DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni doim — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaia mesečno 10 Din, za inozemstvo m Mečno 15 Dim.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stan« pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem Jtevilu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 101.	Sobota, 13. decembra 1930.	Leto V.
Borba proti vmešavanju velesil na Balkanu
Cehoslovaška socialna demokracija in evropska politična vprašanja.
Socialnodemokratični minister dr. V/inter je v čehoslovaški zbornici v proračunski razpravi dne 25. m. m. govoril:
Za odpravo gospodarske krize je treba delati predvsem v gospodarstvu, čeprav je politika tudi važna.
Socialni demokrati so vstopili v vlado, ker smatrajo delavske in državne interese v današnjih razmerah za važnejše, kakor izključno strankarstvo. Šli smo v vlado ravno zaradi-tega, ker smo vedeli, da pridejo težki dnevi, v katerih skuša vsak stan rešiti sebe, pozabiti pa slabejšega.
Zmota bi bila, če bi delavski razred v tem času odklanjal varstvo, ki mu ga nudi udeležba na vladi. Ob takem času pozicija delavstva v vladi ni ofenziva, nego defenziva. Vstopili smo v vlado, ki je v naših razmerah edino mogoča po naših nazorih. V vladi je nekako uravnoteženje sil, ki karakterizira Čehoslovaško. Tako konstruirana vlada dela težko, in dela le. če je prepričana o notranji solidarnosti in da je vsaj v nje glavnih elementih ne more ničesar omajati. Nobena druga vladna oblika, razen demokratične, ni imela boljših uspehov, zato moramo demokratično vladno obliko ne le ohraniti, ampak jo tudi skrbno čuvati. Tudi v gospodarskem pogledu imamo dokaze, koliko uspešnejša je za narodno gospodarstvo vlada demokracije, kakor diktature. Ker je to tako, je naša dolžnost, da čuvamo nepogrešljivo demokratično vladno obliko, dolžnost vseh elementov koalicije pa je. da ne smatrajo to oblike kot ustanovo, ki bi se jo smelo odpraviti. Rušitev te oblike bi bilo nevarno igranje z ognjem.
Dr. Winter je dalje odgovarjal predgovornikom ter ugotovil, da mora Ceboslovaška iz gospodarskih razlogov ohraniti prijateljstvo z drugimi državami ter zlasti iz teh razlogov opustiti hujskaško vlogo med evropskimi državami. Dalje pravi dr. Winter:
O	povratku Habsburžanov nam ni treba govoriti. Kaj mislimo o tem, smo jasno povedali tudi inozemstvu. Toda ravno mi se ne smemo pokazati kot hujskači v Evropi, ker se zopet govori o balkanizaciji srednje Evrope zaradi razpada habsburške države. Balkanska konferenca v Atenah je imela namen, ustvariti zvezo balkanskih držav, da se^ zmanjša vpliv velesil na balkanske države. To gibanje moramo simpatično pozdravljati. V tem oziru smo socialni demokrati soglasni z malo antanto.
V	svojem govoru je dr. Winter analiziral »balkanizacijo« Evrope ter dejal, da je razumeti pod balkanizacijo Evrope politiko velesil, ki skušajo dobiti v posameznih srednjeevropskih državicah vpliv, ter državice izigravati drugo proti drugi ali tudi v mednarodni politiki v svoje sebične namene.
Ta politika sil je za Evropo najnevarnejša, ker bi se z njo razširilo balkansko ognjišče vojn še na srednjo Evropo,
Politika čehoslovaške socialne demokracije je torej obsežen mednarodni problem, ki je za bližnji razvoj prav aktualen.
Gandhijev sin umrl vsled lakote.
Gandhijev 17 letni sin je po šestde-setdnevni gladovni stavki v Bombayu umrl.
Fašistični poskusi Soltih organizacij.
V	železniških	delavnicah	v	Zagrebu	so bili delavci med	delovnimi urami	prisiljeni	prisostvovati	shodu	nacijonalne organizacije.	— Delavci so
ogorčeni. — Svobodne strokovne organizacije so potom Delavske zbornice vložile protest.
sklicali kar v obratne prostore železniških delavnic, vrata so pa dali zapreti, da jim ni mogel nihče uiti. In načelnikov namestnik je dal v to svrho eno uro prej znamenje za delopust, kar je stalo državo na izgubi dela najmanj 10.000	Din, ker se je ta
ura zaračunala kot	storjeno delo in
se je torej udeležba na shodu žolte organizacije plačala delavcem iz državne blagajne, v katero morajo prispevati vsi državljani.
Od kedaj pa uživajo nacijonalne organizacije takšno protekcijo, da se udeležba na njihovih shodih kar službenim potom zapove? Kateri zakon to predpisuje? Kateri zakon dovoljuje predpostavljenim javnih podjetij, da smeje svoje podrejene s silo goniti v gotovo organizacijo?
Takih zakonov ne poznamo, iz-vzemši v Italiji in Rusiji.
Postopek načelnikov zagrebških železniških delavnic je v grobem nasprotju s kraljevim manifestom, ki daje delavstvu zagotovilo svobodnega strokovnega organiziranja, kajkor tudi z zagotovili pristojnih ministrov, da se delavstvu ne bodo kratile pridobljene pravice.
Prizadeto delavstvo je upravičeno ogorčeno nad takim postopanjem fašističnonavdahnjenih funkcionarjev žoltih organizacij in je potom Delavskih zbornic vložilo na pristojnem mestu odločno spomenico.
To mora ostati prvi in zadnji poizkus, uvajati pri nas fašistične metode s podporo državnih nastavljen-cev, ob službenem času, v službenih prostorih in na račun državne blagajne.
V zagrebških železniških delavnicah je bil 20. novembra t. 1. nabit tale razglas:
Zagreb, 20. novembra 1930.
Okrožnica štev. 78.
Vsem oddelčnim načelnikom!
Potom lepakov je bilo delavstvo železniških delavnic obveščeno, da se danes, dne 20. novembra 1930, med 13. in 14. uro, pred delavnico za montažo lokomotiv (zapadno pročelje), vrši shod jugoslovanske narodne organizacije.
Zato naj se da ob 13. uri znak s tovarniško sireno za prekinitev dela. Vratarju naj se naroči, da ne sme nikogar pred običajnim delopustom, to je pred 14.10 uro, pustiti iz delavnic brez izrecnega pismenega dovoljenja pristojnega načelnika oddelka.
Načelnik delavnic: v z. V, Vrbančič.
Računskemu oddelku je pa bilo izdano tole naročilo, št. 2348-I-r.:
Zagreb, 21. novembra 1930. Vsem oddelkom!
Blagovolite včerajšnjo uro kot redno delovno uro zaračunati (ko se je vršil shod. Op. ur.).
Načelnik delavnic: Jurman,
Tako, torej! Načelnik železniških delavnic, državnega podjetja, dovoljuje kaj takega žolti nac. organizaciji, na čelu katere stoje med drugimi tudi ljudje, ki so še do pred kratkim bili najradikalnejši komunisti. Ker ja bilo sploh dvomljivo, da bi bili drugače clobili koga na svoj shod, so ga
Burna zbornična seja zbornice na Poljskem.
Proč s fašistično vlado!
Dne 9. t. m. je bil otvorjen v Varšavi poljski sejm. Ukrajinci in komunisti so takoj zagnali vrišč in kričali: »Proč s fašistično vlado!« Motenje se je nadaljevalo tudi med čitanjem nagovora predsednika, ki naznanja izpremembo ustave, ne da bi povedal v kakšnem smislu. Nemir in kričanje je nastalo tudi med zaprisego,
na kar je vdrla zbornična straža in odvedla predvsem komunistične poslance iz zbornice. Opozicijonalci med čitanjem predsednikove poslanice niso vstali, kar je razumljivo, ker je bilo v volilni borbi aretiranih okoli sedemdeset njih kandidatov. Za predsednika sejma je bil izvoljen Switalski.
Morala ruskega procesa.
Odgovor Hendersonu.
V	ruskem procesu proti industrijski stranki se je govorilo o vmešavanju Anglije v ruske notranje razmere.
Angleški zunanji minister Hen-derson je vprašal rusko vlado za pojasnilo. Ruska vlada sedaj izjavlja, kakor je poročal Henderson 8. t. m. na seji spodnje zbornice, da so to trdili pač obtoženci, ne da bi jih kdo silil k temu, o Angliji in Franciji,
sovjetska vlada sama se pa o teh navedbah ni izjavljala o svojem mišljenju.
Kljub temu pa navaja utemeljitev obsodbe kot argument za krivdo Anglijo in Francijo.
Nam ne gre za to, da bi opravičevali angleške ali francoske kapitalistične spletkarje, pač pa moramo zopet ugotoviti dvojno igro Rusije.
SploSna stavka v Valenciji na Španskem,
V	Valenciji so stavkali lesni delavci. Generalni guverner v Valenciji je pa odredil, da se mora z oboroženo silo zaščititi stavkokaze. Delavstvo je smatralo, da je stavka razračunavanje med delavci in delodajalci, in njih stvar je, da se zopet pogode. Zaraditega je stopilo vse delavstvo v stavko dne 9. t. m. Izšel ni noben list in tudi tramvajski promet počiva. — Med policijo in stav-
kujočimi je prišlo ponovno do občutnih prask.
Vladna kriza na Francoskem traja že osem dni. Ko Barthou ni mogel sestaviti vlade, je bila poverjena La-valu, ki pa dosedaj še tudi ni imel uspeha. Ker Poincare ne mara prevzeti sestave kabineta, bo to naloga poverjena najbrž še Briandu.
Potek kongresa avstrijske socijalne demokracije.
Kaj zahteva kongres od poslanskega kluba.
Resolucija, ki jo je sprejel kongres avstrijske soc. dem, stranke, nalaga poslanskemu klubu sledeče:
1.	Sistematično akcijo, da bi se zmanjšala, če se ne bi že dala odpraviti, gospodarska kriza ter brezposelnost v sporazumu s soc. dem. stranko in svobodnimi strokovnimi organizacijami. 2. Utrditev demokracije, pomirjenje v državi v cilju obojestranske razorožitve pod medsebojno kontrolo. 3. Nobenega poslabšanja glede zavarovanja zoper brezposelnost, podaljšanje podpor brez zmanjšanja dajatev, provedbo zavarovanja zoper starost ter onemoglost, podaljšanje varstva zakupnikov ter provedbo zemljiške reforme. 4. Da se stori konec podjetniškemu terorju proti strok, organizacijam, zlasti v javnih službah. Zato treba napraviti konec Strafellovemu kurzu na zveznih železnicah. 5. Davčna delitvena reforma naj se ne prevaja z majorizacijo, temveč potom pravičnega sporazuma in vpo-števanjem občinskih potreb.
Končno zahteva resolucija reformo bračnega prava.
Udeleženci
Avstrijskega socialnodemokratskega strankinega zbora od 6. do 8. decembra se je udeležil v imenu socialistične internacijonale njen tajnik Friedrich Adler, v imenu nemške socijalne demokracije Westphal, v imenu čeških socijalistov senator Habrman in Sahanek, v imenu nemških socijalistov Češkoslovaške dr. Heller. Došle so tudi pozdravne brzojavke socijalističnih strank iz večine evropskih držav. Najbolj prisrčno je pa bil pozdravljen stari socialistični mojster in teoretik Karl Kautsky, ki je kljub svoji visoki starosti prišel iz Berlina, da je na zboru čestital svojim avstrijskim so-drugom na izrednem volilnem uspehu, ki pomeni po njegovem za zgodovino veliko konsekvenco. »Srečen in ponosen sem, da se smem prištevati k taki stranki, in srečen, da mi je bilo dano učakati tolikšen uspeh socijalizma!« je ginjen izjavil.
Pomilostitev v moskovskem procesu.
Smrtne obsodbe spremenjene v desetletno ječo.
Na smrt obsojeni Ramzin in njegovi štirje tovariši so pomilošče-ni. Obsojeni so na deset let ječe kakor ostali trije obtoženci in na izgubo državljanskih pravic za pet let.
Ostalim obsojencem Očkinu, Upranovu in Stinjinu pa je znižana zaporna kazen od deset na osem let.
Pomilostitev se je izrekla, ker se je dokazalo v procesu, da so bili obtoženci le navadno orodje v rokah tujih interesentov ter so z odkritimi izpovedbami olajšali razkritje zarote.
Grofi se kregajo med seboj.
Madžarski minister za zunanje posle Walko je sit politike. Njegov naslednik bo najbrže grof Karoly. Mož je znan iz nedavne preteklosti kot zadnji minister pred diktatorjem Belo Kunom.
Doma in
Zagrebške kmetske manifestacije. Ob praznikih so bile v Zagrebu prirejene velike manifestacije pod vodstvom seljaka Karla Kovačeviča, bivšega I. podpredsednika bivše Radičeve stranke in predsednika Radičevega parlamentarnega kluba v Narodni skupščini. Udeležba je bila nad stotisoč oseb. V Zagreb je prišlo 65 posebnih vlakov. Vožnja tja in nazaj je bila brezplačna. Vsa veličina manifestacije se razvidi iz tega, da so skupni stroški znašali 15 milijonov dinarjev. Posebno velika udeležba je bila iz Slavonije, Bosne, Like, pa tudi iz Slovenije in Srbije. Glavni govor je imel Karlo Kovačevič. Z ostrimi besedami je obsojal vse vodilne člane bivše Radičeve stranke, izvzemši pok. Štefana Radiča in pa samega sebe. Obsodil je tudi druge hrvaške meščanske poli-tike, ki niso bili nikdar iskreni pri- j staši seljaka. Govor je bil govorniško dobro sestavljen in je občudovati inteligenco Karla Kovačeviča, ki je preprost seljak, da je sestavil tako velik govor. Za Slovence je govoril Albin Koman iz Vižmarjev pri Ljubljani. Na banketu je tudi govoril bivši radičevski minister dr. Niko Nikič. Zvečer se je vršil v razveseljevanje udeležencev manifestacij sijajen ognjemet na igrišču Konkor-dije. Policija je zadostno poskrbela za stražo ob železniškem nasipu in se ni zgodila nobena nesreča, kakor pri ognjemetu ob zadnjem katoliškem shodu v Zagrebu.
Učitelji naj vzgajajo mladino v zmislu sokolskih načel. Prosvetni minister je izdal šolskim oblastvom naredbo, po kateri se naj učiteljstvo seznani z zakonom in načeli o Sokolu Jugoslavije. Poučujejo naj mladino o načelih Sokola, o določbah zakona glede na vojaške ugodnosti,
Prava KOLINSKA CIKORIJA.
po svetu.
ustanavljajo Sokola, podpirajo pobijanje alkoholizma in pospeševanje štednje. Banski in srezki nadzorniki naj nadzirajo, kako se to delo vrši in o opazovanjih poročajo v trimesečnih rokih.
Nezgoda v sušaškem pristanišču. Dne 9. t. m. se je pripetila v sušaškem pristanišču težka nesreča. Na Brajdiči je pričakovalo na parnik »Topolo« nad sto oseb. Ob vkrcavanju teh oseb je bilo naenkrat na mostiču okoli 60 oseb. Piloti pod mostom so se polomili in most se je v sredini zrušil v morje. Morje je bilo viharno in mnogo oseb je mo-stovje potegnilo globoko v vodo, tako da je bilo reševanje jako težavno. Poškodovanih je nad trideset oseb, Nekaj jih je utonilo, vendar to še ni ugotovljeno, dokler se ne do-žene, koliko oseb je padlo v vodo. Udeleženci nesreče so bili večinoma potniki, ki so se vračali od zagrebških manifestacij domov.
Potnik tvrdke »Preciosa« v Zagrebu je bil okraden na železnici med Vukovarjem in Zagrebom. Iz kovčka so mu izginili razni dragulji in zlatnine za okoli pol milijona dinarjev. Policija je izsledila dva zagrebška krivca in našla skoro vse dragocenosti zakopane globoko v ! zemlji po izpovedbi krivcev, ki sta prvotno trdila, da sta blago iz strahu vrgla v Savo. Nekaj blaga sta že j razpečavala in to ju je izdalo.
*
Proti plinski vojni. Na raz-orožitveni konferenci odseka v Ženevi je predlagal poljski delegat, da se sklene konvencija proti plinski vojni. Rekel je, da so se za tako konvencijo že izjavile Finska, Rumunija, Jugoslavija in Belgija. Za konvencijo sta se izrekli tudi Francija in Čehoslovaška. Inicijativa se nanaša na temeljne misli, ki se že nahajajo v ženevskem protokolu iz leta 1924.
Brezposelnost v luči Panevrope,
V	zadnji številki »Panevrope« piše vodja panevropskega gibanja Coudenhove-Kalergi o vprašanju brezposelnosti. Večina držav skuša zaščititi svoje državljane pred boleznijo koz s cepljenjem, ne ščiti jih pa pred lakoto. Velika večina človeštva živi popolnoma nezasigurano življenje. Ti ljudje žive iz rok v usta in postanejo lahko po vzrokih, proti katerim so popolnoma brez moči, čez noč brez kruha. Ce se potem, ako nočejo brezpogojno lakote umreti, kakor zahteva od njih država, poslužijo svoje naravne pravice in si na kakršenkoli način preskrbe nekoliko hrane, se jih zato žigosa kot tatove in roparje in zapre v ječe. Nobena žival v pustinji ne živi v tako krutem in sramotnem
položaju. Žival lahko ubiješ, vendar ji ne moreš prepovedati, da ne bi jedla, kakor se to prepoveduje ljudem v mnogih deželah, ki imajo živeža v izobilju. To so preostanki socijalnih zmešnjav, ki mečejo svojo senco na vse, tudi na site. Ta senca je skrb, in človeštvo trpi več od skrbi kakor od boli, ker skrb zastruplja življenje, zdravje in srečo. Zato pomenja zmanjšanje skrbi odrešitev človeštva. Da se pa človek zavaruje pred skrbmi za obstanek, zato mu je potreben eksistenčni minimum, ki je pri pametni organizaciji mogoč. To je zahteva civilizacije. Noben človek bi ne smel biti v civilizirani državi ogrožen po smrti od gladu in ne bi se smel radi pomanjkanja tresti za svojo eksistenco. Pravica po kruhu je ravnotako elementarna, kakor pravica po zraku in vodi. V državni zaščiti in zavarovanju proti brezposelnosti vidi pisec začetek te velike naloge. Boj proti brezposelnosti je ravnotako daleko-sežen in pomemben, kakor boj proti suženjstvu. To je občečloveška zadeva.
Zanimiv umor v Rimu. Dne 8. t.
m. so našli v sovjetskem ruskem poslaništvu umorjenega tajnika Evgena Levina. Ob njem je bil revolver. Vobče vlada mnenje, da sta ga ustrelila dva ruska policijska agenta, ki sta bila poslana v Rim, da izvršita smrtno obsodbo nad njim, ker se je branil priti v Moskvo.
Romunski kralj si sam znižuje plačo. Novi romunski kralj Karol je predlagal, da se z ozirom na težko gospodarsko in finančno krizo, ki tare tudi Romuniji, njemu in celi kraljevski obitelji zniža civilna lista za 25 odstotkov. Kralj hoče s tem dati dober zgled za to, ker se hoče tudi državnim uradnikom ter nameščencem istotako plače znižati. Da, ako je sploh kaj mogoče znižati. . .
Zakaj in koliko glasov so avstrijski socijalni demokrati izgubili pri zadnjih volitvah? Na strankinem zboru je omenil Danneberg v poročilu, da so se avstrijske volitve dne
i	9. novembra 1930 vršile na podlagi volilnih imenikov, ki so bili sestavljeni v mesecu juniju, vsled česar je na tisOče delavcev izgubilo volilno pravico vsled preseljevanja. Kljub temu je stranka izgubila samo 22.400 glasov, kar pri l1/« milijonu glasov ne pomeni ničesar. Danneberg je naglašal, da so krščanski socijalci in nemški nacijonalci prejeli pri volitvah 1. 1927 skupno 55 in pol procenta vseh glasov. Sedaj pa samo 48 in pol procenta. Fašistične stranke so prejele 8 procentov glasov, toda izključno na račun vseh ostalih meščanskih strank.
Motorni vagoni na čehoslovaških železnicah. Na čehoslovaških železnicah so uvedli motorne vlake in avtobuse na tračnicah, in sicer v skup-
ni dolžini prog 3000 km. Z motori-ziranjem železnice pa bodo še nadaljevali, ker se je te vrste promet zelo dobro obnesel.
Kako v Pragi skrbe za brezposelne. Praški mestni svet je naslovil na »Union-banko«, »Industrijsko-ban-ko« in »Industrijsko zvezo« poziv, da imajo nemudoma začeti z gradnjo svojih palač in stanovanjskih hiš. Pri teh delih se bo lahko več stotin brezposelnih zaposlilo. Kaj pa pri nas? Svojčas si je mariborski občinski svet, pod županovanjem Grčarja, osvojil sklep, da morajo vsi denarni zavodi, ki imajo v Mariboru svoje poslovalnice, zidati za svoje urade nove zgradbe in stanovanja za svoje nameščence. Z raznimi intrigami so pa prizadeti krogi v Beogradu izvršitev tega sklepa preprečili in mariborske banke še sedaj poslujejo v najetih prostorih. Maribor trpi na permanentni gradbeni stagnaciji, velikem pomanjkanju stanovanj in tudi brezposelnosti. Torej . . .!
Število brezposelnih v Nemčiji je znašalo sredi novembra 3 in pol milijona. Tudi v Angliji brezposelnost stalno narašča. V Zedinjenih državah jih cenijo na 6 milijonov.
Nadprodukcija inteligence v Nemčiji. Od leta 1913 je število slušateljev na visokih šolah v Nemčiji porastlo za 60 odst. Radi tega se čuti v inteligenčnih poklicih velika nadprodukcija. Medtem ko je v državi samo za 26.000 zdravnikov razpoložljivih mest, je zdravnikov 49.000 in jih je še vsako leto 1000 več. Za doktorje filozofije je 4300 razpoložljivih mest napram 18.000 kandidatom. Leta 1927 je prišel en advokat na 3900 prebivalcev, leta 1930 pa že na 2000 prebivalcev. Manifest sira Osvalda Mosleya, ki je v opoziciji proti Macdonaldu, vzbuja pozornost v angleški politični javnosti. Mosley je sicer pristaš delavske stranke, ki mu pa ni všeč politika vlade. Predlagati namerava petčlanski svet vlade, ki bi imel pravice diktature. Mosley je prišel iz meščanskih krogov in misli, da se gospodarska kriza da odpraviti z
—	diktaturo. Proti tej politiki je nastopil prometni minister Morrison in jo označuje kot predrznost in prešerno gobezdavost.
Uspeh spcijalistov pri občinskih volitvah v Helsingforsu. Pri volitvah dne 7. decembra so socijalisti dobili 22 mandatov (dosedaj 13), Švedi 20 (21), vladna stranka 13 (9), naprednjaki 4 (5); komunisti niso več kandidirali in so njihove glasove dobili socijalni demokrati.
Brezposelnost tudi na Japonskem. Zveza japonskih strokovnih organizacij izjavlja, da je število brezposelnih na Japonskem 400.000, kakor se uradno označuje, veliko prenizko in da znaša faktično njih število naj-j manj 1,200.000. Vlada je za razna za-
Iv. Vuk:
NaS „MI“ je triumfiral
(Odlomek iz spominov na Varaždin.)
(Nadaljevanje.)
Vasilisa ukazuje, zmerja, Bubnov malomarno odgovarja, Nastja v duševna obupanosti grozi, da se napije. Luka pa miri in domače filozofske besede vplivajo. Ko-diljov 'besni od ljubosumnosti nad Vaško.
A Vaška ga prezirljivo otpomni na dolžne nublje.
Ali ni vse to življenje v azilu, prebivalcev v njem im gospodarjev v njem, slika: življenja družbe? Današnje družbe? Izkoriščate človeka do kosti, a če umreš in kako umreš, kaj je komu mar. Prizor z Ano , je drastično pokazal to resnico. Postopači, izgubljenci vseh stanov v azilu — delovno ljudstvo? Gospodarji azila, privilegirani zločinci — ,.. ? In konec? . .. Ni več Ko-stiljove, ni več Vasilise, ni več Vaške. Policaj Medvedjev je preostalim enak. Brez psovanja, brez prepira žive sedaj,. ., kolektivno upravljajo azil. Še oni, ki jim dii-ševnost tega ne dopušča, izginjajo drug za drugim . . . Ali ni ta drama simbol? O, Maksim Gorkij je velik umetnik, pravi proletarski umetnik ...
Končano.
Večerja v gostilni, pri belo pogrnjenih mižali sedimo.
— Kus-Nikolajev! Kako je?
Dr. Kus-Nikolajev dvigne čašo:
— Da takoj povem resnico: Gledališka družina »Svobode« je prvovrstna družina, j Igralci so svoje vloge odigrali složno in jas- j no. da sem večkrat sploh pozabil, da ste j delavci, In če se pri tem še upošteva, s kakšno požrtvovalnostjo ste morali študirati
tako težak komad im to po dnevnem delu v delavnicah in tovarnah, tedaj je uspeh »Svobode«, to je, vaš uspeh, s tem multi-pliciran .. . Odlična je režija vašega režiserja Franje Petre,ja. A vaš scenograf umetnik-slik ar Niko Pirnat je s svojo scenerijo mnogo pripomogel. Odlična družina ste: Vidno, da je »Peen« povsod doma.
— Katere vloge so bile najboljše igrane, je vprašal nek glas.
— Težko je označiti, katere. Vsi ste ■bili na višini in popolnoma ste obvladali svojo nalogo. Igrali ste s tolikšno 'iskrenostjo in toploto, da je uspeh moral biti zagotovljen. Vsi igralci ste se trudili, da bi bila: igra čim bolj v duhu zahtev, ki se stavljajo na proletarsko dramo takšnega značaja ...
Domače in živahno je potekla večerja. Pozno je že... Jutri je delo. Gogoljeva »Ženitev« se igra.
— Spat?
Molk. Nato se sliši glas:
—• Smo pnišli v Varaždin spat?
— Tako je, se sliši več glasov.
— Kakšen je Varaždin?
— Treba pogledati .. .
Kavarna. Jazz,band igra. Zamorske skladbe. Ples. Mize, na njih kava, okrog njih gosti. Med' mizami plesalci. . .
In mnogo kavarn je v Varaždinu. In v vsaki Jazzbamd. In v vsaki se pleše. Kar tako ... med mizami, okrog miz.
  Srno že v drugi kulturni atmosferi.
— Kakšni kulturni atmosferi. V civilizacijski atmosferi, a ne kulturni.
  Vseeno ... Marja, sedaj niste več
Nastja.
— Prosim?
— A če bi bila Nastja ... Bi ne marali?
  Vedno . .. Vseeno . .. Samo sedaj
ste veseli, mični, tam na odru pa mi je vaša usoda segala v srce ...
Valček se je zazibal lahkotno, kakor od zefirja gnan.
— Dora — Nataša . . . prosim?!
— Sava — Vasilisa . . . prosim?!
Varaždinčani so zavrteli naša dekleta.
Naši fantje so pa budno pazili, da nikdo ne pozabi, da so Ljubljančanke . . .
Bubnov ipa je prisedel k družbi oficirjev. Ni dolgo trajalo, da so zaplesali kolo in Bubnov, naš Polde, ga je vodil.
— Poglej, je sunil Aljoška-Vlado Ta-tarja-Miho. — Polde je proti razorožitvi im svetovnemu miru . . .
Svečama seja. Jubilejna seja . . . Pred sejo je carnera obse,ura ovekovečila zborovalce in igralce. Velika skupina... in vse se je stlačilo na majhno razglednico. In vsi i bodo v januarski številki mesečnika »SviO-! bode«, ki izide že okrog božiča . .. na 48 straneh z bogato im vsestransko vsebino.
Tako je vsakemu posebej povedal urednik »Svobode« z zahrbtnim namenom, da si to številko in vse nadaljnje v letu 1931 vsak kupi in naroči za letno naročnino Din 36.—.
Kako se mu bo ta zahrbtnost izplačala, bomo videli...
— Otvarjam jubilejno sejo »Slobode«, J je spregovoril začasni predsednik »Slobode« j s. Čagran. — 25 let je delala »Sloboda«, ter j izobraževala člane-delavce v proletarski j miselnosti.
»Sloboda« ni imela samo lokalnega pomena. Njeno delo je bilo prenešeno v daljnje kraje, kamor so šli delavci, člani »Slobode' za kruhom in kjer so svoje delo za kulturno proletarsko izobrazbo nadaljevali.
Težke čase je preživljala »Sloboda« in njeni člani so morali doprinašati velike žrtve: ne samo, da so si sredstva pritrga-vali od svojih ust in jih 'dajali za delo »Slobode«, nego bili so tudi preganjani. AH vse težke posledice so zmagovali z nepremagljivo silo. Malodušja in omahljivosti niso poznali. Kuhn Hedervarv je hotel »Slobodto« zlomiti. Ali kako zlomiti zgodovinsko dejstvo? . . . Idejo? . . .
Jubilej »Slobode« je imel pomen za ves naš delavski spokret. Danes gleda »Sloboda« nazaj v preteklost s ponosom in z njo še živeči sodrugi-instanovitelji, ki so tu:	Franjo Lechpamer, Lavoslav Kovačič,
Stjepan Martinič, Ivan Kosmerl in Anton Balkač.
Ploskanje in živioklici so pretrgali poročilo . . .
—	Mladost je prijela za krmilo in ladja »Slobode« plava zopet energično. Krmilar je sodrug Vilibald Ivanuša.
Govor je sledil govoru. Bil je to delavski parlament, složen, solidaren .. . Pon-gračič iz Zagreba je pozdravljal v imenu URSSJ in v imenu »Jednakosti«. Štukelj v imenu »Svobode«, Cerkvenik v imenu »Ujed. Saveza Železničarjev« in kluiba 'Proletarskih književnikov, jaz v imenu »Cankarjeve družbe«, J, Jaklin iz Zagreba v imenu Radmičkih Novi,n, H ar amina v imenu »Opčeg radničkog Saveza«, Bunta« v imenu »Saveza krojaških delavcev« in krojaške zadruge v Zagrebu, E. Fleischer v imenu Saveza privatnih nameščencev.
Topli so bili govori tudi tam, kjer so bili nasveti za 'bodoče delo. In ko je ura odbila 12 in ko je na glavnem trgu v Varaždinu vojaška godba nehala s promenadnim koncertom, je Čagran zaključil jubilejno sejo...
(Dalje prihodnjič.)
V'
(Buva)
Ovoje lepe zobe
da Ti vedno ostanejo zdravi in beli kot biser. Vzemi za dnevno nego edino
avg o v
KALODOHT
ep si	z
bh
silna in javna dela v omiljenje brezposelnosti votirala 35 milijonov jenov.
*
Strašno krvoskrunstvo. Iz Frei-berga pri Breisgauu poročajo: Tobačni delavec Arnold v Ichenheimu, njegova žena, njegova 21 letna hči, njegov sin in brat so bili izročeni sodniji, Arnoldova hči je priznala, da je tekom zadnjih dveh let porodila dva otroka ter oba takoj po porodu umorila. Hči je izjavila, da je imela razmerje z očetom, bratom in s stricem.
Rockefeller »žrtvuje« milijon za brezposelne. Znani ameriški bogataš John Rockefeller je skupno s svojim sinom izročil en milijon dolarjev za pobijanje brezposelnosti, in sicer v roke v to svrho postavljenemu odboru, ki sedaj razpolaga s skupno vsoto 3,133.000 dolarjev, kar predstavlja polovico one vsote, ki je določena za izvedbo zasilnih del. Pred par dnevi smo posneli iz predavanja v delavski uri v dunajskem radiu, da znaša število brezposelnih v Zedinjenih državah 15 milijonov, čeravno se uradno poroča o 5 milijonih. Pošast brezposelnosti pa vzbuja že strah kapitalistom, ki mislijo to najhujšo bolezen zdraviti z injekcijami. Milijon dolarjev sicer nekoliko imponira, toda ta žrtev je za Rockefellerje zelo majhna in za amerikan-ske razmere naravnost neznatna.
Prepoved kinematografskih predstav ob nedeljah. Angleško vrhovno sodišče je sklenilo prepovedati nedeljske kinematografske predstave.
Prehlaienje. influenca, gripa ter vobče pri vsaikem nerazpoložen ju, kjer je nekaj vročine poleg, je treba, da drgnete telo s preparatom Alga. Vročina popušča, sipanje je lahko in zdravo. Skrbite, da bo telo sveže in duh čil.
Za tiskovni sklad je daroval s.
Sajovic iz Trbovelj Din 10.—. Posnemajte!
Kongres „Svobode“
Dne 8. t. m. se je vršil v čitalnici Delavske zbornice v Ljubljani kongres naše kulturne organizacije. Na kongresu je bilo izmed 33 podružnic zastopanih 22, druge so se večinoma opravičile.
Uvodoma je predsednik C. Štukelj očrtal uspehe našega dela, nakar so delegati obširno razpravljali
o	dveh točkah, in sicer:
1. O razširitvi našega mesečnika »Svoboda« in
2. O delavski olimpijadi na Dunaju leta 1931.
Kongres je sklenil, naj vse podružnice, strokovne organizacije in posamezniki pridobivajo do novega leta novih naročnikov za naš mesečnik, kajti samo tako bo mogoče revijo povečati na 32 strani in izboljšati njeno vsebino.
Obenem je sklepal kongres tudi
o	pripravah za delavsko olimpijado, za katero vlada že sedaj med delavstvom veliko zanimanje.
Na predlog celjske podružnice se bo vršil odslej vsako leto v določenem kraju zlet vseh podružnic in njenih sekcij, pevski, dramatični nastopi itd. Končno je bil izvoljen iz najboljših naših kulturnih delavcev nov centralni odbor.
Na predvečer kongresa je uprizoril Delavski oder »Svobode« v Ljubljani igro Maksima Gorkega »Na dnu«, o kateri poročamo na drugem mestu.
Ves zavedni proletarijat pa pozivamo, da se organizira v svoji kulturni organizaciji, se je tesno oklene, zlasti pa podpira in razširja naš mesečnik »Svobodo« (za nečlane letno samo 36 Din!), ki je edino glasilo proletarske kulture in njenih stremljenj.
Maribor.
Predavanje v »Svobodi«. Ker je prihodnjo sredo, dne 17. t. m. državni praznik, se bo vršilo prihodnje predavanje že v torek, dne 16. decembra, in sicer ob 8. uri zvečer v društvenih lokalih. Predaval bo Rudolf Golouh o velikem borcu za svobodo, pravico in resnico, o francoskem pisatelju Emilu Zolaju. Proletarci in proletarke, agitirajte za udeležbo in
Resnica o stavki pri tvrdki Julius Meinl.
Zakaj je prišlo do stavke?
Inozemska tvrdka Meinl d. d., trgovina s kavo in kolonijalnim blagom, ima v Jugoslaviji 30 podružnic, katerih uslužbenci so stopili dne 3. decembra v stavko. Tvrdka razširja potom meščanskega časopisja in potom lepakov napačno mnenje, da so njeni nastavljenci odklonili pogajanja in da so zahtevali brezpogojno podpis od njih predložene kolektivne pogodbe, v kateri so stavili nemogoče zahteve, čeprav da so ti nastavljenci že sedaj najboljše plačani uslužbenci trgovske stroke v Jugoslaviji.
Nasproti temu ugotavlja Savez privatnih nameščencev v okrožnici, naslovljeni na liste, da se nastavljenci tvrdke Meinl ne morejo prištevati k najboljše plačanim svoje stroke, ker se gibljejo njih plače med 1500 do 2500 Din mesečno, pri čemur se mora upoštevati, da je mnogo med njimi že nad deset let pri tej tvrdki uslužbenih.
Velika neresnica je, če tvrdka trdi, za zahtevajo njeni uslužbenci zvišanje plač. Nasprotno, oni zahtevajo samo obnovitev kolektivne pogodbe, ki je potekla dne 3. decembra, pri istočasni spremenitvi nekaterih delovnih pogojev, pri čemur bi tvrdka prihranila letno 100.000 Din.
Nad šest tednov so se vodila pogajanja za obnovitev kolektivne pogodbe, ki je bila podpisana dne 3. decembra lanskega leta med tvrdko in med Savezom privatnih nameščencev. Ko so bila pogajanja že skoro zaključena in bi se imela pogodba podpisati, ni hotela tvrdka o tem nič več slišati in je zahtevala samo podaljšanje stare kolektivne pogodbe za šest mesecev, to je do 3. junija, ko je za njo konjunktura za pogajanje ugodnejša. Na ta predlog Savez privatnih nameščencev ni mogel pristati, ker ni mogel dopustiti oškodovanja interesov nameščencev.
pridite v velikem številu, da se oddolžimo spominu moža, ki je spisal krasen socialni roman »Germinal«!
—	Odbor.
Anton Bacher umrl. V torek, dne 9. decembra je umrl v mariborski bolnici dolgoletni in vztrajni član ter funkcijonar kovinarske organizacije Anton Bacher v 56. letu starosti. Bil je od leta 1894 nepretrgoma strokovno organiziran in je 27 let delal v Nemčiji v neki livarni. Po prevratu se je vrnil v Jugoslavijo, veseleč se svobode svoje domovine, kjer pa ga je čakala samo revščina in bolezen.
V	Nemčiji je plačeval v pokojninski sklad in bi moral dobiti odpravnino po meddržavni pogodbi o reciproci-teti. Preden se je pa dolgotrajni in komplicirani postopek izvršil, je Bacher umrl v največji bedi. Bil je že dalj časa bolan na neozdravljivi srčni hibi, za katero je bil že enkrat v bolnici. Ko pa jo je zapustil, je moral zopet bivati v zloglasnih hlevih bivše dragonske vojašnice, kjer se mu je radi bednih razmer stanje poslabšalo in moral je v bolnici umreti. Zapušča nepreskrbljeno ženo in sinčka. Vzglednemu borcu za delavske pravice in predsedniku strokovne organizacije kovinarjev na Teznu ohranimo blag spomin. Pokopan je bil v četrtek popoldne na pokopališču v Pobrežju.
Zimski kres »Detoljuba«, Letošnji zimski kres društva »Detoljub« v Mariboru se vrši v nedeljo, dne 21. decembra v beli dvorani pivovarne Union (Gotz) ob 3. uri popoldne. Kakor vsako leto, bodo tudi letos otroci sami skrbeli za praznovanje tega dneva miru. Vabljena so vsa prijateljska društva, vabljeni so tudi vsi dobrotniki, ki podpirajo »Detoljub«.
Narodno gledališče. Sobota, 13. decembra ob 20. uri »Škrjančkov gai«. Znižane cene. Zadnjič ab. C. — Nedelja, 14. decembra ob 15. uri »Aleksandra«. Kuponi. — Ob 20, uri »Gospa ministrovka«. Kuponi.
Manufaktura, krzno, trenchcoati, Hubertus-plašči, usnjene suknje in pletenine. L. Ornik, Maribor, Koroška cesta 9. — Plačilne olajšave!
Božične okraske kupujte le v pa-
i	pirnici Ljudske tiskarne, Slomškov ' trg 6.
MIKLAVŽEV VEČER
priredi plesni odsek
Trgovskih in privatnih nameščencev v Mariboru v soboto, dne 13. decembra t. 1. v
veliki dvorani »Narodnega doma«.
Darila se sprejemajo v društveni sobi trg. in obrtne mladine v Narodnem domu, I. nadstr., levo. Vstopnina Din 10.—.
K obilni udeležbi vabi Odbor.
Celje.
Cene kruhu za celjsko okrožje znižane od 5 do 8 odstotkov. Dne 8.
decembra 1930 je bila sklicana anketa konzumentov in trgovcev pri srez-kem načelstvu v Celju. Uspeh ankete je bil dosežen v tem, da je morala Zadruga pekov izdati nov cenik, datiran z 8. decembrom 1930, a veljaven bo od 12. decembra 1930. Spodaj priobčujemo prejšnje in sedanje cene kruhu, navedene v cenikih z dne 27. oktobra 1930 in 8. decembra 1930. V oklepajih je označena teža kruha po starem ceniku. 1 komad belega kruha Din 5.—, teža 1.20 kg (1.10 kg); 1 komad belega kruha Din 2.50, teža 60 dkg (55 dkg); 1 komad polbelega kruha Din 5.—, teža 1.25 kg (1.20 kg); 1 komad polbelega kruha Din 2.50, teža 62 dkg (60 dkg);
1	komad črnega (rženega) kruha Din 5.—, teža 1.38 kg (1.24 kg); 1 komad črnega (rženega) kruha Din 2.50, teža 69 dkg (62 dkg). Žemlje so ostale neizpremenjene, brez označbe teže, od 5—5V> dkg komad. Bele štruce po Din 1. —za komad niso v ceniku
označene posebej, tehtati morajo eno petino štruce po Din 5.—, t. j. 24 dkg in polbele 25 dkg. Cene so se v resnici zelo malo znižale in so pravzaprav ostale iste, kot so bile. Razlika je samo v tem, da dobi kupec, kateri kupi za Din 5.— belega kruha, 10 dkg več kot dosedaj. Pri pol-belem kruhu dobi pa samo 5 dkg. Cene so se znižale torej za 8 odstotkov pri belem in za 5 odstotkov pri polbelem kruhu. Ta ugotovitev, oziroma pocenitev velja pa le pod pogojem, ako so navedeni, to je kupljeni komadi res tako težki, kakor so iz cenika razvidni. Kontrola nad tem se pa vrši le tu in tam in to samo v mestu. V trgovinah, kjer se prodaja kruh, se pa ne vrši kontrola nikoli.
Delavci in konzumenti bi storili prav, če bi v trgovinah sami tehtali kruh, ker nekateri peki dajo velike namečke, zato pa so njih izdelki lažji na škodo konzumentov. — Opazovalec.
Fala.
Smrtna nesreča pri elektrarni, V
četrtek, dne 11. t. m. so pri vodni napravi v falski elektrarni delavci snemali neko ogrodje. Iz sedaj še neznanih vzrokov pa se je ogrodje nenadoma zrušilo, vsled česar je padlo 11 delavcev, ki so se nahajali na ogrodju, v vodo. Po trudapolnem in napornem reševanju se je posrečilo, deset potapljajočih rešiti, medtem ko je enajsti izginil v deročih valovih Drave. Kdo je zakrivil nesrečo, kakor tudi, kako se imenuje žrtev, bomo poročali, ko dobimo potrebne podatke.
m Tiuar obleke
Lastna izdelava blaga in podloge nam omogočaj e nuditi
TIVAR OBLEKE
za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti po
najnižjih cenah!
CENA OBLEK ZA GOSPODE.
Din 240-—, 290*-, 350--, 390-—, 490*-, 690-—, 790--; ZA DEČKE:
Din 250 —, 290-—, 330-—;
GAMBETA OD 11 DO 14 LET:
Din 230-—, 260*—, 290*—;
MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET:
Din 130-—, 150-—;
OBLEKA Z/l OTROKE OD 3 DO 10 LET.
Din 110-—, 115-—, 130*-, 135*—, 150—, 170—; RAGLAN:
Din 600--;
HLAČE
Din 90*—, 105*—, 130* —, 140*—, 150-—, 180*—.
Obiščite naše prodajalce v Mariboru:
Jakob Lah, Glavni ftrg 2
in Veletrgovina
H. i. Turad, Aleksandrova c. 7
pa se bodete uverili o resničnosti naših navedbi Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu!
Pazite na zaščitni znak in tvorniško ceno!
Vrsta Tek. štev.
50
Pazite na gornjo ceno!
Pazite se pred ponaredbami!
HISO
Pivoli št. 32
(Radanowltsch) pri železniških postaji v Hočah pri Mariboru, 5 minut nad gradom .Hiša na Pohorju', krasna lega v okolici, gozdovi, primerna za letovišče in vpokojence (3 sobe, kuhinja, klet, vrt s trstjem, sadjem in zelenjavo, v celem 1 oral zemlje) je s pohištvom za Din 40.000** na prodaj. Dopisi naj se naslovijo na Fischer, Wien IX, Alserbacherstrasse Nr. 16.
Reumatičarji
Nabavite še danes 1 steklenico
ZA MASAŽO
kajti že jutri Vas bo USPEH
IZNENADIL
Če Vas boli ali trga
kosteh - rokah - nogah sklepih - plečih - zobeh kolkih - žilah - glavi
DOBIVA SE POVSOD 1 steklenica
Din 16*—
M
PREMAGA BOLEZEN TAKOJ
LABORATORIJ „ A L G A „ SUŠAK
4 steklenice „ALGE“ Din 77-— 8 steklenic „ALGE“ Din 131*— 14 steklenic „ALGE“ Din 205 — 25 steklenic „ALGA“ Din 320’—
wtn&/
od
Papihpmkjl
JikfaoMVi,
KOLESARJI, POZOR!
Ker je sezona za vožnjo s kol si končala, je irtba, da skrbite že sedaj, da bodo kolesa piipravljena za prihodnje leto ! Potrebno je torej, da se kolo temeljito pregleda, razloži, emajlira, ponikla, ležišča zbrusijo, očistijo ter namažejo z najboljšo vazelino in nato zopet sestavi, tako da je kot novo pripravljeno za bodočo sezono. — Vse to se popravi najbolje v špecijalnl mehanič I delavnici
JUSTIN GUSTINČIČ, MARIBOR
Tatlenbachova ulica št. 14, nasproti Narodnega doma.
Shramba koles in motorjev iez zimo.
Brezkonkurenčne cene!	Točna in solidna postrežba!
	^ 111 l- !11*^1 W*1
Veselic
Mo
KLOBUKI
iz žameta in klobučevine v modernih fa-ponah po najnižjih cenah kakor tudi klobuki za otroke v največji izbiri. Popravila točna in po ceni!
MODISTINJA M. J AH N
MARIBOR, STOLNA ULICA 2
Ekspertna hiša „LUHA“ lastnik Albin Pristernlii
Samo na Aleksandrovi c. 19	MARIBOR	Samo	na	Aleksandrovi	c.	19
AK
MARIBOR
Za Jesensko sezono kakor tudi za bližajoči se boli! imam preskrbljeno veliko zalogo in sicer: noga' vice za otroke, par od Din 5-— naprej, črne, rujave, drap, sive in bele barve, moške nogavice od Din 5-naprej, damske nogavice od Din 7-— naprej, flor - nogavice od Din 12,— naprej. — Za dobro blago jamčim! Nadalje nudim* vezenino meter od Din 75‘— naprej, Ilpke meter od Din 1— naprej, svilene trake meter od Din 1-— naprej. Vse vrste sukanca. Volnene pletenlne-vezenine, Šivanke, gumbe in druge potrebščine za krojače in šivilje, po brezkonkurenčnih cenah. — Lastna pletllnlca In predtlskarlja. — Otroški jopiči s čepicami Din 40—, jopiči za dečke Din 45'—, jopice za dame Din 55'—, moški jopiči Din 75'— vse iz čiste volne.
glasbe. Glasba prinaša v dom vesele urice. Glasbo si lahko ustvarite čudovito poceni. Obiščite nas in zahtevajte, da Vam neobvezno razkažemo naše povsod čislane proizvode.
TVORNICA GLASBIL
MEINEL & HEROLD
PRODAJALNA:
MARIBOR, TRG SVOBOBE ŠT. 6
v* v
it
Hnlnonite suoie Prihranke
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Rotovški trg štev. 6.
ročne torbice, listnice, denarnice, aktovke, kakor tudi potni kovčki, nahrbniki, doko-lenice i. t. d. Vse to v največji izbiri pri
IVAN KRAVOS
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
Posojila dajemo po ugodnih pogojih!
Ulose obrestulcmo pn
proti trimesečni odpov
sin
povedi. a
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Jošip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.