Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via San Daniele, 88 Tel. 41820 - Poštni predal 231 Glavni in odgovorni urednik: VOJMIR TEDOLDI Litografia Udine MATAJUR GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI 5peri in ahh pn.st II gr - I.P.I. 70% NAROČNINA: Za Italijo: polletna 900 lir -letna 1800 lir - Za inozemstvo: polletna 1300 lir - letna 2500 lir - Oglasi po dogovoru Posamezna številka 100 lir Leto XXIV - N. 13-14 (493-494) Udine, 15-30 julija 1973 Izhaja vsakih 15 dni SREČANJE TRETJE V nedeljo, 29. julija, bo na Kamenici že drugič, v bistvu pa že tretjič tradicionalno srečanje treh dežel. Ko so se pred tremi leti na Matajurju prvič zbrali na takšno manifestacijo ljudje iz treh dežel, to je iz Slovenije, Koroške in naše dežele, smo u-pali, da bo takšna manifestacija obmejnega prebivalstva postala tradicionalna. In res se je tako zgodilo. Še več. Prostor pod Matajurjem je postal premajhen za številne u-deležence srečanja in zato je bilo lani drugo srečanje na Kamenici. Drugo srečanje je v celoti uspelo in zato lahko upravičeno u-pamo, da bo tudi letos, kot doslej, prišlo na to srečanje veliko ljudi iz treh dežel, da bi ponovno manifestiralo solidarnost in razumevanje na območju, ki ga sicer ločujejo državne meje, vendar pa združujejo ljudje istega naroda - Slovenci. V čem je torej bistvena dragocenost in pomembnost tega, danes že, kot smo zapisali, 'tradicionalnega srečanja. Predvsem v tem, da je na naših tleh. To vsekakor izpričuje, da smo sposobni organizirati pomembne politične in na rodnostne manifestacije kot je to srečanje, na drugi strani pa takšno vsakoletno srečanje samo potrjuje dejstvo o prebujeni narodnostni zavesti nas, beneških Slovencev. In končno je tu prisotno še neko dejstvo, ki ga je potrebno v tem našem razmišljanju o srečanju treh dežel še posebj poudariti. Gre za dejstvo, da se našega srečanja udele-žeju iz leta v leto več Slovencev iz matične domovine, kar na eni strani samo budi naš narodnostni ponos in zavest, da nismo sami, na drugi strani pa tudi pi Slovencih iz domovine izpričuje željo in potrebo, da bi se čim bolje seznanili z nami in našimi problemi. Kajti doslej, to moramo priznati, Slovenci v matični deželi niso kaj dosti vedeli o nas, tako pa nam zdaj njihova, vsako leto čedalje številnejša u-deležba daje moralno podporo, da nismo sami in da so tudi Slovenci iz matične domovine z nami. Končno pa pri tem seveda ne smemo pozabiti koroških Slovencev, ki prav tako prihajajo k nam na srečanje. Njihovi problemi, težave in stiske pa so podobne našim problemom, težavam in stiskam, zato jih popolnoma razumemo kot razumejo oni nas. Zatorej, vsi in v čim večjem številu na tretje srečanje treh dežel na Kamenici in dobrodošli na naših tleh! Velika gorska planota Kamenica ob panoramični cesti med Staro goro in Dolenjem Trbiljem, kjer sq bodo srečali narodi treh sosednih dežel U. TERZO NCONTRO . Domenica 29 luglio avrà luogo a Cameni/.a di Castel-monte il terzo incontro dei tre Paesi confinanti: la Slovenia, la Carinzia, il Friuli. Quando, tre anni fa, queste popolazioni si incontrarono per la prima volta sul Matajur, si comprese subito che queliti manifestazione sarebbe diventata tradizionale. E ciò è avvenuto. Ma ora si cerca di fare qualcosa di più per allargare il suo successo. Si è osservato che lo spazio, alle falde del Matajur, era troppo limitato e non riusciva a contenere i numerosi partecipanti. Per tale ragione, l’anno scorso la manifestazione si è svolta a Cameniza di Castel-monte e, vista la sua riuscita, è in questo stesso luogo che quest’anno si incontreranno sloveni, carinziani e friulani. Il secondo incontro aveva avuto successo anche se il tempo non era stato fevore-vole e ciò fa sperare che, indipendentemente dalle con- dizioni atmosferiche, anche quest’anno molta gente interverrà, giungendo dai tre Paesi, alla grande manifestazione, per esprimere la propria solidarietà e la propria comprensione su questo territorio dove i confini separano ma dove gente della stessa razza, gli sloveni, unisce. Essenziale e prezioso in questo già tradizionale incontro è prima di tutto il fatto che esso si svolgerà sulla nostra terra. Esso inoltre significa che siamo capaci di organizzare questo genere di manifestazioni e che questi incontri confermano il risveglio delle genti della Slavia Friulana. Ancora, c’è un altro fatto che dobbiamo sottolineare, mentre ci apprestiamo a questa nuova manifestazione dei tre Paesi: ad ogni anno che passa il numero dei partecipanti sloveni provenienti dalla Repubblica confinante aumenta, e questo fatto risveglia l’orgoglio e dà la certezza di non essere soli e di a vere nel tempo stesso una importanza per i nostri vicini, di avere destato in loro il desiderio e la necessità di conoscere i nostri problemi. Fino ad oggi, il popolo della Slovenia non sapeva molto di noi, ma ora si fa sentire vicino e cosciente della nostra presenza con la grande adesione data alla nostra festa, con l’appoggio morale, con la presenza che ci dice: «non siete più soli, anche noi siamo con voi!». Infine, non dobbiamo dimenticare gli sloveni della Carinzia che partecipano ai nostri incontri. I loro problemi, le loro difficoltà e ristrettezze, sono simili ai nostri e perciò possiamo comprenderci l’un l’altro. In ragione di tutto questo invitiamo a partecipare in grande numero al terzo incontro dei tre Paesi che avrà luogo a Cameniza. Benvenuti nella nostra terra! e bc & 'I' PROGRAM Kulturna društva Beneške Slovenije organizirajo 28-29 julija 1973 tretje kulturno srečanje med sosednimi narodi s sledečim programom: OB 15. URI SV. MAŠA V ŠTIRIH JEZIKIH Po maši nastopajo: — Pevski zbor «Rečan» iz Les — Pevski zbor iz Sv. Lenarta — Folklorna skupina «F. Marolt» iz Ljubljane — Briški Oktet — Pevski zbor «F.B>. Sedej» iz Gorice — Pevski zbor «Radiše» iz Koroške (Avstrija) — Pevski zbor iz Tolmina — Furlanski pevski zbor iz Chiopris Viscone — Pevski zbor «Tabor» iz Občin pri Trstu — Ansambel «Briški slavček» iz Števerjana Kjoski bodo odprti ob 17. uri že v soboto in bodo bogato založeni s pijačo in jedačo. Ob 20. uri istega dne bo sledil nastop harmonikašev iz Beneške Slovenije, na to bo ples na prostem. PROGRAMMA I Circoli di cultura della Slavia Friulana organizzano il 28-29 luglio 1973 il terzo incontro culturale tra i popoli vicini con il seguente programma: ORE 15 S. MESSA IN QUATTRO LINGUE Dopo la santa messa si esibiranno: — Coro «Rečan» di Liessa — Coro di San Leonardo — Gruppo fol'kloristico «F. Marolt» di Ljubljana — Ottetto del Collio — Coro «F.B. Sedej» di Gorizia •- Coro «Radiše» della Carinzia (Austria) — Coro di Tolmino — Coro Friulano di Chiopris Viscone — Coro «Tabor» di Opicina (Trieste) — Complesso «Briški slavček» di S. Floriano del Collio Sabato 28 luglio, alle ore 17, si apriranno i chioschi fomiti abbondantemente di cibi e bevande. Alle ore 20 dello stesso giorno, si esibiranno i fisarmonicisti della Slavia Friulana, dopodiché avrà inizio il ballo all'aperto. KULTURNO SREČANJE MED SOSEDNIMI NARODI NA KAMENICI PRI STARI GORI INCONTRO CULTURALE TRA I POPOLI VICINI A KAMENICA DI CASTELMONTE 28-29. VII. 1973 LA DICHIARAZIONE DEL NUOVO ELETTO AVV. PIERO ZANFAGNINI Questa è la dichiarazione che ci ha rilasciato, nel corso della nostra intervista sul problema della minoranza linguistica slovena, l'avv. Pie ro Zanfagnini, consigliere regionale neoeletto nella lista del Partito Socialista Italiano. Nato a Udine il 7 novembre 1932, membro dell'Esecutivo provinciale del PSI, responsabile regionale del P. S.I. per gli Enti Locali, presidente del Comitato regionale della .Lega delle Cooperative e Mutue per il Friuli-Venezia Giulia, membro della Presidenza regionale della Lega per le Autonomie e po-■teri Locali della Regione, lo avvocato Zanfagnini ha sempre seguito con viva partecipazione i problemi delle popolazioni di parlata slovena delle Valli del Natisone, della Val Cornappo, della Val Torre e della Val Canale. Avv. PIERO ZANFAGNINI: per troppi anni si è trascurata, in una repubblica che dovrebbe tenere nella massima considerazione i principi democratici della pa rità di diritti, quella vasta fascia del Friuli orientale che è patria delle minoranze slovene. E non si può attendere oltre: queste laboriose Valli, che sono sempre state oggetto di una continua opera di snazionalizzazione, e che troppo spesso sono divenute campo di manovra della provocazione fascista, devono essere sollevate dal deplorevole abbandono nel quale versano. E’ necessario trovare le vie e i mezzi per una loro rapida rinascita e-conomica, incoraggiare, là dove si registra un continuo esodo delle forze più valide e una sempre più profonda umiliazione di queste genti a causa della miseria, l’agricoltura, lo sviluppo industriale, il turismo. Ciò significherebbe un maggior benessere, una maggiore occupazione e arginerebbe il fenomeno dell’émigrazione e dello spopolamento della montagna dell’Alta Slavia o-rientale. Dell’attuale stato di cose, dell’abbandono e della trascuratezza in cui sono rimaste queste terre è maggiormente responsabile la Democrazia cristiana, preoccupata di perdere — a causa di scelte chiare e precise che non ha voluto fare l’appoggio delle forze di destra. Il partito di maggioranza relativa si è sempre infatti limitato a concedere soltanto quel poco (più parole che fatti) che gli è servito ad attingere in queste zone i voti alle diverge scadenze elettorali. Per questa rinascita generale del Friuli orientale bisogna innanzitutto difendere il patrimonio culturale e linguistico, non permettendo che esso vada distrutto insieme ai costumi e alle tradizioni di queste genti. Gli sloveni del Friuli hanno diritto di conservare la propria lingua, di godere delle stesse prerogative degli altri cittadini, di- trovare occupazione in ogni campo della vita sociale, economica e culturale della Regione Friuli-Venezia Giulia. Tali esigenze, già sancite dalla Costituzione, debbono trovare attuazione anche legislativa, ed in questo senso il Partito Socialista I-taliano ha ripresentato sin dal maggio 1972 una precisa proposta di legge in Parlamento. Quanto allo sviluppo so- cio-economico, in particolare del settore agricolo e zootecnico, esso è strettamente legato a una drastica revisione dei pesantissimi vincoli imposti in queste valli dalle servitù militari (caserme, fortificazioni, divieti ecc.), dando così una maggiore libertà di movimento al gruppo etnico sloveno, che la so-vramilitarizzazione del confine orientale paralizza. Le autorità militari obietteranno che questa zona d’Italia è particolarmente delicata. Noi rispondiamo che sì, essa è delicata, ma non perchè sul confine si annidino foschi pericoli: al contrario, perchè proprio queste minoranze slovene costituiscono un naturale ponte di avvicinamento tra i due popoli confinanti, tra le due Repubbliche, jugoslava e italiana, e tra il Friuli-Venezia Giulia e la Slovenija, che del resto hanno già intrecciato rapporti culturali e commerciali proprio in nome della distensione e della democrazia. Meno armi, quindi, e più libertà. Per quel che riguarda lo sviluppo della piccola industria che deve trovare una possibilità di insediamento anche in loco, dovremo invece vigilare perchè siano rispettate le caratteristiche del paesaggio e dell’equilibrio ecologico. Gli sloveni costituiscono quasi il 7% della popolazione della provincia di Udine: è giusto perciò- che essi trovino adeguato spazio nelle diverse istanze rappresentative degli Enti locali, provinciali e regionali, particolarmente nelle istituende Comunità montane che dovranno costituire strumento democratico di rinascita civile, economica e sociale delle Valli. Il Partito Socialista è portatore di tali istanze di partecipazione e tutelerà eoe rentemente le minoranze etniche, che arricchiscono del loro originale contributo linguistico, storico, culturale e umano il patrimonio sociale nazionale e particolarmente del Friuli-Venezia Giulia. Tanto più tale tutela oggi si palesa necessaria, in quanto essa serve anche a scoraggiare i provocatori fascisti che si sono sempre dimostrati particolarmente attivi nella Venezia Giulia e nel Friuli orientale. I noti episodi di teppismo del ventennio mussoliniano anche nel dopoguerra hanno trovato in queste zone degli squallidi epigoni, atti di intimidazione che sono rimasti impuniti, scritte provocatorie e razziste indegne del costume civile dei nostri paesi. Garantire i diritti della minoranza linguistica di queste Valli significa riaffermare che qui non vi è posto per il neofascismo risorgente, per i provocatori e i teppisti, per i vecchi e nuovi sciovinismi che hanno purtroppo trovato troppo spazio sino ai nostri giorni e con l’ultima nefasta esperienza del governo di centro-destra nazionale, ma che non lo troveranno con i socialisti al governo e con u-na minoranza linguistica a-pertamente e compattamente schierata su posizioni di sinistra. IZJAVA NOVOIZVOLJENEGA DEŽELNEGA POSLANCA ODV PIERA ZANFAGNINI JA Piero Zanfagnini: V republiki, ki bi v kar največji meri morala upoštevati demokratična načela o enakosti pravic, se je preveč let zanemarjal tisti široki pas vzhodne Furlanije, ki je domovina slovenske manjšine. Delavno ljudstvo teh dolin, ki so bile vedno predmet nepretrganega raznarodovalnega delovanja in ki so le prevečkrat postajale manevrski prostor za fašistična izzivanja, je treba dvigniti iz njegove sedanje žalostne zapuščenosti. Nujno je treba poiskati način in sredstva za njegov hiter gospodarski prerod; tam, kjer se opaža nenehen odhod najboljših,sil in vedno globlje poniževanje teh ljudi zaradi revščine, je treba pospešiti kmetijstvo, industrijski razvoj in turizem. To bi pomenilo večje blagostanje, večjo zaposlenost in bi omejilo izseljevanje, zaradi katerega se prazni Beneška Slovenija. Za take sedanje razmere, za zapuščenost in zanemarjenost, v kateri se ie znašla ta zemlja, nosi največjo odgovornost krščanska demokracija, ki iz strahu, da ne bi zgubila podpore desničarskih sil, ni hotela izraziti jasnega in določnega stališča. Stranka relativne večine se je namreč dejansko zmeraj omejevala na dopuščanje tistih malenkosti več besedičenja kot dejstev, ki so ji pomagale, da si je v teh krajih nabrala potrebne glasove ob raznih volivnih rokih. Za splošen prerod vzhodne Furlanije je treba predvsem zavarovati jezikovno in kulturno bogastvo in ne dovoliti, da bi razpadlo in izginilo skupaj z navadami in izročili tega ljudstva. Slovenci v Furlaniji imajo pra- vico ohraniti svoj lastni jezik, uživati iste prednosti kot drugi državljani, najti mesto zaposlitve na vseh področjih družbenega, go-Julijske krajine. Te zahteve, spodarskega in kulturnega živi i en i a dežele Furlàni jeki jih potrjuje že ustava, se morajo uresničiti tudi v zakonodaji; v tem smislu je Socialistična stranka Italije že od maja 1972 predstavljala v parlamentu natdnčno izdelan zakonski predlog. Kar se tiče socialno ekonomskega razvoja, posebej na kmetijskem in živinorejskem področju, ta zahteva krepko revizijo spon in ovir, ki jih v teh dolinah nalagajo vojaške služnosti, vojašnice, utrdbe, prepovedi itd.; to bi slovenski etnični skupini dalo večjo svobodo gibanja, ki ga sedaj hromi huda vojaška ureditev ob vzhodni meji. Vojaške oblasti bodo sicer ugovarjale, da je to področje Italije posebno občutljivo. Mi odgovarjamo, da je to ozemlje v resnici občutljivo, a ne, ker bi se morda tukaj zbirale temne nevarnosti za državo, nasprotno, prav ta slovenska manjšina predstavlja naravni most zbliževanja med obmejnima ljudstvoma, med jugoslovansko in italijansko republiko, med Furlani j o-Julijsko krajino in Slovenijo, ki sta že spletli kulturne in gospodarske odnose, prav v imenu popuščanja in demokracije. Manj orožja torej in več svobode. Kar se tiče razvoja drobne industrije, ki naj najde možnost za svojo razširitev v teh krajih, pa bomo morali skrbeti, da se bodo spoštovale krajinske značilnosti in da bo ohranjeno naravno ravnovesje. Slovenci tvorijo skoraj 7% prebivalstva videmske pokrajine, zato je pravično, da najdejo ustrezen prostor v raznih predstavniških telesih krajevnih, pokrajinskih in deželnih ustanov, zlasti še v ustanavljajočih se gorskih skupnostih, ki bodo morale postati demokratični instrument za državljanski, gospodarski in družbeni razvoj dolin Beneške Slovenije. Socialistična stranka ,>e zavzema za nujnost take udeležbe m bo skladno ščitila narodno manjšino, da bi ta s svojim izvirnim jez: kovnim, zgodovinskim, kul turnim in človeškim prispev kom bogatila naše premož.e nje, zlasti še Furlani j o-Julijsko krajino. Ta zaščita se danes razodeva še toliko bolj nujna, ker bi vzela pogum fašističnim provokatorjem, ki so že od nekdaj radi dvigali glave prav v Julijski krajini in v vzhodni Furlaniji. Znanna surova ustrahovanja iz časa mussolini j evske-ga dvajsetletja so v teh krajih tudi v povojnem času dobila svoje bedne posnemovalce, ki so za svoja u-strahovalna dejanja, za izzivalne in rasitične napise, nevredne omikanih navad naše dežele, ostali nekaznovani. Zagotovitev pravic jezikovni manjšini teh dolin pomeni ponovno potrditev, da pri nas ni mesta za vstajajoči neofašizem, za izzivalce in ustrahovalce, za stari in novi šovinizem, ki se je na žalost vse preveč razbohotil do naših dni in z zadnjim nesrečnim poskusom desno sredinske vlade, in ki ne bo našel prostora s socialisti v vladi in z jezikovno manjšino, ki je odprta in trdno sklenjena na stališčih levice. TORO S NOVI MINISTER VARISCO PONOVNO IZVOLJEN Mario Tor os se je rodil leta 1922. v Pagnacco v občini Feletto Umberto pri Vidmu, kjer v svojem rodnem kraju še vedno prebiva. Bil je železničarski uslužbenec in izhaja iz sindikalnih vrst. V letih 1958., 1963. in 1968. je bil izvoljen za poslanca v volilnem okrožju Videm, Gorica, Pordenone in Belluno. Lansko leto pa je bil izvoljen za senatorja v čedad-skem valilnem okrožju, kateremu pripadajo tudi občine s slovensko govorečim prebivalstvom in to: Sv. Peter ob Nadiži, Sovodnje, Srednje, šentlenart. Dreka, Pod bonesec in Grmek. V pretekli mandatni dobi je bil namestnik ministrstva za delo (sottosegretario di Stato). V sredinsko desničarsko Andreottijevo vlado ni hotel stopiiti, ker je skupno z Donat - Catinom bil proti odprtju vlade na desno. Skupno z njim je reševal vrsto sindikalnih sporov. V Krščanski demokraciji pa. sodi k levi struji «Forze nuove». V novi levosredinski vladi predsednika Rumor j a pa mu je bilo zaupano mesto za odnose z deželami. V tej vladi je edini minister iz Furlanije Julijske krajne. Star je 51 let in višku svojih ustvarjalnih sil. Upamo in trdno pričakujemo, da bona tem visokem mestu, popožaju in po funkciji, ki mu je zaupana, storil vse kar je v njegovih močeh, da se bodo pričeli resnejše in odločnejše kot doslej reševati žgoči problemi ki še vedno tarejo prebivalce pod Matajurjem in v nadiških dolinah ter problemi celotne Beneške Slovenije kot so ekonomska so-cijalna, kulturna, jezikovna in druga vprašanja, ki terjajo nujno rešitev. Kot sin furlanske kmečke družine in delavec, ki se je s svojo aktivnostjo v politični svoji aktivnostjo v politični svoji karieri povzpel do tako uglednega in odgovornega položaja bo novi minister go tovo razumel naše težnje in težave, s katerimi se vsakodnevno srečujemo. n Varisco Salvatore rojen 21. junija 1928. V Huminu je bil na listi Krščanske demokracije ponovno že tretjič izvoljen za huminsko, rezijansko področje ter za Rabelj in Kanalsko dolino. Bil je sekretar I. komisije predsedstva, član komisije za komunalne zadeve (Enti locali) in proračuna. Nadalje je bil član komisije za industrijo in obrt ter za zadružno kooperacijo. Na tem volilnem območju žive Slovenci iz Rezije, Gorjanov, Rablja in Kanalske doline. V dosedanjih mandatnih dobah se je poslanec Varisco Salvatore zavzemal za reševanje najrazličnejših vprašanj življenjske važnosti prebivalstva tega področja. Pričakujemo in prepričani smo, da se tudi v novi mandatni dobi ne bo izneveril ter se še z večjo skrbjo zavzemal, v mejah svojih moči, sposobnostjo in poslansko avtoriteto za pro-speriteto teh krajev. —-——— «MATAJUR» PO NAŠIH LEPIH DOLINAH IN VASEH OD DOLENJEGA DOGORENJEGA TRBIJA PRED KULTURNIM SRECANÌEM NA KAMENICI Ploden obisk pri nekdanjem emigrantu Alojzu Kovačevscku v Dolenjem Trbiju in župniku Emilu Cenciču v Gorenjem Trbiju -Slovenski rod tod ne bo nikdar izumrl zaradi zavednosti mater in očetov - Poroštvo za to je stoletni boj za ohranitev materinega jezika - Terjamo slovenske Šole! - Težko življenje naših izseljencev v tujini - Zaradi ekonomske nerazvitosti naših krajev se vasi praznijo - Vojni vihri našim krajem nista prizanesli. Kamenica je položna senožet v bližini Dolenjega Tr-bija. V nedeljo bo.na tem pokošenem travniku, odkoder je čudovit pogled na Matajur, že tretje srečanje treh dežel. In zato smo pred tako velikim dogodkom obiskali te dne Gorenji in Dolenji Trbij, beneškoslovenski vasici, ki bosta v nekem smislu gostiteljici tretjega srečanja. V Dolenji. Trbij, ki je samo kak kilometer proč od Kamenice, smo se iz Vidma pripeljali po lepi, novo asfaltirani in urejeni panoramski cesti, ki se kljub številnim ovinkom in klancem lepo povzpne s furlanske nižine v višino nad 600 metrov. V Dolenjem Trbiju smo se zaustavili v novem hotelu «Bellavista», čigar lastnik, nekdanji emigrant Alojz Kovačevscak, nas je prijazno sprejel in tudi pogostil. Ko smo ga prosili, če bi nam kaj povedal o svojem kraju in ljudeh, je prijazni Alojz, po domače Kurin, začel stresati na pamet takšne podat-de in datume, da smo kar strmeli. Tako smo lahko samo ugotovili, da' smo se v Dolenjem Trbiju zares obrnili na pravega človeka, resničnega kronista svoje vasi skozi zgodovino. «Naša vas je bila med prvo svetovno vojno, zlasti pa med soško ofenzivo, v središču vojnih dogodkov. O tem ne pričajo samo bitke, ki so se vodile tod, temveč tudi številni grobovi padlih vojakov. Naj omenim samo dejstvo, da so pred nekaj leti prišli sem Nemci in izkopali svoje padle iz obeh vojn ter jih prenesli v domovino. Toda tudi druga svetovna vojna ni prizanesla tem krajem in seveda tudi ne naši vasi. Morda je bilo med drugo svetovno vojno najhuje 14. februarja 1944 leta, ko so Nemci bombardirali našo vas in nanjo odvrgli kar 28 bomb, ki so zažgale v vasi dve hiši, oziroma poslopji. Sicer pa menim, da je sleherna vojna samo vojna, osebno pa zato menim, da nobena vojna ni potrebna nikomur». TEŽAŠKO DELO IN GARANJE V TUJINI «Kako pa je danes v vaši vasi?». «Lahko rečem, da šteje naša vas 26 hiš in da se v nekem smislu vsa vas dobro drži. Res je, da imamo precej sovaščanov, zlasti mlajših, na delu v tujini, kot je tudi res, da prihajajo domov na počitnice vsako leto in tako nikakor ne izgubljajo vezi z rodnim krajem. Sicer pa sem tudi sam okusil trdoto dela in grenkobo kruha v tujini, saj sem tam preživel vrsto let. Najprej sem delal v Belgiji, v rudnikih, kopal sem po osem ur premog, osem ur pa sem pomagal še na belgijskih kmetijah. potem pa sem se odpravil celo v daljno Avstralijo, kjer sem prideloval tobak: od sejanja tobaka do stiskanja v bale». «Videti je, da ste trdo delali. veliko hranili, saj imate končno danes tukaj prav lep in nov hotelček. Ali bi nam lahko povedali še kaj o vačem hotelu?». «Moj hotel Bellavista ima 18 sob s tridesetimi posteljami. Dela imava z ženo dovoli. sai moram poleg skrbi za hotel, še obdelovati po-lia. skrbeti za živino, molsti krave, izdelovati sir in podobno. Zlasti pa je to hudo še zato, ker nimamo v vasi dovolj delovnih rok. Kot ste sami lahko videli, so ostali doma samo starejši ljudje, ženske in otroci. V tem se je vmešal v naš razgovor njegov sinček Andrej, ki je lepo čebljal v domačem narečju. «Moj sin Andrej je naj mlajši moški prebivalec naše vasi, star je dve leti, moj oče pa je najstarejši moški prebivalec Dolenjega Trbija, saj je star 82 let. Kot vidite, imamo torej v naši družini svojevrsten rekord naše vasi». Ko smo zgovornemu Alojzu ob koncu še omenili, da smo veseli, ker zna njegov dveletni sin domače slovensko narečje, nam je Kurinov povedal, da doma izključno govore med seboj slovensko, ker je pač takšna tradicija in ker je končno slovenščina tudi v Dolenjem Trbiju materini jezik prebivalcev te vasi. POGLED NA GORENJI TRBIJ V KOMUNU SREDNJE Domača slovenska beseda Slovenske šole v vasi doma in v cerkvi pod Matajurjem STARA CERKVICA SV. MIKLAVŽA V NEPOSREDNI BLIŽINI