i ravnatelj
(O. O. ooa te
8. lunlla 1927.
Itevllka M cwt
Letnik Lil
mzen ponedeljka. Nkrotebt: u 1 mene L 8-—«, 38.—. celo leto L 75.—, ▼ inomutvo meaetao vilke 30 »tot — Oglašata* za i mm prostora
iS za trgovske in obrtne oflaae L 1._, za onart*
zbila L 1.50, oglate denarnih zavodov L X—• [lasi na prvi strani L 2__
EDINOST
Uredniitvo in ttpravniitvo: Trst (3), ulica S. Francssco d'Assisi 20. Te« lefoo 11-57 Dopisi naj se pošiljajo izključno uredailtou, oglasi, rekla« maci je in denar pa uprmvniitvu. Rokopisi ee ne vračajo. Nalrankirane pisma se ne sprejemalo. — Last, založba in tisk Tiskarne »Edinost*. Poduredniitvo v G o r i c i : ulica Giasii Carducci it 7, L n. — Talci, it 137.
Glavni in odgovorni urednik: proL Filip Peric.
ee
Položaj na Balkanu stoji •že mesece v znamenju spora me4 Italijo in Jugoslavijo radi tiranske pogodbe. Kljub vsej dob? i volji, ki jo narekuje miroljubno naziranje o balkanskih voh r.a podlag njihovih najmilejših obiležij, je žal ti*eba priznati, da se ne more več govoriti o. n v alnih nesporazum-1 j en jih, ki bi izvirala le iz neso-glr-.sja v tolmačenju tega ali on :/ a p ^g. afa kake pogodbe, temveč gre za spor resne narave.
Ko rabimo izraz «resna narava;* v tej zvezi, ne mislimo s tem formulirati kako katastrom fistično naziranje, kakor da bi hoteli reči, da je mimo sožitje in sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo za vso. bodočnost izključeno in onemogočeno. Polž dnoma drugačni so naši nazori c tej stvari, kakor je dobro euiaiio vsem onim našim čitateljem, ki se spominjajo na našo ponovno a nalizo jadranskega položaja naše države in Jugoslavije ter velikih naJcg, katere se jima narinjajo že geografski kot področje skupne obrambe Jadrana iakor koč za vso bodočnost. Daleč smo torej predvsem od tega,, da bi mislili, kot mnogi inozemski listi, da mora že sam \ .iežaj oldi sosednih držav dovesti neizbežna' do re-rešitve j-j; oboroženega spopada.
Ko prr.vimo, da ie spor resen mislimo torej nekaj drugega. Mučno nerazpoloženje, ki prihaja do izraza po lastili to- in onstran Snežnika, je resno v prvi vrsti kot opomin. Ves položaj, ki ga, imamo tu V mislih, opomin >r namreč, da so v jadranski ro-lriki Italije in Jugoslavije, oziroma v balkanski po-1 i tik i p^v ? in jadranski druge, točke, ki so nezdružljive. Le oni, ki promatra politično dogajanje zgolj kot snrrro ?. naravno naivnostjo oberožea novinec, bi se mogel čuditi ali obupovati spričo teh dejstev. Tudi najideal-nejši meddržavni odnošaji niso namreč prosti vseh navzkrižij, temveč hranijo vedno v sebi kali novih sporov, ki dajejo snov za nova pogajanja in nove rešitve. Vse meddržavno življenje je v svojem najvidnejšem bistvu nepregledna in neskončna vrsta sporov, ki nastajajo in se rešujejo potom novih pogodb. Odkar imamo v Ženevi Družbo narodov, je zadobilo to načelo nednarodnega sožitja še večjo veljavo in državam članicam je naložena skoro neodklonljiva moralna dolžnost, da smatrajo pogodbo, oziroma razsodišče za temeljno načelo svojih mednarodnih odnošajev.
Seveda ni s tem rečeno, da bi bila vojna odpravljena. Ona o-stane kot en t. j. najskrajnejši način «reševanja» in «od«tra-njevanja» mednarodnih sporov. Toda bolj in bolj postaja jasen nauk zgodovine, da je to sredstvo najslabše med vsemi, kar jih je na razpolago, in da je tudi gred nje- pravična dvostranska pogodba boljša od enostranski diktiranega «miru». Glede sedanjih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo pa je treba, kot rečeno, izključiti to misel, kajti toliko v Rimu kolikor v Beogradu so padle ponovno nedvoumne izjave o brezpogojno miroljubnih namenih obeh vlad, da niti ne govorimo o dejstvu, da veže obe državi še za celi dve leti prijateljska pogodba iz leta 1924.
Kje je resnična nevarnost te mučile napetosti, nam marveč kože sedanji spor med Jugoslavijo in Albanijo, ki je dovedel do tega, da je Jugoslavija od-poklicala svojega poslanika iz Tirane, glavnega mesta Albanije. Gre za incident, ki je po svoji naravi in vsebini popolnoma neodvisen od kompleksa navzkrižij, katera so nastala med Italijo in Jugoslavijo radi tiranske pogodbe. Albanska policija je aretirala dragomana jugo-slovenskega poslaništva v Tirani Gjuraškoviča, češ da je vohunil na škodo Albanije. Pri sebi je imel tudi par rispm za jugosjoven-ko poslaništvo, ki ju je policija tudi zasegla. Protesti jusroslovenske vlade in zahteva. da se ima Gjuraskcvić izpustiti na svobodo, so ostala brez uspeha. Albanska vlada se izgovarja, da ji ni bilo javljeno,
da je Gjuraskovlć uradnflt poslaništva m da je poleg teg«, albanski državljan. J ugoelo venska vlada je na drugi strani izjavila, da je bila tiranska vlada popolnoma poučena, da je Gju-raskovič uradnik poslaništva. Konec je, kot rečeno, ta, da je Jugoslavija prekinila diplomatske odnošaje z Albanijo.
Bolj kot vsebina tega spora pa je poučen incident kot tak. Jasno je namreč, da bi se Albanija ne postavljala na trdovratno stališče, ki ga je zavzela napram svoji močni sosedi, če bi ne računala, da se ji nudi prilika, da lahko izrabi napetost med Italijo in Jugoslavijo ter pokaže zobe. Zdi se, da spada taka taktika k bistvu politične duševnosti malih držav. Lepe primere nam nudi zadržanje Črne gore napram ogromnemu turškemu carstvu v prejšnjem . stoletju. Hočemo reči z eno besedo: nevarnost za mir ne preti ne iz Rima ne iz Beograda, temveč
od več alt manj prizadetih gledalcev v sporu med tema dvema državama. Njih položaj jim dovoljuje, da lahko vržejo v smodnik nerešenih vprašanj svojo neznatno iskr%co, ki pa (Lahko zadostuje, da nastane plamen.
Tudi tej prekinitvi odnošajev pa ne bo sledila nikaka vojna. Na eni strani stoji Jugoslavija na stališču neodvisnosti Albanije pod med narodim jamstvom, a na druei strani hoče ostati tudi Italija, kot od najbliže interesirana velesila, strogo nevtralna v tem novem sporu. Ves kompleks kočljivega albanskega spora pa stopa z zadnjimi dogodki brez dvoma v novo razdobje svojega razvoja. Albanska vlada je naznanila svoj incident z Jugoslavijo tajništvu Družbe narodov. Ali je treba vj;-deti v tem činu predznak preložitve težišča albanskega vpraSa-nja v Ženevo? Razvoj tega najnovejšega mednarodnega spora bo dal odgovor na to vprašanje.
SG¥8nsko-a!innski spor
Al&anskl p§Mk Glscgfrta
si piizr.dtšva, da bi pregovoril svojo vlado
BEOGRAD, 7. (Izv.) Glede incidenta z Albanijo, ki je zavzel velike mere, je nastal danes nov moment. Albanski poslanik na j ugoslovenI:r m dvoru Zena beg je danes zadnjič poskusil, da pripravi predsednika albanske republike Ali m eda bega do popustit ve. Danes opoldne je odposlal v Tirano brzojavko ter doznava vaš dopisnik, da je ta brzojavka bila zrlo ostra in je Zena beg v zelo energičnem tonu nastopil proti svojemu šefu, in predsedniku albanske republike. V , brzojavki ga je opozoril na zelo težke posledice, ki bi utegnile nastati v Albaniji, ako bi se ne našla kaka pomirjevalna rešitev spora. Zena beg je bil v tej svoji brzojavki vse svoje zahteve stavil ultimativno. Odgovor na to brzojavko bi imel dospeti do 18. ure. Ako bi odgovor ne bil ugoden, je Zena beg prosil zase in za vse osobje albanskega poslaništva potne liste, da zapusti Beograd. S tem bi nastala definitivna prekinitev diplomatičnih odnošajev z Albanijo. Zato se je prihod Zena bega v jugoslovensko zunanje ministrstvo pričakoval z velikim zanimanjem. Ob 18. uri popoldne je zunanji minister dr. Marinković v drugič sprejel italijanske^^ poslanika Bodre ra. Kakor doznava vaš dopisnik, je general Bodrero po nalogu svoje vlade poskušal intervenirati prt jugoslovenski vladi, da se izgladi spor med njo in albansko vlado. Ta verzija se širi iz italjianskih krogov. Razen tega naglasa jo, da je general Bodrero zvečer bil optimist v tem smislu, da se bo j ugoslovenski spor z Albanijo končal brez večjih komplikacij. V času, ko je bil general Bodrero pri dr. Marin-koviču, je prišel v jugosloven-sku zunanje ministrstvo albanski poslanik Zena beg. Čakal je, da je general Bodrero odšel, nato pa je zunanji minister dr. Marinković sprejel njega. Pri ministru je ostal v razgovoru do 20. ure. Zena beg je prosil dr. Marinkovića za rok dveh dni, da ostane v Beogradu in da se mu ne dajo potni listi, ker je uverjen, da se mu bo v dveh dneh posrečilo, da popravi odnošaje med Jugoslavijo in Albanijo. Izgleda, da je dr. Marinković na ta rok pristal. V mednarodnih krogih pa se naglasa, da se mora ta spor, ki se tiče izključno le Jugoslavije in Albanije rešiti brez vmešavanja kake tretje sile. Po postopanju albanske vlade se sklepa, da albanski vladni krogi očividno niso pričakovali, da se bo spor tako poostril. Prelom diploma-tičnih odnošajev bo imel za posledica tudi ukinitev vseh trgovinskih in drugih odnošajev, s čemer bo najhujše prizadeta Albanija sama. V tukajšnjih političnih krogih se splošno sodi, da mora biti spor v najkrajšem času likvidiran.
BEOGRAD, 7. (Izv.) Nocoj ob 21.30 je dospel v Beograd jugoslovenski poslanik iz Tirane z vsem svojim osobjem. Zanimivo je, da jugoslovenski konzulati v Albaniji še niso dobili naloga, naj zapustijo Albanija.
BEOGRAD, 7. (Izv.) Popoldne je bil pri dr. Marinko vicu romunski poslanik gospod Emaai-di.
Jugoslavenski odgovor
BEOGRAD, 7. (Izv.) Povodom note albanskega zunanjega ministrstva. na Družbo narodov je dobil jugoslovenski delegat pri Družin narodov nalog, naj sestavi odgovor na noto.
HeniSRo pss'aaltfvo
prevzelo zastopstvo jugoslovanskih interesov v Albaniji
BERLIN, 7. (Izv.) Zastopstvo jugosiovenskih interesov v Albaniji je prevzelo nemško poslaništvo.
Italijanski ilaso«!
RIM, 7. (Izv.) Kakor zatrjuje «L'Agenzia dt 'Roma», rimski politični krogi ne presojajo pe-^ simistično nepričakovano pre-rušenje diplomatičnih stikov med Albanijo in Jugoslavijo, ker ne verujejo, da bi ta prekinitev utegnila povzročiti težke zapleti jaje. Nedvomno bi bili večja preudarnost in previdnost v postopanju lahko preprečili sedanji položaj. Gotovo pa bodo vse vlade, ki so zainteresirane pri ohranitvi miru na Balkanu, s pozornostjo sledile razvoju dogodkov in preprečile, da bi postal sedanji položaj še bolj nevaren ali morda celo usoden. Italijanska vlada, ki se drži stroge nevtralnosti, je posredovala diplomatičnkn potom v Tirani in v Beogradu ter je poskušala doseči med obema vlada1-ma poravne.vo, ki naj bi enako zadovoljila obe vladi ter utrdila dobre medsebojne odnošaje med Albanijo in Jugoslavijo. Ti di-plomatični koraki niso na žalost doseg-li enake uspehe na obeh straneh. Zato pa predstavljajo sami na sebi nov dokaz italijanske miroljubnosti in italijanskega stremljenja, ki gre za tem, da se preprečijo zapletljaji v odnošajih med balkanskimi državami, zlasti pa med Albanijo in Jugoslavijo.
Tudi današnji rimski listi se obširno bavi jo z diplomat ični m sporom med Jugoslavijo in Albanijo. Vsi ltsti so mnenja, da je šla albanska vlada v svoji popustljivosti do skrajne meje in da je le trdovratnost in nepopustljivost jugoslovenske vlade kriva, da je došlo do preruše-nja diplomatičnih odnošajev. Vsi listi povdarjajo, da je položaj, ki je nastal vsled preruše-nja diplomatičnih stikov sicer precej resen, toda nikakor ne nevaren.
pantveari nevarnosti fašistov-ske politike za evropski mir. Toda tudi gotove desničarske skupine kažejo znova svojo veliko 9krb za jadranske zadeve. Pertinax piše namreč v «Echo de Parie»: «Treba je preiskave. Ko bo ta izvedena, tedaj bomo lahko razumeli, odkod izvirajo tafrvanja. Mogoče, da je hotel Ahmed Zogu dvigniti roko svojega italijamsk. zaščitnika ter ga pri/siliti, da zavzame svoje stališče mapram Jugoslaviji. Morda pa „ je Jugoslavija, naveličana vsled zavlačevanja italijanske politike, smatrala, da je prišel ugodni trenutek, da jo prisili odkriti njene karte.
Reaervlranest angleškega tiska.
LONDON, 7. (Izv.) V jugoslo-vensko-albanskem sporu zavzema angleški tisk še vedno re» zervirano stališče. Omejuje se samo na kroniko in na krajše komentarje francoskih in italijanskih časopisov. Nekateri listi &o mnenja, da bo tvoril spor predmet razprav na predstojećem zasedanju sveta Družbe narodov.
Vtis v Ženevi
2ENEVA, 7. (Izv.) Včeraj je prispela semkaj nota, ki jo je naslovila albanska vlada na tajništvo Družbe narodov. Vest o prerušenju diplomatičnih stikov je napravila v krogih Družbe narodov velik vtis. Vendar položaj ne vzbuja prevelikih skrbi. Generalni tajnik Družbe narodov, gospod Drummond, je takoj obvestil beograjs-ko vlado o vsebini albanske note ter je vprašal albansko vlado, ali nar-merava podvreči spor svetu Družbe narodov.
Kaj pravijo
Kakor poročajo rimski «Tribuni* iz Pariza, nudi diploma^ tični spor med Albaniao in Jugoslavijo običajnemu avropske-mu balkanizmu nov povod za razna potvarjanjta. Francoski levičarski tisk ne more imenovati Balkana in Jadrana, ne da bi pri tem napadel, Italije. Kartel ski tisk hoče namreč naprtiti odgovornost za sedanji položaj na Balkanu italijanski politiki. Razpravljajo zopet o sloviti tiranski pogodbi, katere ta tisk še vedno ne more prebaviti in katero smatra kot glavni vzrok sedanjega nezdravega položaja na jadranskem obrežju. Demokratične stranke izrabljajo to. priliko za nova dokazovanja o
Dfipvanle senefit
Proračun prometnega ministrstva.
RIM, 7. (Izv.) Na svoji današnji seji je razpravljala visoka zbornica o piforačunu prometnega ministrstva. Po prečitanju zapisnika včerajšnje seje se pri-glaša k besedi senator Dallolio, ki predlaga v zvezi z izvajanji senatorja Garbassa med razpravo o proračunu ministrstva za narodno prosveto o nepripravljenosti francoske aritilje-rije ob pričetku svetovne vojne, naj so uvedejo na unrv^grzah. posebni vojaški tečaji. Senatorju odgonrarja minister on. Fedele, ki pravi, da so vojaški tečaji na univerzah že dovršeno dejstvo. Ker se ne priglasi noben govornik k proračunu prometnega ministrstva, povzame besedo mesto lahno obolelega ministra državni podtajnik v prometnem ministrstvu on. Pala, ki se zahvaljuje poročevalcu za njegovo izčrpno poročilo in pohvalo mornarjev, poštnih in železniških uslužbencev. On. Pala pravi, da smatra molk senatorjev kot odobritev proračuna ministrstva. Za državnim podtajnikom povzema besedo poročevalec senator De Vito, ki podrobna pojasnjuje svoje poročilo. Za njim odgovarjata še državna podtajnika on. Pennavaria in on. Martelli na razne opazke senatorjev, nakar zaključuje predsednik ob 19. uri sejo.
LotettUev proces
so bo pričal Jutri.
RIM, 7. (Izv.) V četrtek ob 9.30 se bo pričel pred posebnim tri-bunalom za zaščito države proces proti atentatorju na predsednika vlade Ginu Lucettiju Z Lucettijem bosta sedela na -zatožni klopi tudi Štefan Vatte-roni, znani rimski anarhist, in Leander Sorio, strežaj v hotelu, ▼ katerem je prebival Lucetti za Časa pripravljanja atentata. Oba jpta za tožena Jcot soudeleženca pri zločinu. Kot predvidevajo merodajni krogi, bo trajal proces največ štiri dni. V celoti bo zaslišanih 20 prič in pa osem drugih oseb, ki so bile ranjene vsled eksplozije bombe.
. Esto Oaiibaldi izključen Iz udruženja vojnih dobrovoljce?.
RIM, 7. (I*v.) Na današnji od-borovi seji rimske sekcije narodnih vojnih dobrovoljcev je sporočil predsednik sekcije, da je bil Ezij Garibaldi izključen iz udruženja, ker je razširjal o njegovih voditeljih neosnovana obrekovanja.
VERONA, 7. Pri kraju Santo Ambfooio di Valpolicella, kjer ae nahajajo kamnolomi, se je
dogodila grozovita nesreča. — Kamijon, n otovorjen s štirimi debelimi ploščami mramor j a in vozeč enajstorico delavcev, se je nia strmi poti prevrnil v 20 metrov globok prepad. Šest delavcev so debele plošče mra-morja popolnoma zmečkale; izmed ostalih, ki so vsi težko ranjeni, sta dva že umrla. Vest o grozoviti nesreči je napravila globok vtis. Ves okraj žaluje.
M volitev v icplaviji
je stopilo v ozadje radi zunanjepolitičnega položaja
BEOGRAD, 7. (Izv.) V notranje političnem položaju ni nobenih novih momentov. Gotovo je samo to, da predstavljajo jugoslovenski spor in njegove posledice velike težkoče, ki so morajo z njimi boriti mnoge evropske države. Ta spor je sličen poslednjemu incidentu med Madžarsko in Čehoslovasko. V zvezi z njim se danes govori, da bodo volitve v narodno skupščino bržkone odgodene. Danes je epov se m negotovo, kdaj bo narodna skupščina razpuščena in kdaj bodo razpisane volitve. — Kralj se mudi v Topoli in se vrne v BeogTad v četrtek ali v petek.	_
Političen umof s BsM
Ruski esrd^rant umeril sovjetskega pcslanika
BERLIN, 7. (Izv.) Ruski poslanik v Varšavi je bil danes zjutraj umorjen od nekega političnega emigranta na central-in postaji v Varšavi s številnimi streli iz revolverja. Ruski poslanik v Varšavi je čakal na postaji na bivšega ruskega poslanika v Londonu Rosenholza, ki je imel prispeti v Varšavo. Atentator je monarhist ter je izjavil, da je izvršil atentat iz sovrašva do boljševiškega režima.
Čičerin in Sirssemann
na razgovoru v Berlinu
BERLIN, 7. (Izv.) Razgovor med Stresema nnom in Čičeri-nom, ki je bil določen za včerajšnji dan, je bil odložen do danes. Danes opoldne sta čičerin in Stresemann skupaj obedovala. Razgovora med obema ministroma sta se udeležila tudi ministroma sta se udeležila tudi posebna tajnika obeh ministrov.	_
KakGjeCMnMn letel
"-eko A t lanskega oceana
BERLIN, 7. Poročali smo že včeraj, da sta Chr mberlin in Levin zapustila ob 10. Eisleben, odkoder sta hotela kreniti proti Berlinu, a sta se morala pri Kottbusu spet spustili {na tla. Imela pa sta pri tem smolo, kajti spustila sta se na močvirnat travnik. Sprednji del letala se je pogreznil v blato in pri tem se je zlomil vijak. Poleta nista mogla nadaljevati. Komaj je vest prispela v Berlin, so se v velikem letalu odpravili proti Kottbusu zastopniki nemške vla de, tajnik amerikanskega poslaništva in še nekateri veljaki. Čez petdeset minut so že bili pri Chamberlinu in Levinu, ki sta se bila baš spravila nad polteno porcijo rib. «Smola, smola, je odgovarjal Chamberliti zastopnikom iz Berlina, sedaj bo treba menjati vijak.» Ponujali so mu drugo letalo, da bi se odpravil proti Berlinu, pa ni hotel poslušati, marveč je trdovratno ponavljal, da bo nadaljeval svoj polet samo s «Columbijo». NaroČili so telefoničnim potom nov vijak iz Berlina, nakar je Chamberlin začel pripovedovati, kako je letel i® New \orka proti Evropi.
«Vremenske prilike so bile izborne. Pihal je skoro ves čas ugoden veter in iako sem ore-letel razdaljo od Nove Škotske do Irske v približno 24. urah. Ko sem letel nad Angleško, je bilo vreme še dobro; pihal pa je-precej močan veter z juga. Nad Rokavskim prelivom pa je bila že bolj huda: močan veter z raznih strani in močna ploha, ki je udarjala ob letalo. Radi viharja sem se moral večkrat dvigniti prav visoko. Letel sem nato nad Boulogne-sur-Mer ter sem obrnil na vzhod proti Kob-lenzu. Zašel sem tedaj v gosto meglo, ki mi je docela zmešala orientacijo. Dvignil bi se bil lahko še bolj in bi bil ubežal megli, če ne bi bil ob 5.30 zapazil, da mi je bencin skoro pošel. Posve-
toval sem se nekaj časa z Le vinom, nakar sem sklenil pristati. Poletel sem še preko mana-fedskih jezer, našel med dvema gozdoma pripraven travnik m pristal. Prihitelo je takoj mnogo kmetov, ki so mislili, da imajo opravka z nemškim letalom. Opazil sem, kako so se začudili, ko so čitali na letalu napis: 140 Columbia Air Craft Corporation, New York. Prosil sem jih, naj mi čimprej priskrbe bencina in tekom ene ure sem res dobil dva vrča po 50 litrov. Med tem časom mi je kakih dvajset kmetov podpisalo izjavo, v ka-- eri je rečeno, da sem bil primoran pristati radi višje sile. To listino sem dal opremiti tudi z občinskim pečatom. Levin je bil nemiren in je hotel takoj odpotovati. A to ni bilo mogoče, ker je šlo nakladanje bencina zelo počasi od rok. Tekom potovanja nisem jedel skoro nič in priznavam, da me je mučila lakota in žeja. Svojega poleta nisem poskusil iz Spekulativnih namenov in v Ameriki mi niso obljubili nobeno nagrado. V Berlinu nameravam ostati tli dni. Nato se bom podal na Dunaj in v Rim. Na povratku bom najbrž obiskal London in Pariz. Berlin je bil zmerom cilj mojega prekoocenskega poleta, vendar pa o tem nisem hotel prej govoriti, ker sem se bal, da bi načrt izpodletel, ka^ kor se je zgodilo s poletom New York-Pariz. Lindbergh je vsekakor imel več sreče nego jaz. Vendar pa upam, da se bom povrnil v Ameriko z istim sredstvom, s katerim sem prišel v Evropo.»
Srečanje med obema letalcema in tajnikom ameriškega poslaništva Poo'om je bilo zelo prisrčno. Pool ie objel in poljubil Chamberlin a in Levina, —■ Tudi z zastopniki nemške vlade je bilo srečanje prav prisrčno. Uradni sprejem se bo izvršil šele v Berlinu.
«Argus» v Para
PARIZ, 7. «Ai*gus», ki leti po poti «Santa Marije», je prispel v Para. _
Huda letaska nesreča
LONDON, 7. Pri vežbah na letališču v Bouniiimouthu sta se trčili dve letali in pričeli goreti. Dva letalca sta umrla med plameni.. Eden izmed njiju je poveljnik Longton, den najboljših angleških pilotov.
Dogodki r.a Kitajskem
Pogajanja med severom in jugom
PEKING, 7. Tukaj zatrjujejo, da sta Čang-Kaj-Šek, poveljnik nacionalistične vojske iz Nan-kLnga in Čang-Tso-Lin, vrhovni poveljnik severhih čet, pričela pogajanja za prenehanje sovražnosti. Čang-Tso-Lin zahteva, da se Čang-Kaj-Šek resnično loči od boljše viške han-koVsko vlade. V takem slučaju se bo on pridružil Čang-Kaj-Še-ku in bo pristal na program Suii-Jat-Sena, ustanovitelja Kuo-Miii-Tanga, kitajske nacionali s lične stranke. K tej zvezi bi pristopil še guverner Šhan-sija. Tako osnovani bi a k bi začel razvijati svojo politično delavnost s tem, da bi najprej sklical nekako konferenco naroda.	_
Medzavezniški dolgovi
WASH1NGT0N, 7. Ameriška vlada je objavila debelo knjigo, v kateri podaja zgodovino med-zavezniških dolgov. Knjiga vsebuje mnogo uradnih listin in dokazuje, da so Zedinjene države z^lo blagohotno postopale napram svojim dolžnikom.
Drobne vesti
Napravi emir
Franeoski humorist Tristan Bernard se nahaja v francoskem letovišču Cannes-u. Ko je vstopil v hotel «C.arlton», so ga začeli vsi od ravnatelja pa doli do najmanjšega natakarskega podajača nazivati «Visokost» in se mu globoko priklanjati. Za isti dan namreč je bil naznanjen prihod beluCistan-skega emirja, ki se je pa moral gotovo kje zakasniti. Bernard zatrjuje sicer na vse pretege, da ni on noben emir, toda nobeden mu tega ne verjame. Sicer bi Bernard zelo rad igral vlogo belučistan-skega emirja, toda s tem so združeni stroški, kajti račun, ki se predloži- vladarjem, je vsekakor viSji kakor račun, ki ga dobe pisatelji. Upati je, da se je posrečilo v tem času pisatelju in njegovim prijateljem prepričati hotelske na-stavljence o resnici, da ni on emir.
n.
V Trstu, dne 8. junija 1927.
DNEVNE VESTI
Dozdevni sovrstniki krnita
Iz vrst naših čitateljev smo prejeli sledeče vrstice m jih priobčn-jemo:
Rad hodim v naravo in rad 8© »prehajam po poljih in travnikih. Le prevečkrat pa — na žalost — opazim ob stezi, ob roba njive, na travniku ubitega krta. Kdor ga je ubil, ga ni morda ubil radi dobička, ki mu ga da krtova koža, sicer bi ne pustil ubite živali na tleh, marveč ga je ubil, to je moje mnenje, ker ga šteje med svoje sovražnike. Splošno je med našim ljudstvom razširjeno mr.enje. da je krt škodljivec prve vrsne, ki grize korenine in stebelca in povzroča veliko škodo. Temu ni tako! Edina Škoda če se s-ploh more imenovali to škoda, so krtine, ki nagajajo koscem. Za to malenkostno škodo pa koristijo krti neizmerno več s tem, da ugonabija^o mrčes, ličinke in druge, prave škodljivce nasadom. V tem oziru so si vsi strokovnjaki edini, da je krt koristna žival. Leto za letom berem v nemških kmečkih listih, ki svare ljudsivo, naj ne preganja krtov. Ubiti krta. pobiti ptiče, pomenja pomnožiti armado škodljivcev poljskim pridelkom. Že tako ima kmečki stan toliko nasprotnikov in sovražnikov, da bi moral še bolj vzljubiti prave svoje prijatelje, ki so tako redki. Vidi se, da je naš kmet precej konservativen. Ce je imel njegov stari oče krta za škodljivca, čemu naj on sam izpreininja to mnenje?! Dobro bi bilo, ako bi se tudi s te strani poučili kmetje, naj ne preganjajo krtov, če hočejo sebi dobro. Ce se je že toliko doseglo v varstvo prekoristnih ptičev, bi lahko zaznamovali v najkrajšem času vidne uspehe tudi glede toli obsovraženih in sicer po nedolžnem obsovraženih krtov.	Meščan.
Nova pegzemskfl I&a«
Iz Idrije nam pišejo:
Profesor bivše naše realke, St. Stvaiiccky, je v svoji razpravi «Po-
žirtlniki na Notranjskem« dokazoval zlasti z ozirom na našo okolico, da je povsem zgrešeno mnenje, smatrati za mejo med alpskim svetom in Krasom reko Idrijco, ker sega kraški zemeljski sestav dalje in sicer prav do Sore, reke, ki teče skozi Žiri in po Poljanski dolini mimo Škofje Loke v Savo. Podprl je to svojo trditev z dokazi, naštevajoč več globeli in jam, ki kažejo docela kraški značaj in so poleg tega v zvezi z vodarni in izviri rek. Razprava je opremljena tudi s slikami. izmed katerih ena kaže tak požiralnik blizu Ledin, vasi tor. j. ~ t je oddaljena komaj dve uri od našega mesta in bi bila po prej veljavnem mnenju docela na alpskih tleh. O tem požiralniku piše več podrobnosti, kakšna mu je oblika, kako je zadržanje ob hudih nalivih, kako požira in bruha vodo itd. Iz celega spisa je jasno razvidno, da je tej sicer neznatni globeli g. profesor posvetil dokaj prostega časa v opazovanje in da je morda slutil, čeravno ne gotovo vedel, da se za tem zunanjim znakom skriva kaka večja jama.
Gotovo pa se mu niti sanjalo ni, da je tisti požiralnik le zunanji del veličastne podzemske jame, ki jo je človeku odkrila šele zadnja po-vodenj, ki je ob enem docela potrdila njegove trditve. Zdaj imamo namreč v naši okolici postojnsko jamo v miniaturi, res da mnogo skromnejši in neznatnejši, kot bi si to želeli, a na vsak način vendar čisto resnični in docela enako u-stvarjeni, načinovno in tvorbeno vsem kraškim jamam odgovarjajoči in morda le s to razliko, da je zunanji okras mnogo manjši ali ga sploh ni, zakaj jarna gre s površja navzdol v celo in nima, kot n. pr. postojnska, vodoravne lege pod nekakim prag o v no dvignjenim svetom ali pa takega zunanjega okvirja kot škocjanske. Vendar, jama je, prava kraška jama s kapniki in drugimi lepimi kamenitimi tvorbami, ki jih bomo zamogli morda v kratkem času ogledovati.
Kako pa se je vse to zgodilo? — Ono mesto, kot smo že preje omenili, je bilo že davno poznano tamošnjim ljudem in tudi tujcem. Pa domačini se niso mnogo zmenili za stvar, ker je pač šlo iz roda v rod sporočilo, da tam zemlja vo-
do požira. Da bi to imelo kake večje posiouice in bilo kake važnosti, na to nI pred prof. Straneckym nihče mislil. On pa je ta slučaj izrabi] v prvi vrsti za to, da je Kras raztegnil preko Idrije do Sore in postavil seveda a tem tudi Idrijo na kraška tla.
Poslednje čase pa so ljudje opazovali, da 9e dno on« globeli vedno bolj pogreza in da se je ob zadnjih nalivih vdrlo. To so prvi videli otroci, ki so se hodili tja igrat in skrivat. TI so tudi prvi prinesli novico v vas. V kratkem času je biLa potem jama deležna več obiskov. ki so dosegli to, da se je prodrlo vedno globje in dalje v votlino. To prodiranje je bilo združeno z mnogimi nevarnostmi. Treba se je bilo plaziti po trebuhu in lezti v globino pa zopet preskakovati in iskati pragov ob steni. Potem pa so. boječ se deloma kake nezgode več pa radi obmejnih zakonskih določb, jasno zaprli in naznanili vso stvar pristojnim oblastem in menda tudi ravnateljstvu postojnske jame. ki naj bi poslalo na lice mesta ogledno komisijo.
Iz tega vzroka se moramo danes omejiti zgolj na to. da poročamo o novi jami in odlagamo opis za drugič. Kolikor so nam zamogli pove-j dati očividci, je jama lepa. Ima ; mnogo kapnikov lepih oblik in j skupin. Imenujejo tudi lepe zasto-l re več barv. Jama pada iz nadstropja v nadstropje, ima več dvoran, izmed katerih ena je zelo obsežna. Do konca je bik) nemogoče pregledati vse prostore radi zaprek ki jih stavi narava. Ko bo možno znova v jamo, bomo o njej poročali več.
Le Še to bi morda bilo vredno omeniti, da bo imela Idrija s tem novim krasom eno lepoto več v svoji okolici, ki bo gotovo v veselje in zabavo našim ljudem ob času raznih izletov in se je bodo radi poslužili vsi oni, ki jih take in podobne stvari zanimajo. Ledincem pa to «novo Postojno^ prav lepo priporočamo in privoščimo.
DVIGNITE DOBITKE!
Na razstavi ročnih del Ž. D. U. v Trstu so bile med drugim izžrebane sledeče številke, katerih dobitki še niso bili dvignjeni:
Beli listek št.: 412, li; rumeni listek štev. 431; moder listek štev. 191, 235 in 398; rdeč listek 158, 244 in 148.
Dobitki naj se dvignejo v uradu Ž. D. U. via Torrebianca 39/1 levo, do 15. t. m. Na kasneje došle reklamacije se ne bo oziralo.
Na razstavi se je zamešala belo vezena blazina. Ako jo je katera zamešala med svoja dela, prosimo, da jo prinese čimprej v urad Ž. D. U. ali v tečaj.	Ž. D. U.
TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG.
7. 6. 1927.
Vreme ni mnogo vplivalo na življenje tržaškega blagovnega trga. Nasprotno — na trgu je bilo nekoliko več blaga in kupčije so bile precej živahne.
Prevladuje v zelenjavi grah in pri sadju češnje. Poslednje pa nikakor nočejo popustiti v ceni ka^ kor smo bili vajeni druga leta.
Imamo na trgu nekaj novih pridelkov.
Danes smo imeli sledeče oene:
Zelenjava: Sparglji 220—500; pesa za kuho 50—60; artičoke 15—22 za 100 komadov; zelje 100—120; cvetno zelje 140; repa 60; fižol v stročju 230—300; krompir 40—60; grah 50—110; paradižnik 250—300; radič 120—180; šelen 100; fižol v stročju zeleni mali 200—240; buče za kuho 120—220; -čebula 70—100.
Sadje n eiclice 500;pomaranče 40—100 lir za zaboj; pomaranče 80 —130 lir za kvintal; češnje 70—250; jagode male 700—800; jagode velike 180—450; breskve 400—900; hruške 240—500; ribes 200—250; češnje za žganje (višnje) 150—250; limone 12—30 lir za zaboj.
dene brutto per netto. Na drobno 20% dražje.
Iz tržaškega žlvl-snia
Žalostne pcsledice neprevidnega ravnanja z orožjem.
Včeraj popoldne se je dogodil pred izseljeiiiškim uradom v ulici
Milano skrivnosten dogodek, ki bi
bil skoro imel tragične posledice. Okoli 16. ure se je mudila pred omenjenim uradom priprosto oblečena ženska, katero sta spremljali dve mladenki ter dvoje otrok, deček in deklietu Bila je to zasebni ca Boža Tosolmi iz Vidma v družbi svojih otrok: 21-letne Leonilde, 19-letne Mafalde, 15-ietnega Alda ter 13-letne Dorine. Tosolinijeva je prišic pred par dnevi v nafte mesto, da bi se od tu izselila s svojo družino v Buenos Aires v Argentini ji, kamor se je njen mož izselil že pred kakimi 3 leti. Včeraj bi se morala ženska vkrcati na parnik «Presidente Wil^on», ki bo te dni odplul proti Ameriki. Toda tekom zdravniške preiskave, ki jo morajo prestati pred vkrcanjem vsi izr seljnei. so sanitetni organi ugotovili, da sta najmlajša otroka Toso-linijeve, Aldo in Dorino, bolna na očeh in da radi tega ne moreta odpotovati, ker bi jima sanitetne oblasti v Buenos Airesu ne dovolile, da se izkrcata. Radi te nepred-videvane zapreke je morala Tosolinijeva odložiti potovanje in vče-raj popoldne se je podala v urad paroplovne družbe «Cosulich», da bi ji tam povrnili voznino, ki jo je morala plačati v naprej zase in za otroke. Ker urad ni bil še odprt, je morala Tosolinijeva, ki je bila — kakor smo omenili — v spremstvu svojih otrok —nekoliko počakati. Medtem je njena bčerka Ma-falda. ki je stala na vogalu ulice Milano in trga Vittorio Veneto, nenadoma začutila v trebuhu skele-čo bolečino, kakor bi jo kdo zbodel in ko je instinktivno otipala z roko bodeče mesto je zapazila, da krvavi; bila je ranjena. Mati, ki je videla, kako je hčerka nenadoma prebledela in začela stokati, je naglo priskočila in ko je zapazila, da je mladenka ranjena, je začela vpiti na pomoč. Prihiteli so ljudje, ki so poskrbeli, da je bila obveščena o dogodku rešilna postaja. Kmalu potem je dospel na lice mesta zdravnik, ki je ugotovil, da je dekle ranjeno od krogle manjhnega kalibra, ki je prodrla v trebušno votlino. Mladenka je bila po prvi pomoči prepeljana v mestno bolnišnico, kjer so jo takoj operirali. Težka operacija se je popolnoma posrečila; zdravniki so kmalu našli in izvlekli kroglo, ki ni bila večja od zrna brinja. Sodeč po njeni velikosti in obliki, je bila krogla izstreljena z majhno puško ali pištolo tipa «Flaubert». Kdo je sprožil strel, do sedaj ni bilo še mogoče ugotoviti, čeprav so orožniki takoj pričeli tozadevne poizvedbe. Vendar pa je skoro gotovo, da gre za nesrečo in ne zločin, kajti Tosolinijeva in njena mati sta izjavili, da nimata sovražnikov. Zdi se — in ta domneva je najbolj verjetna — da je sprožil nevarni strel kak paglavec, ki se je igral z orožjem v javnem vrtu pred uradom družbe «Cosulich» na trgu Vittorio Veneto, ali pa v veži ali pri oknu kake bližnje hiše. To se da sklepati zlasti po oko ličini, da Tosolinijeva ni čula nikakega poka.
Stanje nesrečne mladenke je nevarno, a zdravniki imajo dobro u-panje, da bo okrevala.
Nezgode pri del m.
Ko je 36-letni težak Lovro Flego včeraj zjutraj v družbi drugih delavcev razkladal železno rudo s parnika «Capo Noli,» zasidranega pred plavži v Skednju, ga je veriga žrjava zgrabila za desno nogo in tako hudo stisnila, da mu je zlomila ud na kompliciran način pod kolenom. Nesrečni težak je dobil prvo pomoč v obvezovalnici, ki se nahaja v plavžih, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti kakih 6—7 tednov.
— V tovarni strojev pri Sv. Andreju je 35-letnemu mehaniku Mihaelu Verbanu, stanujočemu v ulici Toti št. 2, včeraj zjutraj, ko je delal pri stružnem stroju, pade! na desno nogo težek kos železa in ga tako hudo poškodoval, da se bo moral Verban zdraviti najmanj 15 dni v mestni bolnišnici kamor je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje.
Epiiog samomorilnega poskasa.
Včeraj popoldne ob 17.30 je umrl v mestni bolnišnici 28-letni miličnik Humfcert Sialino, o katerem smo poročali, da si je predvčerajšnjim opoldne pognal v Bošketu z revolverjem kroglo v prsa in se nevarno ranil.
PODLISTEK
FRANCE BEVK:
(3)
«Pusti!» ga je udarila po roki. Vogal mu je izvila iz rok, nato se je dvignila in stopila po sobi. Nehote je obstala pred Ivančkom. Zavedala se je tega šele, ko jo je ta nagovoril z dnevno krilatico:
«Ali hočeš krsta ?»
Grenkost, ki se je bila naselila v njeno grlo, je izginila. Prijela je za kozarec in pila. Ali zato, ker je že prej pila ali iz kakega drugega vzroka, jo je vino stresnilo.
Postavila je kozarec na mizo in pogledala Ivančka. Ta se je nasmehnil pomenljivo in dejal: «Moje vino te je stresnilo.» i «Ne zato, ker je tvoje,» se je branila, i Ivanček je videl tiho žalost v njenih očeh, kot pri Človeku, ki sluti neznano zlo in ne ve, odkod bo prišlo. Zasmilila se mu je. Povabil jo je, naj prisede k njemu.
Da popravi Ivančkovo nevoljo, ki je izvirala iz mržnje nad Jakom, je sedla. Videla je, kako jo je premeril Jakčev pogled; njego.va postava se mu je zdela pred Ivančkom neznatna. Njegov po-dolgusEti obraz, je bil smešen. Še kadar je bil žalosten, se je smehljal tako, da človek ni vedel, ali 6e pači iz dobrote ali radi omejenosti.
Krčmar je navil gramofem. Iz zamolklega «grr-gTT»- se je razvil valček. «Tra—ta-ta, tra-ta-ta-» je hneščalo s peči in gin šilo besede. Dve dekleti sta se objeli in zaplesali. Eden izmed, fantov je prijel svoje dekle in zaplesal po podu...
«Pij še enkrat!» je dejal Ivanček Micki, ki ni mogla prenesti Jakčevega pogleda.
Prijela je za kozarec in pila tri požirke, da razgali svojo misel, ki je izreči ni mogla in ni smela. To pot je ni stresnilo.
Ivančku se je razjasnil obraz. Puhnil je dim, da je Micka zakašljala in dela roko naj usta.
Ivanček je ugasnil cigaro in jo dal ▼ žep. Prijel je za njen robec in ji govoril besede, ki so bile ob zvokih gramofona neslišne. Jakec je videl, da gat ni udarila po roki Tudi ni pogledala Teč vanj, kakor da ne prenese njegovega opažujočega pogleda.
Šele, ko Je Ivanček izvil robec iz njenih rok
TELESNA VZGOJA
SPORT
Pi—luta 1L — Rocol n. 3-8.
(Slnga, Kerševan, Zafred.)
V	nedeljo se je odigrala na igrišču Obzora retourna tekma med zgoraj navedenima četama. Rocol je prišel na igrišče z gotovostjo, da zmaga in da tako poravna poraz v tourai tekmi. Z druge strani pa je prišla Prosveta na igrišče s trdno voljo, da se povzpne na svoji dosedanji poti do prvega mesta. Vsled tega je bila tekma precej zanimiva. Prisostvovalo je precej številno občinstvo. Na tem mestu naj omenimo, da je uvidelo občinstvo, da zaslužijo tudi tekme rezerv za prvenstvo in spominsko ploščo večjo pažnjo, kar smo pač pogrešali pri -tournih tekmah. Preidemo k tekni kot taki. Tekma prične ob določeni uri pod vodstvom g. Verča.
Žogo ima Rocol, ki pa preide takoj v last Prosvete, katera prične s svojimi številnimi napadi. Rocol skuša reagirati toda neutrudljivi centerhalf Prosvete ustavi vse izpade na sredi igrišča. Toda kljub temu, da napadalci Prosvete neprestano ogrožajo vrata Rocola, ne pridejo do zaželjenega uspeha, ker obramba Rocola ne pusti streljati. Proti koncu polčasa strelja Sluga od daleč. Vratar ubrani ali žoga mu zbeži iz rok. Kmalu nato žvižg sodnika, ki naznanja konec prvega polčasa. V drugem polčasu je igra v ravnovesju. Rocol ogroža parkrat resno vrata Prosvete, toda njen mladi vratar je vedno na mestu; in občinstvo ga mora večkrat občudovati. Vzpodbujen od obrambe prične napad Prosvete spet pritiskati. Čeprav so ti napadi redkejši kakor v prvem polčasu, so izpeljani z lepimi pasažami in uspeh je zato boljši. Tudi halfska Črta spremlja napad in v sredi polčasa pade drugi in najlepši goal, po zaslugi desnega halfa. Nato Rocol resno pritiska, toda brez uspeha.
Pač pa poveča Prosveta število goalov na 3 po zaslugi dobrega centerhalfa Zafreda. Kmalu nato žvižga sodnik konec tekme.
Četa zmagovalka: Pregarc, Andrejah Kosovel, Šavron Zafred Kerševan, Gergolet Frank Štokavs Sluga Gregorič.	K. H.
Vesti z JioriSkega
Goriške mestne vesti
Porota v Gorici.
V	pondeljek se je začela porotna razprava proti sedem in dvajsetletnemu Dodiču Ivanu, težaku iz Trsta, obtoženemu, da je v bližini Postojne zvečer prvega avgusta 1920. 1. usmrtil Nenadičevo Dominiko, «Lidijo» imenovano, na ta način, da jo je zadavil in tako močno lopnil po glavi, da ji je razbil lobanjo. Kakih trideset metrov od čuvajnice št. št. 738. na progi Postojna- Jugoslavija so našli drugo jutro igrajoči se otroci truplo umorjene dekline v mlaki krvi. Na glavi je ležala težka skala in druga manjša je bila položena tik glave. Sodna oblast se je tedaj takoj lotila preiskav. Dognala je, da je imela Nenadičeva ljubimca nekega Dodiča, ki jo je nesramno izkoriščal in zahteval vedno denarja od nje. Kmalu nato je bil Dodič aretiran.
Ko je bil obtoženec zaslišan od predsednika porotnega sodišča cav. Ferri-ja, je tajil vse, da ni bil ljubimec umorjene Lidije, da je u.1 irk-dar izkoriščal, da jo je le poznal tako, kakor se pač poznajo take ženske, in seveda je popolnoma izključeno, da bi jo bil on umoril. Z njegovo zaslišbo je pa tudi minil prvi dan razprave in predsednik jo je odgodil na drugi dan.
Zopet nesreča z granato.
Kakor vsak popoldan so se odpravili tudi v pondeljek trije dijaki, maturantje na goriškem učiteljišču k Soči, učit se. Bili so to: Kravanja Mirko iz Soče, Gregorič Mirko iz Ajdovščine in Vilhar Srečko iz Gorice. Ko so se naučili oziroma ko so dovršili gradivo, ki so si ga bili odkazali, so se nekoliko pozabavali, da si pretegnejo svoje ude. Vilhar je vzdigoval granato, ki jo je bil našel v bližini, kakor ročko in jo je potem počasi in previdno položil rfa tla. Za njim je vzel isto granato v roko Kravanja, vzdigoval jo nekaj časa in jo vrgel nato
čez zid. V tem je pa granata še v zraku razpočila. Vsi trije so slišali grozni pok, Vilhar se je skril za deblo bližnjega oreha, Gregorič se je stisnil za grm, Kravanja pa, čeprav je bi! deset korakov oddaljen od eksplozije, ni bil poiskal nobenega zavetišča. Vsi trije so bili pri popolni zavesti. Pretipali so se, če so kaj ranjeni in edino Kravanja je. opazil kri in čutil, da mora biti kaj ranjen. Drobec granate ga je bil močno ranil na desni strani prsi. Gregorič in Vilhar sta skočila k «šintarju», ki ima tam blizu svojo hišo, a ker nista mogla telefenično poklicati Zelenega križa, je šel en kolesar po Zeleni križ. V nekaj minutah je bil ta že na licu mesta, naložil ranjenega Kravanjo na vozilo, odpeljal ga v bolnišnico, kjer so zdravniki takoj izvršili operacijo. Ker ima revež desna pljuča ranjena, je njegov položaj precej opasen. Kravanja ima 20 let in je '»dini sin matere vdove.
USTJE.
Strela.
Na binkeštno nedeljo zjutraj ob 9. uri je tlivjala pri nas huda nevihta. Udarja je strela v zvonik cerkvice sv. Janeza kamor je že v prejšnjih !etih strela rada udarjala. Na čuden muhast način je strela odskočila od zvonika v bližnji hlev ter tam ubila dve kravt, last posestnika Alojzija Čermelja.
NJIVICE
V	nedeljo, dne 12. t. m. ob 4. uri pop. priredi «Bralno in pevsko društvo «Svoboda» večjo prireditev na prostem. Na sporedu je v Brdih še malo znana drama «Mlinar in njegova hči» in petje. Sodeluje več zborov.
RIHEMBERK
V	nedeljo dne 12. t. m. priredi naše Prosvetno društvo «Ognjišče» vrtno veselico na Governi. Sodeluje tudi tukajšnje «Prosvetno društvo« s petjem. Na sporedu Ganglo-va drama «Sin» in pevske točke obeh tukajšnjih zborov.
TOLMIN Predstava »Pohujšanje v dolini ientflorjanskis.
Radi ponovnega slabega vremena m bo Cankarjeva farsa: »Pohujšanj v dolini ientflorjanskis vršila v v sredo 8. junija zvečer. V slučaju slabega vremena pa drugi večer, ▼ četrtek ob isti uri.
BILJE.
Minuli četrtek je imelo naše tamburaško in pevsko društvo svoj peti redni občni zbor. Društvo deluje sicer v skromnih razmerah, toda pri pregledu prosvetnega dela smo videli, da je med nami dovolj moči in dovolj zavesti, ki sta nam porok, da lahko p.ričakujemo od našega društva še lepih prireditev. V naši sredi se je nahajal ob tej priliki tudi stari član našega društva g. Roman Blažica, ki je že petnajst let v Severni Ameriki in ki je z velikodušnim darom pokazal, da mu bije še vedno srce za naše društvo. Zato mu bodi izrečena na tem mestu naj prisrčne jša zahvala. Društvo naj pa stopa le pogumno naprej po poti izobrazbe in prosvete!
IDRIJA.
V	četrtek dne 2. junija je obiskalo naše mesto kakih 40 dijakov-montanistov iz Bologne in Milana. Prispeli so z avti. Ogledali so si rudnik (v rove jih je spremil tudi ravnatelj), nato še žgalnico in ostale priprave. O vsem, tako o delu kot o ustroju so se zelo laskavo izrazili in odnesli, kot je videti, zelo ugoden vtis. Žal jim je bilo, da odhajajo tako kmalu iz kraja. Zanimali so se posebno za ljudstvo in njegovo življenje in se zelo čudili, da je kraj popolnoma slovenski in da so tudi delavci le Slovenci. Ko so jim pravili, kako blizu meje je naše mesto, da se skoro vidi, niso verjeli. Tudi nam je skoraj bilo žal, da se niso ustavili tu še več časa, ker gotovi srno, da bi razpadli še preostali, iz časopisov nastali dvomi o našem ljudstvu, ki se prikupi vsakomur, kdor hoče z njim občevati kot s človekom. Med nai.ii je še živ spomin na nekoga, ki je hodil po mestu s samokresom, boječ se, da ga kdo ne napade, in je povpraševal v jutro svojega uslužbenca, koliko ljudi so preteklo noč ubili. Ko je živel kratek čas z nami, mu je bilo žal, da nas je tako sodil. —
BORZNA POROČILA
Amsterdam 716-72tJ, Belgija 247«. 252, Francija 70.25-70.75, London 87.50-87 80 New York 17.93K-18.03* Španija 312.50-322.50, Švica 345-349, Atene 23 b5-24.15, Berlin 422.50-4"2.5C. Bukarešt 10.57^-11.07^, Praga 53.12k-53f£>4, Madžarska 30«, 318, Dunaj 249--2S9, Zagreb 31.45-3195.
Uradna cena zlata (6. 5.) L 348.00; vojnoodškodninske obveznice Li 02.75.
MALI OGLASI
BERLlTZ-SCHiM ViaFabi*FilIi
vodi v vseh jezikih.
23, pouk in pre-729
Rfiff A()	J°c£'s holandski, zasluži
liHUlIU prednost radi njegove pristnosti in izborne kakovosti.	712
1\ ATI!3Nfi N- BorsatU & FlgHo, Trst itffeft lHilllH Corso 47 (lekarna Rovis) popravlja, prodaja in kupuje zlato, srebro po poštenih cennh. Govori se slovenski.	678
MLADENIČ, vešč slovenščine, nemščine, italijanščine in francoščine, izurjen \ mesarski obrti, išče službe pri kaki ekspediciji. Naslov pri upravništvu.	759
HIŠA z osmimi prostori v Rodiku št. 77, pri Herpeljah se proda po ugodni ceni Pojasnila se dobijo istotarn.	760
STANOVANJE, z vrtom, v tržaški okolici oddam eni ali dvema družinama, leto naprej. Ricci 10, popoldne.	761
ČEVLJARSKf pomočnik sc sprejme takoj. Meržek J. Rojan, Piaza tra i rivi 4.
762
PEKOVSKI učenec, krepak, od 14 do 16 let star, sc sprejme takoj. Jejčič Viktor, pekarna, Dobravlje 105 pri Ajdovščini.
763
GLYKOI. je edino energično zdravila proti glavobolu, šibkosti, malokrvnosti, obnemoglosti. Izdelek lekarne Casteila-novich, Trst, Via dci Giuiiani št. 42. ___711
PRILIKA! Prodajo se vrata, okna, tra-movje in drug materijal, ki izvira iz demoliranja. Pojasnila daje Croci, Piazza Ponterosso 1.	738
MANUFAKTURISTINJO, popolnoma izurjeno, sprejme takoj kot prvo moč velika trgovina na deželi. Ponudbe pod «Manufakturistinja» na upravništvo. 746
BOTRI pozor! ?
Raznovrstna 053
darila za birmo
po NAJNIŽJIH CENAH
se dobe pri domačinu
Albertu Karc-u
urarju In zlatarju v Ajdovščini štv. 17
i M*
5P 1
SS
a
OBUO&2*
Izgotovljene obleke in po meri, dežni plašči, tkanina, svilenina, obuvalo, vsakovrstno perilo itd. - Najboljše blago in najnižje cene. Veliki popusti na vseh cenah. <633)
Ufa Roma št. 3, tre je naJstronle
Veliko izbero dobite v zlatarni
POVH ALBERT
Mazalni 46 — Trn^Jjj
Ifsvl veliki dohodi dunajskega
m V
I. vrste.
Največje jamstvo Pošiljatve na deželo 677
Trst,l/ialeXX septembre 33
in ga zmagoslavno potresel nad glavo, je pogle-daia v Jakca. Pretreslo ga je do mozga. Iz žalosti in jeze je izlil poln kozarec vina vase.
Gramofon je igral mazurko. Filip, ki je bil že vinjen, se je dvignil in prosil Micko za ples. Odreči mu ni smela Dvignila se je počasi in dela roko naj njegovo ramo. Med plesom pa se mu je naenkrat izvila iz rok in sedla k mizi.
Ivanček ni videl, kaj se je bilo zgodilo. Tudi drugi ne; le slutili so, zato so se smejali. Iz smeha je razbral tudi Ivanček pomen Mickinc nevolje, ki je gledala iz oči, in je s srepim pogledom premeril Filipa; ta je stopil do Micke in se zahvalil % ironičnim:
«Hvaia lepa»
Kadar koli so povzeli fantje pretirane gosposke manire, so pomenile žalitev. Ivanček se je hotel že dvigniti; premagal se je in dejal samo:
•Preveč si pil!»
Filip je pogledal srepo, nato je zavrnil besedo tja, od koder je bila prišla: «Če si preveč pil, pij drugič manj!»
Gramofon je utihnil. Ozračje je postalo napeto. Dekleta so gledala platoa. Oglasila se je polka, dekleta so se sama dvignila in pozvala na
ples. Ilotela so udušiti prepir, ki je grozil.
Večina fantov se je dvignila, soba je postala pretesna, ob gibanju v vzdušnem prostoru se jo vlival pot s čela.
Jakec je pristopil k Micki: «Micka, pojva plesat!»
Žalitev je Jakec požrl moško in se smejal: «Ti me boš naučila.«
«Saj ne znaš,» je ozrla vanj.
Šla je. Med plesom je očital Jakec: «Ivanč.ki> si dala robec.»
«Vzel mi ga je.»
Cez nekaj časa je prosil: «Daj mi cvetico!«
«Kaj bom jaz imela?»
Ta odpoved ni bila težka, zakaj Micka se jq smejala in Jafccu je zlezel smeh do ušes.
«Če boš priden, ga dobiš jutri. Ali prideš k nam trebit senožet?»
Še vprašati bi ga ne bilo treba. «Pridem,« je dejal. Bil je iz sebe. Ko je držal ta dekle v svom jih rokah, je občutil, kakor da se mu bo vsak hip zavrtelo pred očmi Njeni prsti, ki so se oklepali njegovih, so bili mehki, beli. V taktu plesa je čutil pod desno dlanjo njena plečai Bal se jo je priti» niti k sebi, da bt je ne zdrobil ali oskrunil.