v dosego moderne službene pragmatike za vse 1 j u ds ko šo 1 s ko učiteljstvo v Avstriji.
Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji bo o tem velevažnem vprašanju razpravljala letos na svojem shodu v Krako-vem. Referat je prevzel poljski tovariš Stanislav Palka.
Slovanski Jug.
Trgovinska pogodba s Srbijo. Iz
Belgrada poročajo, da je dne 11. t. m. grof Forgach izročil srbskim pogajalcem memorandum, v katerem je fiksiran temelj, na katerem hoče avstro - ogrska vlada sklepati novo trgovinsko pogodbo. Dogovori se začno, kakor hitro se vrneta Pasič in Milovanovič.
Italija, Avstro-Ogrska in Albanija.
Dunajski dopisnik »Timesa" trdi, da so Avstro-Ogrska in Italija sporazumno obvezana braniti avtonomijo Albanije, ako bi bilo nemogoče vzdržati teritorialni status quo v Turčiji. Prvi dogovor je sklenjen 1. 1900, potrjen pa leta 1905. in leta 1906.
Splošni pregled.
Ljubljana, 14. aprila 1910.
Državni zbor.
Danes se je zopet otvoril državni zbor. Predloženi so bili trije nujni predlogi, in sicer predlog poslanca Vukoviča zaradi dalmatinskih železnic, predlog posl. Chiarija zaradi zgradbe novega fizikaličnega instituta na Dunaju in pa predlog posl., Lisyja zaradi uredbe hišne industrije na Češkem, Ti nujni predlogi se bodo kakor običajno obravnavali na koncu seje. Jutri bo najbrže govoril posl. Vukovič. Predsednik dr. Pattai hoče imeti v petek in soboto plenarne seje. Drugi teden naj bi se vršile plenarne sej? v torek, sredo in petek, v četrtek naj bi se sešli odseki. Kakor poroča »Poljska korespondenca", bo nastopil že 21. t. m., najpozneje pa 22. t. m. dvatedenski odmor zaradi grških praznikov. Prihodnja seja bi bila 4., eventualno 6. maja, ker je 5. maja praznik, 11. in 13. maja so binkoštni prazniki. Parlament bi na ta n^čin še le 19. maja začel intenzivnejše delovati. Zasedanje državnega zbora bi potem trajalo do poletja.
Dunajski krščanski socijalci.
Kakor poroča »Sloboda", je imel trgovinski minister dr. Weisskirchner pri svojem potovanju po_ Dalmaciji na nekem banketu govor, v katerem je delal reklamo za krščansko socijalno stranko. Dr. Weiss-kirchner je rekel med drugim: »Dalmacija sme od države mnogo zahtevati. Če to želi, tedaj je v interesu dežele, da se ozira na krščansko socijalno stranko, ki je danes najmogočnejša stranka v Avstriji in najmočnejši politični faktor v državi." In kakor pravi »Sloboda", je dr. Gessmann skoraj gotovo tudi v Zagrebu Hrvatom delal enake obljube. Žalostno in pogubno bi bilo, če bi se morali Jugoslovani opirati na tako koruptno stranko, kakor je ravno dunajska krščansko socijalna stranka. Jugoslovani imamo pač sami dovolj moči, da dosežemo to, kar moramo doseči. In da so dunajski krščanski socijalci »dobri* prijatelji Slovanov, to so pač pokazali in še kažejo pri preganjanju in zatiranju dunajskih Čehov.
Djakovska škofijska stolica.
Nekateri listi so poročali, da je postal dr. Krapac naslednik Strossmayerjev. „Va-terland pa zdaj poroča, da je ta vest popolnoma neutemeljena in da dr. Krapac sploh ne pride v poštev.
Nameravani atentat na francoskega min. predsednika.
Iz St. Etiena poročajo, da se v obli-žju min. predsednika Brianda, ki ravno potuje po republiki, aretirali nekega Duplanila iz Lyona, ki je hotel izvršiti atentat. Pri Duplanilu so našli lovski nož in dva nabasana samokresa, razen tega pa tudi več voznih listkov, iz katerih je razvidno, da je že tri dni sledil min. predsedniku. Anarhisti že nekaj časa zasledujejo Brianda. V St.
LISTEK.
Poslednja čarovniška pravda v Ribnici.
(Po A. Lesar: Ribniška dolina na Kranjskem.)
(Dalje.)
II.
Potem se je začela krvava pravda zoper Lucijo Kerzničevko, 3. dne meseca maja leta 1701. Poprej omenjeni gospodje pri-sedniki so bili zopet pričujoči in pravda se je ravnala tako-le:
Kako da je zatoženki ime, kje je rojena, in kje da biva?
Njeno krstno ime in priimek da je: Lucija Kerzničevka, rojena pa da je in da stanuje v Nemški vasi.
Koliko da je stara?
Okoli 60 let.
Kdo da so bili njeni starši in kako jim je bilo ime?
Martin Kerznič in njegova žena Marina, ki sta že oba mrtva. — Njen mož pa se zove Gašper, tudi Kerznič.
Če je omožena in če ima kaj otrok?
Ravno s tem Gašparjem Kerzničem; tudi ima še živih otrok.
Če je jetnici znano, zakaj jo ie sodnija zaprla?
Da ne ve, zakaj.
. Ali je zatoženka poznala sežgani Anko Zbašnikovko in Nežo Rusovko?
Obe je poznala.
Te dve ženski, ki ste obe spokorjeni umrli, ste jetnico ovadili, kakor da bi se bila tudi ona s čaranjem pečala. Ali ie temu tako, ali ne?
Da to ni res, in se ji to tudi ne more nikdar spričati.
Kaj je zatoženka pred tremi leti po svetem Jerneju imela opraviti, ko je s svojo hčerjo, Martin Dihurjevo ženo, tudi Sobarjevo imenovano, in s svojim otrokom, leta starim, bila ob enajstih ponoči pri sv. Marjeti v polju?
To ni res; ona je tisti čas bila doma.
Če ni res, da so jo njen mož Gašpar Kerznič, njen zet Martin Dihur in pa An-^•xi V kateri so vsi trije šli od Pri-goriškega župana, ob tem času s hčerjo in otrokom vred dobili v prosu, kjer ste se prav po čarovniško vedli?
Lahko precej priseže, da temu ni tako.
Če ni res, da je obe njuni brat ogovoril ter jima rekel: ve čarovnici, kaj ob tem času tukaj delate? Zakaj mi tudi nedolžno dete zapeljujete?
Zatoženka oboje trdno taji.
Tukaj nič ne pomaga tajiti: ker je Dihur domu prišedši, obe doma dobil, jima rekel: Čarovnici, kaj ste že tukaj? ter obe zatoženki in svojo ženo pretepel.
Tudi to vse taji.
Vsa soseska ve, da se potem celo leto niste mogli med seboj trpeti, ali tudi to ni res?
To ni res; mož in zet sta bila tako pijana, da nista vedela, kaj sta govorila.
Ker je jetnica tajila vse, je bila zopet v ječo peljana. Izpraševanje pa da se bo nadaljevalo.
Ravno tisti dan prideta pred sodnijo Martin Dihur in Andrej Divjak; po dolgem izpraševanju pa nista hotla nič povedati, in sta se s pijanostjo izgovarjala. Ravno tako Prigoriški župan Peter Boječ. Tudi zatoženka je vedno tajila, kakor poprej.
Četrtega dne tega meseca so zato-ženko dalje izpraševali; mislila je, da bo s
strašnimi prisegami vse ovade utajila; zato se je ta začasna obsodba storila:
Začasna obsodba.
Ker je zoper Lucijo Kerzničevko dovolj dokazov (ovad), ki jih pa neče priznati, naj se ona posedi na navadno klop za čarovnice, in potem nadalje izprašuje.
Še tisti dan se je ta obsodba zvršila in omenjena hudodelnica je po terpinčenju, ki je 22 ur trpelo, naslednje priznala:
so resnične zatožbe in če prizna tudi ovade, da je namreč tisti čas na njivi proso nabirala?
Da bi bila proso nabirala, zatoženka taji; zatožbe pa da so resnične.
Od koga da se je čarati naučila? Kje in kedaj se je je lotila?
Neža Rusovka da jo je zapeljala pred tremi leti. Ko je namreč šla iz Dolenje vasi domu, da jo je tista Rusovka srečala ter jo na pojedino povabila. In ko je v to privolila, jo je po navadnih krajih namazala z nekim mazilom, iu nato ste obe kviško zletele.
Na katerem mestu da se pravzaprav najbolj shajajo?
Chamondu, kjer se je v nedeljo vršil banket na čast Briandu, so metali kamenje v dvorano. Pri odhodu so ga zopet obmeto-vali s kamenji, padlo je tudi več strelov, ki so ranili več policistov. Nekateri menijo, da Duplanil ni anarhist, temveč kolektivist
—	v oficijelnem poročilu ga pa smatrajo za norca.
Dnevne vesti.
V	jutrišnji številki nadaljujemo roman »Žena," ki smo ga za par dni ustavili. Odslej bo izhajal redno vsak dan.
Obravnava o umoru na Begunjščici ovržena? Kakor se nam od odlične strani poroča, bo cela obravnava o umoru na Begunjščici ovržena. V slučaju pa, da bi se justica hotela ozirati na to, da so preiskavo vodili višjim priljubljeni funkci-jonarji ter da je senatu predsedoval sam dvorni svetnik Pajk, ki se je med celo razpravo z vidnim zanimanjem in vsaj dozdevno naslanjal le na izvajanja obtožnice in bi justica ne hotela ukreniti nove obravnave, bodo vsi pri tej zadevi prizadeti glavni funkcijo-narji ob prvi priliki drug za drugim deloma premeščeni, starejši vpo-kojeni. Med te prizadete se štejejo: preiskovalni sodnik, državni pravd-nik, oziroma funkcijonar državnega pravdništva dr. Neuperger, dvorni svetnik Pajk in dotični prisednik, ki je s Pajkom vred glasoval, da se Eisenpass kaznuje le zaradi prestopka na 14 zapora. Iz zdravniških krogov pa se nam še poroča: Cela obravnava se je vršila na podlagi izreka izvedencev. Ta izrek pa je v tej zadevi popolnoma ničev. Izrek se namreč opira le na podatke podane iz izvida prvih zdravnikov ob priliki ogleda Rožičega trupla. Slišimo pa, da niti eden za usodo tega že itak zagonetnega slučaja merodajnih zdravniških izvedencev ni bil navzoč pri najdenju Rožičevega trupla na lici mesta, torej na Begunjščici. Zato so tudi glavni podatki o najdenju trupla pomanjkljivi. Nobeden zdravnikov, če bi bil na lici mesta, bi ne mogel podpisati prvega zapisnika o naj bi v tem smislu, kakor je bil zapisnik sestavljen. Popolnoma izkjučeno ravno v tem slučaju pa je, da bi bila glava odgnila ter se izločila od trupla. Kdor kaj takega trdi, ta ni veščak. Glava — to je nedvomno — je bila odrezana. Kdo jo je odrezal in kam jo je spravil, to je vprašanje, ki ga bo morala rešiti javnost v tem slučaju, ako justica, česar pa mi od nje pričakujemo, ne bo ukrenila, popolnoma nove preiskave v tej zagonetni zadevi. Justica pa je doslej hodila napačno pot. Brez prave podlage je sestavila obtožbo, namesto da bi bila zasledovala indicije in dokaze za dejanje, stikala je le po osebnih spričevalih obtoženca. Kakršen je bil Eisenpass pred tem slučajem, to je za zagonetni umor na Begunjščici popolnoma postranska stvar. Uvaževati pa je še druge pomisleke, ki pridejo na vrsto, kadar bo čas za nje dozorel. — Zadnja poročila pričakujemo najkasneje do 25. t. m. Potem spregovorimo tu mi resno besedo o tem najnovejšem justičnem umoru.
Kdo je pri nas prvi videl Halleyev komet? To vprašanje so „veščaki“ v »Turški" tiskarni rešili tako po aprilovo, da se bo dalo o tem še kaj pametnega govoriti. Nekaj pametnega kar tukajle povemo. Glavno glasilo „Turške“ tiskarne včeraj piše, da je nekdo v Dolu dne 12. t. m. ob 3. uri 52
Na križpotih, pa na gori Kleku, kjer se jih je največ zbiralo.
Kaj da je tam videla?
Velik grad; v njem je bilo polno možkih in žensk in tudi hudih duhov v človeški podobi.
Kaj da so vendar ondi počeli?
Imeli so veliko pojedino in različnih jedi in pijač; imeli so tudi belega, črnega in zelenega kruha. Kar je bilo imenitnejših, so zgoraj sedeli za mizo, od zdolej pa nižji ljudje, in med temi tudi zatoženka.
Kakov posel je ona ondi imela?
Mogla je na glavi stati in svečo . . . drže onim pri mizi svetiti.
Kaj da so po ti pojedini počeli?
Plesali in to tudi zatoženka.
Kdo da je bil njen plesavec, in kako mu je bilo ime?
Nek hudoben duh, v človeški podobi; Urban mu je bilo ime.
Kdo ga ji je preskrbel?
Ravno ta Rusovka ...
Če je kako zavezo s hudobnim duhom storila? Kakšno? Kako da jo je storila?
Mogla mu je dušo obljubiti in ga za svojega boga in gospoda spoznati.
_____________________ (Konec.)
minut zjutraj videl Halleyev komet. Nesrečni slučaj pa hoče, da je nekdo iz Učiteljske tiskarne bil ravno v istem času na nekem kraju, ki je višji kakor Dol, pa o kakem kometu, ki bi bil „v e 1 ik kot mesec” (?) ni bilo niti pičice opaziti. In potem še ta izjava »veščaka" iz »Turške" tiskarne, ki pravi, da „bi bilo to mogoče", ker 12. aprila bi moral komet vzhajati pol ure zjutraj pred dnevom (ali imajo v „Tur-ški" tiskarni tudi večer pred dnevom?) — Kdaj pa je sedaj dan, gospoda v „Turški" tiskarni? Pa pride še lepše 1 Dotični veščak
—	pa ne, da bi bil dr. Mantuani? —pravi hadalje, da bodo izletniki v Benetke 15. maja z ladje na morju opazovali Halleyev komet zjutraj 1 uro pred solnčnim vzhodom. A »ker se komet naglo premika proti solncu, bo dne 16. maja vzhajal že malo pozneje, nekake dobre pol ure pred solnčnim vzhodom." — Ne bomo razpravljali o protislovjih v teh izjavah. Vsak naj te vrstice dobro prečita, vsak, ki nrma prilike biti navzoč solnčnemu vzhodu, vsak, ki sam ne vidi, kdaj se od 12. aprila dalje poraja dan, in kdaj bo 15. in 16. maja vzhajalo solnce na morju proti Benetkam, naj vzame pratko v roke, pa naj pogleda čas solnč-nega vzhoda, pa bo videl, da so najbrže le veščaki v »Turški" tiskarni dne 12. aprila prvi opazili Halleyev komet. Pa „brez repa in velik je bil kot mesec" — ali pa vsaj kot polumesec nad »Turško" tiskarno. Mi smo že zdavno imeli 1. aprila, v »Turški" tiskarni ga praznujejo seveda 14 dni pozneje.
Slovenci, ali storite tudi Vi tako? »Deutsche Stimmen" poživljajo vse zavedne Nemce, naj pokažejo vrata slovenskim krošr njarjem iz kočevske (ribniške) okolice. Ta poziv, ki že ni več navaden gospodarski bojkot, marveč izredno nasilje na varnost življenja, je naš državni pravdnik, ki je na »Deutsche Stimmen" naročen, bral in ker ga ni zaplenil, ga tudi odobrava. Prepričani, da nam bo g. državni pravdnik še kedaj dal priliko, da ga na ta poziv osebno spomnimo, prepuščamo poziv v »Deutsche Stimmen" slovenskemu občinstvu, ki tako rado-voljno odpira vrata kočevskim in raznim nemškim krošnjarjem v primerno ravnanje. Družbi sv. Cirila in Metoda pa priporočamo, da izda slovenskim krošnjarjem legitimacije. Vsak krošnjar, ki se ne more izkazati s tako legitimacijo, je za Slovence tuj izkoriščevalec slovenskega denarja.
15 letnica ljubljanskega potresa. Nocojšnjo noč — kdor je nato mislil — je praznoval 15 letnico, spomin na strašen potres v Ljubljani v noči od Velike nedelje na Veliki pondeljek 14.—15. aprila 1. 1895. Kdo ve, koliko jih je ravno to noč občutilo ta »spomin" in kdo ve, kdaj se ga bodemo morali tudi mi še bolj živo spominjati. Ne želimo si tega ne.
Kaj pa to? Družba sv. Cirila in Metoda je razpečala lani od 1. januarja do 31. marca 210.800 narodnih kolkov, letos pa v isti dobi samo 114.000, torej 96.800 manj.
Mednarodne lovske razstave na Dunaju se udeležijo tudi slovenski čevljarji. Ako se pomisli, da ima ta razstava v prvi vrsti pomen za obrtne izdelke, se nam ne zdi ta misel napačna. Da se slovensko občinstvo prepriča o sposobnosti in izvežba-nosti slovenskih čevljarjev, ga opozimo, da si ogleda predmete, ki so namenjeni za dunajsko lovsko razstavo. Izdelki bodo razstavljeni v izložbi trgovine »Združenih čevljarjev" v Wolfovi ulici št. 14 od danes naprej do pondeljka dne 18. aprila. Občinstvu priporočamo, da sodi med domačimi izdelki in tujo konfekcijo. Svoji k svojim!
Hofrichterjeve krogljice. Govori se, da je pred nekaj dnevi policijski uradnik konfisciral v Piccolijevi lekarni in pri trgovcu Lassniku v Ljubljani večjo množino krogljic proti podganam. Preiskava je dognala, da so strupene, ker vsebujejo mnogo barijevega karbonata. Povod tej konfiskaciji je dal nameravan zločin. Dosedaj še neznan zlikovec je namreč poslal neki gospe v Logatec kot sredstvo proti njeni bolezni nekaj omenjenih krogljic. Podpisal pa je nekega ljubljanskega zdravnika. Ker se je zdela gospe stvar sumljiva, je oddala krogljice na pristojno mesto, kjer se je dognalo, da je podpis ponarejen in da so krogljice stru-ene. Stvar se je torej srečno končala. — ri tej priliki si dovoljujemo nekaj opomb. Vsakemu je znano, da se da v Ljubljani prav lahko nabaviti strupov. Lekarnarji so sicer pod zakonom odgovorni pri oddaji raznih zdravil, ali da pridejo strupi v roke nepoklicanih, za to skrbe razni kramarji, ki brez oblastvenega dovoljenja razširjajo strupe med občinstvo, kar dokazuje že dejstvo, da že skoro vsak mladič razpolaga z raznimi strupi kot sublimatom, cijankalijem, strupenimi solmi itd. Pri trgovcu Lassniku bi se našlo morda več takih stvari in kako se čutijo tam varne, je dokaz že to, da se v izložbenem oknu nahaja »Podagrin gegen Gicht und Rhematismus," kar on gotovo ne sme prodajati. Tisti gospodje, ki bi morali to nadzirati, seveda niso tega še nikdar opazili, čeprav vsak dan tam mimo hodijo. Ali so se pri nas že sploh kdaj take trgovine uradno preiskale? Vprašamo torej, ali
je čudež, da se dogajajo taki poizkusi, kot je omenjeni.
Strašen detomor. Vest pod tem naslovom priobčeno v »Jutru" št. 41. se potrjuje. Le nekatere podatke treba popraviti. Detomor se ni zvršil v Iški Loki, marveč v Brestu (vas se drži Iške Loke). Dotična dekla se piše Lorenci, 23 let stara, je imela že enega otroka, ki pa še živi. Služila je pri gospodarju Janezu Švigelju.
Glavni vojaški nabor je bil z včerajšnjem dnem končan. Poklicanih je bilo k temu naboru 109 fantov iz ljubljanske okolice, potrdili so jih 42.
Požari. Včeraj popoldne je gorelo v Prigori pri Kamniku. Kolikor znano, je pogorela hiša in nekaj poslopja posestniku Hribarju. — V Zalogu ob Savi pa so dopoldne pogorele tri hiše. Žrtev tega požara je tudi neki 4 letni otrok.
Elegantna „dama“ — premetena tatica. Rekli bi tudi, take smole še ni kmalo imela katera tatic, ki po železniških vozovih spečim potnikom kradejo denarnice iz žepov, kakor Elsa Farkaš »devica" iz nekega »dobrodelnega" zavoda. Stvar je namreč taka: Posestnik Matija Bartelj iz Črnomeljskega okraja, je dne 11. t. m. prišel iz Amerike. Vozil se je po progi Ino-most-Beljak. Med potjo med Bocnom in Špitalom je z drugimi potniki vred tudi Bartelj na sedežu zaspal. V Špitalu pa je v isti voz stopila elegantno oblečena »dama" ter se vsedla blizo Bartelja. Po sprevodnikovi izpovedbi se je delala silno vtrujeno ter zaspano. Je tudi navidezno zadremala. Že blizu Beljaka pa se Bartelj prebudi. Ko zapazi svoj elegantni vis-a-vis, ga je kar nekaj prijelo, potiplje se v žep, kjer je imel denarnico. Denarnice — bilo je v nji 960 kron — nikjer! O tatvini ni nihče nič vedel. Tudi elegantna »dama" se je delala prav nedolžno. Na prihodnji postaji pa pride revizor pregledovat vozne listke. Potniki so vsi po vrsti pokazali svoje listke. Tudi “dama" hitro poseže v žep. A glej: Na mesto, da bi bila zgrabila svojo denarnico, v kateri je imela vozni listek, potegne Bar-telju ukradeno denarnico iz žepa. Elegantna, utrujena »dama" je bila vpričo vseh razkrinkana kot — sicer premetena, ali vendar nepremišljena tatica. Ko je vlak dospel v Beljak, so jo izročili v varstvo primernega »kavalirja", ki je »damo" odpeljal kamor spadajo take — tiče. Elsa Farkaš je rojena v Segedinu leta 1882. Bartelj je dobil svojo denarnico z vsebino vred nazaj.
Pes je popadel na Dunajski cesti zidarskega pomočnika Jakoba Bezjaka in ga na levi nogi ugriznil. Pes je bil priklenjen, le Bezjak mu je prišel preblizo. Pes je torej krivde javnega napada oproščen.
Za kruhom je šlo v sredo z južnega kolodvora 40 Hrvatov, 60 Macedoncev in 10 Črnogorcev. Odjadrali bodo čez »Veliko lužo."
Izvošček podrl žensko na tla. Nek
izvošček — številko lojalno zamolčimo — je pred hotelom »Union" podrl 60 let staro kmetico Nežo Beček iz Vodic s tako silo na tla, da se je ženica zelo poškodovala ria nogi.
V	Ljubljanico je padel pri Šentpe-terskem mostu nek prostak pri 47. pešpolku, ki je prideljen tukajšnjim pijonirskim vajam. Vojak je sedel na koncu čolna in se brezskrbno razgovarjal s tovarišem. V hipu pa ko se je čoln nagnil, je vojak izgubil ravnotežje in se prekucnil v Ljubljanico. Priskočili pa so hitro drugi navzoči, podali mu dolg drog, in tako tovariša rešili — vsaj iz predolge mrzle kopeli.
Popravek. Z ozirom na včerajšnjo notico glede občnega I. ljubljanskega uradniškega' društva smo naprošeni popraviti, da se ne vrši občni zbor tega društva, pač pa zboruje v lokalih imenovanega društva »Hranilni in posojilni konsorcij I. splošnega uradniškega društva v Ljubljani."
Društvene vesti.
Akademija. V soboto, dne 16. t. m. ob 8. uri zvečer je v Mestnem domu javno predavanje. — Predaval bo naš dobri znanec gosp. dr. Anton Heinz, vseučiliški profesor iz Zagreba, ki je tudi v Ljubljani že nam poznan kot znamenit in temperamenten predavatelj. Za temo svojemu predavanju si je izbral snov iz svoje stroke: »Iz života rastlina."
„Matica Slovenska" vabi na odborovo sejo, ki bo v petek, dne 15. aprila 1910 ob pol 6. uri zvečer v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Naznanilo predsednika. 2. Potrditev zapisnika o zadnji odborovi seji.
3.	Poročilo o dopolnilnih volitvah na letošnjem občnem zboru. 4. Volitev predsednika, podpredsednikov, blagajnika, dveh ključarjev in odsekoy. 5. Tisk publikacij za 1. 1910. 6. Poročilo o rokopisih. 7. Tajnikovo poročilo. 8. Slučajnosti.
Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih na Kranjskem. Deželni odbor dovolil je društvu za leto 1910 podporo 1500 K. — Ponovno opozarjamo, da se vrši občni zbor društva v pondeljek, dne
18. t. m. ob 6. uri zvečer v knjižnici c. kr. deželne vlade.
Divjega lovca uprizori vajenska skupina N. D. O. v nedeljo, dne 17. t. m. v areni Narodnega doma. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina 20 vin. za osebo. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Kakor se čuje, namerava N. D. O. prirediti redne tedenske predstave, nakar se slavno občinstvo že naprej opozarja.
Zabavni večer priredi v soboto, dne
16. t. m. ob 9. uri zvečer v Švicariji slov. trg. društva »Merkur" pri katerem bode sodeloval tudi oddelek slov. filharmonije. Gg. člane in prijatelje društva vabimo k mnogoštevilni udeležbi.
Slovenska filharmonija koncertira danes pri večerni predstavi Elektroradio-grafa »Ideal" (hotel »pri Maliču") od tri-četrt na 6. uro naprej.
Telovadno društvo »Sokol" v Zagorju ob Savi priredi javno telovadbo, v nedeljo, dne 17. aprila 1910 ob 4. uri popoldne v »Sokolskem domu".
Slovanska čitalnica, Srbska čitaonlca. Češka beseda in Dalmatinski skup v Trstu prirede velik orkestralni koncert, ki se vrši v soboto, dne 16. aprila 1910 v veliki koncertni dvorani »Narodnega doma" v Trstu. Pri koncertu sodelujejo: gospa Li 1 y Nordgartova, primadona slovenskega deželnega sodišča v Ljubljani; mojster F ra n On dr i č ek, c. in kr. komorni virtuoz in profesor konservatorija na Dunaju; skladatelj g. Emil Adamič in popolni orkester c. in kr. pešpolka št. 97 v Trstu pod osebnim vodstvom kapelnika gospoda P. T e p 1 y - j a.
Pevsko društvo „Zarja“ v Rojanu vabi na koncert, ki se vrši v nedeljo, dne
17. aprila 1. 1910 v dvorani »Konsumnega društva" v Rojanu.
Iz slovenskih krajev.
Novo mesto.
Gospodarski boj. Pod pritiskom vladajoče klerikalne stranke zavladale so povsod žalostne razmere, ki živo kličejo po reformaciji. Brezbrižje, značilno zmigavanje z ramami ob vsaki priliki, strah pred »šibo božjo", kruhoborstvo in mnogo podobnega so postali vidni znaki današnje slovenske takozvane »inteligence". Radi nedelavnosti liberalne stranke, ostali so nam po mestih samo še ljudje, ki se ob vsaki priliki mogočno bijejo ob prsi »mi smo liberalci, mi smo naprednjaki", ki oddajo — ako imajo še toliko poguma — ob času volitev svoje listke naprednemu kandidatu, drugače se pa vidi samo oni za slovensko laži-inteligenco tako karakteristični nasmeh, s katerim se reši vsako važnejše vprašanje tikajoče se politike ali tudi samo stanovskega vprašanja. Danes že večino mestne inteligence sploh ne zanima več nobena stvar, preko vsakega bolj perečega vprašanja se preide z navdušenimi govori pri pijači, kjer se čuti vsak poklicanega, da rešuje »narod", kjer čuti vsak biti demokratično žilico, katera mu dostikrat tako močno začne biti, da v tej navdušenosti ponavlja kot papiga besede, ki jih je kje slišal o demokratizmu.
V	gostilni pri pijači se pa tudi začne in konča ves demokratizem in ravnotako tudi vse naprednjaštvo in delo. Koliko navdušenih, koliko krasnih besed se sliši ob različnih prilikah a kako drugače je vse v resnici. Mnogo dokazov bi bilo za to na razpolago — a najbolj karakterističen je zadnji — v Novem mestu se začenja gospodarski boj. A na kakšen način? To je zopet najbolj značilno za velike mestne »liberalce". Prišel je neki klerikalen agitator »slučajno" v mesto in tam zvedel o »bedi in stiskah" novomeškega uradništva in takoj je bilo sklenjeno, da se ustanovi podružnica gospodarskega društva v Ljubljani, ki je res tako »avstrijsko-slovensko" uradniško, da prodaje v Ljubljani šulferanjske vžigalice, tako narodno, da se skoro cirilmeto-(i°vih vžigalic ne dobi. Novomeškemu uradništvu čestitamo na taki pridobitvi — samo bo jim še svetovati, da si izvolijo »vrlega" Bergmanna za »hauptmana", saj ima tako vedno dovolj vina na razpolago v kleki za nekatere zelo »narodno-čuteče" uradnike, ki se upajo še slovenske vžigalice kupovati, da jih lahko kažejo dijakom, češ »jaz sem tudi Slovenec." To so še junaki
—	kaj ? Novomeški trgovci gotovo že trepetajo pred novim konsumom s c. kr. grbom nad vrati — gotovo se pa tudi že veselijo bodočih vrlih c. kr. narodnjakov, ki bodo podpirali to podjetje.
Toda ne glede na to je treba stvar premotriti tudi z drugega stališča; lahko se bi zgodilo, da bi trgovci svojevoljno in pretirano dražili svoje blago, toda ali je pri nas tako? Nikakor 1 Bilo bi mogoče, ko bi bil tu samo eden trgovec, pri tej konkurenci je pa nemogoče. Vsak trgovec je vesel, če kaj proda in zato prodaja le po najnižjih cenah, ki so sploh mogoče. Kdo je torej draži? Vsekakor ne trgovci sami, ampak popolnoma drugi faktorji. Dopisnik »Slov. Frakarja" se torej ni obrnil na pravo adreso. Proti velikim tovarnam, kartelom povzdigniti svoj glas in če bo kaj poma-
galo, ne boste ustregli s tem samo sebi ampak tudi gotovo trgovcem, kajti vsak je prepričan, da bode pri nižjih cenah več prodal, kakor pri višjih. Dokler so pa razmere take, mora tudi trgovec nastavljati cene, kakor mu jih diktirajo od zgoraj — saj hoče tudi živeti. — O tem bo treba še spregovoriti resnejšo besedo.
Tržaško pismo.
Trst, dne 14. aprila.
Tržaška radovednost. — „Piccolova" ura. — „Zrinjski‘‘, Lov na loj. — Čisti dobiček „Tržaške posojilnice in hranilnice". — Dr. Lenart naj ostane doma. — Nekoliko ekserciranja je treba.
Menda ga ni na božjem svetu rado-vednejšega človeka, kakor je Tržačan, pa naj že bo katerekoli narodnosti, a prav posebno je radovednost potencirana na najvišjo potenco specialna lastnost, pravega „pristnega“ Tržačana, po katerega žilah se pretaka „purissimo sangue triestino", ali z drugimi besedami, tistega Tržačana, kateremu je kos polente in na cesti pobran čik pol življenja, celo pa, ako še dodaš pol litra »pristnega" »dalmato" in pa kronco za »ljubico zvesto" v eni onih zveriženih ulic zadaj za mestnim magistratom.
Cel prošli teden je tržaška mularija vsa začudena postajala na trgu Goldoni in strmela v enonadstropno hišo, kjer ima »il piu difuso giornale di Trieste" svoj sedež. Zgoditi se je moralo nekaj prav posebnega: ura na »Piccolovi" »palači" je kazala vstrajno dan za dnevom 9 in 55 minut, in nazadnje so številki prilepili še s papirjem. Pa veste, zakaj se je mularija čudila tako zelo ? Čudila se je, da „giornale“, ki ni samo »piii difuso", temveč tudi „piu informato", te velikanske nesreče naznanil strmečemu svetu v — posebni izdaji. Radovednost je šla celo tako daleč, da so šli vpraševat, kaj je z uro, in izvedeli so, da je ura samega začudenja obstala, ker tisti dan, tistih pet minut od 9-55 do 10. ni noben „ščavo“ kupil — »Piccola".
Tržaška radovednost je imela v torek, dne 13. t. m., priliko, da se napase zopet enkrat do sita. Ta dan so namreč v tehničnem zavodu pri sv. Marku spustili v morje bojno ladjo »Zrinjski" ali kakor se to reče po avstrijsko-ogrsko — „Zrinyi“. (Ako »i“ na koncu ni prav postavljen, ne bo zato nič boljši in nič slabši.) Pri takem špasu seveda pristni Tržačan ne sme manjkati, in bilo jih je res, da so se kar trli. Nesreča se žalibog, kakor bi rekel poročevalec »Krvave sekire" s trga Goldoni, ni zgodila nobena. Pristni Tržačan gleda vse, kar se sveti, silno rad, v tem je popolnoma podoben sraki, in zato mu posebno ugajajo dogodki, kjer je mnogo blišča in leska; časa je bilo ob tej priliki več kot dovolj, saj je bilo raznih blestečih uniform, da se je od samega blišča in leska kar tema delala. No, pa so razbili buteljko šampanjca, spustili v zrak smodnika za par tisoč kron davka, in »Zrinjski" je zdrknil počasi v morje, kakor je pred dobrimi dvesto leti zdrknila v Dunajskem Novemmestu izpod rabljeve sekire na krvniški oder glava junaka Petra Zrinjskega. Večina takovih gledalcev bi to drugo »zdrknjenje* tudi še dandanes pozdravila z enakim veseljem, kakor je prvo.
In da ste videli te naše »pustne" Tržačane, ko je splaval »Zrinjski", kaj mislite, da so še kaj gledali ladjo, ali pa morda navzoče nadvojvode, generale in ministre ter druge velikaše. Kaj še! Kakor sestradan volk na čredo ovac so se vrgli z lopatami, motikami, strguljami in drugim takim orodjem na prejšnje ležišče »Zrinjskega" in tu so drgnili, strgali in spravljali v vreče kolikor več in kolikor hitreje je kdo
in° co Pa ?.ta se sPr^a dva za košček loja pj„n sP°PriJela in seveda tudi zdrsnila.
Uar nničritn za8e}ja.l cel° v morje, ki je bilo kar pokrito s čolni, ki so tudi lovili loj z
mrežami po morskem površju. Cela četa stražnikov je komaj m komaj vzdrževala vsaj nekoliko redu. Splošno je bil ta špaš veliko več vreden, kakor pa celo spuščanje v morje, za katero iznašajo slavnostne priprave »malenkostno" svoto samo 5000 K.
Ker že samo govorim o tržaški radovednosti, naj še povem, da je marsikateri Slovenec v Trstu, pa tudi drugje, precej zmajal z glavo, ko je bral nedeljsko »Edinost", v kateri je bilo govora o razdelitvi čistega dobička »Tržaške posojilnice in hra-čiste^a'*	se	ie	namreč	okrog 61000 K
7000 K Hnhf razdeliti tako, da okog L°,°stv* d?se"Tl?%“rf "t trgovsko šolo da 5000 K in okrog 5700 K pa razdeli ko podpora med raznf društva. Ljudje so brali to m so se radovedno do-vpraševah: kako pa to da posojilnica raz-daja svoj čisti dobiček med razna izven-tržaška društva, katerim sicer vsakdo privošči podporo, ne vidi pa domačih društev, ki so ji prav pred nosom in so bolj p0’ trebna podpore, kakor pa n. pr. Rafaelova družba za izseljenike. Naj posojilnica rajši podpira n. pr. domače delavstvo v domovini, naj prispeva k njegovemu bolniško-podpornemu zakladu, naj stem pomore tozadevnim društvom, katerih namen je poskrbeti domačemu delavstvu kruha na domačih tleh, pa ne bo izseljencev in ne bo
treba raznih. svetniških družb za podporo izseljenikov.
Gospod urednik! Če imate kaj poznanja s »Slovenčevim* uredništvom, povejte tem gospodom, da naj nikar ne pošiljajo v Trst tistega svojega ruskega škofa, ali kaj je že, tistega malega dr. L e n a r d a, ki potem pisari po »Slovencu" take oslarije, kakor jih je napisal za zadnjo sobotno »Slovenčevo" številko. Mož naj se rajši drži svojih poljskih dam, s katerimi tako silno rad občuje, in naj rajši piše sedaj v poletju gledališke kritike, da se mu še v tem njegovem poslu ne prigodi taka nesreča, kakor se mu je svoj čas, po pripovedovanju nekega mojega znanca, ki dr. Lenarda, dobro pozna, prigodila je v Ljubljani, da je moral »Dom in Svet" popolnoma dotiskan čakati na izid, ker je bila v njem že tiskana kritika o neki operi, ki pa se še ni pela. Naj le pusti Trst in Tržačane pri miru, saj ima o njem in njih še manj pojma, kakor osel o orgljanju. Povejte torej, gospod urednik, temu bivšemu ali bodočem rusko-poljskemu škofu, da naj si le gre ovčic iskat tje gor, nas tu spodaj naj pa lepo pusti v miru, ker v tem slučaju nismo — seveda izjemoma — prav čisto nič radovedni, kaj ta ovčji pastirček misli o nas.
Radovedni smo le še, kdaj se bo neki slovensko delavstvo v Trstu začelo brigati za volitve v okrajno bolniško blagajno. Zadnji čas je pač že, »Narodna delavska organizacija" stopi v javnost v tej zadevi, kajti sicer bi bili prisiljeni misliti, da je z boleznijo njenega predsednika dr. Mandiča zaspala tudi ona sama. Obenem se pa tudi čudimo, da se ostala slovenska javnost prav nič ne briga za te velevažne volitve. Pa to menda vendar ne zato, ker se kaže med aristokracijo v Narodnem domu in demokracijo v ulici Lavatoio nekaka napetost? Ta napetost med »visoko zgoraj" in »nizko spodaj" je sicer popolnoma umljiva z ene strani, ker je umljivo, da se komandirati nihče noče odvaditi, dočim si nespametno tudi nihče ne pusti komandirati, posebno če ve, da je sam dov®lj pameten, da zadene pravo, in mu ni treba raznih angelov varuhov in kuratorjev. Volitve v okrajno bolniško blagajno so splošne važnosti, zato smo tudi zelo radovedni, kdaj bo neki prišel »befel" od »generalštaba", da stopijo gospod feldvebel Cotič iz svojega trajnega »rut" vsaj za par minut »habtaht" in zapovedal svojim »frajtarjem" in »gmaj-narjem", da napnejo nekoliko svoje uredniške zmožnosti v zadevi bolniške blagajne.
Končno, gospod urednik, mi oprostite, še to radovednost, namreč kdaj bo vaše in naše »Jutro" začelo redno prihajati v Trst, in s tem zaključujem za danes. V er us.
Goriško.
Deželnozborske dopolnilne volitve na Goriškem. V nedeljo 10. aprila je pri dopolnilni volitvi na Krasu zmagal narodno napredni kandidat dr. Gustav Gregorin z večino 78 glasov proti klerikalnamu kandidatu Babiču. Dr. Gregorin je dobil 470, Babič pa 392 glasov. Od 1500 vpisanih volilcev je volilo 870, torej nekaj nad polovico. Izid teh volitev bo brezdvomno vplival na volitve v trgih in pa v veleposestvu. V skupini trgov kandidira za napredno stranko Andrej Gabršček, klerikalna stranka je postavila kandidatom župana pri Sv. Križu Tomaža Mrevlje. Hud boj bo v veleposestvu, ki voli tri poslance in pojde gotovo za malo razliko glasov. Večina laških veleposestnikov bo glasovala s klerikalno s tranko.
V	trgih in mestih zmaga najbrže napredni kandidat, kakor je ta skupina že od nekdaj napredna trdnjava. Vendar zadnja leta se je v tej skupini marsikaj izpre-menilo. Pomisliti treba namreč, da se je volilni red za deželni zbor pred tremi leti premenil ter da po novem so se pritegnile trgom tudi kmečke občine, ki spadajo pod dotično županstvo, in sicer v taki meri, da le-te skoro proglasujejo tržane. Prej so volili v tej skupini Bovec, Kobarid, Tolmin, Kanal in Ajdovščina, in sicer samo trgi brez okoliških vasij. Po novem volilnem redu pa so se priklopile temu volilnemu razredu tudi kmečke vasi. Razen tega volijo tudi Sv. Križ v vipavski dolini, obrtni kraj Nabrežina ter vasi Komen in Sežana.
Novi volilni red je pravi monstrum in je prikrojen v skrajno strankarske namene.
Kolonsko vprašanje na Goriškem zadobiva končno konkretnejšo obliko. Odbor, ki se je sestavil za pročevanje tega vprašanja in za sestavo tozadevnega načrta je pridno na delu. Vse kaže na to, da se kmalu reši to za Goriško pereče vprašanje načinom, ki bo zadovoljil gospodarje, pa bo tudi enkrat rešil uboge kolone današnjega suženjstva.
Aretirana tržaška trgovca. Deželno sodišče je dalo zaradi goljufij are-
m zapreti trgovca z vinom in posestnika Mozesa Morpurgo in trgovca z vinom Jožefa pl. Facchinetti.
Propadla banka »Popolare" bo zahtevala še drugih žrtev. Dvamilijonski deficit je spravil svoj čas v luknjo enega bivšega državnega poslanca in enega odvetnika, katera sta bila proti posamezni kavciji zopet izpuščena. Sedaj, ko so na Krfu zasačili bivšega ravnatelja te »vzorne" banke Izidorja Colle, pa pridejo na dan še druge nerednosti, ki potegnejo v propast še druge laške prvake.
S to afero je tudi v zvezi aretacija znanega slovenskega lesnega trgovca, ki je prišel v konkurz.
Bivši ravnatelj te banke, ki se nahaja tudi v zaporih, simulira sedaj slaboumnost. Tako prakticirajo sedaj vsi prefrigani ptički, vprašanje je samo še, li se mu v tem slučaju tudi posrečil
Faliment te banke, ki je hudo zadel najimovitejše laške kroge, je vsekakor rodil kaj hude posledice, ker je vsled istega propadel kredit v deželi, kar prav občutno zadene osobito manjše trgovce in obrtnike. Značilno je to, da je naša vlada hotela pomagati temu zavodu z dvamilijonskim brezobrestnim posojilom, dočim za poštene slovenske zavode nima na razpolago niti vinarja !
Občni zbor „Slovenskega planinskega društva44
v Narodnem domu dne 13. aprila.
(Konec.)
Razgovora so se udeležili še sledeči gg.:
Skabrne izjavi, da sporna ideja ni izvirnik opozicije, marveč, da jo je že dr. Švigelj pred leti sprožil. — Lesjak iz Ruš pravi, da ga je način zborovanja neprijetno dirnil. Je sicer tudi za reorganizacijo, toda stvar se da bolje mirno pogovoriti. — Dr. Švigelj: Za izpremembo pravil sem bil že pred 4 leti. Gre se pa za de cent ral iz aci jo in ne za centralizacijo. Skupne pravice, zato pa tudi skupna bremena. O stvari so govorili še gg. Pusto-slemšek, dr. Tičar, dr. Kušar. Sajovic (Kranj) predlaga — z ozirom na pozno uro — konec debate. — Dr. Kušar umakne predlog na odgoditev zborovanja pogojno, da se že danes sklene sklicati izredni občni zbor po 1. novembru izven Ljubljane. (Ostali pogoji že včeraj omenjeni.) Nato je bil predlog konec debate z večino sprejet.
Predsednik reagira na zadnje besede dr. Kušarja, namreč: ako se zahtevi opozo-zicije ne ugodi, da se podružnice izločijo od osrednjega odbora. Izraža obžalovanje nad takimi izjavami, glede zahtev opozicije pa izjavlja, da to vprašanje ni prvi sprožil ne dr. Švigelj, ne Cerkljanska podružnica, ampak on sam. Centrala daje podporo, kjer le more, tudi podružnicam. Cerkljanska podružnica je to akcijo vprizorila za hrbtom centrale, šele tedaj, ko je osrednji odbor sklenil zvišanje cene »Plan. Vestniku". Sploh se je pa danes zopet izkazalo, da se mi Slovenci lovimo le za formel-nosti, ne upoštevamo pa vzajemno narodno delovanje. (Živahno odobravanje.) — Proti opoziciji: Vi se malo brigate za delol
Dr. Kušar skuša omiliti svoj nastop. (Običajna »limonada" naših naprednjakov. Najprvo nastopijo z bičem in kolom, ko uvidijo svojo »polomijo" pa — kapitulirajo. Op. poroč.) — Pred 10. uro odhajajo nekateri člani vnanjih podružnic. Zborovanje preide v mirnejši tek.
Pri glasovanju predlogov je bil sprejet predlog Korošca: Izredni občni zbor se skliče v novembru. Dnevni red: Izprememba pravil.
S tem je bil ta »razgovor" končan. Prešlo se je k dnevnemu redu.
Iz tajnikovega poročila o društvenem delovanju v letu 1909. posnamemo:
Koncem leta 1909 je imelo društvo 3102 člana, in sicer osrednje društvo 976, podružnice pa 2126. Podružnic je sedaj 20. Število članov celokupnega društva se je pomnožilo v tem za 393 članov, osrednje društvo jih je pridobilo 194, vse podružnice pa so jih pridobile skupaj 199 članov.
—	Umrli so sledeči člani: Žitnik Jernej, hišni posestnik v Ljubljani, Anton Flis, poslovodja na Vrhniki, Kotnik Karol, posestnik in tovarnar na Verdu. Osrednji odbor je imel preteklo leto 51 odborovih sej in več odsekovih sej in posvetovanj. Došlo in rešilo se je 1021 vlog in dopisov. Zadnji redni občni zbor se je vršil dne 17. aprila 1909 na tem mestu. — Od našega delovanja naj omenimo le važnejše naprave:
Ko nam je prišla prežalostna vest, da je plaz porušil Aljažev dom v Vratih, to našo važno postojanko je odbor sklenil vzlic slabim gmotnim razmeram, postaviti zopet nov Aljažev dom. Izbrali smo ne daleč od porušene stavbe primeren prostor, ki je po odborovem prepričanju in prepričanju veščakov in domačinov, pred plazom varen. Obrnili smo se do merodajnih faktorjev in na javnost s prošnjami za podpore. Naše prošnje so imele lepe uspehe,
ki so pripomogli, da smo delo začeli in nam dali pogum, naš namen, novo stavbo izvršiti. Nova stavba že stoji, čaka jo nadrobno izvršitev, notranja uredba in vsa oprava. — Drugo važno delo naše je bilo završitev povečanja Triglavskega doma na Kredarici in preskrbitev notranje oprave. Tudi to važno delo smo izvršili srečno. — Vodnikova koča na Velem Polju je začela samevati, odkar se je po nemškem planinskem društvu nadelala nad Velim Poljem nova pot. Ker je bila nevarnost, da postane ta naša točka mrtva, smo sklenili, da se ta stavba prestavi na ugodnejše mesto. Prestava se je že izvršila in Vodnikova koča stoji na ugodni ravnici, četrt ure nad Velim Poljem ob stalnem studencu, tik nove poti, je dobro zavarovana in nudi razsežen razgled. — Pričeli smov tudi predpriprave za novo kočo na vrhu Črne Prsti. Nova koča na vrhu bo služila tako obiskovalcem s kranjske kakor tudi goriške strani. Služila pa bode tudi zimskemu športu, ki se v Bohinju hvalevredno neguje. To stavbo bomo v razmerju razpoložnih gmotnih sredstev nadaljevali. — Kot važno napravo nam je omeniti, da smo turistovsko kočo ob izviru kamniške Bistrice pridobili od meščanske korporacije v Kamniku za 6 let v najem. To kočo smo nekoliko restavrirali. — Pri Ka-dilnikovi koči na Golici smo izvršili različne poprave. — Koča na Kamniškem sedlu, kateri je vihar skoro vso pločevino s strehe potrgal, smo dali nanovo kriti in sicer z eternitom. — Od novo napravljenih potov omenimo, da smo po večletnem prizadevanju dosegli od občine Dovje dovoljenje, da smo smeli zgraditi turistovsko pot na Škrlatico. V bistvu je ta pot sedaj izvršena. — Napravili smo tudi novo pot preko Brane čez Kotliče na Tursko goro; in še nekatere manjše poti in steze. — Kar se markacij tiče, bodi omenjeno, da so se do malega vse pregledale, obnovile, popravile, stare pokvarjene napisne table se nadomeste še letos z novimi. Tudi več novih potov se je zaznamovalo in z napisi opremilo. — Po večletnem prizadevanju smo dosegli, da je namestništvo v Trstu odločilo, da pristojajo Slovenskemu planinskemu društvu glede vodniškega reda za Primorsko iste pravice, ko Nemško-avstrij-skemu planinskemu društvu. — Veliko pozornost smo obračali našemu društvenemu glasilu »Planinskemu Vestniku".
Osrednji odbor je priredil izlet k otvoritvi povečanega in prenovljenega Triglavskega doma na Kredarici dne 8. septembra 1909. — Priredili smo tudi »Planinski ples", ki je zopet tako lepo uspel, kakor prejšnji »Planinski plesi*. — Priredili smo ob občnem zboru dne 17. aprila 1909 tudi razstavo slik društvenih amater fotografov.
Glede naših koč poročamo, da so bile dobro oskrbovane, kar so konštatirali ne samo naši, temveč tudi tuji turisti. Promet v teh kočah je bil preteklo leto zelo povo-ljen. V 7 kočah osr. društva je bilo v letu v spominskih knjigah vpisanih skupaj 4668 obiskovalcev.
Hvaležno omenjamo, da smo imeli preteklo leto v Vratih, ko je bil plaz Aljažev dom porušil, na razpolago dr. Šlajmerjevo vilo. Za to velikodušno radodarnost se tudi na tem mestu najtoplejše zahvaljujemo dobrotniku Slov. plan. dr. velecenj. gosp. dr. Šlajmerju. — Po našem odločnem zahtevku in po posredovanju naših poslancev smo dosegli, da so se v nekih novih oficijelnih ?emljevidih sprejela pravilna slovenska imena naših planin in da so se sprejele v taiste tudi naprave našega delovanja. — Izdali smo tudi velike orijentacijske zemljevide za Julijske alpe. Te zemljevide bomo izdali tudi v manjši ročni obliki, da jih bo turist lahko seboj vzel.
S tem naj bo približno očrtano naše delovanje v preteklem letu. Menimo, da to skromno poročilo zadostuje v dokaz, da je osrednje društvo z skromnimi močmi mnogo' storilo.
Glede delovanja naših podružnic še omenimo, da so nekatere podružnice zelo delavne in da so na svojem mestu. Nekatere podružnice, ki nimajo pravega terena za planinsko delovanje, omejujejo se na to, da vzdržujejo primerno število članov, so pa žalibog tudi take, ki imajo važen delokrog, a ga ne znajo ceniti, ali pa — recimo nimajo dovolj smisla ali pa dobre volje za naše delovanje.
Iz blagajnikovega poročila (g. Šušteršiča) posnamemo: Skupni prejemki 117.579 kron 62 v, izdatki 115.909 K 60 v, denarni promet 233.409 K 22 v, stanje premoženja 116.017 K 16 v, čisto imetje 65.438 K 86 v. Proračun za 1. 1911.: dohodki 34.305 K 27 v, stroški 14.604 K 07 v.
Revizorja poročata o rednem, vzornem vodstvu blagajne, g. blagajniku se izreče zahvalo.
V	odsek desetorice za proučitev izpre-membe pravil so bili izvoljeni gg.: dr. Tominšek, dr. Švigelj, inž. Ciuha, Jos. Hauptman, Janko Mlakar in Fr. Korošec; dalje zastop. podružnic: dr. Kušar (Kranj), Brelih (Cerkno), dr. Mišic (Koroško), Lesjak (Podravska podr.).
Iz ostalega dnevnega reda (slučajnosti itd.) še omenjamo: »Plan. Vestnik" se zviša na 3 K. — Prof. Brolih iz Pazina želi zbližanja juga s severom, t. j. naj bi se naši planinci malo bolje zanimali tudi za „tužno Istro", kjer je dovelj naravnih krasot. (Hvalevredna želja, a gospodje se še za posestrino Dolenjsko in Notranjsko tako malo brigajo, kaj šele za Istro. Op. poroč.)
Govorilo se je sicer še mnogo, da, celo veliko preveč, a res za društvo koristnega, pa mnogo, mnogo premalo. Občni zbor se je zaključil šele po polnoči.
Spregovoriti pa hočemo tudi mi še resno besedo o tem občnem zboru!
Najnov^jša telefonska in brzojavna poročila.
Državni zbor.
Duuaj, 14. aprila. Državni zbor jel bil otvorjen ob 3. uri 5 minut. Predsednik državnega zbora se spominja najprej umr-jega poslanca grofa Kolowrata. Češki radikalci napadejo ostro predsedstvo, češ, da sedanji parlament ni noben ljudski parlament. Socijalnodemokratski poslanec Seitz utemeljuje svoj nujni predlog glede dnevnega reda, da naj se kot prva točka razpravlja službena pragmatika državnih uradnikov in kot druga predložena vladna predloga glede najetja 182 milijonskega posojila. Zahteva poimensko glasovanje. Poslanca Choc in Stransky podpirata predlog. Predsednik odredi poimensko glasovanje. Predlog se odkloni z 259 proti 219 gla-sdvi. Za ZeitzeV predlog glasujejo socijal-n: demokrati, Slovanska Enota, izvzemši poslancev Biankini in Ivševič, proti predlogu pa krščanski socijalisti, Poljaki, Rusini, Unio latina, tako da je dobila vlada večino 40 glasov. Nato prekine predsednik sejo, ki se nadaljuje ob 5. uri. Dnevni red: 182 milijonsko posojilo. Kot prvi govori proti najetju socijalni demokrat dr. Ellenbogen. Njemu odgovarja finančni minister Bilinski, ki izjavlja, da vlada s to predlogo državnega zbora ni nenadoma presenetila. Na predlog poslanca Lukasiewiecza se to zadevna razprava za danes zaključi. Nato razpravlja dalmatinski poslanec Vukovič o dalmatinskih železnicah in utemeljuje njih potrebo, posebno še, ker so Dalmacijo doslej vse avstrijske vlade skrajno zanemarjale. Dalmatinske železnice so tembolj potrebne, ker sta se Bosna in Hercegovina priklopili monarhiji. Nato pravi, da sme svoja izvajanja prekiniti in pozneje nadaljevati. Nato vloži več poslancev interpelacije na domobranskega ministra Georgija, ki se pa odgode na poznejši čas. Izmed mnogoštevilnih interpelacij je najinteresantnejša ona na ministra za uk in bogočastje! Sttirgha, ki je. izdal sledečo odredbo: Ker se radi Halleyevega kometa ljudstvo vznemirja, naj ga učiteljstvo o tem primerno pouči. Interpelant vpraša ministra, kako si je upal izdati to odredbo, ki pomenja žaljenje in omalovaževanje prebivalstva. Kako opravičuje ta svoj korak? Nato se seja prekine in se bo nadaljavala jutri dopoldne. —- Med govorom finančnega ministra Bi-linskega je prišlo do burnih prizorov med med socijalnimi demokrati in krščanski socijalisti. Socijalni demekrati očitajo ministru zakaj je vlada najprej denar porabila in še le sedaj naknadno zahteva pokritje. Nato odgovori finančni minister Bilinski precej rezko: »Tako bom postopal tudi zanaprej!" Vsled te izjave nastane hrup, češ, da pomenja to preziranje parlamenta. NajodloČ-nejši protesti proti takim izrazom ministra se čujejo.
V	to se vmeša tudi znani kričač, krščanski socijalec Bielohlawek — ko se Bie-lohlawek oglasi, mu kličejo socijalni demokrati: »Kje pa imate Hrabo>“ Na kar jim odvrne Bielohlawek: „Kaj hočete, tatovi?" Vsled tega bi prišlo med socijalnimi demokrati in Bieloh.latvekom skoraj do pretepa in le ministrskemu predsedniku Bie-nerthu se ima zahvaliti, da jih hi izkupil. Nato se Bielohlawek opravičuje, da m imenoval tatovč, marveč le: »Kaj bi pa Vi rekli, če bi se Vas imenovalo tatove?"
Albanska vstaja — končana.
(Brzojavka posebnega dopisnika »Jutra".)
Skoplje, 14. aprila. Albanska vstaja, ki je povzročila toliko hrupa in vznemirjenja je končala z brezpogojno kapitulacijo albanskih voditeljev, ki sb odložili orožje. Imel sem priliko, da sem govoril z več turškimi in albanskimi odličnimi politiki, ki so vsi izjavili, da je bila albanska Vstaja popolnoma brezpomembna in brez vsakega političnega ozadja. O kakem hujskanju od strahi Staroturkov proti sedanjemu mladoturškemu režimu ne more biti niti gbvora. O situaciji, končanem uporu in pogovorih pošljem obširno poročilu.	—ut.
Carigrad, 14. aprila. Tukajšnji albanski voditelji so konferirali z vlado glede končanega albanskega upora in dosegli, da je Porta sprejela sledeče albanske zahteve: J. uničijo se Vsi nufhski registri; 2. Albanci
ne vstopajo v turško vojsko kot redno moštvo! 3. Porta razveljavi vse odredbe glede novih davkov (osebne dohodnine in carine);
4.	pomilostiti, se morajo vsi zajeti Albanci.
—	Za sedaj je Porta provizorično sprejela te zahteve; o njih bo v prihodnjih dnevih razpravljal ministrski svet.
Djakovski škof.
(Brzojav posebnega dopisnika „Jutra‘‘).
Zagreb, 14. aprila. Korespondenčni urad je v zadnjih dnevih poročal iz Zai greba, da je imenovan Strossmayerjevim naslednikom kot škof v Djakovu zagrebški pomožni škof in generalni vikar dr. Krapac. Ta vest je velika prezgodnja. Krapac je bil sicer dosedaj najresnejši kandidat za dja-kovsko stolico, a v zadnjih dnevih je po-i stala njegova kandtdctura nemogoča, kerj je v krvaških političnih krogih Krapac nepriljubljen.
Dunaj, 14. aprila. Vesti o imenovanju! Krapca djakovskim škofom se ne potrjuje. Imenovanje bi moralo vslediti te dni, a jei bilo v zadnjem trenotku preprečeno vsled intervencije odločilnih krogov iz HrvatskeJ Sicer pa ostane dr. Krapac še vedno naj-J resnejši kandidat za djakovsko škofijsko stolico; njegovo imenovanje se razglasi baje v najkrajšem času.
Spopolnltev ogrskega kabineta.
Budimpešta, 14. aprila. V najkrajšem času se rekonstruira ogrski kabinet. Kakor znano ima sedanji ministrski predsednik Khuen več portefeljev, ki jih hoče pred sklicanjem novega parlamenta odložiti in poveriti drugim politikom. Demisijoniral bo tudi sedanji hrvaški minister Josipovič, na njegovo mesto bo imenovan bivši hrvaški: ban, sedanji predsednik septemviralnega; sodnega stola Rakodzai.
Ruska duma.
Petrograd, 14. aprila. Duma raz-| pravlja o zakonu z dne 6. decembra 1909,. glede dovolitve provizorija za obnovitev; ruske mornarice. Tega car svoječasno ni sankcijoniral, ker duma ni dovolila predloženega kredita. Med razpravo je zagovarjal ministrski predsednik Stolypin v obširnem govoru pravice carja.
Napad na ministrskega predsednika Brianda v Parizu.
Pariz, 14. aprila. Napadalec ministrskega predsednika Brianda, Duplanil, je kakor se je konštatiralo, res slaboumen.
Grška dinastija In vojaška liga.
Kodanj, 14. marca. Atenski dopisnik nekega tukajšnjega lista je imel razgovor s kraljem Jurjem, ki se je izrazil, da položaj sedaj ni nevan. Sedaj vlada popolen mir. Narodna skupščina se bo bavila samo s predlogami, ki se ne tičejo temeljnih državnih zakonov. (Op. uredništva: Vojaška liga, ki je bila te dni razpuščena, je odstopila od svoje zahteve glede odstranitve vladajoče dinastije, vsled česar je gornja brzojavka samaposebi umevna.)
Evropska kontrola Turške.
Carigrad, 14. aprila Velesile so se odločile za skupen korak glede okropiranja ustave v Kosovem vilajetu in imajo natančen načrt pripravljen. V par dneh se izroči porti tozadevni komunike. (Op. ured.: Status quo na Balkanu bi bil s tem omajen.)
Popravek. Nst 501/10. — Gospodu Francu Pircu, odgovornemu uredniku lista »Jutro" v Ljubljani. — Z ozirom na članek »Profesor Wahrmund v sodni preiskavi," priobčen v št. 37 lista »Jutro* z dne 8/4. 10. prosim za predpisom § 19. tisk. zak. točno odgovarjajočo objavo sledečega popravka: Ni res, da je c. kr. državno pravdništvo v Pragi uvedlo zoper profesorja Wahrmunda preiskavo zavoljo pregreška pc .§§ 302. in 303. k. z. tudi ni res, da se je uvedlo kazensko postopanje vsled neposrednega naloga pravosodnega ministrstva. Res pa je, da pa je, da je c. kr. državno pravdništvo v Pragi vsled poročila vladnega zastopnika o predavanju, ki se je vršilo dne 27./Š. 10. v nemški sekciji »slobodne misli", predlagalo uvedbo poizvedb samo po zaslišanju vladnega zastopnika, da zazdaj ugotovi dejanski stan, kakor je to običajno v vseh takih slučajih. Na to odredbo težavnega pravdništva pa pravosodno ministrstvo ni vplivalo niti najmanje. C. kr. državno pravdništvo v Pragi, dne 12. aprija J9l0i
Poslano*).
Ker je »Slovenski Narod'1 z dne 8. aprila t. I. št. 18 o meni prinesel »Jeseniški Pongratz proti našemu listu". Koncem lanskega leta smo priobčili dopis iz Jesenic, v katerem se je tovarniškega uradnika Antona Pongratza, tistega ki je bil najprvo liberalec, potem klerikalec, sedaj pa je postal nemškutar, pristaš ptujskega »Štajerca" slikalo v prav živih' barvah. Pongratz se je čutil žaljenega in je vložil proti nam tožbo Ker je pa izvedel, da imamo proti njemu v rokah silen materijal, je rnož takoj zlezel pod klop in umaknil svojo tožbo. Škoda! To bi bila senzacija, če bi se pred porotniki pralo Pongratzovo zelo, zelo umazano perilo. Na ta neslani napad odgovorim sle-
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, v kolikor določa zakon.
deče: Koncem lanskega leta je »Štaj.erc" priobčil iz Jesenic neki dopis, katerega pa nisem jaz pisal in tudi ne »Štajercu" poslal v katerem je neke dame iz Jesenic in Save slikal v prav živih barvah. Ko me je zato »Slovenski Narod" prav nesramno in po nedolžnem napadel, vrhutega so me pa še tukajšnje dame obdolžile, da sem jaz isti članek v »Štajercu" pisal in ker sem se popolnoma nedolžnega čutil, sem na migljaj neke gospodične poštne upraviteljice tožil 3 gospode iz Jesenic.
Pri obravnavi pri c. kr. okrajnem sodišču v Kranjski gori pa se je dokazalo, da sploh ti tuji gospodje o meni prav nič govorili niso, sem od tožbe odstopil. Nato sem pa tožil ono poštno uradnico. Ker sem imel na dan obravnave 1000 delavcev za izplačati in nisem hotel zastopnika vzeti, sem tudi od te tožbe odstopil. Tedaj sctn pa tožil odgovornega urednika »Slovenskega Naroda" g. Rasto Pustosleinška radi prestopka po § 496. kaz. zak. Obravnava bi se imela pred ljubljanskim c. kr. okr. sodiščem in sicer le pred enim sodnikom vršiti in je bil že zato dan razpisan. Ker je pa gosp. Rasto Pustoslemšek dobro vedel, da ga bode radi omenjenega prestopka sodnik dobro zašil, je napravil proti tej obravnavi ugovor in pritožbo, v kateri je reč tako pojasnil, da je bila obravnava telegrafično preklicana in obenem določena, da stvar ne pride pred enega sodnika, ampak pred porotno sodišče!! Nisem hotel to afero pred porotnike tirati in sem tudi od te tožbe odstopil. V zahvalo, da sem bil tako dobrosrčen in gosp. Rasto Pustoslemšku odpustil zopet razžaljenje, me je gosp. Rasto Pustoslemšek vnovič v zgoraj navedenem članku napadel.. Imenovani me že skozi leta in leta v »Slov. Narodu" na nečuveni način napada, krade mi čast pri vsaki najmanjši priliki, to pa samo iz politične sebičnosti.
Čudno se mi pa zdi, da g. Rasto Pustoslemšek o meni toliko umazanega ve, ko vendar on mene in jaz njega osebno nepoznam. Jaz živim že 21 let na Jesenicah, a še nikdar nisem slišal, da je g Rasto Pustoslemšek na Jesenice prišel In da bi se bil o meni osebno informirali! Tedaj si moram le misliti, da on samo moje delovanje iz zlobnih ust in obrekovanja posnema in vso reč pretirava. Če imam pa jaz res toliko umazanega perila, potem prosim naj g. Rasto Pustoslemšek to takoj obelodani in naj že enkrat jasno pove, kaj sem jaz pregrešil, da mi on vedno in vedno žuga!? Na dan tedaj brez obravnave z mojim umazanim perilom. Nadalje mi on očita, da sem bil klerikalec in da sem sedaj postal nemškutar. Smešno, kako bom jaz klerikalec, ko se še danes sami duhovniki priimka »klerikalec" sramujejo. Res je pa, da sem pri zadnjih volitvah s klerikalci volil, a s tem še ni rečeno, da sem bil klerikalec in to vsak dobro ve, kdor jeseniške razmere pozna. Tudi zavrnem besedo »nemškutar", ker še nikdar te barve pokazal nisem in ravno tako tudi jaz nisem še nikomur očital, da je nemškutar če je bil prav kot vodja narodne stranke ali vodja S. L. S. trdo z Nemci zvezan! Capito g. Rasto Pustoslemšek. Sploh pa če Vas g. Rasto Pustoslemšek že tako srbi, sem še vedno pripravljen to afero z Vami osebno, vendar kar ml moje zdrave roke dopuste, iznositi, ker potem se gotovo pred enim samim sodnikom vidiva!!
Jesenice, dne 12. aprila 1910.
Anton Pongratz,
tovarniški uradnik.
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin.
Najmanjši znesek 50 vin.
I/, konkiirznci mas« Ivanu Miklavca, trgovca v Ljubljani je poceni naprodaj železna ,Wcrthclm»va" blnciijnn srednje velikosti. Kdor si jo hoče ogledati in kupiti, naj se do 20. t. m. oglasi v pisarni upravitelja konkurzne mase dr. Antona Šviglja, odvetnika v Ljubljani.
Kupi se dobro vijoiončelo! Pismene ponudbe s ceno pod »Vijoiončelo" na upravo »Jutra',.
Klavir se za vsako ceno proda Naslov pove inseratni biro .Jutra*.
Pva gospoda Iščeta stanovanje obstoječe iz dveh ali treh sob s pritiklinami za avgust. Pismene ponudbe na upravo .Jutra, pod .Sončna".
Prodam fine nove .Elegie" citre; cena dogovorno. Naslov upraiva »Jutra".
Trgovski učence sc takoj sprejme. Ivan Goli-hleb, Polzela, Štajersko.
Mesečna soba, lepo meblovana s posebnim uhodom in s hrano je s 1. majem t. 1. za oddati. Poizve se v Židovski ulici št. 4. II. nadst.
Obrtnik z zelo dobro idočim obrtom se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodično, staro 18—26 let, ki ima tudi nekaj premoženja. Le resne ponudbe, če mogoče s sliko, katera sc vrne do (5. aprila, pod .Rafael" na upravništvo »Jutra".
Kleparska veieobrt v Trstu išče šest vajencev, čvrstih in zdravih. Cj)glpsUi se pri 3Uvoj Škerlju v upravništvu .Jutra* popoldan pd 4 -7. Oni z dežele naj pošljejo zdravniško spričevalo In iz-pustnico.	•	'__________________________
T najem vzamem takoj srednjo trgovino z mešanim blagom, oziroma lokale brez blaga — na deželi. Ponudbe pod V. K. na upravništvo »Jutra
Kupim dobro ohranjeno damsko kolo. Ponudbe na naslov! »Grosuplje 99" poštnbležeče.
Trg-oiina z gostjlno In posestvom ter z vsem blagoih, 3 minute Od postaje, se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Več se izve pri Ivanu Levičarju, trgovcu, Krmelj 30, Dolenjsko.
Iščejo se družiliki za razna podjetja. Več pove prometna pisarna Petra Mateliča, Ljubljana, Škofja ulica 10. Telefon 155.
Dve dobro ohranjeni kolesi se prodasta na Sv. Petra cesti št. 54.
Najnovojfii prašni plašč za dame od K 10'— naprej v največji izberi v »Angleškem skladišču oblek", Ljubljana, Mestni trg 5.
Učenka z boljšo šolsko izobrazbo, se sprejme takoj v modno trgovino. One, ki znajo nekoliko šivati imajo prednost. —- Ponudbe naj se pošljejo pod šifro »Pridna 2000“ Ljubljana, poste restante.
Trije trospodje se sprejmejo na stanovanje in hrano ali brez hrane. Dve zračni, lepo opremljeni sobi na razpolago. — Poizve se v Gradaški ulici št. 18. pritličje levo.
Bingnjnlčurkn, oziroma prodajalka z učno dobo, se sprejme proti boljši plači. Kje pove upravništvo »Jutra".
Kontoristliija z daljšo prakso, se sprejme pod ugodnimi pogoji. Kje pove upravništvo »Jutra".
Več trpežnih zabojev 45 cm širokih in 30 cm visokih se proda. Ponudbe na: Ivan Perko, Ljubljana, Turjaški trg 4.
Dobre parketne pok ladolce sprejme takoj v trajno delo: Janko Primožič, Reka, Cafee Fiume.
Krojaški pomočnik za fino veliko delo sc takoj sprejme; plača je 1. vrste. Ponudbe upravi »Jutra".
Dvn jermenarska pomočnika in en učenec se sprejmeta na Poljanski cesti št. 22.
Spretna korespondentlnjn išče službe pod Ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravo »Jutra" pod šifro »Korespondentinja"-
Nagačene ptiče različnih lepih vrst in velikosti, in nekaj pohištva se proda v Kolizeju, Marije Terezije cesta, II. nad., vrata 107.
Rodbina Ante Gabrova naznanja tužno vest, da je gospa
Marija Gaber,
roj. Hafner
posestnica v Škofji Loki
po dolgi mučni bolezni v 58. letu starosti, danes dopoldne preminula.
Pogreb predrage pokojnice bode v petek dne 15. aprila ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti v Škofji Loki. V Škofji Loki, 13. aprila 1910.
Ante Gaber, sin Tončka Gaber, roj. Jesenko, snaha. Majda, Breda,
vnukinji.
Prvi slovenski pogrebni zavod.
A.
se zialfcLega, sed-aj
t Šeienburgovi ulici itei.l
ililfjiproti Kazine.
Fr. Ks. Casper
LJUBLJANA, Vegova ulica, v bližini realke.
Zaloga vsakovrstnega pohištva, hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, v$eh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otomanov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih lesenih rol<5, žaluzij in železnih   valjčnih zastorov. —”■	—
Velika množina
izg9tovlj.epib oprav za spalne in jedilne sobe yndno nn razpolago. — Priznalna pisma, ceniki ; ; in vzorci na poljubno razpolago. : :
AJi že imate
Ital so Izšle T7- zalog"!
R. DRISCHELJ-a v LJUBLJANI.
IFarapaa: Xj@grioor3.arji;
Parma: Xz£ladll "v-ojalsi;
Talci; iSTašira rojakom;
Talci: pozdrav ss IDclerijelce; Talci: Pozdrav zi Bleda.
Kdor pošlje 5 kron naprej, dobi vseh pet koračnic poštnine prosto.
j	w*v t\	se priporoča za vsa dekoracijska in
1 dpClIllK. !/•! llV tapetniška dela. Divani, otomani, mo-Ljubljana, Marije Terezije C. 16. drod se izdelujejo po najnižji ceni.
JULIJA ŠTOR Ljubljana, Prešernova ul. 5.
Naj večja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih
goisserskih gorskih čevljev.
Elegantna in jako skrbna Izvršitev po vseh cenah.
ZE^riiporoča, se
največja zaloga oblek za gospode in dečke
Vedno najnovejša konfekcija za Ljubljana, Pred škofijo št. 19 dame in deklice.
Solidna postrežba! Nizke cenel
A. Lukič
Oglejte si največjo zalogo
polj edehkih stroj ev,
slamoreznic, čistilnic, mlatilnic, kosilnic, motorjev, gepeljnov in stiskalnic za grozdje in sadje, štedilnikov, peči, nagrobnih križev, blagajn itd. pri tvrdki
FR. STUPICA
v Ljubljani, Marija Terezija cesta 1, poleg, Figabirta*.
Ravnotam lahko kupite vsak čas po najnižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino, gnojnico, vseh vrst tehtnice, uteže in vse druge : :	v železnino spadajoče predmete. ::
S
‘MflfTniipfliili::! ,!
—.
:	i;
BOT
CT"
Ustanovljena 1. 1882. — Telelon št. 185 Poštne hranilnice na račun štev. 828.405
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana,Dunajska cesta 18
v lastnem zadružnem domu
je imela koncem leta 1909J[denarnega prometa K 83,116.121-11 upravnega premoženja K 20,775.510 59
obrestuje hranilne vloge
po 4'|2°1o
■ i	\r lu	^
bpez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim pro-
metom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog nad K 20,000.000.
Franjo Parkelj
lastnik reklamnega in pla~ katerskega podjetja. Snaženje stanovanj in oken j.
Izvršuje vse v to stroko spadajoče dela in po točno zmernih cenah.
Lepia vila
v Ljubljani, ob glavni cesti z
d°b™ id°č° trgovino
se proda.
Povpraša naj se v upravništvu „Jutra“.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
POZOR!
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
„UNION“
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
FR. ČUDNU
urar In trgovec, Ljubljana
DelnlCar In zastopnik Švicarskih tovarn „l/nlon“ v Blelu In Oenovl.
Uhani, prstani, briljanti.
8/10-1
Prva anončna pisarna
Ljubljana, Levstikova ul. 2
sprejema vsakovrstne inserate, reklamne notice itd. za vse možne liste, koledarje itd. Sestavlja in prestavlja inserate.
Išče nabiralce za deželo!
Posebno za trgovske potnike dober in io_7	lahek	zaslužek.
I/mJI in okusno pijačo daje le dr. ■ ■ pl. Trnkoczyja sladni čaj pod imenom „SLADIN“! Pije se brez kave, čaja, kakao; z malo mleka in sladkorjem.
30-5
MnoT ^ *em Prihranite 50°/o na IVI U Ir. denarju pri gospodarstvu. Kdor naroči najmanj 5 zavitkov po pošti v glavni zalogi lekarne pl. Trnkoczyja v Ljubljani (Kranjsko) dobi za 5 K 50 v franko.
Zdravje!
To resno obvestilo po-m potrjujejo mnogo-brojna priznalna pisma.
50% prihranka!
'/♦ paketa stane 50 v. Zahtevajte ga pri svojem trgovcu! Sladni čaj ni sladna kava, katere hranilna moč se deloma vsled žganja uniči!
Kmetovalci, pozor!
ALOJZIJ KORSIKA
semenska trgovina v Ijubljani, Šelenburgova ulica štev. 5,
naznanjam, da mi je ravnokar došla
velika množina travnega semena v 16 vrstah;
travne mešanice sestavljam sam po navodilu lista .Kmetovalec". Nadalje tudi krmilna pesa, rdeča in rumena, nemška detelja lucerna, domača štajerska, vsa preizkušena In v plombiranih vrečah, zanesljivo brez predalice. Potem veliko množino čebuljčka za posaditi in veliko drugega krmilnega in zelenjad-
nega semena.
-------- Radi	velike	množine	znatno znižane cene! ————
Izvleček iz glavnega cenika se na frankirano zahtevanje dobi poštnine prosto.
Posojuje na zemljišča po 51/40/0 1 l'/2°/o na amortizacijo ali pa po 5'/4°/o brez amortizacije;
na menice po 6°/o.
Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsaki dan od 8.—12. in od 3.—4. izven nedelj in praznikov.
Prvo slovensko podjetje za napravo elekricnih central.
Iztršuje električne naprave z vodno silo, na par, z bencinmotorji s surovim oljem.
Vsakovrstne transmisije za mline, žage itd.
Poprave bencin-motorjev, avtomobilov, elektro-motorjev, dinamo- in parnih strojev: poprave v tiskarnah in pivovarnah. Naprava transporterjev za opekarne po najnovejšem sistemu, kakor tudi aparati za rezanje strešne opeke za zid — patent Marzola. Izvršuje vsa strojna in mehanična dela točno, solidno in po nizki ceni. Načrte in proračune ne zahtevanje.
DP il I/|\T strojno ključavničarstvo in • a AlVIii podjetje za elektr. naprave
Ljubljana, Poljanska c. 67. Telefon št. 73.
1
Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Gradišče št. 4
 ............................................. „	 •	j___<7 Atna«AM<*M tntticfirnm uiimmiiimiiiiiiiiiihimimihmiimuih..................................•"""""'"''''"i
..............  *--------------------------------     i---^	^	"	'	'	■	lllll|llll||IIIIIIHIIIIIMHIIIItllllllllHtlllllilllllllllHHMtllll<
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov.
Lststin-o založništvo.	črfee.
2v£m.:zll^alia e.	Llto^ra-fLo sl.
Telefonska šte-v. 118.	=====	Poštne	liraaailaalce	šte-v.	76.307.
Na prostovoljni javni dražbi
dovoljeni s sklepom c. kr. okr. sodišča v Ljubljani z dne 6. aprila 1910 AL 135/10/17 se bode prodala v zapuščino gospe Marije Benko spadajoča premičnina (boljše kakovosti) in sicer:
v ponedeljek, dne 18« aprila t. 1. obleka in perilo ter nekaj zlatnine; v torek, dne 19« aprila t« 1« pohištvo in
druga oprava.
Prodaja se vrši vselej ob 9. uri dopoldne in od 3. ure popoldne napre) v [Ljubljani, Erjavčeva cesta št. 4 in se nadaljuje eventualno dne 30. aprila t. 1. ob 9. uri dopoldne.
Kupnina se ima vplačati takoj po izdražbi v roke sodnega komisarja; kupljene predmete je takoj odstraniti.
V Ljubljani, dne 12. aprila 1910,
Aleksander Hudovernik, c. kr. notar kot sodni komisar.
Gostilna
pri
,DACHSU<
Ljubljana, Florijanska ulica 33.
Najboljša pristna dolenjska, istrska in štajerska vina ter vedno sveže pivo.
Dobra domača kuhinja. — Točna postrežba. 13—2	Zmerne cene.
Za obilni obisk se priporoča
Minka Kovač,
gostilničarka.
Združeni čevljarji v Ljubljani
Wolfova ulica 14
priporočajo za pomladansko in poletno sezono svojo
bogato zalogo obuval
vseh vrst moških, ženskih in otročjih, domačega in tujega izdelka. — Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi.
Špecijalisti za nepremočljive lovske in turistovske čevlje.
Izdeluje se tudi po meri v lastni delavnici, ter se sprejemajo tudi popravila.
Postrežba točna, cene solidne.
Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenovnike.
Modni salon 5^
M.
priporoča cenjenim damam
klobuke le najfinejše izvršbe. Žalni klobuki vedno v zalogi.
Palača Mestne hranilnice.	Prešernova ulica.
in harmonije
prvovrstnih tvornic izposoja in prodaja najceneje učitelj »Glasb. Matice" in zapriseženi strokovnjak
Alfonz Breznik
v Ljubljani, Gradišče št. 11
(poleg restavracije pri »Kroni"). Prevzema vsakovrstna popravila in uglaševanja ceno.
Fran Krapeš.
Neyvečja zaloga najfinejših
barv in potrebščin
za umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor:
Diisseldorfske oljnate Larve
v pušicah za umetniko in študijsko slikanje.
Horodamove pateutovane akvarelue Larve
za šolo in v pušicah za študije.
Pastelne Larve (stogle)
pristne francoske in za ljudske šole v škatljicah.
Tempera Larve
14/87
za srednje in strokovne šole, za umetniške in prijatelje umetnosti.
   Firneži, olja in retuše za slikarstvo zzn Slikarsko platno
Zahtevajte cenik.	z	oljnatim	in	krednim temeljem.	Zahtevajte	cenik.
Vzorci za SOLne slikarje vedno najnovejše na razpolago priporoča
A c\ ni i TTo n nim otiti Prva kranjska tovarna oljnatih barv, .0.111)11 Aid lip ulildjilllj firnežev, lakov in steklarskega kleja.
Redka prilika za nakup
K 44-40 stane
kompletna obleka za gospode ali kostum za dame modni površnik za gospode ali raglan ali prašni plašč za dame, posamezne hlače za gospode ali krilo iz blaga ali za prati, modni telovnik za gospode ali bluza ali jupon za dame, klobuk ali slamnik za gospode ali velika modna čepica za dame.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
Prvi slovenski pogrebni zavod v Ljubljani
Prešernova ulica štev. 44.
Prireja pogrebe od najpriprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. — Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence umetne, cvetlice, kovine, porcelana in perl.
Za sluaa) potrebe se vtjudno pripono	TURK	fo BRATA ROJINA.
Najnižje cene!
Delniška glavnica: K 3,000.000
301—43
Rezervni fond: 400.000.
Ljubljanska
Stritarjeva ulica štev. 2.
  .......==	podružnice	v	Spijeta, Celovcu, Trstu in Sarajevu.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4'|a °|0.
mHIMNOl'	...........