STJEPAN IVŠIĆ
13. VIII. 1884—14. I. 1962
Dne 14. januarja je umri v Zagrebu dr. Stjepan Ivšić, redni profesor slovanske primerjalne gramatike na filozofski fakulteti v Zagrebu, splošno priznan strokovnjak na področju srbskohrvalske dialektologije, akcentologije, starejše hrvatske književnosti, tekstologije in primerjalnega slovanskega jezikoslovja.
Hrvatska in jugoslovanska znanost o jeziku je z njegovo smrtjo izgubila vsestranskega, zaslužnega in lucidnega delavca.
Skoraj šestdeset let je profesor Ivšić neutrudno proučeval tista lingvistična in filološka področja, ki so bila pri nas najmanj raziskana in ki so se glede na specifičnost svoje problematike pokazala pereča ne samo v okviru napredka hrvatske in jugoslovanske znanosti, marveč prav tako v okviru celotne slovanske filologije.
Njegova zgodnja dela O šaptinovačkom narječju (1907) in Današnji posavski govor (1907) veljajo še danes za vzor hrvatske in srbske dialektologije. Njegove razprave A k c e n a t u gramatici Matije Antuna R e 1 j ko v i ć a, A k c e n a t u gramatici I g nj at a Alojzija Brlića, Prilog za slavenski akcenat in Jezik Hrvata kajkavaca vsebujejo rezultate, ki so postali aksiomatični. Hrvatske in srbske dialekte je smatral za celovite, zaokrožene sisteme na različnih razvojnih stopnjah in s tem sijajno pojasnil enotno akcentsko skupnost štokavskega, kaj-kavskega in čakavskega dialekta ter izčrpno prikazal tri osnovne štokavske in čakavske akcente, njihova prehajanja in spremembe. Njegov sistem se kompletno vključuje v komparacije o čakavski, štokavski, ruski in litavski akcen-tuaciji, razprava Jezik Hrvata kajkavaca pa je bila s svojo akcentsko tipologijo še en dokaz o koristnem funkcioniranju njegovega sistema in njegove znanstvene metode.
S svojo že prislovično temeljitostjo, znanstveno akribijo in z žarom pravega znanstvenika se je profesor Ivšić posvetil področju glagolskih spomenikov in je opravil temeljna raziskovanja glagolske prosvetne, apokrifne in hagiogral-ske književnosti od 12. do 16. stoletja (»Čistil ište sv. Patricija« u hrvatskom glagoljskom tekstu 15. stoljeća. Dosad nepoznati hrvatski glagoljski prijevodi iz s taročeškog jezika, in številne druge razprave).
V zadnjih letih se je vrnil k fonetičnim in akcentskim vprašanjem (Osnovna hrvatska kajkavska akcentuacija u Pergošića, Iz naše akcenatske i dijalekatske problematike) in je ponovno dokazal svojo nenadomestljivo izvirnost pri uporabljanju znanstvenih metod.
Niti od daleč nismo omenili vsega, kar je profesor Ivšić storil za našo znanost. Opus njegovih razprav, študij, prikazov in ocen je dosegel število 117, bil je urednik devetih strokovnih časopisov in znanstvenih edicij, a na filozofski fakulteti v Zagrebu je vzgojil v letih od 1913 do 1961 vse generacije slavistov.
Njegova izguba je za našo znanost naravnost nenadomestljiva.    V. Kalenić