Murska Sobota, 3. maja 1991 • Leto XLIII • Št 17 • Cena 15 din
V soboški občini
PROTI
SAMO
PRISPEVKU
V nedeljo so prebivalci soboške občine izpričali svojo (ne)voljo in na referendumu glasovali PROTI uvedbi občinskega samoprispevka y naslednjih petih letih. Rezultat je namreč dokaj porazen. Od 47.189 volilnih upravičencev je glasovalo 36.032 ali 76,4 odstotka. Za občinski samoprispevek je bilo 16.724 ali 35,4 odstotka, proti je glasovalo 18.798 ali 39,8 odstotka, medtem ko je bilo neveljavnih 509 glasovnic ali 1,1. odstotka. Tako so se odločili na 149 voliščih v občini, že prej pa na enem predhodnem volišču.
Zvedeli smo, da so bili proti uvedbi občinskega samoprispevka zlasti v ravninskem delu soboške občine, v krajih, kot so Murska Sobota, Beltinci in Tišina, medtem ko so se na Goričkem večinoma odločili za napredek. Toda ker živi večina prebivalstva okrog Murske Sobote, je bilo to odločilno pri končnem izidu. Tako so bila zaman številna povabila, naj ljudje pridejo na volišča in izpričajo svojo solidarnost do Goričkega in someščanov ter prispevajo k lepši prihodnosti svojega kraja in občine. Morda pa so se premalo zavedali, da brez samoprispevka ni razvoja, saj ubobožana država Slovenija in njeno gospodarstvo nimata dovolj sredstev za odpravljanje vseh težav. Sicer pa — po toči je prepozno zvoniti!
M. Jerše
SKRIVNOST
GRAJSKIH ZIDOV
— Obrtna zadruga Vizija bo s pomočjo javnih del kmalu končala z očiščevanjem Negovskega gradu. Stari zidovi so odkrili marsikaj presenetljivega.
Na strani
9
boste našli reportažo o obnovi Negovskega gradu.
ODEJE lotex
OHRID
UGODEN NAKUP
°« 3. do 15. majali
v prodajalnah: BLAGOVNICA (pritličje in na oddelku stanovanjske opreme) SALON MODE NOVOST TEKSTIL M. Sobota BLAGOVNICA Beltinci IZBIRA G. Radgona ter v vseh poslovalnicah s tekstilom podeželju
II. kvaliteta
CENE NIŽJE
JL—letošnje zadnje aprilske nedelje se bodo Prekmurci spominjali z različnimi občutki. Bil je običajen pa vendarle nekoliko drugačen nedeljski dan. V obeh občinah na levem bregu Mure so se ljudje na referendumih odločali o uvedbi občinskih samoprispevkov. Ni bilo prvič in vselej doslej so pokazali pripravljenost, da solidarnostno pomagajo k svojemu skupnemu razvoju. Potreb, je bilo preveč in vsega se v enem obdobju ni dalo uresničiti. Zato so ljudje vedno znova in znova prihajali na referendume, v dobri veri, da bodo nekoč vsi prišli na vrsto. Pa se je žal obrnilo drugače in tradicija se je prekinila. Zgodilo se je tako kot že pred tem v ljutomerski občini in človeška solidarnost je kar naenkrat zatajila.
Kakor koli smo se odločili bi nas morala ob tem hote ali nehote zapeči vest. Tako tiste, ki so že dobili nove šole, vrtce, ceste,
KOGA NAJ
PECE VEST?
ambulante, pa sedaj tega nočejo privoščiti še drugim, kot tudi tiste, ki morajo še naprej hoditi po blatnih poteh, njihovi otroci pa se stiskati v mrzlih ali zatohlih učilnicah. Če so vselej le dajali, mar niso vredni vsaj toliko, da bi se jim nekaj tudi povrnilo?! Saj so vendar tudi zdaj bili pripravljeni prispevati svoj delež, toda drugače so odločili tisti, ki so že veliko dobili in tega niso pripravljeni več vračati.
Toda časi so vendarle drugačni, vedno več je takšnih, ki težko shajajo iz meseca v mesec in po vsem tem bi morala vest zapeči nekoga drugega. Predvsem tiste, ki so še pred letom dni veliko obljubljali, pa doslej le malo uresničili. Tudi samoprispevkov, češ, da več ne bo, saj so preživeli in bodo vse potrebe reševali z ustreznim davčnim sistemom. Tega res imamo, radi se celo pohvalimo, da je eden najsodobnejših, vendar ga zaenkrat občutimo le v denarnicah. Denar pa se zbira v republiški blagajni, le malo ga najde poti nazaj do občinskih in še manj do tistih, ki ga prispevajo. Njim preostane le to, da plačujejo vedno več za zdravnika, zdravila, varstvo svojih otrok... fn ko jim začne zmanjkovati denarja, takrat tudi solidarnost zataji.	Ludvik Kovač
PRVI VESTNIKOV
VESELI VEČER
V petek je naš tednik pripravil prvi veseli večer, na katerem so nastopili, dva ansambla, oktet, pevec Edvin Fliser, povezoval pa ga je Boris Kopitar. Nekaj sto gledalcev je bilo zadovoljnih, še zlasti pa tisti, ki so bili izžrebani. Morda ste med izžrebanci tudi vi, kajti žrebali smo tudi NAROČNIKE, zato poglejte na zadnjo stran Vestnika.
V lendavski občini
MANJ KOT 20 ODSTOTKOV
Pod zastavami mednarodne organizacije Rdečega križa so 26. aprila člani avstrijske oziroma avstrijskoštajerske ter ■ slovenske oziroma gornjeradgonske humanitarne organizacije sklenili živo verigo miru. Ta je prek radgonskega mostu povezala dve državi ter simbolizirala pomoč ljudem vsega sveta ne glede na državne meje.
Tisto aprilsko noč so mirovniki verige razsvetljevali z baklami. Geslo letošnjega mednarodnega dne Rdečega križa, oSmega maja, je Razsvetlimo temo ali pomagajmo žrtvam vojn in nasilja. Od 1945. je v 105 oboroženih spopadih umrlo več kot 20 milijonov ljudi, čez 60 milijonov pa je bilo poškodovanih, v jetništvu in mučenih. Od desetih žrtev spopada jih je devet civilistov, predvsem otrok in žena. V tem času je na svetu 30 oboroženih konfliktov, v ospredju svetovnega zanimanja pa je usoda kurdskih beguncev.
Mednarodna prireditev ob svetovnem dnevu Rdečega križa se je začela popoldne, ko je na osrednjem trgu v avstrijski Radgoni Rdeči križ predstavil svojo dejavnost, otroci pa so spustili v zrak tisoč balonov, ki so s seboj ponesli vizitko s pozdravi v slovenskem in nemškem jeziku.
iz Ženeve je prireditev prišla pozdravit gospa Rene Gy-zou, članica izvršnega odbora mednarodnega komiteja Rdečega križa, zbranim sta spregovorila tudi oba predsednika organizacij Rdečega križa, gospod dr. Griess in Jure Gartner, potem štajerski deželni glavar dr. Jožef Kreiner in član slovenskega predsedstva, dr. Dušan Plut.
Čeprav so se predlagatelji občinskega referendumskega programa potrudili in ga sestavili tako, da bi vsi kraji nekaj pridobili, je nedeljsko glasovanje taka prizadevanja ovrglo. Od 19 403 volilnih upravičencev se je glasovanja udeležilo 11891 občanov, kar je
GRADITELJI POZORI
OREDIS d. o. o
Novo solo Rok, R. Končar« 16 —
Čakovec,
tel.: (042) 811 685, podjetje za proiz-
vodnjo in prodajo:
• stropni nosilci
• stropna polnila
• in ostali gradbeni material
Delovni čas od 7. do 16. ure.
• zelo ugodne cene • dobava takoj • večje količine dostavimo na dom brezplačno
61,3 odstotka. Za uvedbo samoprispevka jih je glasovalo 3 802, kar je 19,6 odstotka, proti jih je bilo kar 7 757 oziroma 40 odstotkov, 332 glasovnic (1,7 odstotka) pa je bilo neveljavnih. V lendavski občini torej ne bodo imeli več občinskega samoprispevka. Prav gotovo bo to vplivalo na to, da v prihodnosti ne bodo zgradili načrtovanih šolskih objektov, iz občinskega samoprispevka ne bodo mogli več sofinancirati telefonije, vaška odlagališča odpadkov, ki so jih hoteli odpraviti, pa se bodo še naprej bohotila. Skoda! Seveda bodo izide razčlenili v političnih strankah in občinskih strukturah, pri čemer bodo prav gotovo prišli do vzroka: referendum ni uspel, ker so osebni dohodki nizki, mnogi delavci, ki so na tako imenovanem čakanju pa so celo brez zaposlitve, pa jih sploh nimajo. Tudi kmetje, ki naj bi prispevali od katastrskega dohodka, so glasovali proti, saj so letošnje akontacije davkov (da ne govorimo o prispev-
kih) precej višje.
mh
VESTNIKOV KOLEDAR
Š. S.
Maj
7. maja bo luna v znamenju zadnjega krajca.
6. maja bo dolžina dneva 14 ur in 33 minut.
2.	maj, četrtek, BORIS
3.	maj, petek, IRMA
4.	maj, sobota, FLORIJAN
5.	maj, nedelja, JUTA
6.	maj, ponedeljek, DOMINIK
7.	maj, torek, G1ZELA
8.	maj, sreda, MIHA
Po razmeroma toplem in sončnem vremenu se bo v nedeljo pooblačilo. Možne so padavine.
Pregovora
Kolikor na Florjana dan dež trave porosi, toliko je poleti od suše zgori. Velikega travna (maja) če pogosto grmi, se kmet dobre letine veseli.
VREME
aktualno po svetu
Bogat odvetnik Jozsef Tor-gyan, vodja poslanskega kluba malih obrtnikov, ki so v vladajoči koaliciji, je neprestano bičal »praboljševistične« zadeve, ki da so hudo kršile norme pravne države. Zdaj, ko je bil zaradi svojih skrajnih izjav degradiran v navadnega poslanca, na dolgo in široko razlaga, da so parlament, večstrankarski sistem, ustavno sodišče in podobne neumnosti popolnoma odveč. Ker da je pač sedanja vlada (njihova) nesposobna, zato Madžarska potrebuje močnega vodjo.
V skladu s sedanjo pravno državo so ljudje v več krajih zasedli zadružna zemljišča, ki jih ščitijo s sekirami, vilami, lopatami. Sklicujejo se na zgoraj omenjenega vodjo, ki da jim je večkrat povedal, da ima vsakdo pravico do svojega. In jih tudi ne zanima, da parlament še ni sprejel ustreznega zakona. Traktoiji torej stojijo na robu zemljišč, pred njimi puntarji s kosami, sredi velikih njiv pa orjejo s kljuseti in kravami. Še kar idilično, glede na to, da bodo po besedah doktorja Torgyana »tekli potoki krvi«, če bosta njegova vlada in parlament še dolgo zavlačevala z zakonom.
Pred dnevi so v 24. urah odpoklicali madžarskega veleposlanika v VVashingtonu, češ da se ne razume na diplomacijo. Peter Zwack res ni poklicni diplomat. res pa je, da ima kot znan poslovnež zelo dobre stike v Ameriki. Izjavil je. da ne bo služil le vladajoči koaliciji, ampak republiki Madžarski, kljub temu, da ga je njegova namestnica hotela pravilno usmerjati: pač v skladu s par
Epidemija
predznakov
tijsko linijo. Mimogrede: kot literarna zgodovinarka se tudi sama ne spozna kaj prida na diplomacijo.
Nadaljujejo se obglavljanja. Žal razen v upravičenih primerih velikokrat tudi, ko gre za dobre strokovnjake. Zdaj so na vrsti vodilni bankirji. Doslej so se vsake slavnostne vojaške zaprisege obvezno udeležili tovariši iz partije. Vsi častniki so bili v glavnem komunisti, od podčastnikov pa vsaj dobra polovica. Zdaj se je taista tovarišija — ki je potencialna ubijalska organizacija — domislila sijajne ideje, da naj zastavo njihove brigade v Sombotelu posveti škof. Dr. Istvan Kon-koly je to tudi storil.
Vodja zveze nekdanjih političnih zapornikov (med njimi so tudi uporniki iz leta 1956) Jeno Foonay preti, da bodo po 30. juniju, ko bo Madžarsko zapustil zadnji ruski vojak, razgnali »skrpucani« parlament in bodo dirigirali oni. In da ne bodo čakali na skupščinske glasove »smrkavih« mladih demokratov. Slednji so danes najbolj popularni v skupščini, zveza upornikov pa je užaljena, ker je dobila iz proračuna malo denarja.
Tega smo se sicer že nekoliko navadili, da se podirajo kipi, preimenujejo ulice, ustanove, ampak da nekaj ni prav niti z imenom, kot je sanitarna in epidemiološka postaja ? Epidemija spreminjajočih se predznakov? Nekaterim je celo Rdeči križ sumljiv.
Zardevam. Jezikoslovci, pripravite se! V parlamentarni demokraciji se ne sme tako reči, če je komu nerodno. Prav. Kaj pa naj naredijo biologi, da ne bi zardevali, ko nas je v pravni državi sram?
Franček Mukič
Na Vzhodu nič novega
Po predstavitvi gospodarskega programa zvezne vlade je delegatom skupščine SFRJ govoril še predsednik predsedstva Jugoslavije dr. Bori-sav Jovič in razgrnil predloge zveznega predsedstva za izhod iz ustavne krize. Rešitve je strnil v pet točk in opozoril na nujnost uresničitve vseh, če se hočemo izogniti nadaljnjemu zaostrovanju položaja in državljanski vojni. Jovič je večkrat ponovil, da so se varnostno-politične razmere v Jugoslaviji v minulih mesecih poslabšale, da nam grozijo razpad države, politični in socialni nemiri. Krivdo za take razmere je pripisal enostranskim dejanjem republik, nespoštovanju ustavnosti in zakonitosti ter kršitvam zvezne ustave.
Po njegovem mnenju izrazito neugodno vpliva tudi poglabljanje gospodarske krize, gospodarstvu grozi zlom, povečujejo se socialne napetosti, ljudje pa so izgubili zaupanje v državo. Poseben pečat dajejo sedanjim razmeram še mednacionalni in medrepubliški spori, ob že znanih pa grozijo nova krizna žarišča in odkriti oboroženi spopadi.
Poleg tega se slabša varnostni položaj, republiški varnostni organi in službe pa po Jovičevem mnenju onemogočajo delo zveznih služb. Posebej JLA pa je pod pritiskom sil, ki si prizadevajo za dezintegracijo države. Pri tem je Jovič omenil ustanavljanje in opremljanje republiških enot in štabov TO, nespoštovanje sklepov predsedstva, odpravljanje obveznosti služenja vojaškega roka v JLA, neplačevanje v zvezni proračun za potrebe JLA, medtem ko po drugi strani nekatere republike namenjajo ogromno denarja za razvoj republiških oboroženih sil, je ocenil Jovič in k vsemu skupaj dodal še medijsko vojno, opozoril na dejavnost albanskih separatistov ter posredno ošvrknil tudi zvezno vlado. Ni mogel mimo tega, da velja resneje jemati opozorila tujine, ki da se zavzema za enotno in celovito SFRJ.
v žarišču dogodkov
HRVAŠKI REFERENDUM 19. MAJA
Vrhovni državni svet Hrvaške je predlagal, da bi bil referendum o konstituiranju bodočih odnosov v Jugoslaviji 19. maja. Državljani naj bi se odločali med dvema možnostma — po prvi bi Republika Hrvaška, suverena in samostojna država, ki zagotavlja
avtonomijo in vse državljanske pravice Srbom in drugim narodnostim, lahko vstopila v zvezo suverenih držav z drugimi republikami, po drugi pa bi ostala v enotni zvezni državi Jugoslaviji.
V nekaterih evropskih državah, predvsem pa v Nemčiji in Franciji, razmišljajo o novih ukrepih, s katerimi bi zatrli sodobno zlo, naraščajoči rasizem in antisemitizem. Marsikje v Evropi prihajajo begunci iz dežja pod kap. Potem ko so zbežali pred političnim, verskim ali gospodarskim nasiljem, so se nenadoma znašli sredi sovražnega okolja, ki mu dajejo ton moderni rasisti. Med drugim so to pred kratkim izkusili Poljaki, ko so poskušali začutiti utrip življenja na Zahodu, potem ko so oblasti ukinile vizume za vstop na nemško ozemlje. Že sicer med narodoma ni večjega zaupanja, pa čeprav je od vojnih strahot minilo že skoraj pol stoletja. Sedanje kamenjanje poljskih turistov pa priča, da obljube niso zalegle.
Vse bolj so preganjani tudi Afričani in Azijci, ki živijo v Nemčiji, predvsem tisti na ozemlju nekdanje Demokratične republike Nemčije, kjer so se mladi nacisti in rasisti še posebej razdivjali. Poročajo o nasilju, pred katerim se tujci umikajo iz vzhodnih pokrajin v Berlin in druga velika mesta, o pretepih in tudi pobojih ničesar krivih tujcev na vlakih, postajah in na osamljenih krajih ter o drugih dejanjih radikalistov. V Franciji je minister za notranje zadeve zahteval od svojih podrejenih okrepljen boj proti naraščajočemu rasizmu. Zavzemajo se sicer za preventivne akcije, vendar pa tudi odločno izvajanje zakona, da bi
povečali varnost že precej ogroženih tujcev, predvsem tistih, ki se priseljujejo iz dežel Magreba.
Kipenje nestrpnosti do tujcev Je opaziti skorajda na vsakem koraku, med drugim tudi v časopisih in filmih, v ustanavljanju nekakšnih udarnih skupin, izraža pa se tudi v žaljivkah, ki jih pišejo po zidovih, kar je že prva etapa nasilja celo po uradnih ugotovitvah. Francija ni zaskrbljena brez razloga, podobno tudi Nemčija. Lani so v Franciji zabeležili 722 rasističnih in antisemitskih izgredov, kar je četrtina vseh izgredov v minulih desetih letih. Vsak tretji Francoz, ki je pristal na anketo, je priznal, da ga tujci v državi motijo.
Bržčas ključna ugotovitev pa je, da bo, če evropske manjšine ne bodo priznane, izginil velik del kulturne raznolikosti evropske celine, povečala pa se bo tudi nevarnost destabilizacije držav, v katerih manjšine nimajo priznane nacionalne identitete. Novi politični procesi na evropskem Vzhodu, kjer manjšine z napredovanjem demokracije odločneje postavljajo zahteve za priznanje svoje raznolikosti glede na večinske , narode, debato usmerjajo na ta del naše celine. Kljub temu pa nikakor ni mogoče trditi, da je položaj manjšin v zahodnoevropskih državah z utrjeno politično demokracijo dokončno rešen in da se ne soočajo s travmami, ki jih povzroča nepriznavanje ali celo teptanje njihove identitete.
Drnovšku so
v ZDA pozorno prisluhnili
Pri ocenjevanju daljšega obiska člana zveznega predsedstva dr. Janeza Drnovška v ZDA je predvsem treba poudariti mirno in objektivno prodornost, s katero je ameriške sogovornike seznanjal z različnimi možnimi rešitvami odpravljanja naše krize. Hkrati pa je s posluhom izkušenega politika znal prisluhniti tudi podtonom v odgovorih ameriških politikov, akademikov in bančnikov ter mednarodnih finančnikov. Uspeh obiska je bržkone moč meriti prav po zadržani objektivnosti, s katero je Drnovšek razlagal razmere pri nas in je brez gorečnih in enostranskih pretiravanj zagotovo požel več razumevanja za stanje v Jugoslaviji in za prihodnji razvoj Slovenije, kot marsikdo od mnogih, ki razlagajo naše probleme v Washingtonu. Drnovška je sprejel tudi generalni sekretar OZN de Cuel-lar, ki je podprl jugoslovansko enotnost in izrazil upanje, da bo Jugoslavija še naprej imela pomembno in koristno vlogo v OZN kot predsedujoča gibanja neuvrščenih.
NE MARAJO TUJCEV
Če so namreč manjšine ponekod, recimo na Nizozemskem ali na Švedskem, vključene v družbo in lahko celo z državno pomočjo vzpostavljajo lastne strukture, jih drugod, kot na primer v Franciji, sploh ne priznavajo. Na to je samokritično opozorila tudi generalna sekretarka Sveta Evro-
JUGOSLOVANSKI PREBLISKI
Tako, kot je zdaj, zagotovo ni dobro. Po drugi strani pa bi nemara tudi vlada sama morala načeti vprašanje svoje vloge, sposobnosti in nesposobnosti. Sploh pa dosti huje, kot je že, ne more biti več.
(Slobodna Dalmacija — Split)
Tudi moralno je jasno, da vojska ne more soditi civilistom, ker bi to pomenilo, da vodi državo. Prav zanimivi so nameni tistih, ki so protizakonito aretirali državljane Hrvaške in jim zdaj sodijo.
(Večernji list — Zagreb)
JLA v Sloveniji nikakor ne more biti okupatorska sila. Ce pa so ji že republiški dejavniki to vlogo naprtili, potem se moramo vprašati, kako bodo »okupatorju« plačali, da bo odšel.
(Politika — Beograd)
Černobil
šola za ves svet
Generalni sekretar OZN Perez De Cuelar je ob 5. obletnici černobilske nesreče dejal, da je bil ta dogodek šola za ves svet, saj se človeštvo zdaj bolj kot pred petimi leti zaveda velike nevarnosti jedrske energije. Ob vnovičnih izrazih sožalja svojcem vseh tistih, ki so umrli v černobilski nesreči, je generalni sekretar OZN pozval ves svet, naj zavzeto pomaga žrtvam katastrofe.
Kljub vsemu veličastno
»Preživimo 50. obletnico OF in začetek upora proti okupatorju kot svoj nacionalni in zgodovinski praznik. Brez sovraštva in z dostojanstvom tudi do tistih, ki skušajo v teh dneh ta praznik oblatiti. Bodimo ljudje! Čas je že.« S temi besedami je član predsedstva Slovenije Ciril Zlobec končal svoj govor na velikem ljudskem zborovanju na Trgu revolucije v Ljubljani, ki se ga je udeležilo blizu 50 tisoč ljudi iz vseh koncev slovenske dežele. Mogočno je za uvod zadonela nam vsem skupna pesem Slovenec sem, med množico praporji malodane vseh slovenskih partizanskih čet, odredov, brigad, že dolgo ni bilo tako spontanega skupnega slovenskega praznovanja.
In skupno sporočilo vseh govorcev, recitatorjev in pevcev je bilo: Osvobodilna fronta je bila in bo ostala znanilka odpora slovenskega naroda, združenega v osvobodilni in uporni želji.
-:	. < ।	■■	: ■ ■ natoA
Napad na Peterleta
Na zahtevo precejšnjega števila Demosovih poslancev je predsednik slovenskega parlamenta dr. France Bučar prejšnji teden sklical nadaljevanje pred mesecem dni prekinjene seje parlamenta o osamosvajanju Slovenije. Razočaranje poslancev je bilo tudi tokrat precejšnje. Vladnega osamosvojitvenega programa v pisni obliki ni bilo, zaradi poti v Francijo pa se seje ni udeležil nosilec programa, premier Lojze Peterle. Presenečenje in začudenje nad tem dejstvom je izrazil celo predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan, pritrdila pa mu je predvsem opozicija.
O osamosvojitvenem programu sta nekaj podatkov navrgla minister za zakonodajo Lojze Janko in dosedanji podpredsednik vlade dr. Jože Mencinger. Dejala sta, da ni res, da vlada ne pripravlja razmer za osamosvojitev, zlasti na davčnem, deviznem in sploh monetarnem področju pa da je slovenska osamosvojitev že vidna. Poslanci so razrešili dosedanjega sekretarja za informiranje Staneta Staniča in na njegovo mesto izvolili Jelka Kacina. Novi predsednik ustavnega sodišča Slovenije pa je postal dr. Peter Jambrek.
Incident v Kijevu
Tiha okupacija JLA na nacionalno mešanem območju Hrvaške, je v nedeljo vnovič prerasla v incidentno situacijo; tokrat na Kninskem območju. Okrog poldneva so namreč hrvaško vas Kijevo obkolili .lažji oklepniki in tanki, z zahtevo vojaških poveljnikov, naj hrvaški policaji v petih minutah zapustijo Kijevo, kamor so prišli dan prej in tam ustanovili policijsko postajo. Hrvaški policaji so ob tem dobili ukaz iz Zagreba, naj branijo vas za vsako ceno. Armada za tokratno posredovanje ni čakala na ukaz predsedstva SFRJ, ampak je, kot kaže, ukrepala kar na zahtevo kninskega sveta za ljudsko obrambo. Zvezno predsedstvo se je sestalo ponoči in le še potrdilo tisto, kar se je čez dan zgodilo, z napovedjo, da bo armada do nadaljnjega zagotavljala red in mir tudi na kninskem območju.
Komunisti
na oblasti!
Volitve za novo mestno oblast v Ženevi so dale presenetljive rezultate: potem ko so pol stoletja vodili mesto predstavniki sredin-skodesne koalicije, bodo poslej to nalogo opravljali predstavniki komunistov, socialistov in zelenih! Kandidati teh strank so namreč dobili največ glasov na administrativnih volitvah. Ta volilni rezultat je precejšnje presenečenje za Švico, kjer med volilci le redko pride do takšnih preobratov.
pe (in bivša francoska ministrica) Catherine Lalumiere, rekoč, da je v nekaterih francoskih ministrstvih beseda »manjšina« malone prepovedana, saj pomeni nevarnost za nacionalno enotnost. Toda brez urejanja položaja manjšin ni mogoče govoriti o evropski integraciji.
globus
NIKOZIJA - Libija je odločno kritizirala ZDA in zavezniške države, ker ustanavljajo varnostna območja za kurdske begunce iz severnega Iraka. Po njenih stališčih, o katerih je bilo slišati v ciprskih krogih, gre za kršenje mednarodnih zakonov.
PARIZ — Trenutno ni nobenih razlogov za zamenjavo premiera Rocarda, je izjavil francoski predsednik Francois Mitterrand in s tem zanikal vse pogostejše govorice v političnih krogih, da Ro-card odhaia.
BAGDAD — V izpraznjenem severnem delu Iraka gradijo zavezniški vojaki taborišča za pol milijona beguncev. Medtem pa se razprtije med Sadamovimi nasprotniki nadaljujejo.
SYDNEY — Kdor v Avstraliji viai prednjo stražo anglosaške družbe v Pacifiku, se moti, je na konferenci šestih držav AS E AN v Canberri izjavil avstralski minister za trgovino Neil Blewet.
BONN - Krščanskodemokrat-ska unija (CDU) kanclerja Helmuta Kohla je doživela hud poraz na pokrajinskih volitvah v Po-renju-Pfalzu. Opozicijska sociaF nodemokratska stranka (SPD) je namreč dobila 44,8 odstotka glasov, Kohlova stranka pa 38,7 odstotka.
LAGOS — V severni Nigeriji je prišlo do srditih verskih spopadov med muslimani in krščani. V bojih je bilo ubitih več kot 40 ljudi, požganih pa je bilo tudi 12 krščanskih cerkev.
LONDON - V Veliki Britaniji sta se mudila predsednik Južnoafriške republike De Klerk, ki j? zaprosil britansko vlado, naj prekliče vse sankcije proti njegovi državi, in voditelj ANC Nelson Mandela, ki je za ohranitev teh sankcij zaradi apartheida.
MOSKVA — Zunanja ministra SZ in ZDA Besmertnih in Baker sta razpravljala o načinih Za rešitev bližnjevzhodnega problema. Načelno sta se dogovorila o obisku ameriškega predsednika Busha v SZ.
PRAGA — Na mednarodni konferenci z naslovom Prihodnost evropske varnosti so pak' NATO formalno razglasili za poglavitnega poroka varnosti držav nekdanjega Vzhodnega bloka.
Stran 2
VESTNIK, 3. maja 1901
aktualno doma
ZGOLJ »REGIJA MIŠKA KRANJCA«?
V hotelu Zvezda v središču Murske Sobote je v petek, 26. aprila 1991, potekal 4. ekološki forum, ki ga je popestril mariborski glasbenik Zoran Predin, organizatorji pa so ga naslovili Regionalizem in podjetništvo na popku Evrope. V skoraj polni restavraciji hotela so spregovorili tudi- nekateri pomurski gospodarstveniki, za uresničitev končne ugotovitve pa jih je bilo kljub vsemu premalo. Ta pa je, da mora Pomurje ostati Pomurje, saj imamo le tako možnosti za obstoj in razvoj ob vse močnejši centralizaciji, da pa se moramo najprej doma dogovoriti, v katero smer se želimo razvijati.
Vsi povabljeni gostje so se vabilu odzvali, manjkal je le Marjan Podobnik — že to je dober dokaz, kakšen odnos ima center do regij, so menili prisotni. Zelo slikovito je opisal položaj regij tudi gost iz Madžarske Franček Mukič z zgodbo o težavnem vplačilu 30 dolarjev. Hrvaški gost dr. Dražen Kalogjera je najprej govoril o novem pomenu regij v svetu (Evropa regij) in o pogostem zgoščevanju podjetij z enako industrijo v eni regiji. Dr. Rastko Močnik je menil, da je regionalizem ta čas modna beseda, zato se je je treba lotevati z določenim dvomom (primer je Miloševičeva regionalizacija Srbije); policentrični razvoj Slovenije ni uspel, sedanji davčni sistem pa polni le blagajno v Ljubljani. Nekdanja zaostalost je lahko danes velika prednost — tako je na primer na Madžarskem, kjer so dolga leta vso težko industrijo gradili le v vzhodnih regijah. Danes je tam največja brezposelnost, je povedal Franček Mukič in še dodal, da lahko vplivajo na oblikovanje regij različni dejavniki, na primer razvitost PTT-ja, izobraženost, politična delitev ... Dr. Bogomir Kovač je v začetku povedal, da je sedanje iskanje novih oblik združevanja podobno času izpred 500 let, na vprašanje, kaj storiti, da bi neka regija postala podjetniška, pa je dejal, da morajo razvojne možnosti poiskati v Pomurju, voditi jih morajo ekonomski motivi. Pričakovati in moledovati pomoč iz centra — to je popolnoma protipodjetni-ško razmišljanje. Če želimo uspeti na makroravni, se moramo začeti drugače obnašati na mikroravni.
Pomurski gospodarstveniki so opozarjali na drugačne težave, ki to regijo pestijo že od nekdaj. Mag. Etelka Korpič je opozorila na zgodovinsko pogojenost — čeprav Pomurje sestavljata Prekmurje (ki je bilo tisoč let pod madžarsko oblastjo) in Prlekija, imata obe pokrajini skupne značilnosti. Še vedno sta to najbolj zaostali pokrajini s 13-odstotno relativno brezposelnostjo, ki je najvišja v Sloveniji. Tudi tokrat se je oglasil Rudi Cipot — po njegovem mnenju Pomurja ne bi smeli prodajati kot poceni blago; to okolje ni primerno za velike sisteme, kljub temu pa bo potrebno ugotoviti »največjo optimalno ekonomsko učinkovitost Pomurja«, še prej pa izračunati vse »odlive« in »prilive«. Ne želimo biti regija Miška Kranjca, je še poudaril.
Kar nekaj pomurskih gospodarstvenikov je opozorilo, da se zadnje čase Pomurju jemlje še tisto malo gospodarske neodvisnosti, ki si jo je v zadnjih letih izborilo, da je premalo izkoriščena obmejna lega in da je glavna (pa ne edina) ovira za razvoj podjetništva slaba infrastruktura.
Ali v Pomurju res nimamo pravih podjetnikov, čeprav imamo protestante (kakor je dejal Štefan Smej)? Očitno je, da na pomoč iz centra ne moremo čakati večno. Nekaj bo treba ukreniti oziroma trg bo moral vzpodbuditi podjetništvo. Bi Murska Sobota lahko postala drugi Čakovec? Podlaga za razvoj (programi) je že izdelana, jih je okr-cnil dr. Rastko Močnik, potrebno je le več samozavesti za uresničitev.
Bernarda B. Peček
PRVI KORAKI SOBOŠKEGA KLUBA LIONS
Na čelu 23-članskega kluba, ki je nestrankarski, je dr. Jože Magdič — Ob družabni dejavnosti navezovanje stikov med narodi — Franc Horvat o osamosvajanju Slovenije
V hotelu Ajda v Moravskih Toplicah je bilo v soboto zvečer zelo slovesno. Zbrali so se namreč številni ugledni gostje iz Slovenije in sosednje Avstrije, predvsem predstojniki klubov Lions, navzoča pa sta bila tudi zvezni sekretar za gospodarske odnose s tujino Franc Horvat in namestnik slovenskega zunanjega ministra Zoran Thaler. Možje v kravatah in žene v toaletah so prisostvovali slovesnosti ob ustanovitvi 23-članskega kluba Lions Murska Sobota, ki je drugi v Sloveniji. To gibanje, ki prispeva k navezovanju gospodarskih in drugih stikov med narodi, se je začelo v Ameriki in se vse bolj širi po svetu. Prispevalo naj bi zlasti k spoznavanju ljudi, ne glede na njihove politične opredelitve. V tem smislu to gibanje razširja poglede o značilnostih posameznih dežel, spodbuja sodelovanje med stanovi, s samofinancira-njem pa člani klubov Lions opravljajo tudi pomembno človekoljubno poslanstvo. Skrbijo namreč za pomoč prizadetim v stiski, hkrati pa se zavzemajo za ohranitev okolja in kulturnih objektov.
Člane klubov Lions povezuje družabna dejavnost, kot je na sobotnem srečanju poudaril predsednik soboškega kluba dr. Jože Magdič. S tem gibanjem so meje v Evropi vse bolj dostopne, kot je v pozdravnem govoru omenil predstojnik podobnega kluba iz avstrijske Radgone in Murecka dr. Thomas Talyan, ki je soboškim kolegom predal ustanovno
Z DRUŽABNOSTJO V SVET - Tako bi lahko označili slovesnost ob ustanovitvi soboškega kluba Lions, ki ima gotovo širši pomen. Posnetek: N. Juhnov.
listino, vsak med njimi pa je dobil posebne značke kluba Lions.
V nadaljevanju prireditve pa je Franc Horvat govoril o prizadevanjih Slovenije za uveljavitev v Evropi. Zadržal se je zlasti pri procesu slovenskega osamosvajanja, ki je v polnem teku. Po njegovem izhaja vprašanje, kaj to pomeni v času, ko se v Evropi države združujejo, iz nepoznavanja razmer v Jugoslaviji. Tu velja namreč preprosto pravilo: če ni mogoče normalno živeti skupaj, se je treba mirno raziti. Hkrati pa je to pot za hitrejše povezovanje v Evropo, kar je za Slovenijo
usodno vprašanje, če želi ohraniti gospodarske in druge vezi z razvitim svetom. Slovenija želi postati normalna evropska država, za kar izpolnjuje vse pogoje. K večji uveljavitvi Slovenije pa lahko, kot je zaključil Franc Horvat, v mnogočem prispeva gibanje klubov Lions. Udeležence je sprejel tudi predsednik skupščine občine Murska Sobota Andrej Gerenčer, v kulturnem programu pa je z narodno glasbo nastopil ansambel Baranja—Kociper.
Milan Jerše
V Dobrovniku odprli bančno poslovalnico
Ljubljanska banka — Pomurska banka, d.d., iz Murske Sobote je v petek v Dobrovniku odprla bančno poslovalnico. Potrebo po njej v tem okolju je potrdilo tudi precej občanov, ki so se zbrali na otvoritvi. Ob tem so učenci dobrovniške osnovne šole pripravili kulturni program. Direktor Pomurske banke Štefan Hajdinjak je v govoru poudaril, da se banka poskuša približati svojim varčevalcem tako, da omogoča storitve in usluge občanov v krajih, kjer prebivajo. Za gradnjo bančnega objekta v Dobrovniku so se odločili, ker ni v bližini nobene take poslovalnice, krajanom in varčevalcem iz širše okolice pa želijo skrajšati pot do bančnega servisa. Zavedajo se, da so nekateri občani zaradi določenih političnih potez začeli izgubljati tudi zaupanje v banko, vendar pa si ga želijo s svojim poslovanjem spet pridobiti.
Nova bančna poslovalnica v Dobrovniku je tako zunaj kot znotraj privlačna za oko.
J. Gabor Foto: N. Juhnov
Nujno spodbujanje razvoja gospodarstva
Na četrtkovi seji lendavskega izvršnega sveta so med drugim sprejeli pravilnik o dodeljevanju sredstev iz občinskega proračuna za spodbujanje razvoja gospodarstva in za zagotavljanje novih delovnih mest v občini. Tako so določili pogoje, kriterij in postopek za pridobivanje sredstev, prednost pa bodo imeli programi, ki bodo uvajali sodobnejše tehnološke delovne procese, povečali tržnost ter zagotavljali nova delovna mesta. Investitorji bodo dobili 25 odstotkov verifi-
cirane predračunske vrednosti investicijskega programa kot nepovratna sredstva. Izvršni svet pa je določil tudi zgornjo mejo, 500 tisoč dinarjev, ki jih lahko dobi posamezni investitor. Skupaj je predvidenih za ta namen 2 milijona dinarjev. Sredstva bodo uporabljali strogo namensko, ob naložbi, ki ni načrtovana v investicijskem programu, je investitor dolžan vrniti sredstva in plačati obresti.
Vloge bo zbirala in proučevala Komisija za razvoj gospodarstva,
ki bo pripravila predloge o dodelitvi Izvršnemu svetu.
Na seji so razpravljali tudi o analizi odmere in izterjave prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov. Ugotovili so, da število zavarovancev pada, še posebno tistih iz višjih zavarovalnih razredov je vse manj. Izvršni svet je ugotovil, da so problemi posledica vse slabšega socialnega položaja kmetov, zato je dal pobudo, da se zavarovanje kmetov uredi sistemsko.
Dejstvo je namreč, da je več kot 70 odstotkov kmetov v najnižjih zavarovalnih razredih, kar pomeni, da so v povprečju v dosti slabšem položaju kot delavci v občini.
Sprejeli pa so tudi predlog o povečanju cene za odvoz komunalnih odpadkov za 110 odstotkov. Kljub temu pa so še vedno najnižje v Sloveniji. Zaradi nizkih cen so tudi v Komunali v lanskem letu dosegli tako slabe poslovne rezultate, da niso po-
V Lendavi glasovali proti
Referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Lendava, vanjo spada tudi naselje Trimlini, ni bil sprejet. Od 3089 volilnih upravičencev se je referenduma udeležilo 1593 občanov. Že ta številka kaže, da so ljudje tokrat obrnili hrbet solidarnostnim akcijam. Za uvedbo krajevnega samoprispevka pa je glasovalo le nekaj nad 22 odstotkov volilcev. Referendum torej ni uspel, to pa pomeni, da bo v prihodnjih petih letih razvoj krajevne skupnosti upočasnjen. Ne samo da ne bodo gradili novih objektov, tudi vzdrževanje že zgrajenih bo vprašljivo, saj se v blagajno krajevne skupnosti ne bo stekal denar kot do zdaj ampak bo le iz proračuna, pa še tega bo bore malo.
JD
krivali stroškov enostavne reprodukcije.
Sprejeli so tudi odločbo o zaščiti velikega vrtnega polža in predlog o letalsko-raketni obrambi pred točo, za kar bodo potrebovali novo opremo.
J. Gabor
^Projekti za plin“""""1
■ Ekološko najbolj neoporečna energija je plinska. V Lendavi ।
se tega dobro zavedajo, saj večinoma kurijo s premogom, in še to I | ne z boljšim, ampak zaradi cenenosti s najslabšim, ki vsebuje ve- * Iliko žvepla, ta pa onesnažuje okolico. Nobena skrivnost ni, da tu- ■ di v Lendavi postaja zrak vse bolj onesnažen. V krajevni skupno- I I sti so se zaradi tega odločili, da v tem srednjeročnem obdobju na- -■ redijo projekte za oplinjenje.
Znano je, da so imeli v Lendavi še pred 30 leti plin, na naftnih poljih H Iga je bilo v izobilju, v vsakem domu so kurili z njim. Potem je nenadoma ■ plina zmanjkalo in s tem načinom kurjave so prenehali. Ljudje so spet za- S Ičeli kuriti z drvmi in premogom, nekateri pa s kurilnim oljem. Plina prav- ■ zaprav ni nikoli zmanjkalo, le za drugačne donosnejše namene so ga upo- | I rahljali. Iz plina danes izdelujejo veliko proizvodov, ki gredo v denar do- ■ ma in na tujem. Plinifikacija Lendave pa bo vendarle možna, saj je predvi- I Iden plinovod, delno že obstaja, ki naj bi zagotovil trajno preskrbo s pli- ■ nom. Kaže, da Lendavčane ponovno čaka veliko delo, staro kurjavo in I ■ naprave bo treba opustiti in spet začeti znova. Upati je, da bodo upora- ■ bljali plin tudi v drugih naseljih v občini.
L	Jani D. ■
■■■■ Mm asm mi
----RADENCI
Bogata razstava kuhinjskih dobrot
Turistično društvo Radenci je pripravilo razstavo kuhinjskih dobrot. V restavraciji Vikend je bilo razstavljenih preko 200 različnih jedi iz bogate zakladnice kuhinje ob obeh bregovih reke Mure. Jedi so pripravili člani turističnega društva, gostinci, učenci srednje kmetijske šole, pekarne..., skratka skoraj vsi, ki se s kuho tako ali drugače ukvarjajo. Ob ponudbi jedače pa so predstavili tudi nekatera dobra vina in druge pijače, ki so značilne za to pokrajino.
D. L.
Ljutomer
REVIJA PEVSKIH ZBOROV
V počastitev dneva OF SO v Ljutomeru pripravili tradicionalno, tokrat že 14. revijo pevskih zborov občine Ljutomer. Pred revijo je Tone Peršak spregovoril nekaj besed o prazniku, ki je in ostaja eden od mejnikov v razvoju slovenske samobitnosti in slovenstva nasploh.
Na reviji se je zvrstilo 7 domačih zborov, kot gostje pa so se predstavili člani mešanega pevskega zbora iz Gorišnice pri Ptuju. Revijo je organizirala Zveza kulturnih organizacij Ljutomer.
D. L.
ZAČNITE POSLOVATI Z VREDNOSTNIMI PAPIRJU
Za začetek vam ponujamo
BLAGAJNIŠKI ZAPIS
BLAGAJNIŠKI ZAPIS, kaj je to?
Blagajniški zapis je vrednostni papir, ki ga izda banka.
Ob zapadlosti banka jamči izplačilo glavnice in pripadajočih obresti (15% letna obrestna mera).
BLAGAJNIŠKI ZAPIS, zakaj ga kupiti?
Naložba v blagajniški zapis je varna in donosna. Pomembno je, da je opredeljen v nemških markah, kar ščiti vloženi denar pred izgubo zaradi morebitne devalvacije.
/O	ljubljanska banka
Pravi naslov za denarne zadeve
Pomurska banka d.d. Murska Sobota
---------------
VESTNIK, 3. maja 1991
Stran 3
Štefan Smej
aktualna tema
Telica z vajetjo vred
Za uvod očitno dejstvo: ko je tukajšnje cestno podjetje nedolgo tega asfaltiralo tisto krpo ovinka pred soboškim gasilskim domom, je prišel na vsakega pol kvadratnega metra asfalta po en delavec . . .
Za vsak referendumski program manjka občinskim oblastem vsakokrat približno tretjina sredstev. Za najmanj toliko — večina analitikov pa je prepričana, da za mnogo več — so naši izvajalci (gradbinci in cestarji) dražji od drugih v Sloveniji, da o Evropi niti ne govorimo. Za to tretjino se denar izvabi z referendumom.
Razumem pa vas, četudi ste na referendumu glasovali po vodilu: če je šel bik, naj gre še štrik! Ali bolj figurativno, kajti simbolna žival Evrope je krava: če je že telica zbezljala proč od zahodnih pašnikov kontinenta, ste vrgli za njo pač še vajeti.
Nova oblast ni prinesla nič evropskega. Vse je tako, kakor je bilo, vključno s samoprispevki. In pa z izjemo tistega, kar je še slabše — najslabša od vsega pa je politična skupščinska opozicija, ki se je iz prejšnje slabe oblasti prekucnila v najslabšo možno opozicijo. Paradoksalno pa je, da je takšna drža opozicije njena edina moralna instanca. Zaveda se namreč, da je njena dolgotrajna oblast tako korenito prepredla vso državljansko njivo, da so zdaj lahko samo lepo tiho. Zato opozicija oblasti sploh ne opozarja na njene predvolilne obljube, ko se je ves Demos zaklinjal, da referendumov ne bo več. Opozicija samo čaka. Tukaj, v tem prihuljenem čakanju, pa je tudi konec njene moralnosti, kajti čaka na to, da bo ta referendum propadel. Da bodo potem lahko rekli: vsi naši referendumi za samoprispevek so šli skozi, prvi, ki ste ga razpisali vi. je propadel'
Niti ena stranka ni bila proti samoprispevku, čeprav je jasno, da je samoprispevek sa-moobdavčitev! Le kaj mora biti za Evropejca bolj zmedeno kakor to, da si državljani sami naložijo davke, namesto da bi državo kontrolirali, kako jih trošil?
S poviševanjem davkov zna vladati vsak diletant. Samo poglejte staro oblast, kako dolgo ji je to uspevalo.
Kohl je Nemcem pred združevanjem in pred vsenemškimi volitvami obljubljal, da davkov ne bo povečal. Nemški volilec pa je čakal, čeprav je bilo jasno. da je to komaj mogoče. Potem pa je Kohl storil prav tisto. kar je obljubljal, da ne bo. In njegova stranka je nemudoma izgubila prve deželne volitve po tej prelomitvi predvolilne obljube.
Vendar pa nič ne marajte! Tudi če bi tukaj zmagala zdajšnja opozicija, bi vam, nemara še prej, ponudila, da si sami naložite davke. Samp-obdavčevanje je konstitutivni del tukajšnje vsakokratne oblasti.
Potemtakem nimate nobene izbire. Ali kakor bi ganjeno rekel Milan Kučan: To je naša oblast, mi druge nimamo — smrk! Zato se ravnajte po globoko vsajenem in vseskozi ponovno dramljenem balkanskem načelu: udarite se po žepu še naknadno in »carpe diem« — uživajte življenje! Pa sanjajte o Evropi. Kaj bi z Evropo. naj pride Evropa sem. če bi kaj rada! Če so davki že najvišji, naj bodo še višji.
To je sindrom sodnega dne: ker je tako ali tako vsega konec, naj bo ta konec temeljit. Zakaj bi tukaj sploh še poskušali karkoli skreniti drugam?
DRUŽBENA DENARNA
POMOČ
ODSEV DRUŽBENIH
RAZMER
Zamislimo si, da živimo v prostoru, ki ga imenujemo družbeni prostor. V njem smo si postavili določeno ogrodje — načela, presoje, odnose in razmerja med ljudmi — seveda v določenem času in tako, da je prostor v ravnovesju. A če se na enem koncu začne krhati, je to treba z novimi ukrepi popraviti ter težiti k ohranjanju ali obstoju družbenega prostora. In prav v zadnjem času mora v naši družbi socialna politika s svojimi ukrepi podpirati obstoj družbenega prostora. Kako uspešno in kako dobro bo to še zmogla ob uzakonjeni ravni socialne varnosti ljudi, pa je vprašanje, saj se v bistvu napaja iz tega družbenega prostora, ki ga poskuša ohranjati v ravnovesju.
Povsod v razvitem svetu pa tudi pri nas država prevzema socialne naloge. Podpira razvoj socialnih programov in sama organizira to dejavnost. To pa zato, ker trg v sodobnem času ne more rešiti socialnih problemov. Edino, kar daje, je možnost profita in gospodarske rasti.
V vseh razvitih državah so stroški za socialne programe v 70. in 80. letih skokovito naraščali in države so se dobesedno prelevile v socialne države, ki prerazporejajo nacionalno bogastvo iz gospodarstva v družbene dejavnosti. V 80. letih je večina zahodnoevropskih držav dajala že več kot polovico proračunskih sredstev za socialne programe.
Temelji in meje socialne varnosti pri nas so bili postavljeni v samoupravnem socializmu in nekateri ugotavljajo, da je naša socialna varnost na visoki ravni. Ljudje vedo, da obstajajo določeni sistemi in mehanizmi, zavarovalni po načelih solidarnosti (na primer zdravstveno varstvo) ter socialnovarstveni in skrbstveni, ki posamezniku in njegovi družini zagotavljajo preživetje ali določeno raven socialne varnosti.
Mehanizmi res so. Lahko bi se tudi strinjali ali pa ne s trditvijo o visoki ravni naše socialne varnosti, v današnjem sestavku pa bi morali vsaj odgovoriti na vprašanje, kje je ali kam smo postavili prag najnižje socialne varnosti. Ali za človeka in družino v sedanjem času pomeni kaj več kot le preživetje?
Koliko ljudi in družin si s svojim delom ne more zagotoviti socialne varnosti in mora zaprositi (in ali upravičeno) za socialnovarstveno pomoč?
PRAG, KI MU PRAVIMO NAJNIŽJA RAVEN SOCIALNE VARNOSTI
Za urejanje socialnovarstvenih pravic letos še imamo samoupra- . vni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. V prihodnjem letu pa naj bi ga zamenjala nova zakonodaja z novimi • merili, saj socialne službe vedno znova dobivajo dodatna navodila.
V prvih členih sporazuma piše, -da delavci, drugi delovni ljudje in občani zagotavljajo socialno varnost sebi in svojim družinskim članom s svojim delom in z dogovorjeno solidarnostjo. Kadar izjemoma ni mogoče zagoto
Prvi primer izračuna družbene denarne pomoči za otroka:
Oba roditelja sta zaposlena kot delavca, njun lanskoletni dohodek je znašal 46.648,90 in 45.177,90. Imajo tudi nekaj katastrskega dohodka — 150,86 dinarja. V družini sta dva šoloobvezna otroka, tako da družbena pomoč za vsakega znaša 419 dinarjev. Ta znesek se s prvim majem poviša za odstotek valorizacije. Dohodek na družinskega člana znaša tako 2014 dinarjev. Ker uveljavljajo pravico za otroke, se upošteva razlika do 2443 dinarjev (dogovorjena raven socialne varnosti za otroka). Razlika je potem družbena denarna pomoč.
Drugi primer:
Zaposlen je en roditelj, drugi je prijavljen na zavodu za zaposlovanje. Nadomestilo z zavoda za lansko leto bi na mesec znašalo 2719,73 dinarja, lanskoletni dohodek zaposlenega pa je bil 55.910 dinarjev. Povprečni mesečni dohodek na družinskega člana je 1921 dinarjev, tako da dva šoloobvezna otroka dobita vsak po 512 dinarjev pomoči (s prvim majem zvišano za določen odstotek).
Tretji primer:
Mati samohranilka je lani zaslužila 63.668,80 dinarja ter uveljavila preživnino za otroka. Dohodek na družinskega člana znaša 2966 dinarjev in presega 2433 dinarjev, kolikor znaša dogovorjena varnost za otroka. Zato je bila njena vloga zavrnjena.
viti socialne varnosti po določilih iz prejšnjega odstavka, bodo udeleženke (sporazuma) ravnale po tem samoupravnem sporazumu. Tudi novi temelji socialne politike so oblikovani po načelu, naj si najprej pomaga vsak sam. Toda stvarnost je taka, da je izjemnost postala vsakdanjost. Pomursko gospodarstvo je na tleh, delavci prejemajo nizke plače, stečaji podjetij se kar vrstijo in povečuje se število brezposelnih. Prav zato si vedno manj ljudi lahko s svojim delom zagotavlja socialno varnost. Sporazum določa tudi prag ali najnižjo dogovorjeno raven socialne varnosti družine ali posameznika.
Dogovorjena raven socialne varnosti je odvisna od dohodka in s tem povezane produktivnosti (po sporazumu še) združenega dela, od ugotovljenih življenjskih stroškov ter od ravni in rasti osebnih dohodkov delavcev v Sloveniji. Tako znaša dogovorjena raven socialne varnosti določen odstotkovni delež od povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v minulem letu, in sicer 55 odstotkov za delavce in druge delovne ljudi, 50 odstotkov za zmerno, teže in težko duševno ter teže telesno prizadete osebe, ki niso sposobne za samostojno življenje in delo, ter 43 odstotkov za nezaposlene odrasle osebe ter za otroke, učence in študente.
Tako pa že lahko dgovorimo na vprašanje, kje je prag ali dogovorjena najnižja raven socialne varnosti: po zadnjih izračunih je 55 odstotkov za zaposlenega 3111 dinarjev na mesec, za telesno in duševno prizadete 2829 ter za nezaposlene, otroke, učence in študente 2433 dinarjev.
Če’ družina primerja svoj dohodek s temi izračuni, lahko dobi odgovor na vprašanje, koliko je njena socialna varnost nad tem pragom, do katerega posamezniku in družini z denarno pomočjo pomaga družba. Odgovor je seveda le okviren, ker ob tem veljajo še nekatera dodatna merila.
DENARNA POMOČ ZA TROJIMI VRATI
Tisti, ki so že deležni ene ali več oblik družbene denarne pomoči, so morali v aprilu na socialne inštitucije prinesti nove uradne podatke o dohodki družine, kajti praviloma s prvim majem znova ugotavljajo upravičenost do socialnovarstvene pomoči ter višino le-te. O več socialnih inštitucijah govorimo zato, ker še vedno nimamo le enega mesta za uveljavljanje pomoči. Tako nudi skupnost pokojninskega in invalidskega varstva svoje oblike socialne pomoči (varstveni dodatek k pokojnini, dodatek za invalidnost, dodatek za strežbo ter tujo nego in pomoč), zavod za zaposlovanje daje denarna nadomestila za brezposelne in štipendije iz združenih sredstev. Toda na centrih za socialno delo posamezniki lahko vložijo vlogo za največ oblik družbene denarne pomoči. Zanje jim ni treba nositi več pol, ampak, če uveljavljajo več oblik, le eno oziroma izpolnjen SPN-obrazec.
Samoupravni sporazum pa v svojih določilih še posebej po
udarja, da samo uradno priznani odohodki družine ne morejo biti edino, na podlagi česar se ugotavlja upravičenost do družbene pomoči, ampak je treba upoštevati tudi stvarni socialni položaj družine. Prav zato centri za socialno delo krajevne skupnosti sprašujejo za mnenje. Vendar jih v zadnjem času nekatere grobo zavračajo, češ da tega niso več dolžne dajati.
Družina ali posameznik je po sporazumu upravičen do pomoči, če je mesečni dohodek na družinskega člana nižji od dogovorjene ravni socialne varnosti. Pri izračunu pomoči pa upoštevajo vse dohodke družine, tudi katastrski dohodek, ki ga morajo povečati s količnikom 47,7. Že več kot leto dni pa morajo upoštevati tudi to, da nezaposlena odrasla oseba tudi ustvarja ali prispeva k družinskemu dohodku. To so večinoma gospodinje. Njihov prispevek naj bi bil 20 odstotkov povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih v Sloveniji, ali sedaj 1131 dinarjev. Ta prispevek morajo prišteti, kadar ugotavljajo upravičenost do pomoči ali višino prispevkov. Ves čas pišemo o ugotavljanju upravičenosti. To so do sedaj opravljali v centrih za socialno delo, odločal pa je posebni odbor, najprej pri skupnosti socialnega skrbstva, pozneje pa na občinskih mestih. S tem mesecem so ukinjeni tudi ti občinski odbori in iz republike pričakujejo navodila, kdo bo odslej odločal o družbeni denarni pomoči.
VEČ KOT DUCAT SOCIALNOVARSTVENIH PRAVIC
Morda je naša posebnost tudi to, da imamo več kot štirinajst socialnovarstvenih pravic. Zapisane pa so v določenem zaporedju, kar je zelo pomembno. To zaporedje je takšno: prva socialnovarstvena pravica je dodatek k pokojnini, potem denarna po
Slovenski izvršni svet je sprejel sklep o povišanju družbene denarne pomoči in prispevkov. Edini vir za preživljanje bo s prvim majem višji za 7,4 odstotka in bo znašal 2840 dinarjev (kar je 80 odstotkov zajamčenega neto osebnega dohodka v Sloveniji). Denarna pomoč otrokom se bo povišala za 17 odstotkov, vendar z določenimi omejitvami. Najvišji izplačani znesek za enega otroka bo lahko le tisoč in najnižji 250 dinarjev. Te omejitve so nekoliko manj ugodne, saj so po preizkusnih izračunih v centrih ugotovili, da bi kar nekaj družin za otroka lahko prejemalo več kot tisoč dinarjev pomoči. Te omejitve ali dodatna navodila so morda že napoved nove zakonodaje, ki bo upoštevala predpostavko, da socialna pomoč ne bi smela biti višje od plače za delo.
Za 17 odstotkov se bodo povišali tudi prispevki za zavodsko varstvo, tudi za varstvo otrok v vrtcih.
Nadomestilo za invalidnost bo pri spizu s prvim majem znašalo 2312 dinarjev, dodatek za tujo nego in pomoč pa 1321, ali polovični 660 dinarjev.
moč za brezposelne, delna nadomestitev ali subvencija k stanarini, štipendije iz združenih sredstev, razlikovni dodatek h kadrovski štipendiji, družbena pomoč otrokom, začasna denarna pomoč, plačilo oziroma doplači-
V Lendavi so primerjali lanski in letošnji marec ter ugotovili, da seje število upravičencev do pomoči močno povečalo. Na isti ravni je ostalo le število upravičencev, katerih življenje je v celoti odvisno od družbene pomoči jim je ta edini vir za preživljanje. Močno je naraslo število tistih, ki potrebujejo dodatno pomoč. Število enkratne denarne pomoči se je povečalo za petkrat, za več kot enkrat pa se je povečalo število upravičencev do začasne denarne pomoči.
V prvih treh mesecih letos so odobrili 68 enkratnih in začasnih pomoči, lani do oktobra pa je taisto obliko pomoči prejelo 98 oseb.
Za štiri odstotke se je povečala tudi upravičenost do denarne pomoči za otroke. To pomoč je marca prejemalo 2456 otrok iz 1310 družin, lani oktobra pa 2426 otrok iz 1259 družin.
V soboški občini je v aprilu 114 ljudi prejemalo denarno pomoč kot edini ter 195 kot dopolnilni vir za preživljanje. Začasno pomoč so dali 30, enkratno pa 20 posameznikom. Ugotavljajo, da je vedno več ljudi, ki za življenje potrebuje družbeno pomoč. Prihajajo delavci, ki so ostali brez zaposlitve, pa tudi-mladi, ki zato, ker niso bili zaposleni, ne morejo uveljavljati nobene pomoči. Še vedno jih namreč morajo obravnavati kot otroke, za katere skrbe starši, pa čeprav gre za odrasle ljudi.
V soboški občini 2074 družin prejema denarno pomoč za 3964 otrok, od tega 428 kmečkih za 1481 otrok.
V ljutomerski občini pomoč kot edini vir prejema 32 upravičencev, kot dopolnilni pa 75. Začasno in enkratno pomoč so razdelili 12 ljudem^ V radgonski občini je marca 13 ljudi prejemalo pomoč kot edini vir za preživljanje, 32 kot dopolnilni, enkratno pomoč pa so dali eni osebi. Družbeno pomoč prejema 1693 otrok.
lo k rejnini, denarna pomoč kot dopolnilni vir za preživljanje, denarna pomoč kot vir preživljanja, plačilo oziroma doplačilo oskrbe na domu, enkratna denarna pomoč, plačilo oziroma doplačilo oskrbnih stroškov v socialnih zavodih oziroma organizacijah za usposabljanje, plačilo oziroma doplačilo oskrbnih stro
škov v tuji družini ter druge pravice. Pomemben je torej vrstni red ali zaporedje pomoči, kajti če posameznik želi dobiti socialno pomoč za otroke, mora najprej uveljaviti ustrezno obliko pomoči pred otroškim dodatkom: če na primer živi v družbenem stanovanju — subvencijo k stanarini. Če je posameznik upravičen do subvencije, se mu
bo le-ta prištevala k dohodku družine. Pomoč za otroka pa bo dobil le, če njegov dohodek skupaj s predhodnimi oblikami pomoči ne presega dogovorjene ravni socialne varnosti družine. Socialne pomoči se torej izključuje
jo ter prištevajo k dohodku družine. Zato so netočne trditve, ki jih ljudje radi »poberejo«: ta ali oni je deležen vseh oblik pomoči, ki jih center nudi.
LJUDJE TUDI O TEM
Sploh pa so v zadnjem času ljudje postali ostri »razsodniki« o tem, kdo prejema pomoč, ali je do nje upravičen ali ne, ali je denarna pomoč previsoka ali je oblik celo preveč. Nekateri tudi ne morejo nastopiti v javnosti, ne da bi se spotaknili obnje. To, da so ljudje pozorni na družbeno pomoč, lahko razumemo, ker življenjski standard pada, večajo pa se socialne razlike med ljudmi. Nerazumljivo pa je ostro nastopanje zoper pomoč kar povprek. Tisti, ki pomoč prejemajo, so največkrat še najmanj krivi za to, da si z delom ne morejo zagotoviti socialne varnosti. Mnogi težko prestopijo prag centra za socialno pomoč in priznajo, da so toliko revni, da potrebujejo družbeno pomoč. Ne moremo pa tudi priseči, da med prejemniki ni takih, ki niso upravičeni do pomoči, vendar imajo uradna potrdila o dohodkih, ki jih je zaradi uradnega podpisa treba upoštevati.
Na tem mestu pa bi lahko odgovorili tudi na vprašanje, ali so otroH dolžni skrbeti za svoje starše. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa, da so otroci dolžni skrbeti za svoje starše, če so le-ti zanje. Ko pa ostareli starši prosijo za družbeno denarno pomoč, socialne službe prosijo še za podatke o dohodku otrok. Potem ugotavljajo, koliko otroci zagotavljajo socialno varnost sebi in družini in kolikšen delež je lahko zagotovijo še za starše. Prosilec pomoči torej pomoč lahko dobi ali ne, ali pa samo razliko do določene ravni. Vprašanje pa je, koliko otroci staršem res dajejo tisti del, ki bi jim ga morali. Izterjajo jih lahko samo starši preko sodišča.
POMOČ JE OBČINSKA IN REPUBLIŠKA
Z ukinitvijo interesnih skupnosti se je družbena pomoč »razdelila« med občino in republiko. In prav tiste oblike pomoči, katerih število se v zadnjem času najbolj povečuje, so pristale na občinskih ramenih, zato morajo v občinah v ta namen zbrati več denarja.
Sicer pa samo število oblik družbene denarne pomoči ni >n ne more biti prava podoba razmer in potreb ljudi, ker so le-te odvisne od materialnih možnosti.
Majda Horvat
Stran 4
VESTNIK, 3. maja 7991
komentarji, članki
ODPIRALNI ČAS -kakor nam drago!
Z odpiralnim časom trgovin je tako, da so prodajalne po navadi zaprte ravno takrat, ko bi jih najbolj potrebovali: v nedeljo točno ob 11. uri ugotovite, da nimate kisle smetane; zjutraj bi si radi kupili kaj za na pot, ki bo trajala nekaj ur; ali pa se zvečer vrnete domov šel v večernih urah, hladilnik pa je prazen.
Saj vem, kaj bodo porekli oblikovalci delovnega časa trgovcev: dobra gospodinja pazi, da ji ne zmanjka smetane ravno v nedeljo, za pot se lahko pripravite že dan prej, »špecerijo« pa si kupite že čez dan, ne pa šele takrat, ko pridete domov. Seveda, vse se da, če se mora. Črviči pa me vprašanje, zakaj so le kupci tisti, ki se morajo prilagajati. Kdaj se bodo začeli prilagajati tudi tisti, ki so odvisni od potrošnikov?
Konec marca smo spet premaknili uro. Večeri so vse daljši, junija bo zunaj svetlo vse do pol desete zvečer. Nekako mesec dni po premiku urnih kazalcev so svoje ure premaknili tudi trgovci. Če ste pričakovali, da bodo kje trgovine odprte do 21. ure, ste se zmotili. To se enostavno ne splača, kričijo, še preden so tak čas preizkusili tudi v praksi. Večina samopostrežnih trgovin v pomurskih mestih je odprta od 6.30 do 20. ure, izjema so le večje Potrošnikove samopostrežne trgovine v Murski Soboti, kjer odpirajo šele ob 7. uri, tekstilne, tehnične in druge specializirane trgovine pa šele ob 8. uri. O deljenem času seveda ni več ne duha ne sluha, tako da so tudi Galanterija, Sayonara, Usnje in Maja odprte od 8. pa kar do 18. ure. Dežurne samopostrežbe bodo ob sobotah odprte od 7. do 17. ure, ob nedeljah pa od 7. do 11. ure.
Pa še nekaj dobrega in nekaj slabega iz Potrošnikovega obvestila o letnem odpiralnem času. Trgovine na Cankovi, v Rogašev-cih, Kuzmi, Tišini, Bakovcih in Krogu bodo čez teden odprte od 8. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 8. do 12. ure. V turističnih krajih so sicer uvedli gibljiv delovni čas; tako je na primer od 15. aprila do 15. junija market v Moravcih odprt od 8. do 19. ure, trgovina Kamp pa od 7. do 11. ure; v poletnem času od junija do septembra bo v obeh trgovinah odpiralni čas podaljšan do 20. ure, tudi ob nedeljah. Zanimivo bi bilo slišati, da so trgovine v večjih turističnih krajih odprte skoraj non stop ali pa da so med vrhuncem turistične sezone odprte tudi ponoči. Če ne drugi, se bodo tega in še česa domislili avstrijski trgovec Zagavec, ki si je že lani izboril prostor v banovskih toplicah. Pri njem se bodo lahko tudi naši trgovci učili, kaj vse se da prodajati v kopališču in kampu. Zadnje so prehrambeni izdelki!
Še na en žulj, ki žuli predvsem poklicne gostince, moramo opozoriti. To so »trgovske okrepčevalnice«, ki so ostale še iz časov, ko so bili nekateri odgovorni prepričani, da si pridobiš stalnega kupca le tako, če imaš poleg trgovine tudi gostilno in mu ponudiš brizganec. Te okrepčevalnice, ki so bile načrtovane kot popestritev trgovske ponudbe, pa so sčasoma postale eden najpomembnejših virov zaslužka. O ukinitvi nočejo niti razmišljati! Gostinci, ki se poklicno ukvarjajo z gostinstvom in se srečujejo z vsemi križi in težavami tega poklica (na prvem mestu so davki), pa vse glasneje zahtevajo, naj se trgovci ukvarjajo le s trgovino.
Gornjeradgonski Mercator Sloga ima devet okrepčevalnic, odprte so od 7. do 21. ure, vse pa so izven občinskega središča. V Maji v Radencih in na Kapeli so pred kratkim začeli kuhati tudi tople malice. Potrošnikove okrepčevalnice v Poznanovcih, Dolencih in Čepincih so odprte do 19. ure, na Hodošu do 20., v Gederovcih, Pertoči, Moščancih, Krogu, Melincih, I išini in Rogaševcih do 21. ure, v Brezovcih, Cankovi in Sebe-borcih pa kar do 22., ob petkih pa celo do 24. ure. Zakaj le nimajo vsaj nekaj trgovin odprtih tako dolgo?
Bernarda B. Peček
SINDIKAT V NOVIH RAZMERAH
Območna organizacija svobodnih sindikatov Pomurja je del poskusov tega slovenskega sindikata, da bi bil drugače organiziran in tako bolj učinkovit. Nihče pa si v sedanjih razmerah ne domišlja, da bo to preprosto doseči. Čeprav gre za najbolj množičen sindikat, v katerega je v Pomurju vključenih okrog 27.500 od skupaj nekaj nad 40 tisoč zaposlenih, pa zaradi svojih korenin v starih sindikatih uživa tudi sloves opozicijske organizacije nasproti sindikatom zmagovite Demosove koalicije. V tem navsezadnje ni nič narobe, saj bi moral vsak sindikat, če naj bo borec za delavske pravice, biti vedno in ne glede na to, kako je nastal, oblastem in delodajalcem neke vrste opozicija.
Gre za nekaj drugega, kar se je pokazalo tudi v razpravi na nedavni ustanovni skupščini Območnega sindikata Pomurja, ki bo v kratkem ustanovil tudi krajevne svete po pomurskih občinah. Marsikateri člani tega sindikata, ki so izgubili delovno mesto in morajo čakati na delo, ko so podjetja v stečaju, namreč še vedno pogrešajo neposredno pomoč takega sindikata. Dogaja se tudi to, da ta sindikat ne ščiti dovolj sindikalnih aktivistov, poklicni sindikalni delavci pa se bolj
MURA NI MEJA
Kaj bo z zemljišči z obeh strani reke Mure, ki pripadajo hrvaški oziroma slovenski državi, kajti struga Mure se ne »poklapa« s slovensko-hrvaško mejo?
V tem »opozorilnem« zapisu ne bomo odgovorili na zastavljeno vprašanje, prenesemo lahko le to, kar tolikokrat slišimo iz ust slovenskega in hrvaškega »vr-hovništva«, da meja med (ra)združenima republikama-dr-žavama ne bodo spreminjali. In ker Mura ne teče povsod po državni meji, je (bo?) stanje, za katerega marsikdo ne ve: veliko hrvaškega ozemlja, zlasti na območju Hotize, Kapce, Kota, Gaberja, Lakoša, Petišovec in Beni-ce, je na levi strani Mure, zelo malo slovenskega ozemlja (pri Podturnu, Peklenici...) pa je na desnem bregu Mure. Država Hrvaška ima torej meje globoko na naši (pomurski) strani. Zaradi tega doslej ni bilo večjih nevšečnosti; morda le tedaj, ko so občani urejevali določene zadeve v zvezi z zemljišči in so morali zaradi tega na občino v Čakovec. Sicer pa je zemljiški svet ob Muri tako in tako zanič (tako imenovane me-ke), zato se ljudje niso preveč vznemirjali nad svojevrstnim dvolastništvom. Treba je namreč še dodati, da imajo Hrvatje veliko vinogradov v Lendavskih Goricah in narobe: nekaj Pomurcev
po zelo ugodnih cenah
vse po proizvodnih cenah
Priporoča se vaš GRADMAT, tel.: (069) 21 813
Podjetje GRADMAT s sedežem v BTC-ju v Nemčav-cih pri Murski Soboti vam nudi
• ves gradbeni in mizarski material • okna in opaže
GRADMAT
Parkete in ves izolacijski material, sedežne- garniture za dnevne sobe, spalnice in otroške sobe
vam nudimo na pet obrokov brez obresti
ukvarjajo sami s seboj kot z delavci iz neposredne proizvodnje in njihovimi problemi.
Spričo splošnega položaja pomurskega gospodarstva se bodo očitno morali tudi novi sindikati in njihovi aktivisti temeljito prilagoditi razmeram, če bodo hoteli ohraniti vsaj toliko članov, kot jih imajo sedaj. Razmere so namreč vse slabše, delavci pa so še posebej zaskrbljeni zaradi gmotnega in socialnega položaja. Nič čudnega, če se med zaposlenimi pojavlja nezadovoljstvo in strah
ima vinograde v vinogradniških okoliših v Medjimurja, recimo v Gradiščaku, pri Štrigovi in tako naprej.
Morda o vsem tem ne bi pisali, ko se ljudje ne bi vznemirjali. So celo taki »paničarji«, ki so že »odpisali« vinograde v Medji-murju ali pa jih hočejo pod ceno prodati. Nasproti temu pa ni čuti, da bi kak Hrvat zaradi »vznemirjenosti« prodajal vinograd v Lendavskih Goricah. Poznavalci razmer sicer zatrjujejo, da se ne more zgoditi nič takega, kar bi imelo materialne posledice za ljudi, ki imajo zemljo, vinograde, travnike ... na tej ali oni strani mejne črte (zavestno nismo napisali: na tej ali oni strani Mure, ker pač reka ni povsod meja!). Starejši ljudje pa vedo povedati, da vselej ni bilo tako, še zlasti pa ne za časa Avstro-Ogrske, ko je Prekmurje pripadalo Madžarski. Pa tudi po zadnji vojni, ko smo gradili socializem, so ljudje čutili mejo, kajti včasih so bike in teleta Medjimurci kupovali po višjih cenah, zato so jih vozili tja. Pa narobe: odkupna cena pšenice je bila pri nas praviloma vedno višja, zato so jo Medjimurci vozili k nam. Ljudske, trgovske in še
pred izgubo delovnega mesta spričo vse številnejših stečajev podjetij. Poleg tega se v kovinski, kovinskopredelovalni industriji in v gradbeništvu ukinjajo programi, ne uvajajo pa se novi. Zato se število nezaposlenih iz dneva v dan povečuje in v Pomurju sedaj beležijo že okrog 7 tisoč brezposelnih, kar predstavlja več kot 10 odstotkov vseh nezaposlenih v Sloveniji.
V takih razmerah čaka območno organizacijo sindikatov v Pomurju več pomembnih nalog. Te ne smejo biti le nudenje strokovne pomoči pri sklepanju kolektivnih pogodb in sindikalnim zaupnikom, ampak predvsem skrb za slehernega člana sindikata, solidarnost do članstva, pomoč in ugodnosti na podlagi jasno začrtanih programskih ciljev.
Milan Jerše
kakšne vezi ljudi ob meji so zelo razvejane, zato preprosto ne moremo verjeti, da bo kdo postavil rampe (če že brez njih ne bo šlo) kje drugje, kot na murskosredi-škem mostu (tam je po naključju Mura dejansko meja), pa morda na mostu pri Bistrici (meja je sicer na novem lesenem mostu). Huje bo z murskim brodom pri Hotizi, kajti ne samo on, ampak dobršen del zemljišč z leve strani, torej z naše je na območju Hrvaške.
Še pomirjevalna tableta: hrvaški Tudjman in naš Kučan se dobro razumeta, zato ja ne bosta načenjala problema ozemeljskih zahtev. Je pa kljub vsemu dobro, da vemo, kje so meje.
Š. Sobočan
ZAČNITE POSLOVATI Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI!
Za začetek vam ponujamo
BLAGAJNIŠKI ZAPIS
---BLAGAJNIŠKI ZAPIS — njegova praktičnost-----------------------------
Blagajniški zapis se glasi na ime lastnika. To pomeni, da ne boste oškodovani v primeru kraje ali če ga izgubite. Pomembna lastnost blagajniškega zapisa je tudi to, da ga lahko prenesete na drugo osebo (npr.: poravnava dolga, darilo itd.).
----BLAGAJNIŠKI ZAPIS, komu je namenjen?-----------------------------------
Blagajniški zapis se glasi na naslednje vrednosti:
Za fizične osebe: 200 DEM, 500 DEM, 1.000" DEM in 10.000 DEM
Za pravne osebe: 10.000 DEM, 50.000 DEM in 100.000 DEM
----BLAGAJNIŠKI ZAPIS, kje ga lahko kupite? —------------------------------
Blagajniški zapis bodo prodajale enote LB — Pomurske banke d.d. v Murski Soboti, Gornji Radgoni, Lendavi, Ljutomeru, Beltincih in Radencih, od 6. maja 1991 dalje.
INFORMACIJE dobite v vseh enotah LB — Pomurske banke d.d., Murska Sobota.
Ijubljanskabanka
Pravi naslov za denarne zadeve
Dr. Bohova
za zaprtimi vrati
Na razgovor s pomurskimi zdravniki sta prejšnji teden prišla dr. Katja Boh in njen namestnik dr. Tone Košir. Pogovarjali so se tako rekoč za zaprtimi vrati, saj je ministrica, kot smo izvedeli od predstavnika organizatorja srečanja (ministrico je povabilo pomursko zdravniško društvo) izjavila, da se želi pogovarjati le z zdravniki.
Zato ne vemo, kako izrecno je odgovorna za zdravstvo izbrala krog sogovornikov in ali je res želela, naj novinarji in javnost o razgovoru in vsebini ne vedo nič in da naj na pogovor ne pridejo niti direktorji, ki niso zdravniki. Organizatorjem torej lahko verjamemo, da so s tem, da so vabila za pogovor poslali le zdravnikom in članom društva, izpolnili ministričino željo. Oziroma so si njeno željo po pogovoru v Pomurju razložili tako, kot je nekaterim najbolj ustrezalo. Pogovor za zaprtimi vrati je gotovo ustrezal tistim posameznikom, ki so s tem dobili priložnost, da znova pokažejo, koliko nesoglasja je med posamezniki na strokovni in vodstveni strani.
Kot smo izvedeli dan po pogovoru, so se zdravniki z ministrico za zdravstvo in njenim namestnikom pogovarjali o vsebini nove zdravstvene zakonodaje, največ pa o organiziranosti zdravstva in o obliki organiziranosti pomurskega zdravstva. To je namreč najbolj vroča tema pogovorov med pomurskimi zdravstvenimi in zdravniškimi krogi. Doktorica Katja Boh se je menda strinjala z ugotovitvijo, da sedanja oblika organiziranosti pomurskega zdravstva ne more obstati (iz Pomurskega zdravstvenega centra so se izločile le lekarne, drugi pa so ostali v skupnem zavodu) in da bi bilo primerneje, da se center razdeli na osnovno ter bolnišnično dejavnost, zavod za socialno medicino in higieno pa se poveže na republiški ravni.
Majda Horvat
SLOVENSKI IN HRVAŠKI KIRURGI
V MORAVSKIH TOPLICAH
Kirurškemu oddelku soboške bolnišnice je bila zaupana organizacija devetindvajsetega intersekcijskega sestanka kirurgov iz Hrvaške in Slovenije, ki je prejšnji teden potekal v Moravskih Toplicah.
Na otvoritvi je zbrane kirurge in druge v imenu gostiteljev pozdravil primarij dr. Miloš Borovšak ter povedal, da tudi z organizacijo tega srečanja želijo še bolj vzpodbuditi druženje kirurgov iz obeh republik.
Za strokovni del srečanja so pripravili strokovne teme, ki — po besedah predsednika hrvaške kirurške sekcije — dokazujejo, da v stroki sledijo svetovnim tokovom. Predstavili so napredek kirurgije pri zdravljenju bolezni jeter in meje kirurgije pri zdravljenju raka.
Srečanje kirurgov iz Slovenije in Hrvaške v Moravskih Toplicah je bilo tudi uvod v praznovanje stoletnice soboške bolnišnice. Kirurški oddelek v Soboti je bil ustanovljen leta 1893.
Organizator srečanja je za goste pripravil še izlet, da so lahko spoznali našo pokrajino in ljudi.
mh
REGRES ZA UPOKOJENCE
Če bo skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja imela ta mesec dovolj denarja, bodo upokojenci konec meseca s pokojninami prejeli tudi enkratni znesek za rekreacijo. Tisti upokojenci, ki prejemajo najnižjo pokojnino za polno pokojninsko dobo (ta znaša 4150 dinarjev) ali nižjo od fe, bodo dobili za rekreacijo 1810 dinarjev, vsi drugi pa 1210 dinarjev.
Pomurska banka d.d. Murska Sobota
VESTNIK, 3. maja 1991
Stran 5
gospodarstvo
kJ tečaj je danes zelo ugodna oblika reševanja problemov v podjetjih, je izjavil eden izmed vodilnih v pomurskem podjetju in mnogi ekonomisti, ki vidijo zgolj številke, se strinjajo z njim. Stečaje pozdravljajo predvsem iz dveh razlogov: rešijo se odvečne delovne sile, saj v novem podjetju (lahko je ustanovljeno že prej, v tem primeru je to programiran stečaj) nikoli ne zaposlijo vseh delavcev; drugi razlog pa je ta, da za novo zaposlene stare delavce dobijo kar precejšnjo vsoto denarja, s katero poskušajo ublažiti vzroke za uvedbo stečaja.
Kdaj je stečaj uspešen in kdaj ni? Ni treba biti velik strokovnjak, da ugotovi, daje zamenjava nekega podjetja (imena in proizvodnega programa) uspešna le, če podjetje posluje z dobičkom, število zaposlenih pa se povečuje. Vendar je očitno, da večine vodilnih v 20 podjetjih v Pomurju — toliko jih je namreč že v stečaju ali pa bodo v prihodnjih dneh — zanimajo zgolj trenutne številke. »En stečaj gor ali dol« je načelo vse večjega števila gospodarstvenikov.
In kaj lahko k temu rečejo delavci? Se zavedamo, kakšne travme mora doživljati preprost delovni človek, ki je trideset let delal v neki tovarni, se dobro počutil med sodelavci, bil cenjen kot dober delavec? Plača sicer ni bila ne vem kaj, toda živel je lah-
loj za delo
ko. Zdaj pa je naenkrat ostal brez dela ali pa mora vsak dan trepetati, ali bo lahko naslednji dan še prišel na tovarniško dvorišče. Počuti se izigranega! Hkrati se počuti nemočnega in odpisanega.
Začnejo se problemi v družini, saj se ne počuti več dovolj močnega, da bi skrbel za otroke, osami se od okolice, celo prijateljev. Delavec se je po navadi tudi istovetil z določenim podjetjem: delati v Muri, Radenski, Pomurju, Avtoradgoni, Elradu, Panoniji... je nekaj pomenilo. Njihovo delo je imelo čast (tudi o oblasti se je govorilo) in ceno. Imeti delo je pomenilo neko socialno varnost do konca življenja.
Raziskave so dokazale, da nezaposlenost močno načenja človekovo fizično in duševno zdravje. Pogoste so razne psihične motnje, depresivna stanja in motnje v imunološkem sistemu. Če bi kdo predlagal, naj v vsakem mestu odprejo brezplačne posvetovalnice za vse, ki čutijo potrebo, da se o tem problemu pogovorijo, bi se mu večina posmehovala. Pa vendar: predlog bi morali sprejeti že včeraj. Težave so vse številnejše, mi pa jih ne znamo odpraviti. Pri tem nam ne pomaga več nobena stranka, ne ideologija, ne vera.
Pravzaprav niti ne vemo, na koga naj se obrnemo, ko ostanemo brez dela! Samo zavod za zaposlovanje in prejemanje nadomestila ni dovolj za normalen razvoj družbe.
Po več kot enem letu razcveta stečajev pa so v negotovosti tudi tisti delavci, ki so že »preživeli« uvedbo stečaja. Ce podjetje ne bo uspešno, bo likvidirano. Torej ni nobene gotovosti v tem, da dobijo zaposlitev v novem podjetju, ki je bilo ustanovljeno pred ali po uvedbi stečaja. Kako preprosto! Kako enostavno za vodilne: podjetje pač daš v stečaj ali likvidacijo. In kaj so delavci?! So res le predpražnik, ob katerega si vsak obriše noge in gre naprej?
Bernarda B. Peček
IZ MURE
NOVE ZAPOSLITVE ALI PRESEŽKI DELAVCEV?
Kljub hudim časom za gospodarstvo 6310 zaposlenih v podjetju Mura tudi letos ustvarja dobiček. Tako je namreč pokazal obračun poslovanja v prvem letošnjem tromesečju, ko so ustvarili skupaj okrog 541,5 milijona dinarjev celotnega prihodka oziroma nekaj čez 6,6 milijona dinarjev neto dobička (po fakturirani realizaciji). Najbojše rezultate so dosegli v tovarni moških oblačil, tovarni ženskih plaščev in tovarni ženskih oblačil, medtem ko je tovarna lahkih oblačil poslovala brez dobička. Najbrž pa se bo stanje kmalu izboljšalo tudi v tej tovarni, saj so zmanjšali število delavcev — preusmerili so jih v druge Murine tovarne — in občutno povečali šivanje sedežnih prevlek za tovarno avtomobilov AUDI iz Ingolstadta in za opel senator. Na nedavnem gospodarskem sejmu v Ingolstadtu (MIBA) so se dogovorili, da bi v prihodnje v Muri prevleke tudi krojili, ne le šivali.
Čemu pripisati zadovoljiv rezultat? Poleg dobre organizacije dela, ki pogojuje tudi storilnost in kakovost na evropski ravni, gre prav gotovo tudi za dobre poslovne odločitve. Le-te pa so Muro še bolj usmerile v izvoz.
Tako je znašala skupna vrednost izvoza v prvih mesecih letos okrog 32 milijonov nemških mark, kar je za 12 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju.
Čez 80 odstotkov izvoza so dosegli v Nemčiji, sledijo Italija, Francija, Nizozemska, Velika Britanija itd. Spodbudno je, da se je poleg mednarodne proizvodne kooperacije (storitve za tuje partnerje) povečal tudi klasični izvoz, za petino nižja pa je prodaja znanja in tehnologije (Egipt, Sovjetska zveza).
Ob vsem tem bi lahko rekli, da v Muri poslujejo še vedno na evropski ravni, le pri plačah ni tako (predvsem zaradi naših visokih obremenitev družbenega proizvoda), čeprav so jih skušali ves čas poviševati glede na storilnost oziroma delovne rezultate in v skladu z zakonskimi predpisi.
Tako so lanske povprečne plače znašale 4.745,00 dinarjev, v prvih treh mesecih letos pa. 6.759,00 dinarjev (stopnja rasti je 42-odstot-na).
In kaj pričakujejo do konca leta? Celotni prihodek naj bi znašal blizu 2 milijardi dinarjev, kar je dokaj optimistična številka, če upoštevamo vse mogoče težave gospodarstva in še posebej tek-
REFLEX-
ODSEV PRILAGAJANJA TRŽIŠČU
Robert Krempelj iz Podgrada se ukvarja s steklarstvom že 12 let. V tem obdobju mu je uspelo dejavnost razširiti, vključiti v delo nove delavce in kooperante, nenehno pa se tudi povezuje z novimi poslovnimi partnerji.
OBRTNO ZDRUŽENJE MURSKA SOBOTA
V podjetju je žaposlenih 34 ljudi, skupaj s kooperanti jih je-nekaj čez 50. Vsem kooperantom pa omogočajo, da knjigovodstve-ne zadeve urejajo v podjetju.
Kljub temu, da je bilo zadnjih 12 let, odkar dela na tem področ-. ju, zelo neprimeren čas za podjetne ljudi, je nenehno širil podjetje, zaposloval nove delavce in nenehno vlagal v širitev poslovnih prostorov. O tem je povedal: »Podjetje že ves čas postopno širim. V zadnjem obdobju je sicer celoten učinek ob zaposlitvi novih delavcev manjši, kot je bil na začetku, saj z dodatno zaposlitvijo, recimo treh delavcev, zvečamo proizvodnjo le za nekaj odstotkov.
Poslovodni odbor sestavljajo trije člani, imamo pa tudi sodobno urejeno administrativno delo. Zaposleni pa so pravzaprav zelo gibljivi, pripravljeni poprijeti za vsako delo. Če so zahteve in potrebe take, so tudi tisti v vodstvu podjetja pripravljeni poprijeti za fizično delo. Tako se delo in funkcije zaposlenih nenehno prepletajo, kar omogoča večjo gibljivost v firmi in zavest o nujnosti tržne naravnanosti, prilagajanja tržišču.
Osnovna dejavnost je proizvodnja izolacijskega stekla, obdelava stekla za pohištveno industrijo in vrsta drugih montažnih del, v katera je vključeno steklo.
Poslovno sodelujemo pri montažnih delih z vrsto podjetij iz pohištvene industrije, kot so Li
stilne industrije. Zaradi vse večje brezposelnosti pri nas je na do-
ODMEV NA UKREPE ZlS-a
Kako v Muri ocenjujejo Markovičev program za izhod iz gospodarske krize? Generalni direktor podjetja BOŽO KUHARIČ nam je o tem povedal: »Za Muro, ki je izrazit izvoznik, je vsekakor dobrodošla devalvacija dinarja in jo pozdravljamo. Vendar nam to še zdaleč ne nadomesti tistega, kar smo doslej izgubili zaradi podcenjenega tečaja deviz. Na to smo lani opozarjali na številnih sestankih s predstavniki vlade. Tudi sedaj tečaj še ni realen, kar potrjujejo gibanja na deviznem trgu. Kljub vsemu je naša opredelitev — še večji izvoz.«
mačem trgu tudi vse nižja kupna moč prebivalstva, zato je Mura že močno selekcionirala kupce in zmanjšala prodajo na domačem trgu. Kljub vsemu načrtujejo, da bodo na njem ustvarili okrog 900 milijonov dinarjev celotnega prihodka (45%), zato so že namenili posebno pozornost marketingu z razvojem franšize, reorganizaciji tržne dejavnosti, iskanju novih programov in novih trgov. Veliko si obetajo predvsem od novih blagovnih znamk Gallus in LeOna, ki so ju pred kratkim predstavili tudi na posebni prireditvi v hotelu Diana v Murski Soboti. Načrtujejo pa tudi povečanje izvoza za 6 odstotkov (fizični obseg). In če bo šlo v glavnem vse po načrtih, potem naj bi tudi ob koncu leta imeli dobiček.
pa iz Konjic, Lip iz Bleda in po-dobno. Eden večjih delovnih dosežkov je bila osteklitev hotela Hilton v Turčiji, ponujajo pa se tudi možnosti za sodelovanje z
Robert Krempelj
gradbišči v Rusiji, Avstriji in Nemčiji. Opravili smo še kompleksno delo pri gradnji Karavanškega predora.
Pravkar uvajamo novost, imenovano izolacijsko sTeklo EKO izo-plus, izdelek, ki je po uporabnosti enak trojnemu izolacijskemu steklu, s tem da sta zanj potrebni le dve stekli, ob tem pa je tudi cena ugodnejša za 15 odstotkov. Izdelek je idealen za naše klimatske razmere, če želiš dobro izolacijo in ohranjevanje toplote.
Zavedam se, da je potrebno iti naprej, ne glede na to, kaj se do
Največ akumulacijskih sredstev bodo vložili v nakup nove tehnološke opreme (okrog 7 milijonov DEM.) Med drugim bodo poskrbeli za novo transportno opremo v tovarni ženskih plaščev v Gornji Radgoni, preuredili prezračevalne naprave v tovarni moških oblačil v Ljutomeru in kuhinjo v tovarni ženskih oblačil v Gornjih Petrovcih ter zgradili avtobusno postajališče pri sedežu podjetja v Murski Soboti.
Socialna varnost Murinih delavcev (in v mnogih primerih še vsaj dvakrat toliko njihovih družinskih članov) zaenkrat torej ni ogrožena. Vseeno pa niso brez skrbi za delovno mesto, saj je delavski svet podjetja pred kratkim že obravnaval tudi pravilnik o merilih za določanje trajnega presežka delavcev. Če bo res prišlo do trajnega presežka in bo potrebno delavce odpuščati, bo temeljno merilo za ohranitev zaposlitve delavčeva delovna uspešnost, upoštevali pa bodo tudi strokovno izobrazbo, delovne izkušnje, delovno dobo, zdravstveno in socialno stanje. Pri slednjem bodo upoštevali tudi to, ali ima delavec možnost, da se preživlja s kmetijsko dejavnostjo. Zaenkrat pa vodstvo Mure upa, da bo čim manj potreb in razlogov za uporabo tega pravilnika, saj si prav gotovo nihče od zaposlenih ne želi, da bi bil trajni presežek. Ker pa so gospodarske razmere negotove, je potrebno biti pripravljen tudi na to. Če pa ne bo večjih pretresov, predvidevajo, da bodo v 2. polletju zaposlili 100 do 120 novih delavcev (okrog 40 odstotkov fluktuacije), in sicer nameravajo zaposliti 6 — 7 inženirjev konfekcijske tehnologije, 2 diplomirana ekonomista, 3 modelarske tehnike, 10 konfekcijskih tehnikov in 60 konfekcionarjev.
Upajmo, da se bodo uresničili zaposlovalni načrti, ne pa (morda) pravilnik o trajnem presežku delavcev. To bi bil prav gotovo dokaj hud udarec za celotno Po-' murje, kajti reka brezposelnih (presežnih delavcev) je že zdaj predolga.
JOŽE GRAJ
Dva tisoč tožb zaradi neplačanih računov
Pravi vzrok za slabe finančne rezultate prevozniškega podjetja Avtoradgona, ki se od 1. januarja imenuje AR TRANS, je neplačevanje računov jugoslovanskih partnerjev. Samo v Sloveniji je prijavljenih okrog 7 tisoč zasebnih tovornih vozil z zmogljivostjo od 7 do 10 ton, torej je konkurenca precejšnja. Manj je konkurence pri velikih vlačilcih in prikoličarjih. Avtoradgonini šoferji jih šofirajo 71 in so med 24 velikimi slovenskimi prevozniki na sedmem mestu. Vsi pa se srečujejo še z dodatno težavo: neplačevanjem opravljenega dela. AR TRANS ima sedem poslovalnic ter širom po Jugoslaviji kar 2 tisoč poslovnih partnerjev. Hkrati ima vloženih tudi 2 tisoč tožb zaradi neplačanih računov.
Po drugi strani morajo redno plačevati vse račune Petrolu in drugim upnikom, vse bolj pa jih tarejo tudi davki in prispevki. Šoferji bi seveda radi dobili denar za cestnine in devizne dnevnice za nekaj mesecev nazaj, njihova največja želja pa je, da bi bili samostojno prevozno podjetje.
bbp
Metanol spet v izvoz
Cena metanola na svetovnem tržišču nenehno niha, zato se morajo temu več ali manj prilagajati vsi proizvajalci. Tako delajo tudi v Nafti Lendava oziroma v njeni tovarni metanola. V začetku leta je veljala tona metanola 260 dolarjev, nato je začela padati, tako da danes velja tona le 200 dolarjev. V Lendavi so ponovno zagnali tovarno metanola, saj menijo, da je izvoz metanola še vedno zanimiv. Poleg lastne porabe in prodaje doma naj bi do konca prvega polletja izvozili okoli 20.000 ton, pretežno v Avstrijo, Italijo, na Madžarsko in delno v Nemčijo.
JD
SEMESADIKE MENGEŠ, DREVESNICA TIŠINA
SADIKE V IZVOZ
Bo zaradi moratorija na sečnjo manj gozdnih nasadov?
Določeni ukrepi lahko pustijo nepredvidljive posledice. Tako je bilo s prepovedjo sečnje v gozdovih, kajti zaradi tega je bilo posajenih manj novih nasadov. Očitno je, da »ni bilo prostora«, kjer naj bi pogozdovali!?
Obratovodkinja drevesnice na Tišini Majda Cipot nam je posredovala podatke, ki govore, da bodo v letošnji sadilni sezoni prodali občutno manj sadik, kot so jih v prejšnjih letih. Za zdaj še tudi niso ničesar izvozili v Italijo, kamor so lani sicer prodali 800 tisoč sadik smreke. Nasproti temu pa so več kupili Avstrijci: namesto lanskih 200 tisoč sadik so v tem letu odpeljali že 600 tisoč sadik smreke. Med pomembnejšimi domačimi kupci sta gozdni gopodarstvi G. Radgona in M. Sobota, ki jima letno prodajo (ko ni motenj v sečnji) okrog 600 tisoč sadik smrek, jesena in bora.
V Semesadikovi drevesnici na Tišini letno vzgojijo 2,5 do 3 milijone novih sadik, od tega največ smrek, nato hrasta, bora, macesna, jelše in drugih sadik za pogozdovanje. Vzgajajo tudi sadike cipres. V drevesnici, ki upravlja z 10 hektarji lastne in 7 hektarji najete zemlje, imajo 12 milijonov različnih sadik. Največjih prodajo, ko so stare 4 leta, recimo smrek. Bor je goden za sajenje po 3 letih, jelša pa že po enem. Delo v drevesnici je dokaj mehanizirano, kar pa ne pomeni, da vse postore s stroji. Zaposlenih je 12 delavcev, v glavnem domačinov, ki v treh letnih časih trdo delajo, pozimi pa so v glavnem doma.
gaja v gospodarstvu. Seveda je razmere treba upoštevati, ne pa obupovati nad njimi in čakati na nove zakone, s katerimi bi se zadeve uredile. To je najslabše. Tržišče samo narekuje spremembe, ki jih je potrebno upoštevati.«
Sogovornik je povedal nekaj tudi o lastni poslovni filozofiji in ovirah, ki preprečujejo hitrejši razvoj tržnega gospodarstva: »V Sloveniji preveč podpiramo propadajoča podjetja. Žato država jemlje tam, kjer denar je, torej pri uspešnejših podjetjih. S tem pa so tudi ta ogrožena.
Težko je poslovati ob tako neurejeni zakonodaji. V našem okolju se celo pojavljajo primeri, da podjetje spremeni ime in se več ne čuti odgovorno za pogodbene obveznosti. Stečajni postopki trajajo cela leta, podjetja so brez lastnika ... Šele ko bodo podjetja imela lastnika, pa naj bo to država ali zasebnik, šele takrat se bodo zadeve lahko hitreje urejale.«
V Refleksu so polni načrtov, čeprav se zavedajo ovir. Tako želijo uvesti še toplotno obdelavo stekla, kaljenje in upogibanje. Z rezultati Rozenheimovega testa, ki ga bodo izvedli v Nemčiji, pa se jim bo še bolj odprlo tuje tržišče. Ugotavljajo, da so s ceno in kakovostjo konkurenčni tudi zunaj naših meja, vendar pa so partnerji iz drugih držav zelo nezaupljivi zaradi dogajanja v naši državi.
J. Gabor
Delo, izobraževanje, sprostitev
Tudi pri obrtnikih je tako kot v marsikaterem podjetju v družbenem sektorju: nekateri delavci so vedno zraven, pa naj gre za dodatno usposabljanje ali strokovne ekskurzije, drugi pa se drže ob strani. Vzrok, da je temu tako, je v tem, ker nekateri pač ne morejo iz svoje kože.
Obrtniki soboške občine (vsaj dobršen del) delujejo v sekcijah: v gostinski, sekciji zasebnih trgovcev, avtoprevoznikov, frizerjev, (pomurskih) tekstilcev, lesarjev, avtoservisno-remontnih dejavnosti . . • Gostinci so dosegli oprostitev plačila prometnega davka na gostinsko opremo, avtoprevozniki so negodovali zaradi plačila zavarovanja kamionov, ki ga je bilo treba plačati v enkratnem znesku za celo leto, zdaj pa je mogoče tudi v štirih obrokih. Frizerji nočejo zaostajati s svojimi modnimi pričeskami, zato so obiskali nekaj strokovnih sejmov. Tekstilci ne zanemarjajo sejmov, vsekakor pa ne obrtnega sejma v Celju, kjer je njihov član Gjergjek dobil za svoje kravate bronasto plaketo mesta Celja. Lesarji prav tako nočejo zaostajati za novostmi v tehnologiji izdelave in uporabi novih prijemov za obdelavo lesa, zato so v ta namen pripravili poseben seminar, bili pa so tudi na več sejmih. Nazadnje omenimo še dejavnost avtoserviserjev, ki so se tudi čestokrat podali na pot, da bi na sejmih in drugod spoznali novosti. Bili so tudi v zelo hvaljeni šoli za avtomehanike v Mariboru. Nekateri obrtniki najdejo (ali pa si vzamejo) še čas za šport in rekreacijo, veliko več pa se jih udeleži vsakoletnega obrtniškega plesa. Tako je bilo tudi letos. Z vsem tem pa ni rečeno, da obrtniki soboške občine (okrog 750 jih je) živijo brezbrižno poslovno življenje. Nekaterim gre celo za nohte!
Š. Sobočan
Milorad Vidovič na Čelu Podinga
Magister Milorad Vidovič je novoimenovani vršilec dolžnosti direktorja družbe Poding, svetovaino-inovacijskega inženiringa, ki so ga skupno ustanovili območni odbor Gospodarske zbornice za Pomurje, ABC Pomurka in izvršni svet skupščine občine Murska Sobota. Za predsednika skupščine družbe Poding pa so izvolili predsednika soboške občinske vlade Ivana Obala. Sicer pa želijo k sodelovanju pritegniti čimveč strokovnjakov z različnih področij, ki se bodo načrtneje ukvarjali z razvojem tukajšnjega gospodarstva. Za začetek so ustanovitelji vložili 480 tisoč dinarjev kapitala, družba Poding pa bo delovala predvsem po tržnih načelih.
Stran 6
VESTNIK, 3. maja 1991
kmetijska panorama
Pomurkini mesarji sledijo razvojnim težnjam po svetu
V Mesni industriji POMURKA so si izoblikovali razvojne zasnove oziroma zastavili cilje, kaj želijo, doseči. Postati želijo sodobna, razvojno-tržno-medna-rodno usmerjena mesna industrija ob dejstvu, da se na tržišču srečujejo s svetovno konkurenco, ki jih bo neizprosno kalili ali pa ugonobila. Skratka so za napredek, so za boljše, hočejo več kot njihova konkurenca. Za vse to pa potrebujejo kar največ znanja, od mesarskega do tehnološkega in seveda volje ter pridnih rok.
Kako torej v prihodnje ob izteku tisočletja? Mag. Stanislav Gobec, vodja razvoja v Pomurki, posebej opozarja na pomembnost izvoznih licenčnih registracij Mesne industrije Pomurka. Če je bilo to doslej zgolj pomembno, je odslej življenjska nuja in hkrati obveza za vse zaposlene, če hočejo ohraniti svoja delovna mesta in obstoj. To mo-
DRAGA POSOJILA, DOLGI PLAČILNI ROKI ZA »BLAGO«, KUPLJENO OD KMETOV, OGROŽAJO SETEV NA 28.000 ha NJIV KMETOV KZ PANONKE
KAKOVOSTNO SEME IN GNOJILA OSTAJAJO V SKLADIŠČIH
Tako kot drugod po Sloveniji tudi v Pomurju kmetijci ugotavljajo, da se je ekonomski položaj kmetov in kmetijstva nasploh poslabšal. ‘k
Vodja nabave pri KZ Panon-ka, dipl. ing. Ervin Pitz, je povedal, da se je s tem, ko so odgovorni za kmetijsko politiko porušili vrsto standardnih cenovnih parametrov, močno povečala negotovost gospodarjenja kmetov. Posebej je poudaril 13-kratno povečanje katastrskega dohodka za poljedelce in 23-kratnega za lastnike gozdov in s tem ustrezno povečanje vseh dajatev iz tega naslova.
Samo v občini Murska Sobota bi kmetje za spomladansko setev rabili med 60 in 70 milijoni dinarjev. Preteklo leto aprila so bili kmetom na voljo posojila po 8-odstotni obrestni meri, celotna obrestna mera pa je bila v povprečju 20-odstotna. Tačas pa za kredite kmetje plačujejo 60—65-odstotne obresti,
IZKUŠNJE KMETOVALCEV
REJCI PLEMENSKIH SVINJ
ZA KILOGRAM DNEVNA TRŽNA CENA, ZRAVEN PA ŠE 80 ODSTOTKOV ZA PLEMENSKO VREDNOST
Inženir agronomije Avgust Gomboc, sicer pa pospeševalec v novi kmetijski pospeševalni službi, mi je na vprašanje, na kateri kmetiji se ukvarjajo s čim novim, predlagal obisk pri Lipotovih v Nuskovi. To je domače ime kmetije, drugače pa se pišejo Kuzmič.
Redijo namreč plemenske svinje, ki jih prodajajo, ko so breje 2 meseca. Zanimivo bo zvedeti, kakšne so njihove izkušnje, saj je taka reja na kmetijah novost. Spodbujal jo je dipl, veterinar Ludvik Bratuša, kajti dolgo časa so plemenske svinje za razplod redili le na družbenih farmah.
Karel in Olga Kuzmič sta rada odgovarjala na vprašanja. Povedala sta, da imajo že od 1980. leta od 25 do 27 plemenskih svinj (seveda so odtlej matično čredo večkrat obnovili) in da so do lani prodajali >tekače<. Ker je povprečno v gnezdu od 9 do 10 pujskov, so jih letno oddali okrog 500. Očitno je, da je bila kmetij-sko-pospeševalna služba zadovoljna z rejo, zato je predlagala še vzrejo plemenskih svinj. Za to sta se Kuzmičeva navdušila (zaman je pač nekomu kaj predla
ra dojeti vsak delavec. Delavci morajo tvorno razmišljati in delati; nacionalna proizvodnja mora postati internacionalna, kar pomeni narediti čim več izdelkov po mednarodnih kakovostnih normah, da jih lahko vsak hip ponudimo drugim tržiščem. To je še pomembnejše zdaj, ko se domači trg oži oziroma zapira in postaja nezanesljiv.
Mag. Gobec opozarja, da se bo treba še bolj truditi in preprečevati, da bi razvojno zaostajali za tehnološko evolucijo obdelave mesa ter izdelavo mesnin v svetu. Zato mora med zaposlenimi vznikniti tvoren »duh« za napredek in razvoj. Razvoj je izjemno velik riziko in neznanka. Nikoli se zanesljivo ne ve, če bo z novostjo moč uspeti tudi finančno. Pomembne so izkušnje ter nova spoznanja, ki jih je možno koristno uporabiti. Zato je nujno, da si vsi prizadevajo za boljše, sodobnejše.
kaže pa, da bodo te še višje. Dipl, ing, Ervin Pitz je kot negativno ocenil, da so reproma-teriali letos bistveno dražji, cene pa se zvišujejo 14-dnevno.
Za nakup pa tudi ni regresov, ki so lani dosegali med 10 in 30 odstotkov vrednosti kupljenega.
V občini Murska Sobota je 42.363 ha obdelovalnih površin, od tega 27.861 hektarjev njiv. Kmetijci so 8813 ha namenili koruzi za zrno, od tega 7500 ha v zasebnem sektorju. Silažno koruzo bodo pridelovali na 2500 ha, krompirju so kmetje namenili 2000 ha, pšenici 8600 ha, sladkorni pesi 750 ha, od tega 513 ha kmetje.
Podaljšujejo se roki izplačil za odkupljeno blago od 15 na 30 dni. V kolikor ne bo možno zagotoviti ustreznih kreditov za zaloge reprodukcijskih materialov, bo neizbežno treba angažirati razpoložljiva sredstva, kar pa bo imelo za posledico
gati, če tega noče sprejeti!) in tako od lani niso več prodajali malih svinj, ampak le merjaščke.
Svinje, seveda posebej odbrane, so začeli po posebnem programu krmljenja vzrejati za rsvinjske matere*. Ko so doseg(a)le okrog 90 kilogramov teže, za to pa je bilo potrebno 7 mesecev (navad-
Kuzmičeve breje plemenske svinje imajo prost izhod iz hleva v ograjen prostor na prostem, saj potrebujejo veliko razgibavanja.
Foto: Š. S.
70-letna tradicija predelava mesa pomeni za Pomurko navezavo generacij na proizvodnjo, obvezo za ohranjanje že doseženega, kar je uporabno pri trženju. Slednje bi bilo treba izkoristiti kot prednost pred »mlajšimi« proizvajalci mesnin. Od posameznih razvojnih tehnoloških področij v proizvodnji mag. Stanislav Gobec daje prednost tistim, ki narekujejo razvojni tempo v svetu.
Med slednje šteje vakuumsko-termoretraktivno pakiranje kosov mesa s korenjem, zaščitno vakuumsko-termoretraktivno pakiranje mesnin brez kosti, ku-hinjsko-kulinarično predpripravo mesa v delikatesnih prodajalnah in posodobitev prodaje mesa. Med pomembno šteje tudi razvojne zasnove za sekljance vseh vrst in oblik (surovih, blanširanih, pečenih).
Pozornost velja nameniti tudi mesninam, ki se vključujejo v
podaljšanje rokov izplačil kmetom za njihove pridelke, živino, mleko in drugo.
Ze tačas so izredno slabi plačniki kupci mesa oziroma živine. Pomurkina Mesna industrija v Murski Soboti svoje obveznosti poravnava v rokih med 45—90 dnevi. Včasih je kmetom dolžna tudi preko 3 mesecev.
Zaradi naštetega se kmetje v manjšem obsegu odločajo za nakup najnujnejšega semenskega blaga in drugih reprodukcijskih materialov.
Vse manjši pa je delež na kredit kupljenega blaga. V januarju so kmetje še polovico blaga kupili na kredit, v februarju samo še tretjino, ostalo pa za gotovino.
Zgrešena kmetijska politika je povzročila, da velike količine reprodukcijskih materialov ležijo v skladiščih namesto na njivah.
Boris Hegeduš
nega bekona vzrediš v štirih!), so jih pripustili, po 52. do 60. dneh brejosti pa so prvo skupino prodali preko TZO Cankova rejcem plemenskih svinj, ki prodajajo >tekače<. Na moje vprašanje, ali se Kuzmičevima ne toži po brejih plemenskih svinjah, kajti če bi počakala še manj kot dva meseca (brejost pri svinjah je 116 dni), bi svinje imele po 10 mladičev, sta odgovorila, da je prodaja
prihajajoči val razmišljanj o »biološko« čim bolj neoporečni hrani. V Pomurki, kot pravi Stanislav Gobec, razvijajo še program delikatesnih mesnin, ki mora biti stalen zametek, poskušati najti program ali izdelek za večjo proizvodnjo. Naši mesarji pa so končno ugotovili, da je tudi v stranskih klavniških surovinah »denar«, ki ga je treba izrabiti.
Pri vsem tem pa je potrebno resnici na ljubo povedati, da je sedanji razvojni potek za nove mesnine izredno zapleten in težak, saj je prenos idej v industrijsko proizvodnjo večjih razsežnosti zelo dolgotrajen. Za primer v Pomurki navajajo samo sekljance — pri izdelavi slednjih so šele v 11 letih uspeli doseči letno proizvodnjo 1000 ton. Zato želja po veliki serijski proizvodnji ne bo tako hitro vzdržala zahtevnih kriterijev.
Boris Hegeduš
Za konkurenčnost
SETEV KUMAR
Po nekaj slabih zadnjih sezonah v pridelovanju kumar postaja kumara zopet zelo zanimiva vrtnina za obsežnejše pridelovanje.
Vzrokov je več. V zadnjih nekaj letih, ko je največ težav povzročala glivična bolezen plesen bučnic (pseudoperonospora cubensis), smo z ustrezno zaščito posevkov kumare obdržali v dobrem stanju in jih obirali še septembra in oktobra.
Vendar pa je zaščita posevka s fitofarmacevtskimi pripravki le eden izmed mnogih faktorjev, ki vplivajo, da obdržimo posevek v dobrem zdravstvenem stanju. Nedvomno je eden od njih tudi vzpodbudna odkupna cena, ki jo je predelovalna industrija določila za sezono in je vezana na tujo valuto.
Soboški socialisti so načelno podprli strategijo razvoja kmetijstva, čeprav je bilo v razpravi nekaj pripomb, zlasti na račun premajhne konkretnosti le-tega. Zato so se zavzeli za natančno opredelitev kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov, pri čemer bi se morali opirati na strategijo razvoja slovenskega kmetijstva.
Glede denacionalizacije pa so menili, da ne bi smeli dovoliti večje razdrobljenosti kmetijskih zemljišč, ampak omogočiti hitrejši razvoj t. i. družinskih kmetij. Ob večji vlogi primarne proizvodnje so se zavzeli tudi za možnost prodaje alternativnih programov, kot so vrtnarstvo, semenarstvo in proizvodnja zelišč. Vse to pa mora biti opredeljeno v Podingovih študijah, ki bodo omogočale razvoj malih obratov in delo na domu, pri čemer pa se mora uveljaviti visoka konkurenčnost. Nič manjšega pomena niso davčne olajšave za resnično čiste kmetije, medtem ko bi ububoža-ne kmetije reševali s socialnimi programi.
M. J.
Vzgojo kumar delimo takole:	2. VZGOJA V ZAŠČITENEM
L VZGOJA NA PROSTEM PROSTORU
a) z večkratnim obiranjem	a) v za§čjtenih gnezdih
- z direktno setvijo	b) v sejališču
iz sadik ... c) v predorih
b branjem""" mehanlzlranim d) v plastenjakih in rastlinjakih
V svojem sestavku bi se omejil le na pridelovanje, ki je pri nas najbolj uveljavljeno. To je vzgoja na prostem z večkratnim obiranjem, z neposredno setvijo in vzgojo sadik. Za ta način pridelovanja je potrebno izbrati njivo z ustrezno lego, ravno ali rahlo nagnjeno proti jugu oziroma jugovzhodu, kolobar, ki mora biti vsaj trileten, in ustrezno sorto oz. hibrid.
Osnovno obdelavo tal opravimo jeseni z globokim oranjem, priporočljivo je zaorati do 300 kg/ha hlevskega gnoja.
Spomladi gnojimo z mineralnimi gnojili, in sicer potrebujemo za 1 ha do '150 kg N v treh obrokih, 120 kg P 205 in 240 kg K 20 (ki ne vsebuje klora). Skušamo obdržati čim več zimske vlage.
Rok za setev je prva dekada meseca maja, ko so temperature tal okrog 17° C, dnevna temperatura zraka 17° C, nočna pa ne sme pasti pod 8° C. Ob mrazu je potrebno posevek zaščititi s folijo ali flisom. Sejemo v kupčke. Razdalja med vrstami je glede na način vzgoje 1,2—2 m, v vrsti pa je 30—40 cm. V vsako setveno jamico posejemo 3 do 4 semena, 1 do 2 cm globoko. Za 1 ha potrebujemo 1,5 do 2 kg semena.
Ko rastline izoblikujejo dva prava lista, jih razredčimo tako, d v setveni jamici pustimo samo dve najmočnejši rastlinici. Vzgojo zunaj iz sadik, prav tako za večkratno obiranje, ponovno proučujejo, saj se je ta način uporabljal predvsem za zgodnjo pridelavo.
Setev opravimo v prešane lončke, in sicer v setvenice 20 do 30 dni prej, kot na posameznem območju lahko opravimo neposredno setev. V prstene lončke sadimo, da ne poškodujemo koreninskega sistema kumar pri presajanju. Do vznika je temperatura zraka v setvenici okrog 25° C. Ko pa se pojavijo klični listi ali kotiledoni, je potrebno temperaturo znižati na 15 do 18° C za 3 do 4 dni, da ne bi prišlo do pretegnjenja rastlin. Nato pa temperaturo ponovno povečamo na 20 do 25° C. Sadike posadimo, ko mine nevarnost slane.
Ob obeh načinih vzgoje na prostem pa se je v praksi, nekje bolj, nekje manj, uveljavil način vzgoje na črni foliji, ki zagotavlja boljše temperaturne in vlažne razmere med vznikom in samim obiranjem. Uporablja se folija širine 1 do 1,2 m. Za 1 ha potrebujemo 400 do 500 kg folije. V zanjih letih se vse bolj uveljavlja tudi vzgoja na opori. Armatura je iz 1,2 m visoke plastične mreže z velikostjo kvadratov 10x10 cm. Prednost takšne vzgoje je ta, da ima rastlina več osvetlitve, pridelki so večji, obiranje je večkratno in lažje in večji je odstotek rastlin I. kakovosti. Zahteva pa nekaj več delovnih ur za postavitev armature.
Drugi načini pridelovanja kumar so pri nas zaenkrat manj v veljavi.
dipl. inž. Miran Borovšak
brejih plemenskih svinj ekonom--sko zanimiva. Za breje svinje dobita za kilogram teže dnevno tržno ceno (ta čas je menda 22 dinarjev), zraven nje pa še 80 odstotkov (ta čas je to 17,60 dinarjev), kar skupaj da skoraj 40 dinarjev.
Vzreja brejih plemenskih svinj pri Lipotovih v Nuskovi (in še na nekaj kmetijah na drugih območjih) je stekla. Seveda pa delo zahteva celega človeka in za Kuzmičeva dejansko lahko rečem, da sta predana svojemu poklicu. Doslej sta jih vzredila In prodala 66. Pokazala sta velik svinjski hlev, v katerem so »nosečnice« v privilegiranem položaju, saj imajo prost izhod v zunanji ograjeni prostor.
Kuzmičeva nista prav nič potožila, da se reja >tekačev< in zdaj še dodatno plemenskih svinj ne bi izplačala. Dohodek torej je. Tudi zato, ker na trgu kupujejo le beljakovinske sestavine, vse ostalo pa pridelajo na kmetiji. Ta obsega 7 hektarjev lastnih zemljišč, 1 hektar pa imajo v najemu. Pridelujejo koruzo, pšenico in ječmen. Karel, kije ne le prašičerejec, ampak tudi mojster za vse (ni takega, čemur s svojim orodjem ne bi bil kos), pripravlja sam mešanice domačih krmil.
Š. Sobočan
VRT V MAJU
VRTNINE NA BALKONI
Ljubitelji vrtnin, ki nimajo lastnega vrta, nikakor niso nujno v položaju, da bi se morali odreči njihovemu gojenju. Paradižnike, paprike, redkvice, kolerabo in drugo listnato, korenasto zelenjavo ali zelenjavo s plodovi je namreč mogoče gojiti tudi v koritih in loncih na balkonu. Pogoj za to pa je vsekakor, da rastline skrbno negujete, še zlasti pomembno pa je pogosto zalivanje. Ce ste vrtnine posejali ali posadili v pripravljeno mešanico zem-
lje ali zrel kompost, bduu v njem našle dovolj hranilnih snovi. Poskus gojenja zelenjave na balkonu se vam bo dvojno poplačal: po eni strani boste dobili pridelek, hkrati pa bo balkon s takšnimi lončnicami nadvse zanimiv.
V ZELENJAVNEM VRTU: da pred tako imenovanimi ledenimi možmi posadimo in posejemo zeliščno zelenjavo, česen, solato, navadni komarček, korenje, krompir, vrtno redkev in špinačo; po 15. maju pa je čas za sajenje občutljivih vrtnin, kot so paradižnik, paprika, zela-na, kumarice, buče, fižol in sladka koruza.
Fižolar
je pogost problem, ki se pojavlja pri izdelovanju* fižola. Nekateri ga upravičeno imenujejo tudi Žižek, saj se v hrvaškem jeziku imenuje grahov živak. Problem se začne v skladišču. Ob primerni vladi in temperaturi se množi zelo hitro (mesečno ena generacija). Hrošček je dolg 3—4 mm, ovalne oblike, temno rjave barve; vratni ščit in pokrovke so pokriti s finimi dlačicami sivorumene“kM rumenozelene barve, ki na pokrovkah oblikujejo pege. Ličinka meri do 6 mm, je belorumene barve in ima v prvem stadiju tri pare, pozneje noge izginejo. Ima rjavo glavo in debelo zavito telo.
Fižol, ki ga napade fižolar, ni za ljudsko prehrano, redko za seme, čeprav praviloma klice ne poškoduje. Ce se poseje okuženo seme, se prenese škodljivec na njivo, kjer povzroča prvo škodo oz. okužbo ob tvorbi strokov. Pojavi fižolarja niso vsako leto enaki.
Kemično zatiranje v posevkih opravimo s sredstvi radotion E 50, malation, actellic 50, fastac ipd. Skladišča razkužujemo z istimi pripravki, fižol skladiščimo čim manj v strokih. Skladišča naj so hladna in suha.	G/Džuban
Kaj mi pomaga, da se je mleko podražilo, ko pa moram po devalvaciji dati za marko več mleka, kot sem ga dal pred devalvacijo
MESARIJA
□RAGD GOMBOC
Šratovci 7
69252 RADENCI tel.: 069/65-325
Najkakovostnejše meso in mesni izdelki. V zalogi izdelki mesarije FEKONJA iz Gradišča v Slov, goricah in drugih proizvajalcev.
VESTNIK, 3. maja 1991
Stran 7
Primarij dr, Jože Bedemjak -doktor znanosti
28. 3. 1991 bo ostal v dolgoletni zgodovini soboške bolnišnice zabeležen kot pomemben pomnik. Tega dne je na Medicinski fakulteti v Ljubljani prim. dr. Jože Bedemjak uspešno obranil svojo doktorsko disertacijo z naslovom EPIDEMIOLOŠKE. KLINIČNE IN LABORATORIJSKE ZNAČILNOSTI LEPTOSPIROZNIH BOLNIKOV OD LETA 1964 DO 1985 ter si pridobi! naslov doktorja znanosti. Na ta način je dobilo svoj logičen in pričakovan zaključek nekajletno delo na področju raziskav leptospiroznih bolnikov, ki se mu je vztrajno posvečal prim. dr. Jože Bedemjak, dolgoletni predstojnik Infekcijskega oddelka soboške bolnišnice. Povezano je bilo z njegovim vsakdanjim delom na oddelku; zraslo je iz izkušenj, ki si jih je pridobil pri zdravljenju bolnikov, zato ima toliko večjo težo. Predstavlja zaključek že pred leti pričete raziskave o leptospirozah, ki je bila tedaj obdelana v njegovi magistrski nalogi. Pridobljena spoznanja niso dovoljevala, da bi bila raziskava zaključena na tej ravni. Izziv je bil prevelik in prim, dr. Bedemjak se mu je odzval z vso odločnostjo in zavzetostjo. Potrebno je bilo vložiti veliko dela, da je načrtovano lahko bilo tudi uresničeno; mnogo je bilo odrekanj in žrtvovanja prostega časa, opravljeno pa je bilo zato zares veliko delo.
Primarij dr. Jože Bedemjak se je rodil 9. 9. 1935 v Mali Polani. Gimnazijo je končal v Murski Soboti, študij medicine pa na Medicinski fakulteti v Ljubljani leta 1961. Nekaj let je služboval v osnovni zdravstveni službi, leta 1967 pa se je zaposlil v Splošni bolnišnici Murska Sobota, kjer dela še danes. Leta 1970 je opravil specialistični izpit iz infekcijskih bolezni ter se povsem posveti! strokovnemu delu in vodenju Infekcijskega oddelka, ki mu je predstojnik že od leta 1971 naprej. I/ tem času je našel še dovolj časa in pripravljenosti, da je nase prevzema! tudi druga odgovorna bremena. Bi! je pomočnik direktorja bolnišnice za strokovne zadeve, od leta 1975 do 1979 pa njen direktor. Kljub odgovornim zadolžitvam pa svoje-
ga strokovnega dela ni zanemarjal.
Leta 1976 je konča! podiplomski študij in opravil magisterij. Tu so nastali zametki za izdelavo raziskovalne naloge, ki je bila zaključena z doktorsko disertacijo. Svoje izsledke in spoznanja s tega in tudi z drugih področij je objavljal v strokovnih revijah. Bil je aktiven tudi na drugih področjih družbenega udejstvovanja. Kse to mu je bilo leta 1987 povrnjeno v priznanju ob dodelitvi častnega naziva primarij.
Poklicna pot primarija dr. Jožeta Bedernjaka je zaznamovana s številnimi uspehi in priznanji.
Zadovoljstvo in ponos ob zadnjem in obenem največjem priznanju, ob pridobitvi naziva doktorja znanosti, delimo z njim sodelavci iz bolnišnice ter mu izrekamo iskrene čestitke.
Zidarsko-fasadersko-keramičarska dejavnost
A N TU N
ČREŠNJOVEC
Martinska 165 Mursko Središče, tei. 042 843-421
Z VESTNIKOVIM VLAKOM
Kakovostna dela po ugodnih cenah
Dostava materiala — brez prometnega davka Dela s kompresorjem
ha
JELOVICA
nudi od 1.maja dalje
IZREDNI POPUST za predplačilo NA STARE CENE
30%
15%
•	vezana okna JELOBOR SU
•	polkna s fiksnimi lamelami
•	oknaTERMOTON
•	vrata
•	senčila
•	montažne stene
UGODNO POSOJILO 1 + 4 BREZPLAČEN PREVOZ do 100 km (nakup nad 25.000 din)
ORGANIZIRANA MONTAŽA
PRESENEČENJE pri nakupu nad 50.000 din JELOVICA Kidričeva 58, 64220 ŠKOFJA LOKA tel.:(064)631 -241, fax:(064)632-261
MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 25, tel.: (069) 22 921
Počitnice v Baški
V letošnjem letu bo med 14. in 23. julijem v otroškem domu Daneta Šumenjaka v Baški na otoku Krku preživelo počitnice 230 otrok iz radgonske občine. Organizator letovanja je občinska zveza prijateljev mladine G. Radgona. Kot vse kaže, je za letovanje namenjeno zelo malo proračunskih sredstev. Skupno bo v ta namen porabljeno le 50.000,00 din. Stroški za vzgojno osebje, ki bo kolonijo spremljalo, so namreč bistveno večji. Tako bodo morali starši za svojega otroka prispevati 2.100,00 din. Vseeno pa kaže, da bo dom polno zaseden. Organizator namreč pričakuje, da bodo nekatere delovne organizacije otrokom svojih delavcev omogočile brezplačno letovanje, kot so to že v preteklih letih.
F. Klemenčič
ZAMENJAVA NA VRHU
V aprilu smo dobili doslej največ vaših odgovorov, spoštovani bralci domačega tednika Vestnik, na anketo za izbor Pomurca meseca. Veseli nas, da je ta akcija med vami vzbudila tolikšno pozornost. Prišlo pa je tudi do spremembe v vrstnem redu najpopularnejših Pomurcev. Na prvo mesto se je tokrat povzpel vaš priljubljeni humorist Geza Farkaš. Takoj za njim se je uvrstil gledališki igralec Evgen Car, medtem ko je dosedanji vodilni politik, predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan v aprilu zdrsnil na tretje mesto. Nekaj glasov pa ste dali tudi dobrotniku iz Negove Ivanu Krambergerju in novinarju Marjanu Dori.
NAJ POMUREC (POMURKA) MESECA
GLASUJEM ZA
(Ime ih priimek predlagatelja ter naslov)
Kako postaneš najboljši?
Biti najboljši na zveznem tekmovanju — to je prav gotovo nekaj posebnega, velikega ... nekaj, kar dosežejo redki posamezniki. In kdo bi si mislil, da bo to uspelo tudi nekemu mlademu dekletu iz Kobilja? Gre za učenko 2. letnika splošne gimnazijske smeri v Ljutomeru Moniko Bukovec, ki vstaja vsak dan okrog pol petih zjutraj, da se potem lahko pravočasno pripelje z avtobusom v Ljutomer. Morda je to slutila le njena mentorica oziroma profesorica nemškega jezika Anka Beznec, ko jo je izbrala v skupino tistih učenk, ki so se pripravljale za republiško tekmovanje iz nemščine. Zlasti pa še potem, ko je bila Monika na tem tekmovanju najboljša. In kako pravzaprav postaneš najboljši?
Monika: »Za nemščino sem se že od nekdaj posebej zanimala. Da bi jo kar najbolje obvladala, precej berem,- gledam televizijo in si tudi dopisujem z vrstniki iz Švice in Nemčije. Dogovorjeni smo, da mi moja pisma popravijo in sporočijo, katere Trapake sem naredila. Tako se torej obenem tudi učim. Pišemo pa si marsikaj, predvsem pa, kako živimo in kaj delamo. Tudi politi-
ka je včasih tema. K dodatnemu poglabljanju znanja pa me seveda spodbuja tudi profesorica.«
prej obiskoval šolo v Nemčiji ali Avstriji oziroma tam, kjer je učni jezik nemščina.«
Državna prvakinja Monika Bukovec s svojo' mentorico Anko Beznec.
Anka: »Da dosežeš nekaj več kot drugi, je potrebno imeti seveda smisel za jezik, ker ni dovolj, da se samo veliko učiš. Seveda pa je potrebno tudi dodatno delo in pomembno je predznanje iz osnovne šole. Po pravilih ne more iti na tekmovanje nekdo, ki je
Po mnenju profesorice Anke bi se morali v osnovnih šolah začeti učiti tuji jezik že na razredni stopnji, in to celo dva, saj je jezikovno znanje še kako pomembno za vključevanje v Evropo in nasploh za sodelovanje s svetom.
Jože Graj
DAVKI PO NOVEM
Vestnik odpira rubriko o davkih, v kateri bomo odgovarjali tudi na vprašanja bralcev. Za strokovno pomoč smo zaprosili Daniela Vrzela, direktorja uprave za družbene prihodke občine Gornja Radgona. Vprašanja mu pošiljajte na uredništvo Vestnika, Titova 29, Murska Sobota.
V uvodnem prispevku naš strokovnjak predstavlja novo davčno zakonodajo.
Ob koncu leta 1990 smo v Sloveniji temeljito prenovili davčni sistem in s tem odpravili sistem samoupravnih javnih financ. V tem sistemu, ki so ga z ukinitvijo samoupravnih interesnih skupnosti začeli že slovenski ustavni amandmaji iz leta 1989, ni bilo enotnega proračuna. Davčne (pri čemer so mišljene tudi prispevne) stopnje so določili na mnogih mestih, ne le v eni skupščini. Davčne politike je bilo malo. Vsa skrb je bila namenjena polnjenju proračunov. Socialnih popravkov je bilo malo, ves sistem pa je bil prežet z neenakopravnostjo: med družbenimi podjetji in zasebniki, zelo produktivnimi in povprečneži, večino prebivalcev in izbranim slojem, socialistično sprejemljivejšimi panogami in manj zaželenimi.
Sedanja davčna prenova, ki ji bo sledila še prenova prometnih davkov, prinaša enakopravnost v poslovalne razmere,in več pravičnosti s socialnimi ' popravki. Davčne stopnje so po prenovi davčnega sistema s konca leta 1990 med najnižjimi v Evropi. Izjema je le davek na izplačane osebne dohodke, ki je zelo visok, vendar je samo začasen. Uveden je bil zato, ker država od podjetij v družbeni lasti še ne pričakuje dobička. Zato bo davek na dobiček še nekaj časa bolj obroben vir financiranja proračuna.
Res pa je, da so zelo visoki trije prispevki, ki so še ostali, posebej zaradi nesmotrno organiziranega zdravstva v Sloveniji in zaradi relativno prevelikih pravic in zelo velikega števila upokojencev glede na druge evropske države.
Tako je skupščina Republike Slovenije dne 27. 12. 1990 sprejela zakon o dohodnini, ki je bil
objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 48/90.
Zakon o dohodnini določa nov sistem obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb, in sicer tako, da bi se ti dohodki namesto s sedanjimi posamičnimi davki obdavčevali z enim, imenovanim dohodnina. Sistem obdavčevanja dohodkov in premoženja občanov je do 31. 12. 1990 urejal v celoti zakon o davkih občanov, ki je bil sprejet leta 1982 ter nekajkrat spremenjen, nazadnje leta 1989.
Dohodnina temelji na načelu rezidentstva, kar pomeni, da se pri opredelitvi zavezanca ne upošteva državljanstvo, temveč stalno prebivališče oziroma bivališče fizične osebe na območju Republike Slovenije, ki je trajalo nepretrgoma najmanj sest mesecev.
V osnovo za dohodnino se vštevajo naslednji dohodki: osebni prejemki, dohodki iz kmetijstva, dejavnosti, kapitala, premoženja ter premoženjskih pravic. Osnova za odmero dohodnine se na podlagi dokumentacije zniža za sredstva, ki so lahko vložena oziroma porabljena za določene namene, in sicer največ za 10 %, razen za nekatere izdatke, za katere se osnova zniža v neomejeni višini.
Pri odmeri dohodnine se upoštevajo olajšave za vzdrževane družinske člane. Pri odmeri davka od osebnih dohodkov in pokojnin se ta olajšava upošteva tudi že med letom.
Dohodnina se bo odmerjala po progresivnih stopnjah, in sicer v razponu od 19 % do 45 %.
Akontacija dohodnine se med letom plačuje v obliki davkov od posameznih vrst dohodkov. Med letom plačane akontacije se po preteku leta poračunajo z dohodnino, odmerjeno z odločbo.
Obdavčitev premoženja, dohodkov iz dediščin in daril ter od dobitkov pri igrah na srečo je za leto 1991 se vedno določena z zakonom o davkih občanov (za 1991. leto veljajo še vedno občinski odloki — leto 1991 je prehodno obdobje).
Dohodki od dediščin in daril ter od iger na srečo se ne vključujejo v osnovo za odmero dohodnine. Sistem in politika obdavčitve premoženja in navedenih dohodkov bosta predvidoma na novo urejena v letu 1991.
V zakonu so urejena vprašanja v zvezi z napovedjo, odmero, obračunavanjem in pobiranjem dohodnine in davkov kot podzvrst dohodnine.
Zaradi specifičnosti davčnega področja so v zakon vgrajene nekoliko drugačne rešitve kot v zakon o splošnem upravnem postopku, in sicer pri pritožbi in odpravi ter spremembi odločbe glede na nadzorstveno pravico.
Zakon ne vsebuje določb o prisilni izterjavi, temveč se uporabljajo veljavne določbe zakona o davkih občanov o izterjavi davkov.
V zakonu so za kršitev določb določene višje kazni od sedaj veljavnih.
Živimo v mesecih, ko so spremembe izredno hitre. Lahko pričakujemo, da se bo v kakšni podrobnosti spremenil tudi ta zakon, vendar se njegova zasnova prav gotovo ne bo spreminjala. Temeljito davčno prenovo lahko pričakujemo šele V naslednjih 20. ali 30. letih.
Glavna posledica uvedbe davčne prenove, predvsem uvedbe dohodnine, bo ta, da se bodo državljani odslej zavedali, da so davkoplačevalci. Doslej smo praktično vsi plačevali davke, a se tega nihče ni zavedal. Po novem pa bo število davčnih zavezancev, ki bodo morali na koncu leta izpolnjevati davčno napoved, iz dosedanjih nekaj več kot 200.000 naraslo na prekp 1,300.000. To bo nedvomno vplivalo na večje samozavedanje državljanov; manj bo »šušmarjev«, več kontrole porabe proračunov in seveda davčnih svetovalcev. Po prelevitvi iz državljanov — občanov v državljane — volile® bomo postali še državljani -j davkoplačevalci. Daniel Vrzel
Stran 8
VESTNIK, 3. maja 1991
kulturna obzorja
^-Jože Žohar-----------Iz prekmurskih monologov
VALOVANJE
V zraku mamljivi duh po vsem, kar ta čas cveti m zori, duh, s katerim se opijanjam. Zdaj, ko sem tu, da bi bil, da bi vse bilo kot nekoč. Da bi se stvari nadaljevale neprekinjeno od tam, kjer seje nekdaj pretrgala nit. Prav vse bi rad hkrati zaobjel in podoživel, globlje in podrobneje, kot to zmorejo oči, zbegane od časovnih in zemljepisnih daljav, drugačnih krajev in ljudi. Stvari, ki so ostale vtisnjene v sivo mreževino, se zdaj ogledujejo v svoji prvinski podobi, v svojem izvoru. Vse, kar je spremenjeno in novo, bo treba še privzeti in prekvasiti. Razpeti v mavrični lok od ene do druge polute. Da bi pot bila krajša in vračanja lažja. A kako pripraviti stik, kako premostiti praznino med takrat in zdaj, med tu in tam?
Spreletavata me čudna tesnoba in trema. Bolestna otožnost ob vsem. Saj vem: nekje se bom sesedel, zvil in bruhnil. Vse je še preveč živo in jaz še premalo ali skoraj nič mrtev. Bi me moralo tu vsaj nekaj odmreti?
Pri Sv. Heleni zvoni, medlo in milo, da presune. Morda koga polagajo v zemljo, morda kje gori ali se pripravlja na točo. Morda je ura takšna, daje treba zvoniti. V meni zvoni. Od temena do temena. Zaprem oči. Da bi se od znotraj videl v tem pogrešanem svetu. Kot takrat, v letih privajanja in odvajanja, daleč tam doli ob pacifiški obali. Cas me lovi kot tatu, ki sem samega sebe okradel. Zdaj sem tu, res. Čas me biča in kljub temu si ne morem ničesar vrniti. Kar sam si vzel, sam zapravil. In vse je predaleč.
Njim ni treba zaznati moje nostalgične in sentimentalne mehkobe. Ne bi razumeli. Goričanci so robati, trdi in trdni. Nekakšna zmes hrasta in gabra. Ne kažejo radi svojih nežnejših čustev. Če le utegnejo, jih vsako jesen zagrebejo v zemljo. Da bi spomladi pognala čistejša in trša. Takšna, ki ne ostarijo rada. Od nekoč do zdaj. Od zdaj do nekoč. Da bi se vse vrtelo in obračalo naprej. Kot se je vedno vrtel in obračal ta ubogi gorički svet. Da se ne bi predaleč premaknil. Da bi trajal in se obračal, kot se na Gomili obračajo drobci školjk pod plugom, drobci, ki so tam od pamtiveka. Da bi spominjali nanj in na morje, ki se je od tu odselilo neznanokam neznanokdaj. Da bi se potem še ljudje selili raznokam, iz roda v rod.
Tetica Gizika so menili, da je morje šlo v nebo, ker mu je tu postalo pretesno. Zato tam gori takšna modrina. Zato takšno valovanje od tam skozi zrak. Zato se akacije premikajo, kot da bi bile nestrpne. Zato trepetajo topoli, jelše in breze. Žito, rastoče iz zemlje, ki v sebi nosi spomin na davno morje, posnema valovanje. A zakaj sol v naših očeh?
Predolgo sem padal. Zdaj sem končno na dnu. Od daleč prihaja šumenje. Iz podzavesti. Nekakšna glasba, ki jo komaj razločim kot tako. Rekel bi, da je od tu, toda iz nekih drugih dni. Poznam ta ritem. Ko te zagrabi, te ne spusti. Bežal bi, naprej ali nazaj, samo da ne čutim tega valovanja.
Spod lipe Nausikaa: »Zdrav mi tujec, pa spomni se kdaj me v deželi domači.. .« Obstanem. Ona izgine. Objamem drevo, tesno, da naju oba zaboli. Čeprav sta vmes dve desetletji, morja in daljne poti, želja po vrnitvi in vrnitev v vrnitvi, še zdaleč nisem podoben sinu starca Laerta, pa vendar za njim v privid ponovim:
». . . priti naposled domov in videti uro vrnitve ...«
Praznik stoletja v Gornji Radgoni
»Za Gornjo Radgono je to kulturni praznik stoletja, če ne tisočie-tja,« je poudari! posvetitelj novih zvonov v cerkvi sv. Petra škof dr. Jože Smej.
Že pred 15. uro (v soboto, 27. aprila) se je pred cerkvijo na >Grisu< obrala ogromna množica, mnogi med njimi so prišli iz sosednje avstrij-ske Radgone. Tudi v kulturnem programu je poleg domačinov nastopil Pevski zbor iz Radgone.
Skupna teža novih zvonov je 2083 kilogramov. Najmanjši z glasom Je bi! posvečen v Slomškov zvon, drugi z glasom G Sv. Martinu in naj-RCJa X g,asom E Mariji Pomočnici. Obe svetovni vojni sta tudi iz Gornje adgone in okolice pobrali skoraj vse zvonove. Cerkev sv. Petra je torej Končno dobila nove zvonove, za kar je zaslužen predvsem požrtvovalni Andrej Zrim. Škoda le, da pri organiziranju praznovanja tako b!'~Sa dogodka niso sodelovale tudi druge organizacije, društva in '^nji kombinat. Mogoče se bodo tega spomnili, ko bodo čez dobro leto Pfsznovali 100-Ietnico posvetitve cerkve!	bbp foto: dl
k" • •
P^dvidoma izšla konec maja, prednaročniška cena je ce ..ariev (cena v redni prodaji bo 450 din). Izpolnjene naročilni-^Posljite na naslov: Časopisno podjetje Glas, Moše Pijadeja 1, sto "n lahko tudi vplačate pri blagajni našega časopisa, Ce-16. Kranj.
Fadil Hadžič je dokaj hvaležen pisec, saj omogoča igralcem dokaj sproščeno interpretacijo njegovih tekstov, ki ni omejena z točno določenim in predvidljivim scenskim gibanjem, dovoljuje pa tudi improvizacijo, ki daje igralcem podzavestno občutek varnosti, da se izvlečejo še iz tako zapletene zanke. Vse te značilnosti teksta sta oba igralca, Srečko Centrih v vlogi Karla in Mira Rebernik Žižek v vlogi gospe Sonje, dodobra izkoristila.
Strup ljubezni je igra, ki načenja večno temo borbe med nasprotnima spoloma Prefinjeni ženski prijemi za dosego cilja, to je osvojitev moškega so pri Hadžiču celo nekoliko potencirani saj Sonja uporablja celo ponarejanje kot sredstvo izsiljevanja ljubezni. In kot se ponavadi žal zgodi, moški podleže vsem intrigam in pade v objem, pri tem pa istočasno odpusti vse umazane trike, kijih je ženska uporabila.
Tej vsebini je bila podrejena tudi igra obeh igralcev. Čeprav na trenutke morda preforsirana, pa
14. maja 1990 sta Izvršni svet SO Gornja Radgona in Obrtna zadruga Vizija iz Maribora podpisala pogodbo o obnovi Negovskega gradu. S tem je bila prižgana zelena luč za začetek obnovitvenih del in usposobitev tega dragocenega kulturno-zgodo-vinskega spomenika. Prvo nalogo je občina opravila — priskrbela je prostore dosedanjim stanovalcem gradu. Vizija je že jeseni organizirala delo. Najprej so se lotili čiščenja okolice in notranjih prostorov. Mogočni zidovi so »goli«, kleti, etaže in podstrešja očiščena. Da le ne bi ostalo pri tem, se bojijo Občinarji iz Gornje Radgone, kajti takšen bo grad še hitreje propadal kot prej. Načrti bi po programu morali biti izdelani že septembra 1990. Menda jih rišejo sproti, kajti najprej morajo videti dejansko stanje ali »golo resnico« o Negovskem gradu, šele nato lahko načrtujejo njegovo obnovo.
Sredi aprila, ko smo obiskali Negovo, da bi si ogledali očiščevalna dela, je delalo 17 delavcev
kulturni koledar kulturni koledar kulturni koledar
PRIREDITVE
ČRENSOVCI: Kud Tone Plej organizira v nedeljo 5. maja, tradicionalno prireditev Ritem mladih. Prireditev bo ob 15. uri v gostilni Jaklin. Prijave pošljite na Kud Črensovci, ali sporočite po telefonu 75 542.
RADENCI: V nedeljo, 12. maja ob 15. uri bo v dvorani hotela Radin, revija odraslih pevskih zborov radgonske občine.
RAZSTAVE
MERSKA SOBOTA: V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je odprta razstava fotografij 6. trienala jugoslovanske fotografije - Profili. Razstavljajo znani fotografi: Ljubomir An-drič, Boris Cvjetanovič, Božidar Dolenc, Stojan Kerbler, Josip Slavica in Slavoljub Zivanovič-
v okviru javnih del. Ravno tega dne je ponovno pritisnila zima, tako da smo se z Igorjem in Vin-
Iz cikla: Ljudje so postali podobe — Termopile, 1982
Zli. Razstava bo odprta do 12. maja.
LENDAVA: V galeriji lendavskega gradu je odprta razstava likovnih del akademskega slikarja Janosa Horvatha iz Sombotela.
LENDAVA: V razstavnih prostorih lendavskega gradu je
STRUP LJUBEZNI (UBIJA POČASI)
je v funkciji teksta in odrske igre čisto umestna in zato v konceptu. Tudi sama scena je preprosta, nič kičasta ali prevelika, vse to pa daje igri tudi sovj čas in jo naredi istočasno tudi mobilno.
Srečko Centrih je na ljutomerskih odrskih deskah že desetletja in mu je vloga Karla skora pisana na kožo. Dolgoletno delo mu je dalo potrebnorutino in občutek na odtenke, ki jih je znal in tudi zmogel predstaviti publiki v skoraj polni dvorani. Le-ti so mu hvaležno tudi sledili.
Mira Rebernik-Žižek sodi v generacijo mlajših ljubiteljskih igralk, pa zato ni čisto nič zaostajala za že izkušnejšim Centrihom. Morda bi za oba veljalo, da je bila premierska predstava še nekoliko obarvana z tremo in zato sta na trenutke tekst izgovarjala nerazločno, morda pa ju je ponesla igra in verjamemo, da bo na reprizah dosti boljše. Vloga gospe Sonje je v Strupu ljubezni morda nekoliko zahtevnejša od Karla, saj mora predstaviti več odtenkov ženske čudi, ki jih je Rebernikova v celoti obvladala.
Pa še nekaj besed o režiji: Stane Kralj je režiser, ki ne odneha zlepa. Bogat opus, ki ga je ustvaril v ljutomerskem ljubitlejskem gledališču, potrjuje, da se je sposoben spopasti z vsakim tekstom, da je prilagodljiv in vsestranski. Hadžič mu ne dela težav in iz njegovega teksta je znal predstaviti tisto kar publiki v Ljutomeru vse-
kakor ugaja. To pa je lahkotnost, tekoča predstava in seveda razumljivost celotne igre. Vsekakor gre za uspelo predstavo, ki bo v naslednjih mesecih razveseljevala številne obiskovalce v Ljuto-meruin širše. Vsem tistim, ki si je še niso ogledali pa jo vsekakor priporočam. ~ ,
Dušan Loparnik
SKRIVNOST GRAJSKIH ZIDOV
kom Jaušovcem ter Tomažem Coklinom pogovarjali V edinem toplem prostoru v gradu. Povedali so:
»Z zavoda za spomeniško varstvo kar naprej hodijo sem gledat, če smo kaj odkrili, z našega zavoda za zaposlovanje pa še ni bilo nobenega, da bi pogledali, kako je z nami. Z zavoda dobimo mesečno 2830, od Lovca pa 1300 dinarjev. Delovodja nas vsako jutro pobere v Gornji Radgoni in popoldne pripelje nazaj, delamo od 7. do 15. ure. Prisiljeni smo delati za ta mali denar težko fizično delo, ker je to edino, kar imamo. Bolje to, kakor nič. V delavsko knjižico naj bi se nam to napisalo k delovni dobi, ne vem kako bo.«
Karlo Nišanžič opravlja naloge delovodja. Povedal nam je, da je bilo najtežje očistiti kleti, saj je bilo vse zelo zapuščeno; dolga desetletja so smeti odlagali kar v kletne prostore.
Iz vseh prostor morajo odstraniti tudi tla vse do obokov (šele tako lahko ugotovijo pravo trdnost zidu in potreben način obnove). Poleg smeti odnašajo v košarah tudi veliko zemlje in
Kaj se vse skriva pod barvo v . grajski kapeli, ne ve niti Ja- k nez Brunčič (član IS Gornja Radgona), Mariborski konservatorji bodo morali odstraniti omet in freske pono- Z vno »oživiti«.	’
Ena prvih nalog je bila čiščenje okolice gradu. Zdaj je okrog Negovskega gradu speljana prav prijetna sprehajalna pot, ki so jo naredili iz »kletnih izkopanih«.
odprta stalna razstava likovnih in kiparskih del dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij.
MURSKA SOBOTA: V Po krajinskem muzeju je vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 12. ure odprta stalna razstava iz muzejskih zbirk.
LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka je odprta razstava slik iz muzeja Simulakrumov avtorja Vojka Pogačarja. Razstava bo odprta do 18. maja.
KNJIŽNICE
MURSKA SOBOTA: Vsi oddelki Pokrajinske in študijske knjižnice so odprti od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
MURSKA SOBOTA: V prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice pionirski oddelek bodo »sak četrtek ob 16.30 do konca maja ure pravljic.
MURSKA SOBOTA: Vsak
ometa. Računajo, da so v minulih mesecih iz gradu odpeljali okrog 200 kubikov zemlje in smeti.
Maja naj bi končali z očiščevalnimi deli. Svoje bodo morali narediti tudi konservatorji in ar-
heologi (odkrili so še neke nove najdbe), nato pa bi lahko začeli z gradnjo za trg. Interesentov je bilo že precej, če pa se bo našel tudi kakšen kupec, je drugo vprašanje.
Bernarda B. Peček
dan je odprt prodajni oddelek galerije Kulturnega centra Miško Kranjec. Ljubitelji umetnin vabljeni.
LJUTOMER: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8. do 17. ure, v torek in petek pa od 8. do 15. ure.
LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 10. do 18. ure, čitalnica pa vsak dan od 7. do 15. ure.
USPEŠNICE TEDNA
V knjigarni Dobra knjiga vam za ta teden priporočajo:
Radovan Hrast — ČAS, KI GA NI — Mladinska knjiga
Earl Mindell - VITAMINSKA BIBLIJA — Za zdravo življenje —- Mladinska knjiga.
Jože Tomažič -- POHORSKE BAJKE — Mohorjeva založba.
3. maja 1991
Stran 9
ne zgodi se vsak dan
JELOVICA
»Hitlerjev zaklad«
Kuvajtska nafta sneži na Himalajo
ČLOVEK, NE JEZI SE!
Švicarski smučarji, ki so konec marca s helikopterjem popotovali po najbolj nedostopnih predelih Ka-šmira (na Himalaji), so sporočili, da so pobočja prekrita s svežim črnim snegom. Uresničila se je torej napoved, da bo dim iz gorečih kuvajtskih vrelcev onesna-
žil velikansko območje našega planeta: od Kuvajta do Himalaje namreč 2300 kilometrov. V zalivskih deželah pada črn dež, visoko v Himalaji pa črn sneg.
Smučarji so ugotovili, da je plast črnega snega debela 5 cm in da to pravzaprav ni sneg, pač pa črna brozga.
Zanimivo je da so črn sneg videli tudi izjemno visoko, bistveno više, kot segajo stebri črnega dima v Kuvajtu. Vetrovi z Arabskega polotoka pihajo v različne smeri, a največ proti vzhodu. To pomeni, da bo večina kuvajtske nafte kot dež ali sneg pristala v Aziji.
Umetnost nam ponuja model življenja, najhujše bitke je potrebno prej vaditi na igralnih poljih. Dvaintridesetletni nizozemski umetnik si je zgornje besede vzel za moto in si dal po vzorcih namiznih iger, kot so stabble, ruleta, monopoli ali človek, ne jezi se, stkati preproge. Zdaj jih je razstavil v han-novrskem Kunstvereinu, po vrhu pa še nekaj tapiserij, ki jih je obesil na steno. V bleščečih barvah je na njih upodobil na primer bitko pri Waterlooju (1815), kjer pa se med seboj ne bojujejo vojskovodje Napoleon, Wellington in Bliicher, ampak Nietsche, Brut in kralj Ubu, Hitler in sam ljubi Bog. Postmoderni umetniški šaljivec je že dobil vabljivo ponudbo iz Japonske. Za Nagasaki Holland Village, neke vrste kulturnozgodovinski Disneyland, naj bi prispeval velikansko sliko bitke. Katere, še ni znano.
je skrit v Sovjetski zvezi?
Na tisoče umetniških predmetov. med njimi tudi Hitlerjevo zasebno zbirko in trojansko zlato, ki ga je našel Heinrich Schliemann, so odnesli sovjetski vojaki iz Nemčije ob koncu druge svetovne vojne. Zdaj naj bi bil ta zaklad skrit v Sovjetski Zvezi. To trdi moskovski dopisnik ameriškega časopisa Art News, ki se je pogovarjal z Grigo-rijem Kozlovim, vladnim funkcionarjem. ki skrbi za zasebne zbirke v sovjetskih muzejih. Vse umetnine so menda zasegli specialni odredi Rdeče armade, ki so imeli nalogo »zbrati trofejo od premagancev«.
Doslej je bila javnost prepričana. da so bile vse omenjene umetnine uničene ob bombardiranjih, sovjetske oblasti pa se niso čutile dolžne, da bi jih vrnile. Kozlov trdi, da so med skritim nacističnim zakladom tudi slike največjih evropskih umetnikov, na primer Ve-lasqueza. Goye, El Greca, Dela-croixa, Maneta. Moneta, Degasa in Renoirja. V članku je zapisano, da so v sovjetskih uradnih krogih omenjali možnost, da bi odprli skrivne depoje, vendar pa se tudi potem, ko je začela delovati posebna komisija, niso mogli dogovoriti, kaj z umetninami, za katere so sovjetske oblasti trdile, »da jih ni«.
»Črpalka« za
električne
avtomobile

N Teesdorfu pri Dunaju so odprli najsodobnejšo električno »črpalko«, kjer lahko lastniki električnih avtomobilov baterije svoji jeklenih konjičkov napolnijo tako, da jih preprosto vključijo v električno omrežje — kot sesalec ali kak drug gospodinjski aparat.
Do leta 1996 se bodo ljudje lahko pogovarjali po telefonskih zvezah, ki bodo odrešene sedanjih kablov in žic. Mogoče bo klicati z vsake točke na Zemlji, in to kamorkoli. Vse to bo mogoče zaradi telefonskega omrežja,
Schliemannova Troja
Najdbe, ki jih je Heinrich Schliemann izkopal v Troji in ki so jih med drugo svetovno vojno raznesli na Zahod in Vzhod, so zdaj spet zbrali skupaj. Razstavili so jih v essenskem porurskem muzeju pod naslovom Schliemannova Troja. Na ogled je približno petsto eksponatov iz vzhodn-in zahodnoberlinskih muzejev. Schliemann, »oče arheologije«, je svojo zbirko izročil leta 1881 nemškemu ljudstvu »v večno posest in varstvo«. Od prvotnih 12.000 kosov njegove zbirke se jih je po letu 1945 v berlinske muzeje vrnilo le sedem tisoč, kjer so jih doslej hranili v muzejih za prazgodovino v Vzhodnem in Zahodnem Berlinu. Znamenitega »Priamovega zaklada«, zlatih posod, diademov in nakita, ki naj bi ga menda pobrala in zavitega v ruti odnesla Schliemannova žena Sophie, niso nikoli več našli. V Essnu so na ogled kopije.
Skriti zaklad
Romunski kmet Calin Flo-rea je izkopal svoj traktor, ki ga je skril pred 36 leti, in tako komunističnim oblastem preprečil, da bi mu ga vzele. Preden je poljedelski stroj zakopal, ga je premazal z varovalnim oljem. Traktor, ki je bil izdelan v Nemčiji, je skril v času kolektivizacije v petdesetih letih, izkopavati in pripravljati za nadaljno uporabo pa ga je začel po Ceau-sescovem padcu decembra 1989. Nova oblast zdaj vrača zasebnim kmetom državno zemljo in Florea namerava stroj uporabljati na svojem novem posestvu. Na mestu, kjer je imel zakopan traktor, je gojil česen, da bi s tem odvrnil pozornost oblasti.
CIRKUS BREZ ŽIVALI?
Cirkus je razširjen po vsem svetu. To je nekaj veselega, zabavnega. Pa je res povsod tako?
Vzemimo na primer Indijo. Danes so cirkusi v Indiji velika in-



HALO BREZ ZIC
ki ga bo vzdrževalo 77 satelitov. Komunikacijske satelite bo lan-sirala v orbito okoli našega planeta družba Motorola.
Kot trdijo načrtovalci satelitskega telefonskega omrežja, bo klicatelj lahko poklical izbrano
NAJBOLJŠA
EVROPSKA
VAS
Naslov najboljše evropske vasi je dobila norveška vasica Lyngo-er, ki ima samo 110 prebivalcev.
Vasica je priljubljen letoviški kraj ob jugovzhodni obali Norveške in se ni bistveno spremenila od sredine 19. stoletja, ko je cvetela kot ribiško naselje. Tekmovanje je bilo organizirano kot ena od prireditev v evropskem letu turizma, v poštev pa so prišli
dustrija. Okrog 22 tisoč ljudi je zaposlenih v cirkuških arenah. Indijci obožujejo cirkus, vse predstave so vedno razprodane. Kaj je torej narobe?
Vlada je ugotovila, da cirkuški delavci grobo ravnajo z živalmi in jim je prepovedala razkazovati medvede, opice, tigre, panterje, pse, slone in leve. Ce bi videli okrutne treninge, slabo ravnanje z živalmi, ne bi nikoli šli v cirkus, pravi ministrica za okolje. Navedbe vlade o krutosti v cirkuški areni so grozljive. Pretepanje, stradanje, električni šoki so glavbnne metode krotilcev živali.
Napoleonova ura
Uro, ki jo je Napoleon nosil, ko je bil na potovanjih, so prodali neimenovanemu kupcu na dražbi v Ženevi za rekordno ceno 567 tisoč dolarjev, je sporočila dražbena hiša Habsburg. Gre za malo pozlačeno bronasto uro, ki jo je leta 1798 od švicarskega izdelovalca ur Bregueta kupil takratni general Napoleon Bonaparte.
telefonsko številko ne glede na to, kje bo prejemnik. Sistem bo samodejno našel klicano številko in vzpostavil zvezo. Telefonski aparati za to omrežje bodo prenosni in veliki le toliko, da jih bo mogoče vtakniti v žep srajce.
Britansko zgodovino odkrivajo amaterji
Britansko pokopano zgodovino čedalje bolj odkrivajo amaterji, opremljeni z detektorji za odkrivanje kovin, in ne poklicni arheologi. Kot pravi dr. Michael Metcalf, ku-stus v Ashmolean Museumu ox-fordske univerze, je za iskalce kovancev nastopila »zlata doba«.
Ocenjujejo, da amaterji najdejo najmanj dva milijona arheoloških predmetov in odkrijejo približno 700 najdbišč na leto — to pa pomeni skoraj 25 odstotkov vseh. Kljub temu v večini območij ni nobenega mehanizma za sproščanje in določanje odkritij, bodisi zaradi pomanjkanja denarja, ali pa zaradi tega, ker arheologi ne zaupajo amaterjem.
Norfolk je izjema. Pred kratkim je preiskovalna komisija okrožnega sodišča odločila, da je 2000 let star kup zlatih in srebrnih predmetov, vrednih več kot 5 milijonov funtov, zaklad, in je zato last kraljice. Zaklad bodo prenesli v Britanski muzej. Pri Snettishamu ga je s pomočjo detektorja za odkrivanje kovin našel osemdesetletni Cecil Hodder, nekdanji pripadnik kraljevega letalstva. Arheolog David Gurney je izjavil, da je prispevek ljudi, kot je Hodderjev, za arheološko znanost »resnično fenomenalen«.
kraji z manj kot tisoč prebivalcev. Prijavila so se naselja iz osmih evropskih držav, žirija pa je ocenjevala čistočo, vzdrževanje, arhitektonsko harmonijo in krajevno ozračje.
Muzej smeti
Tudi smeti lahko postanejo prava atrakcija, če so postavljene na pravo mesto. To so dokazali iznajdljivi organizatorji muzeja za smeti v kalifornijskem mestu San Joseju. Vsi eksponati so avtentični: na pol pojedena pizza, prazna pločevinaka piva, stari čevlji, polomljene igrače, plastične vrečke .. . Vse to seveda sterilizirano in preparirano, zato zdravju ni nevarno, ni pa tudi nobenih neprijetnih vonjav. Osnovna zamisel organizatorjev je bila ljudem prikazati velikanske količine smeti, ki jih odmetavajo in ki bi jih lahko reciklirali. Obisk muzeja je presegel vsa pričakovanja.
Najvišja mestna hiša
V Tokiu so z razkošno ceremonijo odprli najvišjo mestno hišo na svetu. Sestavljena je iz treh poslopij, najvišje meri 245 metrov. Gradbeni stroški tega skrajno spornega projekta so znašali milijardo dolarjev. Na slovesnosti je bilo 2.500 gostov z vsega
Krajevno arheološko društvo in muzej porabita 30.000 funtov na leto za registriranje nadjb, odkritih z detektorji za kovine. Približno 100.000 teh najdb so uporabili pri načrtovanju nadaljnjih arheoloških izkopavanj. Amaterji v Norfolku so od leta 1974 odkrili tisoč najdišč, izkopali rimske vasi in templje, anglosaksonska pokopališča in srednjeveške trge.
BAKTERIJE
TOVARNE
Ameriški vojaški strokovnjaki so dolgo zavidali pajkom, ker znajo narediti svilnate niti, ki so zelo prožne in ob tem petkrat bolj močne kot ustrezne jeklene niti. Če bi lahko take niti umetno delali, bi vojska imela na voljo prvovrsten material za izdelavo najmočnejših padalskih vrvi, za tkanje neprebojnih jopičev in za izdelavo lahkih, a močnih čelad. Na vojaško žalost pa pajki ne proizvedejo zadostnih količin za industrijsko tehnologijo uporabnih niti.
Tako bi stvari ostale v okvirih želja, ko bi se v naravni red ne vmešali najnovejši tehnološki postopki, ki temelje na dognanjih mladih ved, kot sta mikrobiologija in genski inženiring.
Mikrobiolog Stephen Lombardi iz vojaškega raziskovalnega središča v Massachusettsu je izločil iz celice neke vrste pajka gen, ki je bistvenega pomena pri tvorjenju ustreznih snovi za paj-čevinaste niti, ter ga presadil v navadno bakterijo, kakršne gojijo v laboratorijih. »Obdelana« bakterija se je pričela deliti in raziskovalcem je bilo v kratkem času na voljo na milijone bakterij z genom, ki omogoča tvorbo proteina, ki je nujno potreben za izdelavo pajčevine. Stvar nadaljnjega razvoja postopka pridobivanja svilnatih niti je, kdaj bodo bakterije uporabili za izdelavo umetnih pajčevinastih vlaken v industrijskih razmerah.
sveta, med njimi tudi pariški župan Jacques Chirac, ki je svojemu tokijskemu kolegu Šuničiju Suzukuju čestital za uresničitev velikega projekta. Od 1. aprila si bodo poslopje lahko ogledovali tudi domači in tuji turisti.
V Lincolnshiru so amaterji odkrili broške, sponke za ogrinjala in pasne sponke iz časa anglosaksonskega kraljestva (6. do 8. stoletje). Več kot polovico od 600 predmetov. ki so jih doslej odkrili, so našli z detektorji za odkrivanje kovin. V Essexu je upokojeni gasilec Pat Adkins odkril enega najstarejših britanskih plavžev, ki so ga 'Zgradili saksonski zavojevalci. Veliko večino predmetov so našli na zoranih poljih. Predmete, ki jih ne odkrijejo z detektorji, hitro uniči rja in umetna gnojila.
Čeprav je uporaba detektorjev za odkrivanje kovin prepovedana na 20.000 zaščitenih arheoloških najdiščih, ki jih je določila vlada, kmetje kljub temu lahko orjejo na najmanj 5000 teh zemljišč. Nekateri poklicni arheologi menijo, da bi morali detektorje popolnoma prepovedati, in da bi britanska arheologija od tega imela veliko koristi. Število starin, ki so jih odnesli iz najdišč, zbuja skrb, nekatera najdišča pa so amaterji tudi poškodovali. Na Stoneu Čampu, trdnjavi iz železne dobe v Cambrid-geshiru, so izkopali meter globoke luknje, oropali pa so tudi rimsko pokopališče blizu Gloucestra. Vendar pa po mnenju strokovnjakov ravna neodgovorno le manjšina, večino pa zgodovina resnično zanima.
Toyotin prodajni
center v Tokiu
Dobra tovarna mora slišati in videti na daleč. Tako menijo tudi v največji japonski avtomobilski korporaciji To-yoti in na severnem delu Tokia so zgradili nov, na daleč viden prodajni center (na.sliki). Sodobno oblikovanje, tako značilno za avte, se je preselilo tudi v arhitekturno snovanje Toyotinega centra. Tako zunaj kot znotraj prevladujejo najsodobnejši materiali elektronska oprema. Tu bo videoteka, kinodvorana, številni računalniški sistemi za obiskovalce oziroma kupce, pa seveda razstava starejših in najnovejših Toyo-tinih avtomobilov.
VESTNIK, 3. maja 1991
Stran 10
za vsakogar nekaj
SKRIVNOSTI VAŠIH DLANI
ZA LJUBITELJE CVETJA
MARSOVA ČRTA
Na dlani je skupaj s črtami zapestja znak, da je oseba dobrega zdravja in da bo dolgo živela. Če k temu dodamo še smisel za poslovnost in energičnost, aktivnost in neutruden duh, je pred vami oseba ogromne življenjske energije.
Na dlani se ta črta prične na dolnjem Marsovem hribu ali Venerinem hribu in se ob črti življenja spušča do korenov roke. Taka popravlja vse prekinitve ali pomanjkljivosti življenjske črte. Če je tudi Jupitrov hrib dober, ste oseba, ki vliva zanesljivost, spoštovanje in ponos.
O pomenu te črte in tolmačenju zgovorno pričajo mnoge zgodbe že iz časa Napoleona. Tako so nekega dne povabili Desbarollesa, znanega hiromanta, na dvor Napoleona in njegove lepe žene Evgenije. Tisti čas se je na dvoru zadrževal sin kraljice Hortenzije, ki je velikega hiromanta zaprosil za analizo. Ob pogledu na vladarjevo dlan je mojster začuden ugotovil, da na dlani skoraj ni črt — in še manj tistih, ki bi govorile o njegovi prihodnji veliki slavi. Pred njim pa je stal razsipnik, sanjač in psihomant, človek brez načel, ki bo prav kmalu začutil posledice svojega razvratnega življenja. Marsova in življenjska črta sta si namreč sledili kot dva tira železniške proge, zlasti v drugem delu življenjske črte. Des-barolles je točno določil datum njegove smrti, vzrok in kraj. In tako se je tudi zgodilo. Analizirana oseba je umrla v izgnanstvu. Čeprav se tudi ta črta redko pojavlja na dlani človeka, vam v pomoč nekaj njenih normalnosti in drugačnosti:

energija in bojevitost.
2.	Šmrt zunaj domovine — vzporedna s črto življenja v sprednjem delu te črte.
3.	Kratka in široka Marsova črta — velika energija v prvi polovici življenja.
4.	Marsova črta na sredi Vene-r>nega hriba — pridobivanje energije v drugi polovici življenja.
5.	Marsova črta se konča s krakom in zvezdo na mesečevem hribu — pijanstvo.
ŠIFRA: 18046
Če se boste hoteli vezati ali celo resno poročiti, boste to storili dvakrat. Enkrat v zgodnji mladosti, drugič v zrelih letih. Obe zvezi bosta na vas enako pomembni in enako intenzivni. V njih naj bi se rodila dva otroka. Vsakemu partnerju boste dobra priležnica. Vaše zdravstveno stanje in počutje bodo spremljale podedovane težave z možgani in dihalnimi organi. Te bodo vplivale tudi na vaše uspehe. Ob sicer dobrih starostnih možnostih, ne bo šlo vse tako, kot si boste želeli. Na oko-
Kupon za brezplačno analizo
Ime in priimek_______________
Datum rojstva
Točen naslov
Šifra
Ije se boste prilagajali težavno. Na vaš poklic in napredovanje bo vplivala ena čustvena zveza, sorodniki in prijatelji bodo na ta račun povedali kako pikro. Če radi potujete, krajša potovanja so najlepša. Ste in znate biti rafinirani, če želite kaj dobiti. Ste pač železna roka v svilenih rokavicah. Kar na lepem se znate zjokati, ker ste preobčutljivi in zelo senzibilni. Nasvet: Sprejmite svoje danosti za takšne, kot so. Da bi bilo vse skupaj še boljše, dodajte še kanček svoje volje in videli boste, da je svet tudi vaš.
Poseben telefon za nujno pomoč
Na našem tržišču se je pojavil klicni in nadzorni sistem Piper compact angleške družbe Tunstall Telecom. V tem sistemu uporablja ostarela, bolna ali invalidna oseba poseben telefonski aparat lifeli-ne, ki omogoča nujne klice prek telefonskega omrežja. Oseba sproži klic na pred-programirano telefonsko številko z brezžičnim sprožilom, ki ga vedno nosi s seboj (bodisi na verižici okoli vratu bodisi na roki ali pripetega na obleki), in se lahko kar iz postelje ali naslanjača, ne da bi morala dvigniti telefonsko slušalko, pogovarja z osebo na drugi strani žice. Ta oseba je lahko kdo od svojcev, sosed, medicinska ustanova ali pa operater v sprejemnem centru, ki skrbi za organizacijo pomoči za večje območje.
Na telefonski aparat lifeli-ne je mogoče priključiti tudi različne senzorje (za temperaturo, požar, premikanje po prostoru), ki samodejno akti-.virajo telefon ter pokličejo programirano številko, kjer je nekdo, ki takoj ve, da je na drugi strani nekaj narobe in ustrezno ukrepa. Na ta način je starostnik oziroma bolnik deželen tudi daljinskega nad-zora, kar mu prinaša dodaten občutek varnosti.
Pogoj za takšno obliko pomoči je seveda telefonski priključek. Ta posebni telefonski aparat pa žal ni prav poceni — stane od 1.500 do 2.000 mark.
množevanje sobnih rastlin
Sobne rastline imenujemo večino okrasnih rastlin, ki jih gojimo v notranjih prostorih, na balkonih, terasah, pod napušči, pa tudi na prostem.
Razmnoževanje poteka lahko na različne načine, pa si poglejmo najbolj razširjene.
Listni podtaknjenci: Ta vegetativni način razmnoževanja je z listi ali deli listov. Lahko bi rekli, da je najbolj razširjen način razmnoževanja. Uporabljamo ga pri pelargonijah, listnih begonijah, fuksijah, piektranthusu, vijolicah in drugih. Sobne rastline razmnožujemo z listnimi podtaknjenci, navadno v zimskih in spomladanskih mesecih. Uporabiti moramo zdrave mlade liste. Pomembno pri razmnoževanju s podtaknjenci je. da je zadostna zračna vlaga, topla zemlja ali primeren substrat. V domačih razmerah pokrijemo podtaknjence s prozorno folijo, s tem ustvarimo visoko relativno zračno vlago. Folija se ne sme dotikati rastlin in zemlja naj ostane enakomerno vlažna. Korenine se najbolj razvijejo, če je zemlja enakomerno topla (20 do 25° C). Ko podtaknjenci poženejo korenine, se pokažejo tudi novi
listki in takrat jih že lahko razsadi-mo. Po razsaditvi ne zahtevajo drugačne nege kot odrasle rastline.
Poznamo več vrst vegetativnega razmnoževanja sobnih rastlin. Med te spadajo tudi delitev matične rastline na več delov, gomoljev, korenik in čebul, grebeniče-nje, cepljenje z vršnimi stebelnimi podtaknjenci.
S setvijo prav tako razmnožujemo sobne rastline. Razmnoževanje s semenom je veliko težje, saj imamo večkrat opraviti z zelo drobnim semenom. Prav gotovo je pri vrtnarjih najbolj razširjen in najcenejši način razmnoževanja. Tako lahko iz semena vzgojimo veliko rastlin. Seveda pa je nekaj rastlin, ki jih moremo vzgojiti iz semena, ker ne bi imele lastnosti roditeljskih rastlin. In kako sejemo? Že pri setvi moramo upoštevati, da potrebujejo vse rastline, ki se bodo razvile iz semena, svoj vegetacijski prostor. Idealno bi bilo, če bi bil življenjski prostor večji krog, v resnici pa je to majhen kvadrat. Voda in hranila se na enem mestu hitro izčrpavajo in rastline ne morejo biti dolgo na istem mestu. Zato moramo misliti
že pri setvi na primerno gostoto semena, ki ustreza rastlinam. Zelo pomembno je upoštevati kalji-vost semena. Predvsem je to pomembno pri drobnejšem semenu. Izguba nastane, ker vsako seme ne vzkali, če smo preplitvo ali pregloboko sejali ali se nam za-skorji zemlja. Rastlino pikiramo, ko imajo dobro razvite klične liste. Pri pikiranju presadimo rastline globlje, vse do kličnih listov, pri čemer pospešimo razvoj nadomestnih korenin.
Ste že razmnoževali lončnice? Tokrat poskusite! In kaj boste naredili z veliko staro zmajevko ali fikusom? Pomladite ju. To storimo tako, da jo skrajšamo na primerno višino. Kjer smo rastlino odrezali, požene iz stebla nov poganjek. Vrh in steblo lahko uporabite za podtaknjence. V domačih razmerah se stebelni podtaknjenci celo težko ukoreninijo. Dobro je, da rano posujemo z ogljenim prahom.
Pa veliko uspeha pri razmnože-
vanju lončnic.
Olga Varga
Kupon pošljite na naslov: Zavod za časopisno in radijsko dejavnost, Titova 29, Murska Sobota (Za Skrivnost vaših
I
Na murskem valu
Glasujem za:
Izvajalec:
Skladba:
KUPON 13
Lestvica najboljših narodnozabavnih melodij za mesec april:
2.
3.
4.
5.
ROJSTNA VASICA Ans. Toneta Čučka (mesečni zmagovalec)
SLOVENIJA MOJA Vinko Šimek
ZIDAR FELIKS Ans. Prerod
VZPON NA TRIGLAV Ans. Marela
RDEČI CVET Beneški fantje
^<*še predloge pošljite na dopisnici na naslov: MURSKI VAL, Titova 29, 69000 M. Sobota Glasovnice bomo izžrebali in nagradili.
Lestvico domačih pesmi lahko poslušate vsak četrtek od 18. do na MURSKEM VALU
Nagrajenci:
L STANKO LAD1Č, Ob gozdu 2, 62000 Maribor ■ DARIO BAČANI, Grabrovnik 214, 42312 Štrigova Katarina PIHLAR, Mota 51/c, 69240 Ljutomer
Prihaja čas za pedisal
Glivična obolenja nog so zelo pogosta. Največkrat se pojavijo zaradi znojenja nog, zaradi neprimernih nogavic in obutve, glivično obolenje pa lahko dobimo v bazenih in savnah, na plaži ali v skupni kopalnici.
Proti glivičnemu obolenju se borimo tako, da skrbimo za primerno nego nog, ga blažimo s kremo pedisal, ki jo izdeluje tovarna Krka. Kremo nanesemo na umite noge zjutraj in zvečer. Nadležno pečenje in zbadanje ter srbenje, ki so posledica glivičnega obolenja, kmalu izginejo.
DOBRO JE VEDETI
Kako vzdrževati knjige?
Knjiga je človeku najboljši prijatelj, pravi stara modrost.
Te prijatelje pa je treba skrbno varovati in vzdrževati, še posebno, če so starejši in redkejši. Nekaj nasvetov:
1.	Redno čistite prah, ker ta uničuje papir.
2.	Če so na knjigi mastni odtisi prstov, jih očistite z
DOBRO JE VEDETI
Zdravila za cvetlične bolezni
Rastlina včasih oboli. Treba ji je pomagati, da se znebi škodljivcev in da se znova lepo razraste. Sredstvo za zatiranje bolezni in škodljivcev je, na primer, tobačna voda. Pomaga proti listnim ušem. Tobačno vodo pripravimo tako: žličko tobaka (iz cigarete) damo čez noč v pol litra vode. Drugi dan tekočino precedimo, primešamo ji kanček špirita in kanček milnice. S to tekočino popršimo obolelo rastlino. Tudi česen je primeren za zatiranje škodljivcev. V prst v lončku potak-nemo olupljen strok česna. Počasi oddaja vonj, zoprn škodljivcem. Približno po mesecu dni učinek popusti, v zemljo damo nov strok česna. Proti ušem, pajkom in pršicam pomaga raztopina milnice in špirita. V litru vode razmešamo 20 g navadnega mila in 10 mililitrov gorilnega špirita. S kosmom vate ali čopičem nanašamo raztopino na obolela mesta rastline.
Kuhajte z nami
Rezanci v sirovi omaki
V osoljeni vodi skuhamo rezance. Med tem zavremo v drugi kozici smetano, med mešanjem dodamo sir in origano. Kuhamo na majhnem plamenu, da dobimo gosto penasto, kremasto omako. Popramo, začinimo z limoninim sokom in limonino lupino. Paradižnik narežemo na kockice, zamešamo ga v omako. Odcedimo rezance in jih zmešamo s sirovo omako. Na osebo: 736 kalorij. Čas kuhanja: 20 minut. Za dve osebi potrebujemo:
200 g zelenih (špinačnih) širokih rezancev, sol, 150 g sladke smetane, 50 g gorgonzole, eno izravnano žlico origana, poper, malo limoninega soka in naribane limonine skorje, 1 paradižnik.
Izdatna solata
Solato očistimo in operemo. Namesto regrata lahko vzamemo tudi motovilec ali radič. Orehova jedrca grobo sesekljamo. Kruh narežemo na centimeter velike kocke. Zmešamo solatni preliv iz kisa, soli, popra in 3 žlic olja. V skledi zmešamo solato, sir, jedrca in zabelimo s solatnim prelivom. V ponvi segrejemo preostalo olje, zlato ocvremo kruhove kocke, stresemo jih na solato, premešamo in takoj ponudimo.
drobtinami kruha, ali s spuž-vo, namočeno v blago milnico.
3.	Knjige, zložene v omari ali na policah, vsaj enkrat letno preložite in jih prezračite.
4.	Knjige napadajo različni insekti. Da bi se jih rešili, med liste potisnite lističe, namočene v kafro.
KAKO GNOJIMO VRT?
DUŠIK:: spodbuja nastanek listov in pospešuje rast.
Pomanjkanje: počasna, slaba rast, listi in stebla rumenijo.
Preobilje: v zelenjavi nastaja preveč nitratov.
FOSFOR: Spodbuja nastanek cvetov in plodov.
Pomankanje: počasna rast, listi postanejo temnozeleni do rdeči.
Preobilje: preprečuje učinkovanje mineralov, ki so v zemlji, rast je slaba, počasna.
KALU: krepi rastline, pospešuje rast.
Pomanjkanje: rjavi listi, zviti listi, malo cvetov, kilava rast.
Preobilje: zavira delovanje rudnin (magnezija), ki so v zemlji, slaba rast.
KALCIJ: veže škodljive kisline, zboljšuje sestavo zemlje.
Pomanjkanje: kisla zemlja, rastline shirajo.
Preobilje: zaradi kemične vezave primanjkuje železa. Rastline so na odganjkih blede in svetlo zelene.
SESTAVIL MARKO NAPAST	ROMAN NO BELOVCA GARCIE MAROUEZA	PREBIVALC LAPONSKE	DRAGULJI PRELIVAJOČIH SE BARV	EKSPLOZIVNO TELO	ŽIVČNI PRETRES	VRSTA ACETATNE CELULOZE	BORILNI ŠPORT
SLOVENSKI NARODNI PREPORO-DITELJ							
ŠKROBOVA MOKA IZ GOMOLJEV MANIOKA					•		
IZDELOVALEC POLETNEGA OBUVALA							
SRBSKA POPEVKARICA NOVAKOVIČ					RADIJ ČAS PUSTNIH NORČIJ		
NAJVEČJI ' ITALIJANSKI NAFTNI KONCERN				MORSKI SESALEC VRAČ, ČAROVNIK			-
TEHNECIJ	>•		BOKSAR PARLOV GLAS URE				
INDIJSKO GLASBILO						PRIZNAN GRENAK APERITIV	angleški PISATELJ ARTHUR DOYLE
AVTOMOBILSKA OZNAKA AVSTRIJE		PISATELJ KOPRIVEC SLADKOVO- DNA RIBA					
VLAGA, MOKROTA				TOVARNA POSODE V CELJU OČE			
NEKDANJI OSMOŠOLEC							
NOVOZELANDSKI PRAKUŠCAR HATERIJA							
TKANINA IZ POLI-AMIDNEGA VLAKNA							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: maščoba, alergen, diskont, E, tara, Moi, Eva, oblakec, Iton, NH, SO, Kate, eksamen, L, Ari, S, likanje, erinije.
^STNIK, 3. maja 1991
Stran 11
odsev mladosti
Kulturni dan v Ljubljani
Pred kratkim smo imeli kulturni dan. Z avtobusom smo se odpeljali v Lju-bljano. Napolili smo se v Cankarjev dom. kjer smo si ogledali predstavo z naslovni Živ-žav. Še prej so nam pripravili lutkovno igrico in zapeli pesem. Nato smo se z igralkami pogovarjali o nastanki’ gledališča. Zvedeli smo, da so imeli prvo gledališče v Grčiji v 7. stoletju pred našim štetjem. Učili smo se tudi pesmico z naslovom Živ-žav; na koncu pa smo si ogledali še igrico, s katero so se predstavili učenci iz dvorane z naslovom Ciciban in ptička ter skupaj z igralkami peli in telovadili ob pesmi Če si srečen. Vse skupaj je bilo zanimivo, razigrano in poučno, predvsem pa veselo.
Iz Cankarjevega doma smo se odpeljali še na ljubljanski grad, si s stolpa ogledali Ljubljano, nato pa se srečno vrnili domov.
Klavdija. Valentina, Suzana in
Mihaela, učenke 4. r.,
OŠ Šafarsko
KAKO ČUTIMO POMLAD?
Sprehod
KAJ BOM POSTALA
Ko bom velika, bom učiteljica. Ta poklic me zelo veseli. Delala bom na Bistrici. Učila bom 1. razred. Ne bom stroga. V prostem času se bomo igrali različne igre in hodili bomo na sprehode. Naučili se bomo pisati vse črke in računati do 10.	Mateja Sep, 3. b,
OŠ Odranci
V deželo je prišla pomlad in s seboj prinesla velike blazine rož, ki so žive barve. Ptice so se vrnile iz toplih krajev. V sadovnjakih slišiš njihovo petje. Iščejo si družice.
Zjutraj, ko si želim spati, me zbudi glasno petje ptičic iz sosednjega sadovnjaka. Prebudim se in razgrnem zavese. Na nebu se mi prikaže toplo sonce, ki mežika s svojimi žarki. Ves dan sije prijetno sonce in mežika s svojimi žarki. Včasih se zgodi, da žarki tudi koga oslepijo. Otroci se veselijo prijetno toplih dni, kajti takrat se na livadah lahko igrajo.
Okrog njih žvrgolijo ptički, na nebu sije prijetno sonce in okrog in okrog rastejo cvetice, ki pokrijejo s svojimi cvetovi velik del travnika ali livade. Tudi okrasni grmički poganjajo prekrasne cvetove. Otroci se v tako prijetni naravi zatopijo v svoje igre in se lovijo, skrivajo in si pripovedujejo zgodbe o lepi in nežni naravi. Zrak je čist in čebelice že lahko oprašujejo prve cvetove sadnih dreves. Nebo je jasno, kot bi bilo iz samega puha. Zrak je mehak, in vsi ljudje si ga želijo pobožati, kot bi hoteli prijeti žametno blazino. Čebelice privabijo veliko
SKRITA RISBA
APRIL
Na to, da je april muhast, smo se že navadili. Nič nas ne preseneti njegovo spremenljivo vreme: zdaj sije sonce, čez pet minut pa že dežuje in malo pozneje — sonce z dežjem skupaj.
Na to, da pa aprila sneži, pa nismo navajeni. In za tako prese-
otrok in starejših ljudi, ki opazujejo njihovo delo. Tudi ptički, ki letajo visoko nad nami, pojejo in žvrgolijo prijetne pesmi.
Ljudje se zatopijo v prijetno naravo, se odpravljajo na sprehode in si želijo mnogo toplega sonca. Včasih tudi oblaki odigrajo svojo vlogo in zakrijejo toplo sonce. Tudi veter se približa in doda kakšno sapico. In iz sončnega vremena nastane oblačno. Včasih oblaki na zemljo spustijo tudi kakšno kapljico dežja. Vreme postane muhasto, kakor je navada za mesec april. Otroci se razidejo in lepega igranja je konec.
Tako narava ostane zopet sama in si po tihem šepeta zgodbe, ki so jih otroci pustili na travniku.	Tanja Novak, 4. c,
O§ Edvarda Kardelja, Murska Sobota
v naravo
Sonce nas je vabilo in že smo bili zunaj. Murkovičeva gospodinja je pridno grabljala v sadovnjaku. Ob poti proti jugu so nas pozdravljale blazinice vijolic in vetrnic. Tu in tam je še kimal zapozneli zvonček.
Ob robu gozda smo poslušali petje ptic. Opazovali smo čmrlja, ki je srkal sladek cvetni sok. Deklice so natrgale šopek zdravilnih pljučnikov. Med golimi bukvami se je košatila smreka.
Ob jarku so cvetele kalužnice. Ustavili smo se še pri Gorjakovem vrtu. Pridna gospodinja je nekaj gred že prekopala.
Dana Horvatič, OS Cezanjevci
Seveda smo imeli v mislih predvsem nekaj v zvezi s stroji, proizvodnjo ... in večina vas je prišla na našo sled. Jožico Peček iz Murske Sobote je pripeljala v tiskarno Vestnika, Marino Huber iz Gornjih Slaveč pa v tiskarno denarja.
Rešitve današnje skrite risbe pošljite na naš naslov do 9. maja-
nečenje je letos poskrbel april.
Meteorologi so že vnaprej napovedali sneg, a jim nismo verjeli. Verjeli smo jim šele v sredo zjutraj, ko smo zagledali snežinke, ki so mirno naletavale in se sploh niso ozirale na to, da so nezaželene.
Kdo bi se jih pa razveselil aprila?
Kmetje so tarnali in se bali za svoj pridelek. Tudi naravi, ki se je že prebudila, sneg ni prijal. In živalim? Štorklja je žalostna stopicala po zasneženih njivah in drgetala od mraza. Vsa premočena je iskala zavetje. Takega presenečenja gotovo ni pričakovala.
Upam, da sneg ne bo poškodoval cvetlic na vrtu in drevja, ki je tudi že v cvetju.
Tako vreme — sneg v aprilu — mi ni všeč. Sneži naj pozimi, ne pa spomladi. Oh, ta sneg! Pa še športni dan smo morali prestaviti zaradi njega.
Pa kljub temu je april moj najlepši mesec v letu. Aprila namreč praznujem rojstni dan. Pa tudi moja muca Mara vedno skoti mladičke aprila.	Metka Pretnar, OŠ Genterovci
Delo kliče nas vsak dan, naj nihče ne bo zaspan. Za lepši jutrišnji naš dan poskrbeti mora vsak pač sam.
Delavec v tovarni se poti, da družina njegova lačna ni.
Kmetič njivo obdeluje, da nam kruha ne zmanjkuje.
Učenec, v šoli se uči, da si znanje pridobi, a brez truda to ne gre, vsak od nas to dobro ve.
KSENIJA RAŠČAN. 6. a, OŠ TURNIŠČE
V NAŠEM RAZREDU
V razredu je devetindvajset učencev. Smo zelo neubogljivi, ker se lovimo, fantje se včasih tudi pretepajo.
V ponedeljek po uri angleščine je prva skupina učencev odšla domov, druga skupina pa je imela tehnično vzgojo. Tovariš je odšel iz razreda. Fantje so se začeli loviti. Tedaj sem vzkliknila: »Grem se še jaz!« Tudi Jasna je pristopila k igri. Kričali smo kot srake. »Ne boš me ujel!« je zakričal Valerij in se zavaljal po tleh. »Ha, pa te imam«, je rekel Uroš in ga udaril po ramenu. Tedaj je vstopil tovariš in vprašal: »Zakaj niste na svojih mestih?« Pohiteli smo na svoja mesta. Naenkrat seje zaslišal glas: »Lovili smo se.« Tovariš je naročil: »Vzemite delovne zvezke odprite na strani dvajset in dokončajte tehnično pisavo!« V razredu je zavladal mir in vsi smo pridno pisali.
Takšno je vzdušje v našem razredu. Med odmori smo zelo živahni in nemirni, med poukom pa smo poslušni in pridno sodelujemo.
Tamara Maučec, 5. a, OŠ Beltinci
|BB W EM M MB BBB MB MB MB M MB BM BM BM ■ H|
! ALI VESTE-? ■
Pravilen odgovor na 16. vprašanje se glasi Peručica v Ju- ■ Igoslaviji (Tje ište). Nekateri ste odgovorili, da je zadnji pravi I evropski pragozd Kočevski rog, drugi pa ste navedli Rusijo. I I Pravilno je odgovorila samo Romana Karaš iz Murske Sobote, ki bo tako brez žrebanja prejela knjižno nagrado Knjigarne in I _ papirnice Dobra knjiga iz Murske Sobote. Čestitamo!
| 18. vprašanje: Kako dolgo je Jadransko morje in koliko otokov b se dviga iz njegove vodne gladine?
I	1
■ ODGOVOR:_________________________________ |
Pravilne odgovore (izrezane iz Vestnika) bomo žrebali 9. -_ maja.
IZ IZJAV PARTIZANOV IZ POHORSKEGA ODREDA:
»... Ko je bil partizan Maks postavljen pred stroj radi tega, ker je na straži zaspal, je bil ves stroj za streljanje, razen Prleka, Ernesta, Tiniošenka in Kožuha, ki so prišli v času Frantine odsotnosti. Franta je pozneje o teh stvareh pripovedoval grbastemu Mihi, kar so potem ta in ostali izkoristili v zaslišanju, pri Urbancu« (Vir: Izjava politkomisarja Franca Komelja-Frante) Sledi podobna izjava Bogdana Hrovata-Mihe.
— Franjo Vraber, Ljubljana
— Izjava kapetana Ivana Tlakerja, vojaškega tožilca XIV. divizije o pohorskih dogodkih leta 1944 —
»... Vsa zasliševanja je vodil tov. Vojin s tov. Mitjo, Borom in Mihom (zdaj na UDV za Slovenijo). . . Zasliševali so takrat intendant Sepl, major Bor, Vojin, Luka in Miha. Na njih se je pritiskalo s silo, da bi izpovedali o vsem, česar se jih je obdolžilo ...«
Navedeni so poimensko: Ri-ko, obveščevalec Pohorskega odreda, Noč, Ivan Petek, Mu-rat, komandant Pohorskega odreda, Jožef Koren, Kopiv-nik, Fram, Stanko Pečovnik, učitelj iz Frama, Jakob Punčuh, kurir Ivana Petka, Fric Bezjak, Hadži, namestnik komandanta Pohorskega odreda, Ante, član gospodarskega referata, Franjo Krepfl-Zmaj, Rače pri Mariboru, komandir neke relejne postaje na Pohorju.
— Dopis PK VOS za severno Štajersko pokrajinski komisiji VOS za -Gorenjsko 24. I. 1944 (prepis originala) —»Odkrita je široko razpredena mreža beio-plavogardistov na Štajerskem !«
Dodana so poročila PK VOS za severno Slovenijo. Podpisan Borut Skoporec, načelnik vil. SNOUB, podporočnik.
Tu sta dve dragoceni pismi: avtor prvega je Ivan Potrč-Žagar, član KPS in OF, slovenski književnik, z Martinovega vrha, 10. 2. 1944, o Vojinu; avtor drugega je Kovač, s položaja 28. L 1944, tovarišem pekaja za Gorenjsko, o pohorski aferi. V mapi so še pisma Jaška, Mihe (od 8. marca 1944), spet Jaška (OO OF Pohorje, 17. avgusta 1944, pokrajinskemu odboru OF, odseku za notranje zadeve). Končno sta priložena Seznam policistov, pomožnih po-
S primarnih virov gremo k sekundarnim, k Pregledu zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji Metoda Mikuža iz leta 1973 v četrti knjigi, kjer je govor o »pohorski aferi«. Poglejmo si kar faksimile zgovornejših odlomkov!
Se vedno se je razvijala »pohorska afera«. Na Kardeljevo depešo PK 16. februarja, da je PK grobo nasedel gestapu in skoraj povsem gotovo nepravilno obdolžil tovariše tor da naj PK VOS ne izvrši naloge, ki jo je dobil od PK,3 je PK poskušal svoje stališče obširnejše razložiti. Na enega od obdolženih tovarišev so postali pozorni šele po zadnjih zaslišanjih na Pohorju in so ga zato klicali na sedež PK. Sekretar PK »si ne more misliti, da bi bila naša sodba prenagljena ali da bi celo nasedli gestapovskim trikom«. Da bi -pobijali partizane po nedolžnem, ne drži; saj »so vsi priznali, da' so plavogardistični banditi«? Obkom za Štajersko je 2. marca poročal Obkomu za Gorenjsko, da so v vzhodnem delu Štajerske v zadnjem času nastale »precej zapletene stvari z odkritjem gestapovske plave garde v Pohorski brigadi«. Vse organizacije, ki so jih postavili nekateri na tem ozemlju, so zelo zagonetne in prek teh organizacij -so prihajali v naše enote sovražni agenti. Vse izjave aretirancev obtožujejo nekatere za pla-vogardiste. Zato Obkom ne more garantirati za rekrute, ki jih pošiljajo iz Maribora na Gorenjsko, dokler se stva i popolnoma ne razčistijo? Že 8. marca pa je Obkom sporočil gorenjskemu Obkomu, da sedaj vso zadevo preiskuje CK, ki »dvomi v verodostojnost izjav zaslišancev s Pohorja, ki nam jih je poslal naš PK VOS. CK nam je direktno naročil, da moramo ustaviti vsako kampanjo . ..«.%
Z afero se je ukvarjala seja CK KPS 3. marca. Na seji so bili navzočiKardelj, Kidrič, Maček, Šentjurče’ a.Tortb šicevaT"Pepca KaTJeljeva/Leskošek in Bebler. Sklenili_sp. na Štajerskem postaviti nov PK, odgovorne za afero so Spoznali tri štajerske vodilne tovariše, ki so pre|eli partijske kazni. Vse, tudi »osumljene«, pa so poklicalL-iia sedež CK.7	__
licistov in orožnikov, ki so aktivno sodelovali pri likvidaciji Pohorskega bataljona 8. januarja 1943, na seznamu jih je 50, in Poročilo o razvoju pohorske enote v obdobju 1934/44. Podpis:
Joco, l.r.
Kasneje je podrobneje navedena plenarna seja Obkoma od 13. do 15. julija 1944, kjer so med drugim sprejeli več sklepov.
»Med političnimi je bil na prvem mestu sklep, da je treba Štajersko na ves glas pozvati v
-----------------------------------------------BRANKO ŽUNEC—i
... da bi svet končno spregledal, ne zaradi naših ostankov, temveč zaradi ran preživelih.
(Kateb Jasin)
boj. Cimveč uglednih ljudi naj javno pozovejo v partizane. Moški naj se organizirano umikajo pred nemško mobilizacijo. Z naše zemlje je treba — za popravo ene največjih krivic, izseljevanja — izgnati Kočevarje in druge. Proti vermanom je treba začeti ostrejši kurz s pritiskom na njihove družine (zaplembe in izgoni). Takoj je treba začeti splošno kampanjo za gospodarski in družbeni bojkot okupatorja (neplačevanje davkov itd.). Organizirati je treba množično sabotažo in uvesti preiskavo o zločinah »pohorskih vojvod« (od oktobra 1943 do aprila leta 1944, pohorska afera).«
Dr. Aleš Bebler je 22. julija poročal CK, da so postavili poverjeništva, ker so periferna področja najbolj potrebna pomoči, odločno pa je zahteval preiskavo proti »pohorskim vojvodom«. Dne 25. julija je pisal Vidi Tomšičevi, da ima Obkom zelo malo avtoritete, ker jo je prejšnji Obkom temeljito pokopal. Predlagal je, naj bi poslali eno brigado dobro oboroženih Štajercev nazaj na Štajersko. »Iz take brigade bi lahko v enem tednu nastal korpus.« Tudi to pot je pisal o »pohorskih vojvodah«, da so bile nezaslišane svinjarije in sadizem. Treba je nekaj ukreniti, zlasti da bi ti ljudje ne ostali na Štajerskem.«
Obkom je 12. avgusta ponovno obvestil CK, naj mu glavni štab »ne dela političnih težav s pošiljanjem pohorskih sadistov«.
Mikuž v nadaljevanju priob-ča, da »je glavni štab ostro prepovedal streljanje t. i. plavo-gardistov, ki so jih conski >ob-veščevalci< odkrivali v NOV na Pohorju in v Slovenskih goricah. Ukazal je tudi, naj pride načelnik obveščevalnega oddelka takoj v glavni štab. Vse obtožbe so se namreč izkazale za netočne in proti temu poja-
Vštudiji Franca Zadravca Poet prekmurskih ravnin (Miško Kranjec 1908—1983). ki je leta 1988 izšla pri Pomurski založbi v Murski Soboti, je ocena Kranjčevega romana Za svetlimi obzorji. Prof. Zadravec razčlenjuje: »V tekstu so še druge mračne figure, med njimi gestapovski agenti Hlapše, Hedica, grbasti Miha, belogardistični kaplan Jakob in France Kremžar.. . Duševno pohabljen je tudi grbasti partizan Miha, ki je povezan z nemško varnostno službo, seje med partizanskimi borci nezaupanje in sumničenje, ter z veliko ljubosumnostjo pobija telesno in duševno zdrave partizane in druge. Sadistična figura, ki spada sicer med modelske, dokumentarne osebe, je hkrati tudi svobodno oblikovana.«
vu je treba najodločneje nastopiti.«
KJE JE BIL TA ČAS PUKL ASTI MIHA, TOČNEJE KAKO GA JE V SVOJI TE-
TRALOGIJI ZA SVETLIMI OBZORJI OBDELAL MIŠKO KRANJEC?
Najizraziteje je profiliran v poglavju Miha v zagati.
Bili so časi, ko se je zdelo, da bo Miha postal popoln gospo-dar nad Pohorjem, sploh na Štajerskem. Smrt je bila njegova spremljevavka, zdelo se je, da mu ne bo nihče prišel do živega.
Ni mu prišel.	. r
Nevarne so mu mogle postati le večje enote, od bataljona navzgor: bal se jih je, ker jim ni bil kos, ni imel odločilne besede. Tudi pohodov z njimi ne bi vzdržal. V brigadi bi bilo sila smešno, če bi se dal nositi štuporamo. In v brigadi bi se moral bojevati kot navaden borec. To pa Miha za vse na svetu ne bi Jiotel postati.___________________ 
Vojna je sprostila v njem duševne sile, in zdelo se je, da' je v tem neizčrpen. Z nemško Varnostno službo se je povezal I že pred vojno. Toda Miha ni nikdar delal po navodilih nika-( kršne policije na tem svetu: delal je vedno po svojih željah, po svojem spoznanju, si til svojo večno lakotno dušo. Nemška poli-i cija je bila za te njegove duševne potrebe preveč enostranska, kakor so pač vse policije na svetu. Miha ni služil nemštvu, zgo^J
temu, neki Nemčiji, nekemu Hitlerju. Služil je samo sebi, svojim nagonom. In le to je moglo prikriti njegovo dejavnost.
Mrzil je vse zdravo, vse pošteno, mrzil ženske, ki ga niso marale, mrzil lepe zdrave fante, takšne, ki bi si mogli gredoč, z enim samim pogledom pridobiti sleherno dekle. Mrzil je junake, drzneže, mrzil tiste, ki so mogli neumorno potovati, mrzil je tako rekoč cel svet. In ker je bilo v partizanstvu zdravja in mladosti na pretek, poštenosti nič manj, se je Miha tu počutil \ko lačna žival na najbolj zelenem pašniku.
In vendar — ni pobijal vseh »po vrsti«, zdelo se je, ko da nekateri sploh ne stopajo v njegovo zavest, ali vsaj ko da si jih čuva za prihodnost, medtem ko je nekatere obsodil, še preden so se pojavili v partizanih. Ni jih zasledoval, Če so odšli mimo njega, nikamor ni sporočil, da se je prikradel v partizanske vrste »gestapovski agent«. Ni verjel, ni zaupal, da bi poleg njega še kdo znal nabrati prepotrebne dokaze.
Krog teh, ki niso več slepo verjeli njegovim trditvam, njegovim dokazom se je močno širil. Za njegovo dejavnost je postajalo iz dneva v dan težavneje. Premišljal je, kam bi jo preusmeril.
(nadaljevanje prihodnjič)—4
Stran 12
VESTNIK; 3. maja 1991
utrip življenja
IVO OREŠNIK	6
ZGODOVINSKI UMKI IZPRED
PETDESETIH LET
VZPOSTAVITI STANJE IZPRED LETA 1919
Delitev jugoslovanskega plena sta 24. aprila 1941 potrdila na Dunaju Hitler in Mussolini. Slovenija je dobila tri okupatorje: Štajersko in Gorenjsko so obdržali Nemci, ljubljansko pokrajino in Dolenjsko Italijani, Prekmurje pa Madžari. Ti so sicer zasedli tudi Medžimurje, kljub temu da so Nemci temu nasprotovali. Tudi »poglavnik« NDH Pavelič je vztrajal, da se meja med madžarskim Prekmurjem in hrvaškim Medžimurjem določi na Muri. Toda Madžari so ostali v Medžimurju, sklicujoč se na tisočletno pravico do tega ozemlja. Madžarske vojaške oblasti so že ob zasedbi dobile navodila, da je treba vse neavtohtone prebivalce, to je tiste, ki so se v pokrajini naselili po letu 1919, pozvati k izselitvi. Dunajska delitev plena pa je omenjala le »možnost« takega izseljevanja, ne pa samodejno ukrepanje. Sprejem madžarskega okupatorja je bil v Prekmurju različen. Hodošani so madžarsko vojsko navdušeno sprejeli, v Soboti pa se je ob prihodu madžarske vojske zbralo proti pričakovanju malo ljudi (Sobočani so bili bolj za Nemce). Pozdravil jih je seveda Hartner, njegovi somišljeniki so že bili v madžarskih narodnih nošah. Polkovnik Radvanyi kot poveljnik zasedbenih čet se je naselil kar v Hartnerjevi vili. Madžarski okupatorji so se od samega začetka poskušali vesti kot »osvoboditelji«. Vendar so zmotno ocenili, da je večina prekmurskega prebivalstva naklonjena madžarski zasedbi in da so se Prekmurci hvaležni vrnili k svoji »matični domovini«. Nekaj dni po madžarski okupaciji je bil v Soboti slavnostni sprejem za madžarsko vojsko. Med govorniki si je Hartnerjev sin, akademik Geza dovolil izreči besede: »Prekmurski akademiki smo presrečni nad prihodom Madžarov in prisegamo zvestobo Horthyju in madžarski kroni.« Velika večina od tu živečih 80000 Slovencev pa ni razmišljala tako. Vse drugače je ob prihodu madžarske vojske bilo v Lendavi. Na čelu madžarskih kolon so se vrnili tudi mnogi ubežniki, nekateri že kar v madžarskih perjanicah.
Kolone je na motorju vodil Franc Bohar z veliko madžarsko zastavo. Na lendavskih ulicah so se ljudje objemali od veselja, lekarnar Himmelsbach in še mnogi so poljubljali zemljo, ki so jo Madžari simbolično prinesli s seboj. Po okoliških vaseh so mnogi
--JOŽE KAVAŠ - PREDSEDNIK SVETA KS BELTINCI
KABELSKA TELEVIZIJA TUDI V BELTINCIH
Na zadnjem zboru občanov v Beltincih so ocenjevali delo krajevne skupnosti v preteklem obdobju in se pogovarjali o prihodnjih programskih usmeritvah ter možnostih za nadaljnji razvoj kraja. Občani so pri tem opozorili na nekatere težave, ki se prepočasi odpravljajo. Več o tem smo se pogovarjali z novim predsednikom sveta KS Beltinci Jožetom Kavašem.
— Krajani niso bili povsem zadovoljni s tem, kar je bilo v preteklem letu narejenega. Kje so vzroki?
»Denar je tisti, ki onemogoča uresničitev zastavljenih nalog v krajevni skupnosti, zlasti če so te zastavljene preveč ambiciozno. Vseeno pa lahko ocenim, da smo v Beltincih lani uresničili nekatere pomembne naloge. Tu predvsem mislim na ureditev kanalizacije v Kocljevem naselju in Cankarjevi ulici. Asfaltirali smo ceste Beltinci —Ižakovci, v Kocljevem naselju in Cankarjevo ulico. Precej denarja smo porabili za vzdrževanje čistilne naprave, ki je v preizkusnem obratovanju, ter za ostala vzdrževalna dela. Več denarja pa ni bilo.«
— Čistilna naprava je še vedno v preizkusnem obratovanju. Kdaj
TV — studio G. Radgona
ŽUPNIJA TIŠINA
Povorka odličnikov v katoliško cerkev ob »praznovanju osvoboditve« 29. junija 1941.
skrajneži nazdravljali madžarski zmagi in pljuvali po slikah kralja Petra in jugoslovanskih zastavah ter jih sežigali. Prevoznik Jožef Drimer pa je za to slavnost dal natisniti posebne sramotilne osmrtnice Jugoslaviji. Dogodki v naslednjih dneh na celotnem območju soboškega okraja pa so precej omajali madžarske načrte za hitro prilagoditev in vključitev prekmurskega prebivalstva v madžarski okupacijski sistem. Kulturbundovci in tisoči njihovih privržencev se niso sprijaznili z madžarsko zasedbo Prekmurja. 20. aprila 1941 so uprizorili »pohod na Soboto«. Kolone nekaj tisoč ljudi so Po Soboti nosile nemške zastave in Hitlerjeve slike ter vzklikale veliki Nemčiji in Hitlerju. Zahtevale so, naj se Prekmurje priključi k Nemčiji. Polkovnik Radvanyi je zborovanje prepovedal, toda zaman. Tako so advokat dr. Nikolaj Pinter in še nekateri nemočno opazovali demonstracije in si beležili poznane udeležence za poznejši obračun z njimi. Isti dan so tisoči prišli tudi iz Poledavja. Tu-di ti so bili dobro opremljeni s Hitlerjevimi slikami in nemškimi zastavami. Zborovanje je bilo pri Juriju, zaslepljeni ljudje pa so verjeli, da bo na zborovanju govoril sam Hitler. Postavljali so enake zahteve kot v Soboti, naj se Prekmurje ali pa vsaj njihovo območje priključi Nemčiji. V ta namen so zbirali podpise v celotnem Poledavju in okolici Grada. Pošiljali so delegacije kulturbundov-cev k Nemcem v Avstrijo z zahtevo, naj se Nemci vrnejo oziroma da tudi Slovenci na Goričkem želijo živeti skupaj z ostalimi Slo-yenci pod velike Nemčijo. Uspeli so delno: nemške vasi ob meji m del Serdice (Rottenberg) so se priključili k Nemčiji. Konec aprila 1941 so se v soboškem gradu sestali prekmurski akademiki, da ni se pogovorili o možnostih za nadaljnji študij na madžarskih univerzah in o materialnih vprašanjih študija (podpore, hrana, stanovanje). Prisostvovalo je med 10—15 študentov. Prisostvovali Pa so tudi oblastniki, npr. Hartner in oblastniki iz šolskega in političnega življenja. Zanimiv je bil poziv študentom, naj vstanejo vsi, k> čutijo madžarsko. Nihče ni vstal. Še en tak pogovor s študenti so organizirali v maju. Študente so povabili k sodelovanju in lojalnosti. Študentje pa so na obeh pogovorih zavrnili teorijo o Vendih >n zahtevali ohranitev slovenskega jezika. Madžarski protiukrep je bil ta, da so že jeseni 1941 uvedli spričevalo o nacionalni zvestobi. Kdor je hotel študirati, si ga je moral pridobiti, izdajala pa ga je Posebna komisija, ki so jo sestavljali dr. Nikolaj Pinter, Rudolf ^terka, Ladislav Dušan, Viljem Lipai in Ludvik Nemec. Sledili so prvi ukrepi, kako pokrajino hitro narediti zopet madžarsko. Odstranili so vse slovenske napise, štampiljke, tiskovine ter posta-v'h madžarske kažipote in napise. Madžarizirali so rojstna imena, uničili skoraj vse slovenske knjige, odpustili vse uradnike tako na okraju kot na sodiščih, železničarje, profesorje in učitelje. Nazaj v službe so sprejeli.le domačine in »prišleke« poročene z domačini.
riPeljali so svoje uradništvo ter kakih 160 madžarskih učiteljev. na. osnovnih šolah je po zaslugi zavednih učiteljev uspelo ohraniti slovenski (vendski) pouk. O ponovnem sprejemu v službo so odločali Hartner, dr. Pinter, Lipič, dekan Krantz, Antauer. Ta-o imenovani Slavi so med poletjem 1941 dobili odloke, da se mo-raJo izseliti iz pokrajine čez Muro, v njihova stanovanja pa so se ^selili velikomadžarski oblastniki. Upokojevanje so onemogočali, ohkor je bilo mogoče. Za vsemi temi akcijami v Prekmurju je kot 8'avni preganjalec Slovencev stal Hartner.
___	(nadaljevanje prihodnjič)
Gornjeradgonski televizijski studio je verjetno edini na svetu, vse bolj prepreženem s komunikacijskimi sistemi, ki nima zaposlenega nobenega poklicnega televizijskega delavca. Kljub temu imajo že velike načrte — povezati kabelskorazde-lilni sistem Gornje Radgone z omrežjem v Podgradu, Radencih in Apačah, največji zalogaj pa bi bil povezati se s sosednjo avstrijsko Radgono.
Zaradi tega tudi ime TV-stu-dio Radgona in ne Gornja Radgona, nam je pojasnil glavni in odgovorni urednik Dušan Zagorc, ki je poklicno ravnatelj Osnovne šole Jože Kerenčič v Gornji Radgoni. V šolskih prostorih je namreč tudi urejen gornjeradgonski studio.
Naročniki KRS Gornja Radgona (kabelsko razdelilnega sistema, na katerega so priključeni tudi naročniki iz KS Creš-njevci), skupno jih je 1100, lahko od 1. februarja letos na internem 11. kanalu spremljajo video strani in teletekst. Največkrat so to vesti s športno in kulturno vsebino, obvestila krajevne skupnosti in oznanila župnijskega urada. Največji interesenti so prispevali denar za nakup računalniške opreme (Gorenje Point). Zaenkrat je gornjeradgonski televizijski studio opremljen le za predva-
TURNIŠČE
225 let cehovskega društva
V Turnišču delujejo tri cehovska društva kot srednjeveška stanovska organizacija rokodelcev iste stroke. To so čevljarsko, krojaško in kovaško društvo. Najštevilčnejše je čevljarsko cehovsko društvo, ki šteje 220 članov, število pa se nenehno povečuje. Z izjemo osmih so vsi člani iz Turnišča. To pa niti ni čudno, sa je Turnišče znano po številnih čevljarjih, ki so se v preteklosti ukvarjali s to obrtno dejavnostjo. To tradicijo pa nadaljuje tovarna čevljev Planika. Čevljarsko cehovsko društvo letos praznuje 225-letnico delovanja. Kot nam je povedal Jože Maroša, ki vodi čevljarski ceh od leta 1957, ko je funkcijo predsednika prevzet od očeta, so v društvo vključeni stari in mladi. Člani društva se vsako leto sestanejo na Janoševo, ko tudi naredijo obračun za preteklo leto. Cehovsko društvo, ki razpolaga z dvema zastavama in svetilkami, organizira pogrebe, letno pa tudi naroči po osem maš. Člani cehovskega društva tudi sodelujejo na raznih prireditvah. Tako so lani v okviru KUD Turnišče sodelovali na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni in na Lendavski trgatvi, kjer so bili proglašeni za najboljšo skupino.
F. M.
jo bo prevzelo soboško komunalno podjetje?
»Krajevna skupnost Beltinci in soboško komunalno podjetje sta se dogovorila, da bodo čistilno napravo komunalci prevzeli v upravljanje v najkrajšem možnem času. Predhodno bo potrebno le še urediti laguno pri čistilni napravi.«
— Letos načrtujete nadaljnjo izgradnjo kanalizacije, ki je zahtevna naloga. V katerem delu Bel-tinec boste urejali kanalizacijo in kolikšen bo delež krajanov?
»Letos načrtujemo izgradnjo kanalizacije po Ravenski ulici od Črnca do pokopališča z vsemi priključki. V ta sklop spadata tudi Krožna in Dobelska ulica ter del Gregorčičeve ulice. O tem se dogovarjamo z izvajalcem del.
Dušan Zagorc je zaenkrat nepoklicni glavni in odgovorni urednik TV-studia Radgona. Zaveda se, da ljubiteljsko te dejavnosti ne bodo mogli več dolgo opravljati.
janje tovrstnih obvestil, zato jim video posnetke pripravlja podjetje Samada iz Lenarta. 8. in 29. marca so si lahko naročniki ogledali dve enourni oddaji o dogodkih v mestu Gornja Radgona in okolici, prva je imela osmomarčevsko, druga velikonočno vsebino. Samada je tudi poskrbela za financiranje, vendar bodo v prihodnje pripravljali oddaje po načelu — kolikor denarja, toliko oddaj. Oddajanje studia je še vedno poskusno, saj je še vedno precej nedorečenega glede financiranja. Naročniki kabelskega sistema plačujejo dolo-
KROŠKI LOVCI PO 46. LETIH PONOVNO SAMOSTOJNI
Ustanovili LD Krog
Novi vetrovi so zapihali tudi med lovci. Tako so se iz velike Lovske družine Murska Sobpta, v katero so bili vključeni tako imenovani sektorji LD Krog, Ra
Lovci kroškega sektorja so po ustanovitveni skupščini, na kateri so ponovno ustanovili samostojno lovsko družino, zapeli nekaj slovenskih narodnih pesmi.
kičan, Lipovci in Bakovci-Dokle-žovje, posamezna lovna območja osamosvojila.
Tako se je pred 46. leti še samostojna lovska družina Krog, ki ta čas šteje 31 članov, po 46. letih ponovno postavila na svoje noge. Vodstvo je prevzel odvetnik Jože Ratnik. Družina dobro
DOBILI TELEFONE
V krajevni skupnosti Mostje-Banuta je pred nedavnim dobilo 41 naročnikov telefonske priključke. Z razširitvijo telefonije so začeli že leta 1978 in bilo je potrebno veliko potrpljenja in vloženega dela. Krajani so sami postavili telefonske drogove, opravili pa so tudi ostala potrebna dela. Naložba je stala 19 milijonov dinarjev.	J. Ž.
Delež gospodinjstev bo enak kot doslej, to je 1.000 DEM v dinarski protivrednosti. Preostali del kanalizacije pa se bo urejal ob
modernizaciji ceste Rakičan— Odranci.«
— Poleg kanalizacije za letos načrtujete še nekatere zahtevne naloge. Katere?
»Poleg kanalizacije letos nameravamo urediti projektno do
čen znesek za njegovo vzdrževanje, lastniki stanovanjskih hiš 300 dinarjev za šest mesecev in stanovalci v blokih 55 dinarjev mesečno. Koliko zbranega denarja bo namenjenega za oddajanje TV-studia Radgona, še ni znano.
Dušan Zagorc je o načrtih povedal: »Videoposnetke nam začasno snema podjetje Samada iz Lenarta. Ko bomo nabavili opremo, bomo tudi to delo opravljali sami. Kdaj bo to, pa je odvisno od tega, kdaj bodo sponzorji zbrali 20 tisoč dinarjev. Cilj je seveda, da tudi tukaj ustanovimo podjetje.«
sodeluje s kmeti in je doslej sporazumno rešila vse spore o škodi, povzročeni na 1300 hektarih svojega lovnega območja. Ob že omenjenem dobrem sodelovanju
s kmeti pa vsekakor velja dodati, da so lovci iz vasi Krog z denarjem iz svojega žepa zgradili lovski dom ob gramozni jami Jezero v Krogu, kjer nameravajo urediti sodoben rekreacijski center po vzoru podobnih v Avstriji.
Boris Hegeduš
kumentacijo za gradnjo kulturne dvorane, izgradnjo omrežja za kabelsko televizijo, kjer naj bi bil delež krajanov od 800 do 1.000 DEM v dinarski protivrednosti, ter asfaltirati preostale ulice v naselju.«
— Krajevna skupnost Beltinci oziroma naročniki telefona imajo težave s soboškim PTT-podjetjem, ker noče priključiti telefonov. Kako je s to zadevo?
»Ker ni bil dosežen sporazum med krajevno skupnostjo oziroma naročniki in soboškim PTT-podjetjem, so naročniki zoper PTT-podjetje vložili tožbo.«
— V središču Beltinec je bila porušena zgradba kina, ki je bila v izredno slabem stanju. Kaj boste zgradili na tem prostoru?
»V načrtu je, da bi na tem me stu zgradili poslovno-stanovanj-sko zgradbo. Tu je mišljena gradnja nove pošte, medtem ko se z drugimi interesenti še dogovarjamo.«
Feri Maučec
Obnovili kapelo sv. Frančiška
Kapelica sv. Frančiška, ki so jo zgradili daljnega 1871. leta, je bila dolgo časa zanemarjena, končno pa so jo obnovili. Pa ne le pročelje, ampak tudi stenske slike, kar je opravil Mertiikov Tinč iz Beltinec. Po končanih delih je kapelico blagoslovil domači župnik g. J. Gregor. Soseda Ivanka Zemljič, ki zdaj že nekaj časa skrbi za vzdrževanje, prinaša pa tudi rože, nam je povedala, da je bila slovesnost zelo lepa, pa tudi poznejša (zakuska je bila posebno doživetje. H kapelici so nekoč prinašali (na velikonočno soboto) žegnat dobrote.
Š. S.
Na Tišini so poleg kapelice, ki je ob cerkvi, uredili še tole, ki je na drugem koncu vasi. V kratkem bodo olepšali še okolico. Kapelica je tik ob magistralni cesti in marsikdo, ki se pelje mimo, jo (ne)hote opazi. Zdaj, ko je obnovljena, je mnenje o faranih boljše kot pa prej, ko s(m)o se vozili mimo zanemarjenega verskega objekta.
Gasilci opravili nad 3500 ur dela Gasilsko društvo Radenci-Boračeva, ki deluje 65 let in ima v svojih vrstah 70 članov, je eno najbolj delavnih tovrstnih društev v gornjeradgonski občini. Iz nekdanjega zadružnega doma so namreč uspeli urediti v Radencih lep, sodoben gasilski dom. Ob tem so porabili okrog 500.000 dinarjev in opravili nad 3500 prostovoljnih delovnih ur. Krajani so prispevali nad 70.000 dinarjev. S tem so gasilci pridobili ustrezne prostore za svojo dejavnost, saj imajo poleg prostorov za shrambo aparatur še sejno sobo s 25 sedeži in dvorano z 250 sedeži. Za objekt skrbi hišnik, ki je zelo potreben pri delu.
Seveda gasilci iz Radenec-Boračeve z dosedanjo aktivnostjo niso popolnoma končali dela, saj predvidevajo urediti še preostalo — predvsem okolje. Ob tem bodo večino del opravili sami. Računajo nad 1000 prostovoljnih ur.
Prav gotovo bodo lahko tako gasilci Radenec-Boračeve še naprej tako uspešni na svojem strokovnem področju, saj imajo sedaj vse možnosti za normalno delo.
Franci Klemenčič
Y^STNIK, 3. maja 1991
Stran 13
šport
- Konjske dirke v Ljutomeru
Marko Slavič zopet zablestel
Kot običajno je Konjeniški klub Ljutomer tudi letos pripravil otvoritveno kasaško dirko, ki je na hipodrom v Ljutomeru pritegnila lepo število ljubiteljev tega športa. Na dirki je v šestih točkah sporeda sodelovalo 48 kasačev iz Slovenije in Hrvaške. Najuspešnejši tekmovalec je bil Marko Slavič nialjši iz Kijučarovec, ki je zabeležil tri zmage. Najpomembnejša je vsekakor zmaga z Atiko MS v najhitrejši dirki s kilometrskim časom 1:23,6. Zmago si je Marko Slavič zagotovil v odličnem finišu, ko je v zadnjih metrih prehitel Nevo B (Crnkovič, Brdo). Poleg tega je Marko Slavič mlajši zmagal še z Alfo MS v četrti dirki s kilometrskim časom 1:25,4 in pa v dirki dvele-tnikov z Doro MS s kilometrskim časom 1:34,6. Poleg Marka Slaviča sta zmagala še T. Slavič (Palermo) v prvi dirki in Sagaj (Duran) v drugi dirki. Druga mesta so dosegli: Lotita II (Fras) v prvi, Fir Lindy (Šonaja) v drugi in Amazona MS (J. Slavič) v peti dirki. Tretji pa so bili: Fita (Seršen) v tretji dirki, Lambada (Sraka) med dve-letniki in Letja (Kukolj) v najhitrejši dirki. Pet prvih mest domačih tekmovalcev zgovorno priča, da so le-ti dobro pripravljeni na letošnjo tekmovalno sezono.
F. Maučec
— Kolesarstvo-----------------------------—
TORNAR PETI POD URHOM
Kolesarski klub Franek je v počastitev obletnice OF pripravil tradicionalno kolesarsko dirko. Sodelovalo je okrog 250 kolesarjev iz vse Slovenije., Med njimi so bili tudi tekmovalci Kolesarskega kluba Tropovci in dosegli nekaj solidnih uvrstitev. Pri pionirjih je Zlato Erjavec zasedel sedmo, Manuela Jug dvanajsto, Dani Kramberger enaindvajseto in Branko Jelen triindvajseto mesto. Med mlajšimi mladinci se je najbolje odrezal Simon Tomar, ki je zasedel peto mesto. Ludvik Vogrinčič je bil enajsti, Tomaž Hanc osemnajsti in Jože Erjavec triindvajseti. V konkurenci starejših mladincev je Bernard Omar zasedel enajsto, pri članih pa Zvonko Jelen šesto mesto.
—Košarka -----------------------------------
Sobočanke v polfinalu
V Slovenski Bistrici je bil četrtfinalni košarkarski turnir Slovenije za mlajše pionirke. Med štirimi ekipami je sodelovala tudi ekipa OŠ Edvarda Kardelja iz Murske Sobote in dosegla lep uspeh. Premagala je Hrastnik z 38:20 in Slovensko Bistrico s 46:14 ter osvojila prvo mesto pred Mariborom, Hrastnikom in Slovensko Bistrico. Najboljše-strelke v ekipi so bile: Merčeva, 27, Pečkova, 17 in Žekšova, 10. Mlade košarkarice OŠ Edvarda Kardelja iz Murske Sobote so se tako uvrstile v polfinale.	fm
RADENSKA DRUGA
V Nagykanizsi na Madžarskem je bil košarkarski turnir veteranov. Med štirimi ekipami sta sodelovali tudi Radenska in Lendava. Rezultati — Radenska:Zalaegerszeg 74:37, Lendava:Nagykanizsa 57:61, Zalaegerszeg:Lendava 64:59 in Nagykanizsa:Radenska 65:59. Zmagala je Nagykanizsa pred Radensko, Zalaegerszegom in Lendavo.
SNL
Slovan	23 15 3 5 43:16 33
Rudar (V)	23 12 7 4 40:21 31
Ljubljana	23 10 8 4 39:27 28
Kladivar	23 10 6 7 41:32 26
Naklo	23 9 7 7 41:23 25
Svoboda	23 10 5 8 35:30 25
NAFTA	23 9 7 7 29:25 25
Domžale	23 6 10 7 24:27 22
Rudar (T)	23 6 9 8 25:26 21
Jadran	23 6 9 8 24:25 21
Elan (-2)	23 8 7 8 31:42 21
Vozila	23 7 6 10 20:34 20
MURA	23 6 7 10 27:41 19
Steklar	23 6 6 11 30:37 18
Medvode	23 6 4 13 19:41 16
Hmezad	23 6 3 14 17:36 15
SONL vzhod	
BELTINKA	20 13 6 1 46:15 32
Dravinja	20 13 4 3 53:22 30
TURNIŠČE	20 12 4 4 36:21 28
Železničar	20 11 4 5 32:18 26
Impol	19 10 4 5 29:23 24
Središče	20 10 4 6 27:27 24
Kovinar	20 6 5 9 32:22 17
Rače	20 5 7 8 23:29 17
Pohorje	20 4 9 7 14:23 17
Ojst. (-1)	20 7 3 10 22:33 16
Partizan (SG) 20 6 3 11 21:27 15	
Pekre	19 5 4 10 15:26 14
Svoboda	20 3 3 14 17:46 9
Boč	20 3 2 15 12:47 8
PNL	
Rezultati —	16. kolo
Bakovci: Veržej	1:1	
Odranci: Polana	1 0	
Ljutomer: Renkovci	2:1	
Tišina : Lipa	2:2
Ižakovci: Mladost	6:2	
Črenšovci:	lobrovnik	2:2
Veržej	16 9 6 1 29:10 24
Odranci	16 8 3 5 18:12 19
Bakovci	16 8 3 5 21:19 19
ljutomer	16 7 4 5 26:23 18
Črenšovci	16 8 2 6 24:22 18
Dobrovnik	16 7 3 6 29:20 17
Tišina	16 5 7 4 26:21 17
Ižakovci	16 5 4 7 26:23 14
Polana	16 4 5 7 16:23 13
Renkovci	16 3 6 7 16:22 12
Lipa	16 4 4 8 18:35 12
Mladost	16 3 3 10 17:36 9
---Nogomet--------------------------------------------
Nafta zmagala, Mura remizirala
V triindvajsetem kolu prvenstva v slovenski nogometni ligi je lendavska Nafta, ki je trenutno najuspešnejše moštvo v spomladanskem dleu prvenstva, saj je doživela le en poraz in zabeležila en neodločni rezultat, premagala Domžale, ki so tokrat doživele drugi spomladanski poraz, z 1:0. Edini gol na tekmi je dosegel Pintarič. Lendavčani so dobro zaigrali v začetku drugega polčasa, ko so tudi dosegli zmagoviti zadetek. Nafta je igrala v postavi: Kusek, Mundžar, Pintarič, Kopi-nja, Žalik, Novak (Ratajec), Šabjan (Horvat), David, Herceg, Rob, Graj (Drvarič).
Soboška Mura pa je gostovala v Medvodah in igrala 0:0. V enakovredni igri bi lahko Sobočani tudi zmagali, vendar niso izkoristili lepe priložnosti nekaj minut pred koncem. Mura je nastopila v postavi: Černjavič, Kardoš, Časar, Filipan, Papič, Cifer, (Berendijaš), Baranja (Kokaš), Lopert, Cirkvenčič, Vori, (Štetič), Lesjak. V prihodnjem kolu igra Mura doma z Naklim, Nafta pa gostuje pri Jadranu.
■
Zmagi Beltinke in Turnišča
V dvajsetem kolu prvenstva v slovenski območni nogome- J tni ligi vzhod sta oba pomurska ligaša zmagala. Turnišče je do- I ma premagalo Intermarketing Pekre —Limbuš s 4:1. Strelci go- . lov: N. Koveš, Režonja, Lebar in Jaklin iz enajstmetrovke. | Turnišče je bilo zlasti v prvem polčasu, ko je doseglo tri gole, ■ boljši tekmec. Moštvo je igralo v postavi: Maučec, Majdrica, I Pucko ml. (Rous), Koveš, (Prša), Markoja str., Jaklin, Režonja, I (Dominko), D. Lebar, Pucko st., Markoja ml. in S. Lebar.
Beltinka pa je v Pekrah premagala Intermarketing z 2:0. | Strelca golov sta bila Jančar in Škaper. Beltinčani so bili zrelej- -še moštvo in so zasluženo zmagali. Postava Beltinke: Kozic, | Dugar, Jona, Mertuk, Kosi, Tratnjek (Baša), Jančar, Forjan, ■ Čontala (Škaper), Godina (Voroš), Hartman. V prihodnjem I kolu igra Beltinka doma z Intermarketingom, Turnišče pa go- B stuje v Mariboru pri Železničarju.
I. SOL moški SRL moški
Končna lestvica	STT Rudar 23	19 1	3	613:471	39
Granit	22 21 1 64:9 43	P. BAK. 23	17 3	3	624:488	37
Topolšica	22 16 6 54:29 38	Inles Riko 23	16 3	4	585:504	35
E. C	Predvor 23	15 4	4	498:522	34
LJUTOMER 22 15 7 52:40 37	Drava 23	12 4	7 601:553		28
Bled	22 14 8 52:37 36	Jadran 23	11 6	6	562:531	26
Brezovica	22 13 9 54:41 35	Grosuplje 23	10 4	9	539:511	24
rehno Mobil II 22 12 10 45:45 34	Šešir				
'empeter	22 9 13 38:51 31	(-1)	23	11 2	10	509:465	23
ola(-1)	22 8 14 38:49 29	Dobova 23	8 2	13	556:589	18
C^lje	22 7 15 37:56 29	Ferro-			557:645	18
Mislinja	22 6 16 29:55 28	tehna 23	9 0	14		
POMURJE	22 5 17 34:56 27	Ormož 23	7 1	15	445:490	15
Mežica (-1) 22 6 16 27:56 27	Krško 23	5 1	17	501:591	11
	V. Nedelja 23	5 1	17	476:570	11
	Dol	23	0 0	23	411:662	0
Odbojkarji Emone Commerca Ljutomer, ki so v prvi slovenski ligi osvojili tretje mesto. Stojio od leve: Savič, Prelog, Rajnar, Krajcar, Štrakl in Ficko (trener). Čepijo: Drvarič, M. Šumak, Zidar in J. Šumak (predsednik).
UREDNIKOV STOLPEC
0 usodi
odloča
I. MNL MS
Rezultati — 16. kolo Gančani: Cankova Rakičan : Bratonci Šalovci: Dokležovje Tromejnik : Serdica Radgona : Grad Rogašovcij Čarda
2:1 3:1 0:0 0:0
1:1 3:0
Rogašovci	16	12	3	1	55:17	27 Grad	16	9	4	3	29:17	22 Rakičan	16	8	4	4	39:22	20 Šalovci	16	6	7	3	38:28	19 Dokležovje	16	7	5	4	29:23	19 Gančani	16	6	4	6	30:27	16 Tromejnik	16	7	2	7	26:33	16 Čarda	16	4	5	7	21:35	13 Cankova	15	3	5	7	29:31	11 Bratonci	16	4	2	10	28:39	10 Radgona	15	3	3	9	22:46	9 Serdica	16	2	4	10	16:44	8
II. MNL MS Rezultati — 16. kolo Prosenjakovci:Pušča	1:4 11 plavih:Romah	2:6 Tešanovci:Puconci	0:3 Hodoš:Križevci	5:1 Vrelecfilovci	0:3 Apače prosti Hodoš	15	11	1	3	49:27	23 Puconci	14	9	2	3	43:23	20 Romah	15	9	1	5	47:29	19 Filovci	14	8	3	3	36:20	19 Pušča	15	8	1	6	39:34	17 Apače	14	7	1	6	41:37	15 Tešanovci	15	7	1	7	31:36	15 11 plavih	14	6	1	7	35:36	13 Prosenjak.	14	2	2	10	32:51	6 Vrelec	15	1	4	10	27:49	6 Križevci	13	2	1	10	17:55	5
I. ONL Lendava
Rezultati — 13. kolo
Kobilje:Mostje
Nafta B:Graničar
Hotiza:Panonija
Nedelica:Kapca
Bistrica:Lakoš
Kobilje Bistrica Hotiza Nedelica Nafta B Kapca Graničar Lakoš Panonija Mostje
13
13
13
13
13
13
13
13
13
13
10 9
7
4
6 6
2
3
2
6
2
1
6 1 1 4
1 4
1 3
1 1
4 3
5 6
6 8
8 9
28:11 24:16
26:16 31:14 25:20
23:22
22:29
14:32
8:27 8:22
3:1 6:1 3:0 2:0 0:0 22 21 16 14 14 13 13
6 6
5
II. ONL Lendava
Rezultata — 7. kolo ZvezdaŽitkovci PetišovciOlimpija
Olimpija Žitkovci
Zvezda
Petišovci
7
7
7
5
2
1
2
2
2
3
1
0
3
3
4
22:9
15:18
11:15
13:19
3:3
0:2
12
6
5
5
ZMAGAL LJUTOMER
Nogometni klub Veržej je pripravil 29. tradicionalni nogometni turnir za memorial Emila Gaberca. Sodelovala so štiri moštva. Rezultati — Ljutomer : Ižakovci 2:1, Veržej : Tišina 3:1, Ižakovci : Tišina 6:5 (po streljanju enajstmetrovk) in Ljutomer : Veržej 5:4 (po sre-Ijanju enajstmetrovk). Vrstni red: 1. Ljutomer, 2. Veržej, 3. Ižakovci in 4. Tišina.
— Rokomet--------------
PRIČAKOVANA ZMAGA BAKOVČANOV
V triindvajsetem kolu prvenstva v prvi republiški moški rokometni ligi je Pomurka Bakovci po pričakovanju premagala Liplast iz Grosupljega s 34:27. Gostje so le na začetku vodili s tremi goli razlike, nato pa so pobudo prevzeli gostitelji in klub nekaterim zapravljenim žogam zmagali brez posebnih težav. Strelci za Bakovce: Petek 8, Žugelj 6, Štefan in Anton Lovenjak po 5, Okreša 4, Meolic 3, Horvat 2 in Buzeti en zadetek. V prihodnjem kolu gostuje Pomurka Bakovci v Ormožu.
Zmaga Kroga in Mladinca
V nadaljevanju prvenstva v drugi republiški moški rokometni ligi vzhod je Krog v pomurskem derbiju premagal Radgono z 31:26. Strelci: Šernek 8, Varga 6, Lukač 5 in Babič 4 za Krog ter Merčnik 9, Husar 8 in Benko 4 za Radgono. Mladinec iz Murskih Črnec je premagal Slovenj Gradec s 27:25. Najboljša strelca sta bila Branko Makovec 14 in Jože Makovec 6 golov. Velenje pa je premagalo Polet z 29:22. Najboljši strelci: Kreft 6, Škraban 5 in Časar 4. V prihodnjem kolu igrajo — Radgona:Mladinec, Polet:Pivovarna Laško in Fuži-nar:Krog.
Sobočani tretji v Sloveniji
Na Ptuju je bilo finale republiškega prvenstva srednjih šol v rokometu za moške. Med štirimi ekipami je sodelovala tudi ekipa! SCTPU Murska Sobota in dosegla lep uspeh, saj je osvojila tretje me-J sto. Soboški dijaki so premagali kolege iz Krškega ds 16:13 in izgubili s Strojno Maribor s 13:18. V boju za tretje mesto pa so premagali CSŠ Velenje z 10:7. Najboljša strelca v ekipi SCTPU Murska Sobota sta bila Meolic s 17 in Husar z 8 goli.
DVOJNA ZMAGA BAKOVEC
V Gornji Radgoni je bilo pomursko prvenstvo pionirjev, v rokometu. Sodelovali so občinski prvaki. Zmagala je ekipa Bakovec pred Radgono, obe ekipi sta dosegli po 5 točk, Odranci so osvojili 2,. Raz-križje pa je ostalo brez točke.
Na Razkrižju pa je bilo pomursko prvenstvo za pionirke. Med štirimi ekipami so zmagala dekleta iz Bakovec s 5 točkami pred Bistri-
co, 5, Razkrižjem, 2 in Radgono, brez točke.
— Strelstvo
SOBOČANI SESTI
jr
V počastitev obletnice OFje bilo v Braslovčah tekmovanje v streljanju z vojaško puško. Med 65 strelci in strelkami sta sodelovali tudi dve ekipi OSZ Murska Sobota. Zmagala je ekipa Celja, medtem ko so Sobočani osvojili šesto in sedmo mesto.
F. Matko
Karate
ZADRAVCEVA IN JAKOVLJEVIČEV A PRVI
V Rušah je bilo regijsko prvenstvo v katah za posameznike in ekipe, ki je bilo hkrati kvalifikacija za sodelovanje na republiškem prvenstvu. Sodelovalo je 71 tekmovalcev in tekmovalk iz 8 klubov severovzhodne Slovenije. Med njimi so bili tudi predstavniki Murske Sobote, Radenec, Beltinec in Lendave ter se lepo odrezali. Med mlajšimi pionirji je Matej Škandali bil drugi, Goran Horvat (oba MS) peti, Mitja Kovačič (Radenci) sedmi in Vedran Tomšič (Beltinci) osmi. Ekipno je Murska Sobota bila druga, Radenci pa tretji. V tekmovanju mlajših pionirk je zmagala Vesna Zadravec (Murska Sobota). Med starejšimi pionirji je bil Tomaž Pivec sedmi, Kristjan Pertoci (oba MS) pa osmi. V ekipni konkurenci so Radenci zasedli tretje, Murska Sobota četrto in Beltinci peto mesto. Med starejšimi pionirkami je zmagala Sabina Jakovljevič (Murska Sobota), Zorica Zrim (Beltinci) je bila druga, Alenka Bunderla (MS) pa tretja. Od 5. do 8. mesta pa so se uvrstile Lendavčanke Branka Horvat, Senada Tatarevič, Petra Boldižar in Ksenija Giirkač. Ekipno je zmagala Lendava.	D. S.
Pomurska odbojka se vse bolj uveljavlja v slovenskem prostoru, četudi v pravkar končanih tekmovanjih v prvi in drugi republiški ligi pomurske ekipe niso dosegle vseh načrtovanih rezultatov. Viden napredek je dosegla ekipa Emona Commerce iz Ljutomera pod vodstvom trenerja Toneta Ficka in duhovnega vodje dr. Jožeta Šumaka. Ljutomerčani so v prvi republiški ligi zasedli tretje mesto, kar je več, kot so pričakovali. Z malo več športne sreče in zavzetejše igre pa bi lahko bili celo drugi. Po nepotrebnem so namreč izgubili srečanje v Šempetru, več pa bi lahko iztržili tudi na srečanju z Brezovico v Beltincih. Od Ljutomerčanov je odstopala le ekipa Granita iz Slovenske Bistrice, ki je po več letih postala republiški prvak in doživela en sam poraz. Ce bi ekipa Ljutomera ostala v tej sestavi tudi v prihodnji tekmovalni sezoni in se okrepila z dvema nadarjenima igralcema Mitjo Belcem in Bogdanom Maričem, bi se lahko prav gotovo potegovala za naslov republiškega prvaka. Če bi v Beltincih ustanovili odbojkarski klub, o čemer glasno razmišljajo, bi Ljutomerčani vsekakor izgubili standardna igralca Boruta Preloga in Karla Krajcarja, kar bi se v ekipi prav gotovo poznalo in bi morali razmišljati o novem konceptu igre.
Odbojkarji Pomurja iz Murske Sobote, ki so prvič preizkušali svoje znanje v prvi republiški ligi, so osvojili predzadnje mesto. S to uvrstitvijo v klubu niso zadovoljni, zlasti pa ne vodja strokovnega odbora in neumorni delavec v klubu Ivan Hochstater ter trener Borut Praček. Mlada ekipa Pomurja je plačala davek neizkušenosti, veliko pa je bilo tudi napak v igri, saj so nekateri igralci igrali premalo zbrano in zavzeto, ter v samem vodenju igre. Ekipa Pomurja, ki ima v svojih vrstah nekaj zelo nadarjenih igralcev, bi po kakovosti zaslužila mesto v sredini lestvice prve republiške lige. Sobočani so namreč kar šest tekem izgubili z rezultatom 3:2 (po dvakrat z Ljutomerom in Tehno Mobilom ter Celjem in Brezovico), med njimi so nekatere že skoraj dobili. Da Pomurje zna igrati odbojko, je pokazalo na zadnjih treh prvenstvenih tekmah, ko so zabeležili tri zmage. Tako pa se je Pomurje z osvojenim predzanjim mestom znašlo v nezavidljivem položaju, saj iz lige izpadeta dve ekipi. Pa vendar še ni vse izgubljeno. Usoda Pomurja je v rokah Granita, ki bo igral kvalifikacijsko tekmo za vstop v drugo zvezno ligo. Če bi uspel, bi ekipa Pomurja ostala v prvi republiški ligi. Zares bi bila velika škoda, če bi mlada in perspektivna ekipa Pomurja morala v nižje tekmovanje, zlasti še, ker se iz vojske vračajo kar štirje kakovostni igralci Darko Horvat, Mitja Janža, Bojan Balažič in Sebastjan Lenarčič.
Poleg Emone Commerca Ljutomer in Pomurja v prvi republiški ligi je Pomurje imelo še po dva predstavnika v moški in ženski konkurenci druge republiške lige. Z njihovimi uvrstitvami smo lahko zadovoljni, saj sta moški ekipi pri samem vrhu. Radenci so namreč zasedli drugo, Veržej pa tretje mesto. Tudi ženski soboški ekipi Pomurje in Mladost sta igrali solidno, čeprav bi lahko dosegli kaj več. Igrali pa sta bolj zanesljivo kot v prejšnji sezoni. Žato lahko od Pomurja, Mladosti, Radenec in Veržeja še boljše uvrstitve pričakujemo v prihodnji tekmovalni sezoni.
Feri Maučec
Stran 14
VESTNIK, 3. maja 1991
Odmev na članek Karla Franka: (KMETIJSTVO PA ...
Ko se gospod Karel Franko z ročnim okopavanjem prebije na drugi konec svojih člankarskih brazd, ugotovi, da se bodo morali kmetje »vsaj nekaj časa opirati na lastno sposobnost in iznajdljivost«.
Cele gonjaje daleč, vdilj cele njive in vsega svojega meliorira-nja v kmečkih rečeh, pa se mu ne utrne nobena vizija o tem, kaj in kako s kmetijstvom. Zato se vzravna in ugotovi, da stoji kmetstvo pred »kruto resnico«.
Pa še kakšno.
Samo poglejte, kako trdo je delal gospod poslanec, pa za prihodnost kmetijstva ni izdelal nobene druge kakor to, da je odkril novega »nasprotnika«, beri: novega sovražnika, kmetov. Koga drugega kakor zelene!
Tako teče njegova nasprotnike izganjajoča dnina: najprej razmišlja, če naj kaj napiše, vendar se kljub bojazni pred zamero odloči, da bo skultiviral vse počez — potem bodo »nasprotniki« že prišli na plan. Začne z neko radijsko oddajo o kmetijstvu in ne ugotovi nič novega, razen nezaslišanosti, da kdo zahteva odstop kakega republiškega mi-
pisma, mnenja, stališča
KRUTOST RESNICE
•nistra. Nakar se povrne k »soboškemu problemu« in ugotavlja, da gospoda sekretarja Horvata predlog o zadrugarstvu »nima opravičila«, drugega Horvata, v.d. predsednika SKZ-LS, zastavljeni cilji mu tudi niso povšeči, zato se kritično ozre nazaj na plansko preteklost in naposled vse upe obesi na projekt Goričko, ki da po njegovem ne bo »slonel na planskem gospodarstvu«. V tem slednjem se seveda moti, ker je projekt Goričko- v resnici svinčeno planski; ima pa prav^glede obeh Horvatov.
Naprej pa ne ve! »Kako od tod naprej, pa naj bi odgovorili na raznih sestankih«, pravi gospod poslanec. Čudovito, pravo mesto za iskanje odgovorov!
Gospod poslanec sicer še nekaj blodi, toda prave vrste po kateri bi prišel vdilj po monokul-turni njivi ne najde in ne najde. Nekoliko vzame v vizir mlade, potem spet nacionalne pokojnine in nazadnje sporoči, »naj bi bil vsak zase načrtovalec, sam pa si bo iskal človeka, ki mu bo izdelal podrobnejši plan«. (???)
Ker torej ne ve ne kod ne kam, ne odloči za odločilni sunek in
razglasi sovražnike kmetov — zelene. Ali nam ni vse to nekam znano? Ali ni tukaj dolgo dolgo vladala neka oblast, ki si je morala, zaradi svoje nesposobnosti in zaradi lastnega upravičevanja, nenehno izmišljati sovražnike? Ko se Franko ničesar ne spomni, si torej izmisli sovražnike.
V resnici pa stvari stojijo drugače. Mi zeleni menda res nismo prijatelji kmečkih deputatov, ne občinskih in ne republiških, smo pa zato naravni in iskreni zavezniki pravih kmetov, posebej manjših kmetov.
Saj ti deputati tudi niso njihovi zavezniki, marveč so nomenklatura, ki nima v kmetijstvu nobene druge vizije, kakor je tista iz časov predvolilne kampanje, ko so obljubljali družinske kmetije s po tridesetimi hektarji zemlje. Kar je v resnici najsurovejše posmehovanje majhnim kmetom, torej večini kmetijskega prebivalstva!
Mi zeleni vemo, in slednjič bodo to spoznali vsi dobronamerni kmetje, da so kmetijam potrebne dodatne dejavnosti, ki jih prinaša blagi turizem, za ta turizem pa
je potrebno obvarovano okolje. Kmetje morajo svoje čim bolj zdrave pridelke prodajati na svojih kmetijah, na teh kmetijah morajo gostiti turiste visokega okusa iz vse srednje Evrope, prodajati jim morajo lepoto domače pokrajine, ker je to prodaja, ki ne zahteva ukrivljenega hrbta, marveč samozavestnim gospodarjem lepih kmetij v ponosu ta hrbet ravna. Denar, ki ga hočejo kmečki deputati pokrmiti težkim melioracijskim strojem, naj dobijo kmetje, da si bodo gradili ribogojnice, mlekarnice, sušilnice sadja, mesnice in prekajevalnice mesa za ekološko skrmljene prašiče.
Kmetom privoščimo, da se s škropivi čim manj zastrupljajo, da kmetstvo dobi denar za porodniške dopuste kmetic in za plačilo sezonske najemne sile v času njihovih dopustov; hočemo, da dobijo denar za nakup čim lažjih strojev in upamo, da bodo ponovno spoznali prednost pravega kolobarja. Tudi pri političnih reprezentantih — ki jim ne sine več nič drugega, kakor izmišljanje nasprotnikov!
Štefan Smej
Na podlagi 5. člena Zakona o družbeni kontroli cen (Ur. list SRS, št. 9/85) in I. člena Odloka o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota za sprejemanje ukrepov neposredne kontrole cen na ravni občine (Ur. objave št. 10/85) je Izvršni svet SO M. Sobota na seji dne 24. 4. 1991 sprejel
ODREDBO
O SPREMEMBI ODREDBE O DOLOČITVI NAJVIŠJIH CEN
1. člen
Ne glede na 1. člen Odredbe o določitvi najvišjih cen (Ur. objave št. 25/90 in 7/91) smejo organizacije združenega dela oz. podjetja in druge pravne osebe cene svojih storitev, ki so po predpisih veljale in bile uporabljene na tržišču na dan uveljavitve te odredbe, povečati in sicer:
1. Določijo se naslednje nove cene kanalščine:
Merska enota	Cena
— za gospodinjstva .	din/m3 2,10
— za gospodarstvo	din/m3	4,70
— za družbene dejavnosti	din/m3	3,80
Osnova za obračun je količina porabljene vode iz mestnega vodovoda ali količina načrpane vode v lastnem vodnjaku. Če se količina vode ne meri, se uporabi normativ upravljalca kanalizacije.
Če je odpadna voda onesnažena bolj, kot je to določeno, se določijo indeksne točke. Indeksna točka se obračuna po ceni 0,20 din/m3 odpadne vode.
2.	člen
Nove cene se uveljavijo od 1. 5. 1991 dalje.'
3.	člen
Ta odredba začne veljati dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1.5. 1991 dalje.
Številka: 38-4/91-3
Datum: 24. 4. 1991	__
Predsednik IS:
Ivan OBAL, dipl, oec., I. r.
Popravek
V aktu o razpisu nadomestnih volitev v Zbor združenega dela Skupščine občine Lendava v 2. in 8. volilni enoti, objavljen v Uradnih objavah št. 12, z dne 25. aprila 1991 se v II. točki datum pravilno glasi: »25. april 1991.«
Sekretarka
Skupščine občine Lendava
Marija Hajos, 1. r.
Dva dni
po toči
Gledam in čitam par številk VESTNIKA in sam zadovoljen v čitanju. Toda nekaj me le moti. Moti me vse to prizadevanje v nazaj, če pa hočemo nekam v naprej! Naši ljudje želijo delo in za to tudi pošteno plačo, po domače povedano. Imeli smo do sedaj preveč direktorjev, sedaj nam pa ponujajo me-nadžemt! Tu in tam kakšno koristno vrednost enega ali tega podjetja, toda bančna vrednost je enaka.
Socialna ali (oprostite) -tudi socialistična aproba-cia, je relativna vrednost dela našega domačega kmeta. In kaj nam on pove? Delajte in si prizadevajte, da ohranite vse to, kar smo kot otroki imeli, kar smo uživali in nam je ugajalo. Toda, zal, tega več ne bo.
Gospod ZVER bo lahko o tem več povedal. Saj je to naše Pomurje in mi v tujini, kakor tudi vi v domovini, bi to ohranili radi tudi v naprej. Zakaj so nam potrebni narekovaji, zakaj nam je Potrebno prerekanje, zakaj nam je potrebno vse to skupaj, če pa želimo gospodarjenje, ki nam lahko prinese le korist in soočenje v bodočnost?
Mar se ne zavedamo, da smo odgovorni pred ljudmi, ki čakajo na to, da bo vsaka Politična skupnost tu in tam pokazala rezultat, ki je vreden delovnega človeka Pomurja? Rezultat odgovornosti ne odpušča akademski naslov. Toda delo Prizadevnega človeka Po-murja pa akademca ne mo-re odpustiti od odgovorno-sth da mora vse dati za to, da bo enkrat za vselej prenehalo biti tisto, kar nas je tiščalo skoraj pol stoletja. Jaz tukaj ne mislim na ču-oeže, še manj pa na čisto Pomanjkljivost-, ki je bila brez koristi. Mislim samo na to, da bo vsak človek v Pomurju imel v rokah svoj kos kruha in da ne bo ostal urez dela, da ne bo ostal v svoji lastni domovini — tujec.
Čuvajmo svojo domovino, čuvajmo pa tudi tisto, kar človeku pomeni edino ''rednost, ki jo lahko ima jah pa tudi ne) humanost, m to je edina vrednost, ki nas še lahko ohrani.
Težko je prizadevanje, še ezja je pa stvarnost. Toda avno to moramo na vsak način ohraniti!
Ivan Kramar, Nemčija
■ Kako bo
■
| Bliža se čas toplih in vročih ■ pomladanskih ter poletnih dni, s tem pa tudi čas, ko nas rada ■ obišče toča in v mnogih slovenskih krajih v nekaj minutah | uniči trud kmetovalcev ter vrti-čkarjev.
Nad območje Štajerske in I Pomurja se skoraj vsako leto v I vročih soparnih dneh zgrnjajo toče-nosni oblaki in na posa-I meznih področjih neusmiljeno ! klestijo po naših pridelkih. V I okolici Ljutomera je v prete-* klem letu toča padala petkrat | in je v posameznih naseljih do-I dobra uničila poljščine, sadje ter trto. Posledice toče na trti ■ so še bile vidne letos pri rezi, ■ saj so bile rozge poškodovane, I kot da bi bile rakaste. Tudi v Iletu 1991 je ponekod že dvakrat toča pokazala svoje zobe, ■ dokaz, da tudi letos ne bo počivala. Kako pa bo z obrambo | pred točo v letu 1991. ali bo za _ te rakete spet zmanjkalo denar-I ja.
Raketne izstrelne rampe, ki Iso razmeščene po vseh hribih Štajerske in Pomurja, so nas J mnogokrat obvarovale pred . uničujočim trdim dežjem-točo | ali pa so mnogokje vsaj ublaži-Ile posledice toče. Uspešnost delovanja izstrelnih raketnih I ramp pa je bila marsikdaj odvi-■ sna tudi od pravočasne koman-I de iz radarskega centra na Li-■ sci. Tudi pregosto letenje po-
Kdo bo za sedmino dal, ko umrla bo država
Kar pogosteje slišimo zadnje čase iz Šifrerjevih ust, ko nam prepeva bolj za šalo kot zares o morebitnem pogrebu Jugoslavije. Hudo je in ne piše se nam nič kaj dobrega, kvečjemu lahko pričakujemo samo še hujše razmere, ki pa so samo še vprašanje časa m morebitnih tragičnih razpletov.
Veliko se govori, da Jugoslavije v takšenm smislu, kot smo jo imeli nekoč, že kar nekaj časa več nimamo. Jugoslavija je samo verjetno še Srbija in deloma Črna Gora. Vse ostalo se prebuja, predvsem pa demokratizira, išče korak z modernim časom, izhod iz balkansko privzdihnjenega dela Evrope v moderno in standardno močnejšo Evropo. Hrvati se ne dajo, Srbi še manj, Slovenci pa nekako slonimo ob strani in vse skupaj »mirno« spremljamo v upanju, da nas ne more doleteti kaj podobnega. Kar pogosto si zadnje čase predsedniki republik drug drugemu zrejo v obraz, pred javnostjo smehljajoče, drugače pa kar z diverzanti in specialci drug na drugega. Čigave so Plitvice in kdo je glavni v Pakracu, kje živijo Srbi in kje Hrvati, kdo je in kdo ni za kaj, je tukaj veliko vprašanje. Verjetno še kar nekaj času Hrvati ne bodo mirno spali (sedaj še toliko manj,
v letu 1991 z pred točo
tniških letal nad koridorjem slovenskih goric iz smeri Zagreb—Graz—Dunaj verjetno večkrat ovira pravočasno komando iz radarskega centra Lisce in delovanje izstrelnih raketnih ramp nad prihajajoče toče-nosne oblake.
V obrambnem sistemu proti toči pa se letos spet zatika. Kot smo lahko čitali v Ljubljanskem dnevniku z dne 25. februarja letos so na seji Zelenih Slovenije razpravljali izmed ostalega tudi o tem, da bi naj sredstva namenjena obrambi pred točo (ki je po njihovem mnenju dokazno neučinkovita) namenili raje Hidrometeorološkem zavodu Slovenije za na-daljno nabavo merilnih instrumentov za merjenje kakovosti zraka v Sloveniji, zlasti zahodno od Ljubljane.
Skoraj že trideset let živim v Zasavju, kjer pa imamo merilna mesta za merjenje kakovosti zraka, vendar kljub temu, zlasti še v zimskih časih vdihavamo najbolj onesnažen zrak v Sloveniji.. Namreč, sami merilni instrumenti za merjenje kakovosti zraka še nam dolga leta ne bodo prinesli čistejšega zraka. Ogromnih sredstev katera pa bi bila potrebna za čistilne naprave naših industrijskih onesnaževalcev pa nimamo.
Dosedanji obrambni sistem pred točo je dokaj dobro deloval in ne moremo reči, da je
obrambo i
i
neučinkovit. Vsekakor je bil I boljši od davnih možnarjev, ki J so nekoč grmeli po naših kra- | jih. Izstrelnih raketnih ramp bi ■ ne kazalo prej opustiti, dokler I nam odgovorni ne ponudijo I boljši obrambni sistem za ■ obrambo pred točo. Najlažje je ] samo nekaj opustiti, nič pa ■ storiti novega in učinkovitejše- I ga. S pisarn je vsekakor lažje | komandirati, kot pa nositi po- * sledice katastrof pred točo. To | kmetovalci in tudi vrtičkarji ■ dobro vedo. Že spihološko na | nas boljše vpliva, ko se nam ■ bližajo točenosni oblaki, saj ■ vsaj delno zaupamo v doseda- | nji sistem obrambe pred točo. _ Tako pa nam še hočejo to odv- | zeti. Čarovnije in pravljice na- ■ ših babic in pra-babic nam do- ■ kazno tudi ne bodo pomagale I in so še bolj neučinkovite, kot -pa dosedanji sistem obrambe | pred točo.	■
Upamo, da se bodo sloven- ■ ski kmetje ter vrtičkarji, zlasti I pa še Kmečka zveza Slovenije- _ ljudska stranka, ter naši občin- | ski in republiški poslanci, znali ■ postaviti vbran, da nam dose- I danji sistem obrambe pred to- I čo pustijo tako dolgo, dokler ta _ sistem ne zamenja drug učin- | kovitejši sistem. Znanost in ■ tehnika pa naj v bodoče bolj ■ ščiti pridelovalce hrane.
Ivan Muhič _ Sp. Kamenščak | pri Ljutomeru |
Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Ur. list SRS, št. 9/85) in 2. člena Odloka o določitvi organa za sprejem neposredne kontrole cen (Ur. objave pomurskih občin, št. 11/85) je Izvršni svet Skupščine občine Gornja Radgona na seji dne 25. 4. 1991 sprejel naslednjo
ODREDBO
o spremembi in dopolnitvi Odredbe o določitvi najvišjih cen
I.	člen
V odredbi o določitvi najvišjih cen (Uradne objave pomurskih občin, št. 3/91 in 7/91) se v 2. členu spremeni in dopolni alinea stanarine ter v celoti glasi: stanarine in najemnine s 1. 5. 1991 za 10%
s 1. 6. 1991 za 10%
2.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 385-3/91
Datum: 24. 4. 1991
Predsednik
izvršnega sveta SO Gor. Radgona: Anton Tropenauer, gr. ing.
ko ugotavljajo krivdo ministru Speglju), enako pa se tudi Srbi zbirajo in pod znanim komunističnim geslom: Tujega nočemo, svojega, ne damo, polnijo svoje bojne vrste. Lahko bi rekli: Na zahodu nič novega, na vzhodu vedno znova stare zgodbe. Kaj bo z »našo« Jugoslavijo? Priznati moram, da se mi včasih kar stoži po njej / predvsem ob športnih prireditvah, kot je bilo Svetovno prvenstvo v hokeju v Ljubljani, ko so vsi navijači ob dveh skromnih zmagah / za kaj več sposobni nismo / »Slovencem« vzklikali Jugoslavija-Jugoslavija in vihteli jugoslovanske zastave).
Imam en pomislek — morda bo kdaj komu še hudo za to sta-ro-novo Jugoslavijo, ko pa smo nekoč širili tako silno ljubezen po njej (vlak Bratstva in enotnosti, ki bo baje letos zopet pripeljal iz Kraljeva). No, bomo videli, kaj bo prinesel čas?!
In kaj bo z nami — Slovenci — v tej Jugoslaviji? Gospod Pučnik na veliko v sosednji Avstriji oznanja odcepitev od Jugoslavije, medtem ko o tem pri nas v vladi oz. predsedstvu nihče ne reče nič konkretnega. Prepričan sem, da bo bolje ponovno poslušati hudomušnega Krambergerja z njegovimi predlogi, ki so prijetnejši od grotesknih Pučnikovih.
Baje bo junija počila prepona in bomo enkrat za vselej naredili vsemu konec (svoj denar, banke, vojska ala Janša, carina, policija, dr.. Drnovšek bo za vedno zopet doma ipd.). Niso samo še povedali katerega leta se bo vse to skupaj zgodilo, ko pa se gospod Kučan in Miloševič tako milo na vseh posnetkih, kjerkoli sta skupaj, smehljata drug drugemu. Kako bi še temu lahko rekli malo drugače?
O tem, da bo Slovenija še ena od pokrajin sosednje Avstrije, ne bi tokrat razpredal, a prepričan sem, da imamo ob nekaterih povprečnežih na oblasti, ki radi veliko potujejo in malo naredijo, kljub temu še tu in tam sposobne ljudi, ki vedo, kaj je njihovo delo oz. kaj delajo.
Torej, žalovanje je pred nami! Ob TITOVI smrti je prišlo kar ogromno tujih voditeljev, ki so ga spoštovali, na pogreb, kaj pa bo s tokratnim obiskom ob smrti Jugoslavije, ko do tega pride in če pride, je pa veliko vprašanje. Šifrer se celo sprašuje, kdo bo za pijačo dal? To vse skupaj namreč veliko stane, mi pa smo tako in tako iz bolj ali manj znanih statističnih podatkov siromašni, da je kaj!
Bojan Macuh Drobtinci 21 Apače
UPRAVNI ODBOR SKLADA
VIKTORJA IN JULIJANE KUKOVEC razpisuje
štipendije Sklada Viktorja in Julijane Kukovec za študijsko leto 1991/92
Štipendije Sklada KUKOVEC lahko dobijo študentje 1. letnika medicinske fakultete, ki so končali srednjo šolo s prav dobrim ali odličnim uspehom in uspešno opravili sprejemni izpit, ter študentje višjih letnikov z vsaj dobro povprečno oceno opravljenih izpitov (7) in so občani občine Ljutomer.
Kandidati za dodelitev štipendije morajo predložiti:
1.	prošnjo in življenjepis,
2.	potrdilo o vpisu na medicinsko fakulteto,
3.	zaključno spričevalo oz. potrdilo o opravljenih izpitih.
Prošnjo z navedenimi prilogami naj kandidati pošljejo do 30. 6. 1991 na naslov: Sklad Viktorja in Julijane Kukovec, Vrazova 1, 69240 Ljutomer.
Po navedenem roku vlog ne bomo več sprejemali, razen v naslednjih primerih:
— če se je kandidat vrnil s služenja vojaškega roka in zato dokumentacije ni mogel predložiti ali
— če se je kandidat naknadno vpisal na medicinsko fakulteto (v tem primeru odda prošnjo s prilogami v 15. dneh po vpisu).
O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v 15. dneh po končanem razpisnem roku.	Upravni odbor
Sklada V. in J. Kukovec
NEVARNOST EPIDEMIJE NE DOVOLJUJE ODLAŠANJA
S tokratne seje soboškega izvršnega sveta velja izpostaviti dve zadevi. Prva je predlog vodnogospodarskega inšpektorja o nujnosti takojšnjega dviga zapornic na potoku Ledava pri mali vodni elektrarni Šadlovih v Ivancih, druga pa je podražitev kanalščine. Ker se v koritu ob zapornici nabirajo razne usedline, mulj pa bi lahko povzročil ne-slutene ekološke in finančne posledice, je po besedah vodnogospodarskega inšpektorja Franca Kegla treba takoj omogočiti nemoten pretok vode. Obstaja namreč velika nevarnost epidemije, zato je občinski izvršni svet zadolžil vodnogospodarsko podjetje, naj dvigne zapornice in vzpostavi takšen vodni režim, kakršen je bil po znani lanski katastrofi. Seveda pa bodo o tem posegu predhodno obvestili Šad-lovo družino, ki se za zdaj upira dvigu zapornic in grozi celo s sodiščem. Upajmo le, da bo končno prevladal razum in da se ne bo ponovila zgodba iz lanskega leta. Ob vsem tem pa je spodbuden podatek, po katerem bo do 15. maja urejena čistilna naprava v Murski Soboti in bodo izpolnjeni vsi pogoji za načrten odvzem vode iz potoka Ledava.
Soboški izvršni svet je tudi odobril povišanje kanalščine, ki jo je predlagalo podjetje Komunala. Njena delovna enota Kanalizacija to podražitev opravičuje z več kot 1,1 milijona dinarjev izgube v prvem trimesečju letos ter z dodatnimi stroški za čiščenje kanalizacije, ki je v zimskih mesecih niso mogli opraviti, in dehidracijo blata. Po novem bodo od 1. maja dalje gospodinjstva v soboški občini plačevala 2,10 dinarja za kubični meter odplak, gospodarstvu bodo zaračunali 4,70, negospodarstvu pa 3,80 dinarja. To pomeni mesečno 20 dinarjev za gospodinjstva, 23 dinarjev za stanovanjske bloke in 29 dinarjev za zasebne hiše, pri čemer se seveda upošteva višja poraba vode.	~ Milan Jerše
3' maia 1991
Stran 15
_BELTINCI
MARKOV SEJEM JE BIL ZOPET ŽIV!
Markov sejem v Beltincih je bil pred leti znan daleč naokrog kot eden večjih sejmov, ki je privabljal prodajalce in kupce daleč naokrog. Takrat so prevladovali obrtniki suhe robe, lončarji, me-dičarji, kontekcionarji, čevljarji
brez denarja. Tako je bilo v Beltincih včasih. Po več letih pa je beltinsko turistično društvo tokrat ponovno pripravilo MARKOV SEJEM. Toda ta se ni mogel primerjati s tistimi pred leti. Prišli so sicer prodajalci suhe ro-
PTT pred sodnike!
Kljub temu da samoupravne interesne skupnosti za PTT ni več. na soboškem poštnem podjetju še naprej vztrajajo, da morajo tisti, ki hočejo dobiti telefon, prispevati 5 200 dinarjev, ki jih je pobiral ta sis. V' mnogih krajih so se vdali v usodo, sicer ne bi prišli do priključkov, prekipelo pa je Eeltinčanom, zato so vložili tožbo zoper PTT Mutska Sobota. Sodišče bi o zadevi moralo odločati 25. aprila, a je sojenje preložilo na 7. maj. S tem je ugodilo odvetniku tožene stranke, ker da je imel prekratek čas za pripravo obrambe. Ne le 160 Beltinčanov, ampak še drugi, ki so že prispevali sporno vsoto, kakor drugod, kjer so jih »petetejevci« prepričali, da brez tega ne bo šlo, nestrpno pričakujejo, kako bodo odločili sodniki.
Š. S.
_ OBČINSKA GASILSKA ZVEZA LJUTOMER
STANKO RUS NOVI PREDSEDNIK
Tako kot druge občinske gasilske zveze je tudi ljutomersko v preteklem letu pestilo pomanjkanje denarja, zaradi česar tudi niso v celoti uresničili zastavljenih nalog. Kljub temu pa so gasilci s svojo organiziranostjo in dejavnostjo veliko storili za požarno varnost. Izvedli so številne preventivne akcije ter sodelovali pri ]8 požarih. Uspešno so izvedli načrtovano usposabljanje gasilskih kadrov, saj je izpite za nazive opravilo 13 častnikov, 31 nižjih častnikov, 31 strojnikov in 14 sodnikov. Organizirali so pionirski gasilski tabor v Bodislavcih, nabavili so nekaj pionirskih in slavnostnih gasilskih oblek ter kombinirani vozili v Gresovšča-ku in Bučkovcih. Lotili so se tudi obnavljanja in gradnje gasilskih domov. Na letni skupščini občinske gasilske zveze v Ljutomeru pa so gasilci opozorili tudi na nekatere pomanjkljivosti. Poleg pomanjkanja denarja bi morali izboljšati alarmni sistem, ki še ne
deluje tako, kot bi bilo potrebno. Vse to pa je povezano z denarjem, ki ga imajo gasilci vedno manj, obveznosti pa ostajajo. Na letni skupščini so izvolili novega predsednika občinske gasilske zveze — Stanka Rusa. Po njegovem mnenju so v zadnjih letih v ljutomerski občini precej izboljšali požarno varstvo, tako na operativnem kot preventivnem področju. Zagotovilo za to je uspešno delo 42 teritorialnih in 5 industrijskih gasilskih društev, ki skrbijo za protipožarno zaščito, in gasilski center v Ljutomeru, ki je opremljen za najzahtevnejše reševalne posege.
Opozarja pa na nesprejemljivo zmanjševanje sredstev, kar lahko ogrozi potrebno vzdrževanje in obnavljanje gasilske opreme. Novi občinski gasilski predsednik se tudi zavzema za ohranitev, varovanje in vzdrževanje obstoječe opreme. Potrebno pa
bo nabaviti sredstva za zaščito in reševanje v nesrečah z nevarnimi snovmi ter izpopolniti sistem alarmiranja in obveščanja. Naloga vseh občanov pa je, da se preventivno obnašajo in tako prispevajo, da bo potrebnih čim manj reševalnih akcij.
F. Maučec
AVTOTRGOVINA
in drugi ponudniki izdelkov domače obrti. Na sejem so prihajali tudi tako imenovani >bošnjaki< in drugi prekupčevalci. Na sejmišču pri župnijski cerkvi sv. Ladislava pa je predvsem mlade privabljal vrtiljak (>ringišpil<). Istočasno pa je bil v Beltincih tudi živinski sejem. Skratka, Markov sejem je bil v Beltincih pravi praznik, ko so na veliko služili tudi gostilničarji. Gostilne so bile polne ljudi in marsikateri kmet, ki je na sejmu prodal bika, je prišel domov le z >lancem< in
be, >špenglarji<, konfekcionarji, medičarji, lončarji in še nekateri drugi, vendar jih je bilo veliko manj. Manj je bilo tudi obiskovalcev in tako tudi gostilne niso imele pravega prometa. Ni pa bilo tokrat živinskega sejma, niti >ringišpila<. To pa vsekakor organizatorjev sejma ne sme spravljati v slabo voljo, saj je vsak začetek težak. Drugi Markov sejem v Beltincih bo prav gotovo bogatejši in pestrejši.
Feri Maučec
Pred nedavnim sta praznovala visok jubilej — zlato poroko zakonca Anton in Agneza Horvat iz Črenšovec. Jubilanta sta poklonila življenje enajstim otrokom, kar lahko zmore močna, izredno delavna in krščansko pokončna žena. Kljub veliki skrbi za preživetje in vzgojo otrok pa ju je kot rdeča nit vse od mladih let skozi življenje spremljajo izredno veselje do kulturno-prosvetnega dela. Med številnimi odrskimi deli velja še posebej opozoriti na Meškovo igro Kristusovo trpljenje, v kateri je Agneza lepo in doživeto upodobila lik Marije, Jezusove matere. V igri pa je nastopil tudi njen mož. Agneza je tudi vrsto let pri mašah v Čren-šovcih vodila ljudsko nabožno petje, njen mož pa s prijetnim glasom be-

AGROSERVIS p.o.
Murska Sobota
z rabljenimi
vozili
JANKO ČUŠ, MOŠKANJCI 54/a
tel. 062/750 129
V Moškanjcih, ob glavni cesti ORMOŽ—PTUJ,
obratuje nova trgovina z
RABLJENIMI AVTOMOBILI.
Oglasite se:
— če se nimate časa'ukvarjati s prodajo svojega rabljenega vozila;
— če želite kupiti rabljeno vozilo, pa se ne čutite dovolj sposobnega, da bi sami ocenili stanje vozila in njegovo realno vrednost.
Izbirali boste lahko med vozili različnih tipov in različnih starosti. Avtotrgovina je odprta vsak dan od 8. do 18. ure. Ob nedeljah zaprto.
re v cerkvi berila. Jubilantoma kličemo še na mnoga leta.
Franc Tement
69000 Murska Sobota, Kroška c. 58
poštni predal: 41
telefon: (069) 21-630, 21-321
telefax: (069). 21-322
telex: 35-219
žiro račun: 51900-601-11849
TAMAŠ
Agroservisova ponudba v mesecu maju
Od 3. do 15. maja vam nudimo
GORNJA BISTRICA 130 a pri Črenšovcih, tel. 70 270
•	ženska, otroška in moška konfekcija
•	v zalogi oblačila iz črnega jeansa za otroke ih odrasle
UGODNOST: - nizke cene — obročne odplačilo brez obresti
Odprto neprekinjeno od 8. do 20. ure.
25-odstotni popust
teti	"te '	'
za vse avtomehanske, avtoličarske, avtokleparske in avtoelek-tričarske storitve.
Nudimo vam veliko izbiro REZERVNIH DELOV za.vozila iz programa RENAULT, ZASTAVA, TAS-VVV, CIMOS-CITROEN, TAM, IMT TORPEDO, URSUS, ZETOR, TOMO VINKOVIČ in KOMBAJNE ZMAJ.
Posebna ugodnost
V tem času nudimo 30-odstotni popust za popravila traktorjev in kmetijske mehanizacije tudi na domu.
AGROSERVIS, VAŠ SERVIS SE VAM PRIPOROČA!
ROKOMETNI KLUB POMURKA BAKOVCI
prireja skupaj s pomurskim letalskim centrom, Jugotonom iz Zagreba in Mestno industrijo Pomurka
ŠPORTNO-ZABAVNO
PRIREDITEV
Okna in vrata KOPLAST so izdelana iz umetnih materialov in se uvrščajo v najvišji evropski kakovostni razred. Njihov videz je eleganten in ustreza vsem arhitekturnim zahtevam sodobnega časa. Naša ponudba omogoča kupcem popolno izbiro pri odločanju glede stila, oblike in velikosti oken ter vrat. Ponudimo lahko tudi zapiranje balkonskih lož, zimskih vrtov ter možnost kombinacije z vsemi senčili (rolete, polkne, žaluzije).
KOPLAST, plastični izdelki, p.o.
63210 Slov. Konjice, Tovarniška 2 Tel.: centr. (063) 754-911
Telex: 33566
Fax: (063) 753-901
'KOPLAST
v soboto, 4. maja, od 14. ure dalje na letališču v Rakičanu.
PROGRAM:
— panoramski poleti — letenje z motornimi zmaji — jahanje s konji — nagradne otroške igrice — srečolov — bograč v naravi
Ob 19. uri
ZABAVNI VEČER .
NASTOPAJO: Daniel, Simona Weis, Vinko Šimek, ansambel Comette ■
— Rašicina modna revija — promocija novih plošč
— nagradno žrebanje vstopnic — jedi z žara
Pokrovitelj POMURKA Murska Sobota
Oprimo okna, naužijmo se zraka, ne bojmo se komarjev!
KOVINOPLASTIKA JE ONEMOGOČILA KOMARJEM VSTOP
V SPALNE IN BIVALNE PROSTORE S KOMARNIKOM P IN KOMARNIKOM R.
KOMARNIK P je namenjen za okna in balkonska vrata s polkni, KOMARNIK R pa za okna in balkonska vrata v samostojni izvedbi ali
v kombinaciji z roletami.
•	hitra montaža in preprosta uporaba
•	učinkovito prezračevanje prostorov
•	mreža je ojačana s steklenimi vlakni.
VSE INFORMACIJE IN MONTAŽA: AGROMAT, PTUJ, tel..: (062) 773-314 Informacije in prospekti: KOVINOPLASTIKA LOŽ
61386 STARI TRG PRI LOŽU
Tel.: (061) 707-422, fax: (061) 708-466
Prikaz bočne pritrditve KOMARNIKA P @ in zaskočna pritrditev KOMARNIKA R ®
Zapenjanje mreže v spodnjem položaju (D in sprostitev O
»Komarji, STOP!
«
Stran 16
VESTNIK, 3. maja 1991
Radijski in televizijski spored od 3. do 9. maja
PETEK
SOBOTA
NEDELJA PONEDELJEK TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO	RADIO	RADIO	RADIO	RADIO	RADIO	RADIO
MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA	MURSKA SOBOTA
6.00 Prebujajte se z nami! (Želimo vam dobro jutro in vas obveščamo, da 611. poslušate jutranjo oddajo z Murskega vala!), 10.00 Spored RS
16.00 Pomladno popoldne (s čestitkami, poročili in glasbeno oddajo 21-232), 19.00 Spored RS
TV SLOVENIJA
9.00 Klub Klobuk. 10.05 Kraljična na zrnu graha, ameriški mladinski film. 10.35 Velik zasuk, franc, nadaljevanka. 13.40 Dan Zemlje, ameriški film. 15.20 Sova, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Tednik. 18.10 Lutkovna igrica. 18.25 Hči morskih valov, norveška nadaljevanka. 19.05 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Izgubljeni svetovi, izginula življenja, angl, serija. 21.05 Heroji, avstral. nadaljevanka. 22.00 Dnevnik 3. 22.20 Sova: Dragi John, amer, nanizanka; Modri ovratnik, ameriški film.
Drugi program
15.30 SP v hokeju, posnetek. 17.30 Studio Maribor. 19.00 Vi-deomeh. 19.30 Dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Oči kritike. 21.10 Koncert simfoničnega orkestra slovenske filharmonije. 21.50 Videonoč. 1.50Yutel.
HTV
9.15 Poročila. 9.30 Živeti kakor vsi normalni ljudje, serija za mlade. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Satelitski Program. 14.15 G. Verdi: Simone Boccanegna, open. 16.45 Poročila. 17.00 Pogovori o znanosti. 17.30 Serija za mlade. 18-00 Hrvaška danes. 18.45 Polna hiša, amer, nanizanka. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 dvojnica, nemški film. 21.35 Ouoptrija. 22.25 Dnevnik. 22.45 Slike časa. 23.45 Yutel. 0-45 Videonoč.
TV AVSTRIJA
15.00 Otroški program, 15.55 jeleni pašnik, 16.10 Dysty, /.00 Mini čas v sliki, 18.05 Mi, l?.30 Baywatch, 19.30 Čas v sli-ki, 20.00 Šport, 20.15 XY-neredno, 21.25 Pogledi s strani, 41.35 Roky, film, 23.50 XY-ne-reseno, odmevi, 0.00 Obmejna Patrulja, film, 1.45 Cas v sliki.
2- Program
»JT00 Predaja krste kardinala n,,s zentya, 16.05 Venerin dojk 17.30 Upanje za umirajočo isi ro’ '800 Družinske vezi, K30 Milijonsko kolo, 19.00 Lokalni program, 19.30 Cas v snki, 20.00 Kultura, 20.15 Pro-nani m izdani - Kurdi med ve-‘esilami, 21.00 Znanost, 21.15
22.00 Cas v sliki, 22.30 kdna Magastar, šou, X ■15 Spiting image, 23.40 Draga mamica, film.
t, koncert za violi- 6.30 Vaška TV. 7.00 Sončni- L
^■20 Mozart, koncert za violi-°- 9.50 Žrebanje lota. 9.55 Pre-nsanes src, japonski film. ‘A 10 Koszeg 1991. 16.40 Video '2.00 Za upokojence. 18n< Teka. 17.40 Reportaže.
■00 Okno, uslužnostni program. 19.oo Vprašanja kristja-ov 19,30 TV dnevnik. 20.05 “allas, 19. del serije. 20.55 Panama. 21.55 E. Teller. 23.00 osvojitev, madž. film. 0.25 I ln^rSl<a Pr'vatno, 3. del. ANT^N^n'25
od >2 55 do 0 2" g' Pr°8ram
5.00 Prebujajte se z nami! (Vsebina: do 7.15 prebujanje in aktualne informacije, nato družinska svetovalnica in ob 9.00 Čestitke po telefonih 21-232 in 21-579), 10.00 Spored RS
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 Poročila, 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 Spored RS
TV SLOVENIJA
8.35 Angleščina. 9.00 Radovedni Taček, ZBIS, Lutkovna igrica. 9.45 Alf, amer, nanizanka. 10.10 Norčije v živalskem vrtu. 10.15 Ex libris. 11.15 Zgodbe iz školjke. 12.10 Pesmi porabskih Slovencev. 12.40 Večerni gost. 13.30 Oči kritike. 15.50 Marlboro Musič show. 16.20 Sova, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Zgodba o Billu Johnsonu, ameriški film. 18.35 Grdi Raček, japonska pravljica. 19.05 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 19.59 JJtrip. 20.20 Žrebanje 3 x 3. 20.35 Lovci na med, franc, oddaja. 21.00 Rim: Pesem Evrovizije ’91, prenos. 0.05 Poročila. 0.10 Sova: Na zdravje!, amer. nanizanka; Twin Peaks, amer, nadaljevanka.
Drugi program
11.55 SP v hokeju, prenos tekme za 3. mesto. 14.30 Satelitski programi. 15.55 SP v hokeju, prenos tekme za I. mesto. 18.25 Rokomet (ž) za pokal
IHF
Lokomotiva— Bayer.
19.50 Muppet show. 20.15 Nora zapornika, ameriški film. 22.10 Satelitski programi. 23.30 Yu-tel. 0.15 Satelitski programi.
8.15 Poročila. 8.30 Vesela sobota. 10.00 Izbor šolskega programa. 11.30 Danes skupaj. 12.00 Bruno Bušič — Življenje za Hrvaško. 13.00 Drugi Bike Kid, ameriški mladinski film. 14.30 Mikser M. 15.25 Planinski svet, dokum. film. 15.40 Narodna glasba. 16.25 Poročila. 16.30 TV-avkcija. 18.00 Vrnitev na otok zakladov, angl, nadaljevanka. 18.5,5 Risanka. 19.30 bnevnik. 20.00 Pogovor tedna. 20.15 Priložnostni program. 21.00 Rim: Pesem Evrovizije 91’, prenos. 0.00 Poročila. 0.05 Športna sobota. 0.25 Yutel.
TV AVSTRIJA
12.30 Halo Avstrija, 13.30 Čas v sliki, 13.10 Mi, 13.35 Igra srca, komedija, 15.15 Comedy Capers, 15.30 Otroški program, 16.00 Otroški Wurlitzer, 17.00 Čas v sliki, 17.10 Otroški magazin. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Družinske vezi, 18.30 Baywatch, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dela Otta Walkersa, 21.00 Popevka Evrovizije, 0.00 Nedeljska gospa, film, 1.45 Čas v sliki.
ca. 9.05 Za otroke. 9.15 Dallas, pon. 10.00 Unser Bildschirm, v nemščini. 10.30 Requiem za kardinala Mindszethyja. 13.00 Mozart: Adagio. 13.10 Panorama, pon. . 14.30 Videoklipi. 15.00 Hišni prijatelj. 15.10 Sosedje, pon. 15.40 Domoznanstvo. 15.55 Barkochba. 16.40 Prvi rajski vrt. 17.40 Otroštvo. 18.35 Delta. 20.05 To + ono, zabavni magazin. 21.00 Popevka Evrovizije ’91. 24.00 TV dnevnik. (Drugi program od 12.10 do 0.20)
9.00 Nedeljska kuhinja (9.10 Misel in čas, 9.30 Srečanje na murskem valu, 10.30 10 sekund — kviz), 12.00 Spored v madžarščini, 13.00 Panonski odmevi, 13.00 Minute za kmetovalce, 14.00 Poročila, 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi
TV SLOVENIJA
8.45 Živ žav. 9.35 Hči morskih valov, norveška nadaljevanka. 10.15 V znamenju zvezd, nemška serija. 10.45 Muppet show. 11.10 Po domače z ansamblom Pugelj. 11.40 Obzorja duha. 12.05 Zelena ura. 13.10 Ona + on. 14.40 Saga o Forsy-tih. 15.30 Sova, ponovitev. 17.00 Dnevnik L 17.05 Glavna cesta, franc, film. 18.50 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Posel je posel, nanizanka. 20.40 Zdravo. 22.00 Dnevnik 3. 22.20 Sova: Kremplji in praske, amer, nanizanka; Bluegrass, amer, nadaljevanka.
Drugi program
14.00 Športno popoldne. 17.55 PEPv rokometu — Prole-ter:Barcelona. 19.30 Dnevnik. 20.00 Bajke na Slovenskem. 20.30 Obup — potovanje v svetlobo, amer.-nemški film. 22.25 Kvalifikacije za SP v speed-wayu. 23.10 Športni pregled. 23.55 Yutel.
HTV
9.45 Poročila. 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila. 13.05 Daktari, serijski film. 13.55 Govorimo o zdravju.
popoldne.
14.25 Nedeljsko
16.20 Rapsodija v modrem, ameriški film. 18.40 Risana serija. 19.30 Dnevnik. 20.00 Dramski program. 21.35 Borba za demokracijo, dokum. serija. 22.35 Dnevnik. 22.55 Športni pregled. 23.40 Glasbena oddaja. 0.40 Yutel. 1.40 Poročila.
TV AVSTRIJA
9.05 Dekleta, film, 11.00 Tiskovna konferenca, 12.00 Visoka hiša, 13.00 Čas v sliki, 13.30 Družinske vezi, 13.55 Hagen-beckovi, 15.25 Hiša v Jeruzalemu, 15.30 Otroški program, 17.00 Mini čas v sliki, 17.10 X-Large, 18.00 Čas v sliki, 18.30 Baywatch, 19.30 Čas v sliki, 20.10 Zaveso proč: gledališče in igralci, 21.15 Vsakodnevna zgodovina, 22.00 Vizije, 22.05 Oddaja o Petru Oswaldu,
2. program
10.15 Dežela in ljudje, 11.00 Mozartov koledar: Mozart v portretih, 12.50 Računalniška animacija, 13.00 Tuja domovina, 13.30 Slike iz Avstrije, 14.15 Srečanje s sosedi, 15.00 Športno popoldne, 16.30 Pomorska svilena cesta, 17.15 Klub za starejše, 18.00 Družinske vezi, 20.15 Sam proti mafiji, 23.25 Magnum.
TV MADŽARSKA
8,00 Biblijsko sporočilo. 8.05 Za otroke. 10.00 Dan matere. 12.55 Tatabanya—Bp. Honved, nogomet, nato tenis za Davisov pokal. 15.25 Kratki filmi. 16.40 Verske minute. 17.00 Walt Dis-ney vam predstavlja. 18.45 Naša dediščina. 19.00 Teden. 20.00 Dnevnik. 20.15 Tatovi mila, italijanski film. 21.50 Dan matere. 22.25 V deželi faraonov, 3. del. 22.50 Video strani. (Drugi program od 9.00 do 23.00)
5.00 Prebujajte se z nami’ (V najlepšem in najbolj zaljubljenem mesecu leta z vami in za vas. Ljubite se s pomočjo nežne glasbe na murskem valu!), 10.00 Spored RS
16.00 Pomladno popoldne (16.10 Šport, 17.00 Poročila, 18.00 To sem jaz), 19.00 Spored RS
TV SLOVENIJA 1
9.00 Ciciban, dober dan. 9.25 Družinsko petje. 10.00 Utrip, Zrcalo tedna, Mernik. 15.20 Obzorja duha. 15.40 Sova, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Zdravo. 18.30 Radovedni Taček. 18.45 Alf, amer, nanizanka. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Operacija Cartier, tv film. 21.40 Osmi dan. 22.30 Dnevnik 3. 22.50 400 let slovenske glasbe. 23.30 Sova: Gledališče Raya Bradburyja, angl, nanizanka; Bluegrass, amer, nadaljevanka.
Drugi program
16.00 Satelitski programi. 16.20 Povečava, oddaja o filmu. 17.30 Studio Ljubljana. 19.30 Dnevnik. 19.55 Pesem je ženska: Vita Mavrič. 20.30 Po sledeh napredka. 21.00 Sedma steza, športna oddaja. 21.20 Omizje. Yutel.
HTV
9.15 Poročila. 9.30 Serija za otroke. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Prezrli ste, poglejte. 16.45 Poročila. 17.00 Družinski album. 17.30 Serija za otroke. 18.00 Hrvaška danes. 18.45 Alpe Jadran. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Boljše življenje, nadaljevanka. 20.50 7 dni v svetu, zunanja politika. 21.20 Dnevnik. 21.45 Kinoteka Hollywooda: Plinska svetilka, amer. film. 23.40 Yutel. 0.40 Poročila.
TV AVSTRIJA
9.15 Družinske vezi, 10.00 Kruh in vino, 12.00 Visoka hiša, 14.30 Indijanska univerza Mato Grosso, 14.10 Angel se vrača, 15.00 Otroški program, 16.35 Ding dong, 17.00 Mini čas v sliki, 17.10 Wurlitzer, 18.00 Čas v sliki, 18.05 Mi, 18.30 Baywatch, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Šport, 20.15 Šport ob ponedeljkih, 21.25 Peter Strohm, 22.15 Novo v kinu, 0.30 Čas v sliki.
2. program
16.30 Leksikon umetnikov, 16.45 Rešitev mesta Sana, 17.30 Lipova ulica, 18.00 Družinske vezi. 18.30 Srečanje šaljivcev, 19.00 Lokalni program, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Kultura, 20.15 Gozdarska hiša Folkenau, 21.15 Mrtvo morje, 22.00 Čas v sliki.
TV MADŽARSKA
9.00 Evergrini, randevu v baru Tico-Tico, 9.30 Szia, mami! 10.00 Presenetljive zgodbe, angl, serija. 10.25 Dallas, pon. 13.00 Prenos zasedanja Parlamenta. 17.05 Naš ekran, v srbohrvaščini. 17.30 Katoliška kronika. 17.40 Kjer se rojeva Ganges. 18.05 Gospodarstvo. 18.15 Za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Hvala, satan, francoski film. 21.35 Erdeljska stoletja. 22.10 Variacije. 22.30 Elegija. 23.00 TV dnevnik. (Drugi program od 6.00 do 0.40)
5.00 Prebujajte se z nami! (Verjetno ste že vajeni, da vas ob torkih zjutraj posebej bolijo prsti, ker veliko vrtite telefonske številčnice. Številki, na kateri lahko glasujete, kritizirate, hvalite pa tako ali tako že poznate!), 10.00 Spored RS
16.00 Pomladno popoldne (16.15 Mali oglasi, 17.00 Poročila, 17.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi), 19.00 Spored RS
TV SLOVENIJA
9.00 Žgodbe iz školjke. 10.00 Šolska tv. 10.55 Angleščina.: 11.20 Sedma steza. 11.40 Osmi dan. 12.25 Omizje. 15.05 Angleščina. 15.30 Sova, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Šolska tv. 18.05 Programski jezik logo. 18.20 Sinjemodri Peter, predstava LGL. 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Strast in paradiž, amer, nadaljevanka. 21.05 Knjižna novost. 21.20 Oživljeni rock 'n roli, amer, glasbena oddaja. 22.20 Dnevnik 3. 22.40 Sova: Črni gad, angl, nanizanka; Bluegrass, amer, nadaljevanka.
Drugi program
16.00 Satelitski programi. 17.30 Studio Koper. 19.00 Pesmi porabskih Slovencev. 19.30 Dnevnik. 19.55 Košarka — YU ali Starš, prenos iz Sarajeva. 22.30 Žrebanje lota. 22.35 Umetniški večer: Za vedno James Dean. 23.35 Yutel.
HTV
.9.15 Poročila. 9.30 Mali svet. 10^00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Prezrli ste, poglejte. 14.05 III. Beethovnova simfonija. 15.30 Od našega dopisnika: Seul. 16.45 Poročila. 17.00 Turizem in Kornati. 17.30 Mali svet. 18.00 Hrvaška danes. 18.45 Znanost in mi. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Zgodbe Jeana Gionea, serijski film. 20.55 Žrebanje lota. 21.05 V velikem planu, kontaktna oddaja. 22.35 Dnevnik. 22.55 Kino klub Evropa: Moja vasica. 0.30 Yutel. 1.30 Poročila.
TV AVSTRIJA
14.00 Waltonovi, 15.00 Otroški program. 16.10 Šest Bartono-vih, 17.00 Mini čas v sliki, 17.10
Wurlitzer, 18.0 Čas v 18.30 Opičje gledališče, Čas v sliki, 20.00 Šport, Univerzum: Tibet, 21.15 bljeni v pacifiku, film, Magnum, 23.40 Jazz, 0.40 sliki.
sliki. 19.30 20.15 Izgu-22.55 Čas v
2. program
17.00 Šolska tv, 17.30 Orientacija, 18.00 Družinske vezi, 18.30 Zarjovi, lev, 19.00 Lokalni program, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Kultura, 20.15 Šou -spet, 21.07 Reportaže iz tujine, 22.00 Čas v sliki.
9.00 25-letnica ZDF. 9.25 Magazin o prostem času. 9.55 Tisoč let, TV film. 15.35 Koszeg 1991. 16.35 Naša obrazovka. 17.00 Kamera, angleška serija. 17.30 Marc in Sophie, franc, serija. 18.05 Gospodarastvo. 18.15 Za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Kako prenašamo 8 ur na dan, angleška serija. 20.35 Neki in drugi, 1. del francoskega filma. 21.40 Magazin. 22.10 Kviz. 22.45 Žensko-moški magazin. 23.10 Dnevnik BBC. (Drugi program od 6.00 do 0.50)
5.00 Prebujajte se z nami! (Glas prebujevalca ob sredah že dobro poznate, verjetno tudi njegovo ime. Bodite pridni in prijazni, splačalo se bo!), 10.00 Spored RS
16.00 Pomladno popoldne (17.00 Poročila, 18.15 Poslušamo vas — koga pa naj drugega?), 19.00 Spored RS
TV SLOVENIJA | TV SLOVENIJA
9.00 Živ žav. 9.50 Operacija Cartier, tv film. 11.20 Strast in paradiž, amer, nadaljevanka. 15.30 Sova, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Bajke na Slovenskem. 17.40 Risanke. 17.50 Klub Klobuk. 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Tatovi koles, ital, film (čb). 21.35 Fluid, zabavnoglasbena oddaja. 22.25 Dnevnik 3. 22.45 Sova: Alf, amer, nanizanka; Bluegrass, amer, nadaljevanka.
Drugi program
16.00 Satelitski programi. 18.30 Mostovi. 19.00 Studio Maribor: Poslovna borza, Tv ruleta. 19.30 Dnevnik. 20.00 Športna sreda: Nogomet — 1. tekma finala UEFA.. 22.00 Svet poroča. 22.45 Yutel.
HTV
9.15 Poročila. 9.30 Gym, serija za otroke. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Prezrli ste, poglejte. 16.45 Poročila. 17.00 Zadarski otoki. 17.30 Serija za otroke. 18.45 Video-boom. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Lady Howk, ameriški film. 22.10 Dnevnik. 22.35 Iz črnega albuma: Obraz in podoba zmage. 23.35 Yutel. 23.35 Yutel. 0.35 Poročila.
TV AVSTRIJA
9.05 Družinske vezi, 9.30 Šolska tv, 12.10 Reportaže iz tujine, ponovitev, 13.00 Čas v sliki, 13.10 Mi, 13.35 Roseanne, 14.00 Whertovi iz soseščine, 15.00 Otroški program, 16.10 Kakor pes in mačka, 17.00 Mini čas v sliki, 18.00 Čas v sliki, 18.05 Mi, 18.30 Zabavna oddaja, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Šport, 20.15 Velika ljubezen gospe Caroline, 22.25 Dallas, 23.10 Masquito Coast, film, 1.05 Čas v sliki.
2. program
17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Družinske vezi, 18.30 Ključavnica: zvezde zasebno, 19.00 Lokalni program, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Kultura, 20.15 Poslušajte signale, 21.45 Knjige meseca, 22.00 Čas v sliki, 22.30 Večerni šport.

9.00 Ponarodele pesmi. 9.35 Za upokojence, 10.05 Pomagač. 10.20 10 dni v Calcutti. 15.40 Koszeg 1991. 16.35 Unser Bildschirm, narodnostni magazin. 17.00 Koledar 1991. 17.30 Marc in Sophie, 2. del. 18.05 Gospodarstvo. 18.15 Za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Han-nay, angleška serija. 21.00 Demjen show. 21.40 Usodna vprašanja. 22.25 Čarovnik Mer-lin v Budimpešti. 23.05 Dnevnik ZDF. (Drugi program od 6.00 do 0.20)
5.00 Prebujajte se z nami! (Juhuhu! Zmagali smo in še bomo zmagovali! Posebej lepo nam bo, če bomo združili sile za lepši jutri! Dobro jutro!), 10.00 Spored RS
16.00 Pomladno popoldne (17.00 Poročila, 18.00 Zaigrajmo in zapojmo po domače), 19.00 Spored RS
9.00 Grizli Adams, amer, nanizanka. 9.25 Mostovi. 9.55 Heroji, avstral. nadaljevanka. 15.30 Mostovi. 16.00 Sova, ponovitev. 17.00 Dnevnik 1. 17.05 Čas negotovosti, angl, serija. 18.00 Po sledeh napredka. 18.35 Spored za otroke. 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Velik zasuk, franc, nadaljevanka. 21.00 Tednik. 22.05 Dnevnik 3. 22.25 Sova: Ti in jaz, angl, nanizanka; Na poti k mavrici, kanad. nadaljevanka.
Drugi program
16.00 Satelitski programi. 17.30 Studio Ljubljana. 19.30 Dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Moški ali ženska, nizozem. oddaja. 21.20 Mali koncert: Ljubljanski pihalni trio. 21.30 Svet na zaslonu. 22.00 Trčenje na vzporednicah, hrvaški film (čb). 23.20 Yutel.
9.15 Poročila. 9.30 Floki, serija za otroke. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.20 Prezrli ste, poglejte. 15.30 Polnočna igra, drama. 16.45 Poročila. 17.00 Človekovo okolje. 17.30 Otroška serija. 18.00 Hrvaška danes. 18.45 Zaščitena narava Hrvaške. 19.15 Male skrivnosti velikih kuharskih mojstrov. 19.30 Dnevnik. 20.00 Spekter, politični magazin. 21.05 Kviz-koteka. 22.20 Dnevnik. 22.40 Glasbena oddaja. 23.40 Yutel. 0.40 Poročila.
TV AVSTRIJA 1
9.05 Ogenj na vseh koncih, film, 10.30 Poslušaj signale, 12.15 Divjina Kolorada, 13.00 Čas v sliki, 13.10 Družinske vezi, 13.40 Don Bosco, film, 15.10 Otroški program, 17.00 Mini čas v sliki, 17.10 X-Large posebno, 18.00 Čas v sliki, 18.30 Družinski razdor, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Nežna zmešnjava, film, 21.55 Halo, kako gre? 22.25 Triler, 22.25 Killers, film.
2. program
9.00 Čas v sliki, 9.15 Mozart, 13.20 Svetovna gledališča o Tizianu, 14.20 Po južni Lombardiji, 15.05 Leksikon umetnikov, 15.15 Gledališki prenos, 16.15 Koncert zdravilišču, 17.15 Esterhazeva hiša, 18.00 Družinske vezi, 18.30 Lokalni program, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Prepir med brati v Habsburgu,
9.00 Glasbeni film. 9.30 Joga. 9.50 Obličje pošasti, francoski film. 15.35 Koszeg 1991. 16.35 Ecranul nostru, v romunščini. 17.00 GAIA. 17.30 Marc in Sophie, 3. del. 18.00 Gospodarstvo. 18.15 Za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Zasebno življenje, magazin. 20.35 Cezar in Kleopatra, angleški film. 21.50 Novi svet, zunanjepolitična kronika. 22.35 Magazin za me-nežerje. 23.20 Dnevnik BBC. (Drugi program od 6.00 'do 1.00)
ZVEZDE VAM MEŽIKAJO
Ona: Nekdo ti bo pripravil prijeto presenečenje in spoznala boš, da je bilo tvoje dosedanje mnenje o njem popolnoma napačno. Izvedela boš zanimivo novico, torej se potrudi, dajo boš koristno vnovčila, drugače ti bo še žal!
On: Čaka te pomembna odločitev, zato dobro premisli, da ti-kasneje ne bo žal. Zanimiva oseba ti bo dala jasno vedeti, da si ji zelo všeč, torej se nikar ne obiraj. Pravilna poteza te bo zelo osrečila!
Ona: Tvoj partner postaja vse bolj ljubosumen, zato bodi skrajno previdna, drugače boš imela velike težave. Cimprej se odkrito pogovori z njim in mu razloži, da za svoje početje nima nobenega pravega vzroka.
On: Na poslovnem področju boš imel precej težav, torej se potrudi in skušaj urediti nastalo zmedo preden bo prepozno. Čeprav ti bo prijateljica stala ob strani, lahko zadevo rešiš le sam. Ne omahuj!
■Ona: Vse preveč si ljubosumna, zato je tvoj odnos s partnerjem iz dneva v dan slabši. S takšnim početjem ne boš dosegla prav ničesar, zato se skušaj spremeniti in problem reši na miren način. Sicer ti bo še trda predla!
On: Nikar se ne lotevaj več poslov hkrati, saj tako ne boš uspel do konca izpeljati prav nobenega. Najprej premisli, kaj ima prednost, potem pa začni odločno ukrepati. Ce se boš potrudil, uspeh ne bo izostal!
Ona: Prenagljena odločitev ti bo samo škodovala, zato nikar ne sili z glavo skozi zid. Raje upoštevaj nasvet prijatelja, saj ti želi le pomagati. Nekdo ti vztrajno izkazuje svoja čustva, torej nikar ne omahuj!
On: Mamljiv posel se ti bo nenadoma izmuznil iz rok in to ti bo prineslo obilico preglavic. Nikar se ne razburjaj, saj bi takšno početje celo zadevo le še poslabšalo. Še enkrat razmisli, kje si naredil napako, potem pa hitro ukrepaj!
LEV
DEVICA
TEHTNICA
ŠKORPIJON
Ona: Z očarljivo osebo boš preživela veliko lepih trenutkov, zato pazi, da se ti ne izmuzne iz rok, saj ti bo v prihodnosti še veliko pomenila. Pa na telesno počutje nikar ne pozabi, sicer se ti bo še maščevalo!
On: Obdobje, ki je pred tabo ni ravno najbolj obetavno, zato se nikar ne spuščaj v tvegane posle, ki se lahko slabo končajo. Raje si privošči krajši počitek in se posveti svojim najbližjim, ki te močno pogrešajo!
Ona: Pri reševanju nakopičenih težav se nikar ne zanašaj na pomoč svojih sodelavcev, drugače boš precej razočarana. Zanesi se le nase in na svoje sposobnosti in spoznala boš, da le ni vse tako črno, kot pa se zdi.
On: Prijetna znanka te bo povabila na zabavo, zato je nikar ne zavrni, saj te čaka mnogo več, kot pa le prijetna avantura. Vendar nikar ne pretiravaj, sicer se ti prav lahko zgodi, da boš svoje početje še močno obžaloval.
Ona: Spoznala boš, da si se glede nekoga prav pošteno zmotila, vendar si lega nikar ne ženi preveč k srcu. Prijatelj ti bo priskočil na pomoč in vse se bo uredilo tako, kot je zate najbolje!
On: Prevelika črnoglednost ti bo prinesla same težave, zato se skušaj sprostiti in glej na dogodke okoli sebe s svetlejše plati. Ponudila se ti bo lepa priložnost nikar je ne izpusti iz rok. Žal ti bo!
Ona: Vsakdanja opravila ti že močno načenjajo živce, zato bo najbolje, da se odpraviš na krajši izlet in si' malce odpočiješ. Spoznala boš prijetno osebo in v njegovi družbi se boš odlično zabavala!
On: Sodelavec ti bo ponudil sodelovanje pri zanimivem projektu, ki ti lahko prinese obilo finančnih koristi. Zgrabi priložnost, saj se ti bo bogato obrestovala. Pa na ljubljeno osebo ne pozabi!
RIBI
Ona: Na ljubezenskem področju si zamudila čudovito priložnost, da si končno pridobiš srce nekoga, ki ti že dalj časa buri domišljijo, sedaj pa ti je žal. Vendar nikar ne obupaj, ni še vse zamujeno!
On: Spoznal boš, da so ti prijatelji začeli obračati hrbet in to te bo zelo prizadelo. Nikar ne sedi križem rok, temveč popravi storjeno napako preden bo prepozno. Na koncu boš doživel prijetno presenečenje!
Ona: Čeprav si doživela precejšnji neuspeh, to še ni'vzrok za obupavanje. Je že tako, da življenje ni vedno postlano z rožicami, torej le pogumno naprej. Tudi tebi se obetajo lepši časi, le malce je treba potrpeti!
On: Preveliki telesni napori so te precej izčrpali, zato čimprej poskrbi za svoje zdravje, sicer boš končal v postelji. Torej si privošči krajši oddih in si dobro odpočij. To ti bo vsekakor le koristilo!
Ona: Partnerjevi ideji boš sicer sprva zelo nasprotovala, vendar se boš le sprijaznila z usodo. Kasneje boš spoznala, da se je vse skupaj končalo precej bolje, kot pa si pričakovala in prav srečna boš!
On: Skrivnost, ki si jo dalj časa uspešno prikrival bo vseeno prišla na dan, vendar se ne bo zgodilo prav nič pretresljivega. Vendar ti malce previdnosti ne bo škodovalo, saj ti nekdo nastavlja past!
Ona: S pomočjo laži in s sprenevedanjem ne boš nikoli dosegla željenega cilja, prav nasprotno, na glavo si boš nakopala velike težave. Raje bodi odkrita in pokaži, kje te čevelj žuli, precej bolje bo!
On: Nikar ne zapostavljaj vsakdanjih obveznosti, drugače boš takšno početje še zelo obžaloval. Najprej se potrudi inna-pravi red na poslovnem področju, saj bo za zabavo in lagodno življenje še dovolj časa.
^15^3. maja 1991
------ 17
Stran 19
kino
SPORED FILMOV V KINU »PARK« MURSKA SOBOTA OD 3. DO 9. MAJA
Petek, 3. maja, ob 18. uri amer, glasbeni film CMERA (CRY BABY); režija: JOHN WATERS; vloge: JOHNNY DEPP, AMY LOČANE, SUSAN TYRRELL.
Petek. 3. maja, ob 20. uri amer, akcijski film UMRI POKONČNO II (DIE HARD II); režija: RENNY HARLIN; vloge: BRUCE W1LLIS. BONNIE BEDELIA.
Petek, 3. maja, ob 22. uri amer, tr-doerotični film EDEN PO EDEN.
Sobota, 4. maja, ob 18. uri amer, glasbeni film CMERA (CRY BABY).
Sobota. 4 maja, ob 20. uri amer, akcijski film UMRI POKONČNO II (DIE HARD II).
Sobota, 4. maja, ob 22. uri amer, tr-doerotični film EDEN PO EDEN.
Nedelja, 5. maja, ob 16. uri amer, glasbeni film CMERA (CRY BABY).
Nedelja, 5. maja, ob 18. in 20. uri amer, akcijski film UMRI POKONČNO II (DIE HARD II).
Torek, 7. maja, ob 18 uri španski film ŽENE NA ROBU ŽIVČNEGA ZLOMA; režija: PEDRO ALMODO-VAR; vloge: CARMEN MAURA, ANTONIO BANDERAS, JULIETA SERRANO.
Sreda, 8. maja, ob 18. uri španski film ŽENE NA ROBU ŽIVČNEGA ZLOMA.
Sreda, 8. maja, ob 20. uri amer, komedija BULL DURHAM: režija: RUN SHELTON; vloge: KEVIN COSTNER, SUSAN SARANDOM, TIM ROBBINS.
Četrtek, 9. maja, ob 18. in 20. uri amer, komedija BULL DURHAM.
prodam
MOTORNA
VOZILA
MOPED MERI VESPA, star 2 leti, za 12.000 din, pralni stroj Gorenje (star 5 let) za 2.000,00 din in termoakumulacijsko peč Elind za 1.000,00 din prodam. Partizanska 114, Lendava. LE-4053
VESPO PX 200 E, letnik 1988/6, z dodatno opremo in čelado, prodam za 3.500 DEM (protivrednost). ® 75 286. M-4048
TAM 60 T, registriran do aprila 1992, prodam. ® 82 878. M-3045
JUGO 1.1 GX, letnik 1987, prevoženih 32.000 km, in RENAULT 4 GTL, letnik 1986, prevoženih 41.000 km, ugodno prodam. ® 81 116. M-3042 AUDI 60 L, letnik 1971, dobro ohranjen, ugodno prodam. ® 21 679. M-0008
FIAT UNO 60 S, letnik 1986, v dobrem stanju, prodam. ® 57 132. M-0010
KOMBI IMW 1600, BMW 1602 in DIANO 6 prodam. ® 51 353. M-0019 JUGO 60, letnik november 1989, prodam. ® 25 522, popoldne. M-0024
BLAGAJNIŠKI ZAPIS LB Pomurske banke d. d.
Serijska Številka: AC 0000000
Zap'S /O ljubljanska banka
Pomurska banka d.d.
Murska Sobota, Trg zmage 7
SPECIMEN
a®©0©©@ DEM
v dinarski protivrednosti
se izplača v dinarski protivrednosti (vplačnik blagajniške^« zapisa)
dne___________________________skupaj s pripadajočimi obrestmi. Obrestna mera je 15% letno in se ne
spreminja. Obresti se obračunavajo na konformni način. Ta blagajniški zapis se lahko prenašd z indosa-mentom in izdajatelj izpiača blagajniški zapis lastniku blagajniškega zapisa, ki se izkaže z nepretrgano verigo pravilnih prenosov, proti njihovi predložitvi. Uporablja se lahko kot plačilno sredstvo, ob. njegovi zastavitvi pa za pridobitev kredita pod pogoji banke izdajatelja blagajniških zapisov. .
Datum:	Kraj:
,	Stefan HajdinjakAtipl.oec.
DOBRA IN ZANESLJIVA NALOŽBA ZA KRATEK ČAS
JUGO 45, letnik 1988/7, prodam. ® 65 084. M-0014
BT 50 prodam. ® 31 026. M-0026 GOLF JX, letnik 1986, prodam za 15.000 DEM. © 31 225 po 18. uri. M-0046
OPEL KADETT 1.3 Is, letnik 1986, prodam. © 75 793 ali 70 737, ogled v soboto ali v nedeljo. M-0050
VESPO PX 200 E ugodno prodam. ©61 816. M-OO57
ZASTAVO 101, letnik 1979, prodam. Rakičan, Lendavska 15, Franc Petek. M-0063
ZASTAVO 128, letnik 1986/7, prodam. Vegič. Dobelska 3, Beltinci, ® 41 554. M-0065
GOLF JGL. letnik 1981, prodam. Mladinska ulica 30, Bakovci. M-0077
MOTOR HOFMAN (CHOPPER, 175 ccm) prodam za 700 DEM. Kolarič, Zasadi 23, Križevci. M-0082 KOMBI 850 ap, letnik 1982, prodam. Cena po dogovoru. Zdravko Lebar, Branoslavci 20, p. Ljutomer. IN-3052
VESTNIK
VESTNIK — Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažič Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan. Endre Gonter (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29. Telefoni: novinarji 21 383 in 21 064, glavna urednica in direktorica 22 403, računovodstvo in tajništvo 21 383 in 21 064, GPS (trženje) 22 403, telefaks 22 419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.	•
Naročnina za 2. trimesečje 1991 je 200,00 dinarjev, za podjetja 400,00 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM etn°Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri A-banki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk GZP Mariborski tisk, Maribor. Vestnik je oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
DOBAVA
Trgovsko podjetje Nemčavci, SILVA, ŠTEFAN BANKO, tel. 069/24 581
PRODAJA AVTOMOBILOV: škoda favorit 135 L, 135 LS in forman. Če pri nas kupite avtomobil, dobite brezplačno vlečni pribor ali kasetni radio.
— Posredujemo vse modele iz uvoza za domači in hrvaški trg. — Rok dobave po dogovoru!
KAVASAKI Z-1000, letnik 1984, prodam. Gančani 52. M-0066
MOPED BT 50 S, malo vozen, prodam. © 82 895, zvečer. M-3051
OSEBNI AVTO AX 11 TRE, letnik 1987, avgust, prodam. © 49 195. M-0086
ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. © 46 460. M-0097
FIAT UNO DS prodam. © 75 530. M-4061
DŽIP ARO za 8 oseb ugodno prodam. © 71 270. M-0089
ZASTAVO 750, letnik 1976, registrirano do marca 1992, prodam. Rado-merje 1 d, Ljutomer. M-3054
MOPED AVTOMATIK, star 5 let, v dobrem stanju, športno moško kolo in termoakumulacijsko peč, 2,5 kW, prodam. Vreča, Babinci 52, Ljutomer, © 81 694. M-3053
ZASTAVO 101, registrirano do novembra, prodam. ©61 731, int. 36 do 14. ure. M-14787
GOLF JGL, letnik 1982, dobro ohranjen, ugodno prodam. © 69 072. M-14790
JUGO KORAL 55, letnik 1990, prodam. © 81 461, zvečer. M-14794
KMETIJSKA MEHANIZACIJA
FREZO, dizelsko, 10 KM, motor Lombardini s prikolico, nosilnost 1 tona, prodam. Stanko Bico, Cankarjeva 12, Rakičan, ® 25 542. M-PP TRAKTOR URSUS C 360, star 3 leta, prodam. © 82 847. M-3044 3-BRAZDNI in 2-BRAZDNI PLUG OLT ter adapter, dvoredni, za kombajn Duro Dakovič, prodam. Molnar, Selo 27. M-M M
PLUGE, 12-colne, 2-brazdne, visoki klirens, prodam. Ivan Smej, Krapje 54 a, Veržej. M-IN-46
PUHALNIK TAJFUN prodam. Franc Vaupotič, Lukavci 33, © 87 588. M-IN-50
OBRAČALNIK PANONIJA, manjši tip, primeren za hribovite predele ter tlačilko za gnojnico — lito, prodam. Štefan Lipič, Moravske Toplice, Na bregu 17. ® 48 232. M-0018 TROSILEC ZA GNOJ 2700, rabljen eno sezono, prodam. Jože Lulik, Ko-rovci 32, Cankova. M-0023 KOMBANJ FERGUSON 630 s koso 1,81 m, prodam. Buček, Sotina 18. M-0027
TRAKTOR DEUTZ 75 ali URSUS 904, 4 WD, ugodno prodam. Turnišče, Partizanska 14. M-0035
ČELNI NAKLADALNIK ZA GNOJ, dodatno žico za gramoz in suhe smrekove plohe (>fosline<), debeline 5 cm, prodam. Cor, Kovačevci 31. M-0030 PREDSETVENIK, malo rabljen, prodam. Gomilice 54. M-0043
KOMBANJ ZMAJ 133 z bunkerjem, malo rabljen, kot nov, prodam. Franc Fekonja, Ihova 62, Benedikt. M-0044 MALO RABLJENO KOSILNICO BCS KUPIM. Karel Hojs, Negova 62, p. Ivanjci. M-0052
KOSILNICO BCS 602, širine 120 cm, skoraj novo, ugodno prodam. Milan Nemec, Boračeva 46 b, Radenci. M-0053
KOSO DUBRAVAza IMT 539, rabljeno, ugodno prodam. ® 48 273. M-0061
SADILNIK ZA KORUZO BECKER, 4-redni z gadijem, tračni obračalnik SIP za seno, brane, širine 220, racio-nal, traktorsko frezo na 4 prestave, 180 cm delovne širine, prodam. ® 55 074. M-0068
KOSILNICO BCS 10 KS, 120 cm širine, skoraj novo, ugodno prodam. Milan Nemec, Boračeva 46 b, Radenci, © 65 090. M-14789
KOSO BR 135, staro 4 leta, prodam. Boreči 40, Križevci pri Ljutomeru. M-3055
POSEST
HIŠO v bližini Ljutomera — Rado-merja z manjšim gospodarskim poslopjem (Vrt, sadovnjak) prodam. © 87 070 in 87 067, dopoldne. M-IN-48 PRITLIČNO STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem v okolici Ljutomera (na Moti) ter dvema njivama in gozdom v skupni izmeri 83 arov prodam. © (062) 796 343. M-3043
SADOVNJAK z vinogradom, 14 arov, v Ivanovcih ob cesti (gostilna Sep) prodam. © 21 626, zvečer. M-0011
MLAD VINOGRAD v Filovcih, 18 arov, prodam. © 45 230. M-0032 VISOKOPRITLIČNO HIŠO na lepem mestu prodam. Nikole Tesle 11, Radenci. M-0038
GRADBENO PARCELO v Beltincih za 10.000 DEM prodam. © 24 935.M-0039
STANOVANJE ALI HIŠO v Murski Soboti ali bližji okolici vzamemo v najem. Ponudbe na upravo lista. M-0079
STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem na 10-arski parceli (2 km od središča Murske Sobote) prodam najboljšemu ponudniku. © 24 476 ali 24 831. M-0087
VINOGRAD na Banfiju, 18 arov, ugodno prodam. © 70 270. M-0089 GRADBENO PARCELO prodam. Puconci 76. M-0094
MLAD ZAPOSLEN INŽENIR, resen plačnik, išče sobo v M. Soboti. ® 21 160, zvečer. M-NJ
ŽIVALI
KRAVO, staro 6 let, brejo 8 mesecev, prodam. Bojnec, Motvarjevci 14. M-0015
DVE TELICI ali kravo, brejo 8 mesecev, kontrola A, po izbiri, prodam. Jože Šiftar, Zenkovci 21. M-0020 KRAVO in TELICO, visoko brejo, prodam. Vaneča 77. M-0021
MALE PUJSKE prodam. Hoheger, Murski Črnci 54. M-0040
MALE PUJSKE prodam. Krajna 45. M-0049
KRAVO, staro 4 leta, s teletom, in dve ZASTAVI 750 prodam. Strehovci 46. M-0060
DVE SVINJI ZA ZAKOL, po 130 kg, prodam. Gradišče 46, p. Tišina. M-0062
MLADE VOLČJAKE in KOMBI RAU z dvema ježevkama prodam. Domajinci 26. M-0081
MALE PUJSKE prodam. Krog, Plečnikova 9. M-0072
ČEBELE z AŽ-panji ali brez prodam.
© 22 365. M-0076
KRAVO po izbiri, s teletom, prodam. Fokovci 37. M-0080
KRAVO IN TELICO, obe visoko breji, prodam. Ivan Farkaš, Hotiza 130. M-0083
NF.SNICE mlade jarkice, pasme HIŠEN, rjave, prodajamo po ugodni ceni. Naročila sprejema GOSTILNA ŽELEZEN, Beznovci, © 49 025. M-JŠ
NESNICE, mlade jarčice, pasme hi-sex, rjave, stare 3 mesece, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Akcijska prodaja: cena 60,00 din. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije GOSTILNA TIBIJA HORVATA, Nemčavci, ® 24 393. Pri Gradu pa sprejema naročila Dragica Bokan, © 53 086. M-JŠ
PLEMENSKE KOZICE SRNASTE PASME prodam. Franc Koren, H. Mota 21 a, Radenci. M-14788
BREJE KRAVE, po izbiri, in moped, 3-prestavnik, prodam. Jožef Mužin-čič, Šafarsko 29, Ljutomer. M-3056
NESNICE, mlade jarčice, pasme hi-sex, stare 3 mesece, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Vsak, ki kupi I0 jarčic, dobi eno zastonj. Akcijska prodaja: 60,00 din. Naročila sprejema in daje vse informacije GOSTILNA ANICE BENČEC, Bakovci, Prečna 6 a. M-JŠ
RAZNO
Preklic!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 37479-3, izdane pri HKS M. Sobota Panonka in vpis OD. Hedvika Molnar. Motvarjevci 59. M-0006 LOGARITEMSKE ANTENE za ojačevalnik in belo vino — šmarnico prodam. Lebar, Mladinska 27, Turnišče. M-0009
Preklic!
Preklicujem veljavnost RIBIŠKE IZKAZNICE, izdane v Ribiškem društvu Murska Sobota leta I99l. Boris Goldinski, Gregorčičeva I6a, M. Sobota. M-0017
KOLE za vinograd (akacija) prodam. © 26 6! 8. M-0022
MEŠALNIK ZA BETON, 100 1, malo rabljen, ugodno prodam. Panonska 38, Beltinci. M-00228
PEC ZA ETAŽNO CENTRALNO KURJAVO in FIAT 750, za rezervne dele, ugodno prodam. Martinje 55. M-0029
KUHINJSKO POHIŠTVO, rabljeno, štedilnik, hladilnik in bojler, prodam. Partizanska 19. M-0034
TRAVO ZA KOŠNJO skozi vso leto prodam. Naslov v upravi lista. M-0037
VIDEOREKORDER VHS prodam. Murska 49, Krog. M-0042
DELE ZA TRAKTOR STAVER (bat, cilinder) in konjsko sedlo prodam. Feher, Gornji Lakoš 92. M-4052 BOROVE HLODE, suhe, debeline 3 in 5 cm, prodam. Kozel, Žiberci, ® 69 079. M-4984
PRIKOLICO KAMP, nemško, LUX, poškodovano, prodam. Marina Berden, Lukavci 9, Ljutomer. M-IN-49 NOVI POLŽNI TRANSPORTER, dolžine 5 m z elektromotorjem, prodam. Ivan Braček, Hvaletinci 13, Vi-tomarci, ® (062) 797 058. M-Pop MEŠALNIK ZA BETON, termoakumulacijsko peč, 3,5 kW, in kavč prodam. © 21 332. M-0054
ŠTEDILNIK, skoraj nov, 50 cm širine, 2 + 2, in pomivalni stroj Iskra, zelo malo rabljen, vse po polovični ceni, prodam. © 65 090. M-0055 RDEČE IN BELO VINO, samorodnica, prodam. Nuskova 26. M-0056 KORUZO V ZRNJU prodam ali zamenjam za male pujske. © 26 500. M-0064
ŠOTOR za 4 osebe, nov, prodam. Jože Gomboc, Šalamenci 52. M-0071 LOGARITEMSKE ANTENE, rabljene eno leto, prodam. Turnišče, Gajska 9, ® 72 068. M-0073 Preklic!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 096479, izdane pri ABC Pomurka — Panonka v Murski Soboti. Ana Sukič, Trdkova 54 a. M-0074 KORUZO prodam. Žižki 102. M-0085
OPEKO BIBER, 40 m', dam zastonj. © 26 434. M-0088
MIZARSKE STROJE, starejše, sko-belni stroj, frezar in vrtalni stroj, prodam. Mizarstvo, Dolnji Slaveči 50 a, © 53 060. M-0091
LOGARITEMSKE ANTENE z ojačevalniki prodam. Renkovci 157, p. Turnišče. M-0092
PRIKOLICO ZA AVTO prodam. © 42 092. M-0098
BELO VINO — šipon, burgundec, 3501, prodam. Štefan Kramberger, Ivanjski vrh 4, Sp. Ivanjci. M-14795 STROJ ANKER — brizgalni aparat za plastiko, zaradi upokojitve lastnika ugodno prodam. ® 62 143. M-1479!
800 I RDEČEGA VINA (8,00 din) in 3000 kosov fasadne bele opeke (4,00 din), prodam. Avgust Borko, Staneti-nec 50, Štrigova, ® (042) 830-240. M-3057
KOTNO SEDEŽNO GARNITURO KSENIJA ugodno prodam. S 23 351. M-FJ
Zaposlitve
RESTAVRACIJA ROKO TURANJ — Biograd na moru zaposli dve natakarici. Pogoj: znanje nemškega jezika. OD dober, hrana in stanovanje zagotovljena. ® (057) 388 117 od 14. do 16. ure. M-0095
ZAPOSLIMO EKONOMSKEGA TEHNIKA s prakso ali podobno smerjo višje izobrazbe za knjigovodska in računska opravila (računalnik). Poskusna doba 3 mesece. Ponudbe na upravo lista pod »VESTEN«. M-0096
GOSTILNA PRI PRATKARJU -Polhov Gradec zaposli dekle, ki ima veselje do strežbe. Stanovanje v hiši. Ostalo po dogovoru. ® (061) 645 033. M-MM
NUJNO ZAPOSLIMO KNJIGOVODJO - RAČUNOVODJO z de lovnimi izkušnjami. . Pogoj: znanje knjigovodstva. Delo z računalnikom. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod 1.000 DEM. M-0046
storitve
NUJNO POTREBUJEM VARSTVO ZA 11-MESEČNEGA OTROKA.
Varstvo potrebujem vsaj za 3 mesece. ® 26 492. M-0025
POTUJOČI FRIZERSKI SALON NA DOMU. Mojca Kodila, ® 24 941. FM-0075
PREVIJAMO ELEKTROMOTORJE, POPRAVLJAMO VSE VRSTE ELEKTRIČNIH STROJEV. HITRO - KAKOVOSTNO - PO KONKURENČNIH CENAH. Elektromehani-ka Nežic, Veščica 12, ® 21 397, M, Sobota. M-4608
^KOMPAS
GORNJA RADGONA
KOMPASOVE POMURSKE BREZCARINSKE MEJNE PRODAJALNE V Gornji Radgoni, Gederovcih, Kuzmi in Dolgi vasi za vas:
• vsak dan, tudi ob nedeljah, od 8. do 20. ure
• čez 1.500 artiklov veliko ceneje kot doma in na tujem
• prodaja na kreditne kartice EUROCARD, DINERS CLUB
Spoznajte svet na številnih potovanjih, izletih, počitnicah, ki jih organizira POTOVALNA AGENCIJA KOMPAS GORNJA RADGONA.
Na voljo so vam programi:
• Kompasov maksi katalog Počitnice 91
• tečaji ..tujih jezikov 91 — Anglija, ZDA. ZR Nemčija, Avstrija
• počitnice 91 v tujini: Španija, Ciper, Tunis, Ažurna obala, Grčija
•	in še množica programov za potovanja po domovini in tujini
•	plačilo v treh obrokih, odhodi iz Gornje Radgone
•	informacije: KOMPAS G. RADGONA, 61 741, 61 265
Prenovljena RESTAVRACIJA	vas s pestro ponudbo
jedi in pijač vljudno vabi! Vsak dan od 11. do 22. ure, razen ponedeljka.
Svet je lep — potujte z nami-
SPLAČA SE OBISKATI TRGOVINO ELEKTRON V LENDAVI,
ker ugodno prodajajo (na obroke in po konkurenčnih cenah) pralne stroje Gorenje, Candy in Indesit, pa tudi rezervne dele.
Pričakuje vas ELEKTRON — Donko, Partizanska 68, tel.: 75 882.
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in sorodnika
Aleksandra Gorze iz Ivanovec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam pomagali v težkih trenutkih, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala g. duhovniku Balažiču za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govorniku ob odprtem grobu. Hvala sodelavcem splošne bolnice M. Sobota in PTT-podjetja.
Vsem še enkrat — iskrena hvala.
Ivanovci, Andrejci, M. Sobota, 17. 4. 1991
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi
Le srce in duša ve, kako boli, ko te več ni.
V SPOMIN
30. aprila mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, in dedek
Aleksander
Perš
iz Adrijanec
Čutimo te in še živiš v naših srcih, kot živel si v minulih, skupaj preživelih letih. Saj veš, čeprav smrt izniči vse, kar nas na zemljo veže, do srca globin njena moč ne seže.
Hvala vsem, ki se ga še spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Vsi tvoji, ki smo te imeli radi
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče in pradedek Štefan
Schlihthuber
iz Dobrovnika
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki so našega pokojnika pospremili k večnemu počitku, darovali vence in cvetje ter za sv. maše.
Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pa tudi g. kantor-ju in pevkam za odpete žalostinke.
Hvala vsem!
Žalujoči: žena Ana, hčerka Piroška z možem Ferijem, sin Tibor z ženo Treziko, vnukinja Majda z možem Rolandom, vnuk Igor z Vero ter pravnukinja Štefani, Terezija Dravec, brat Ignac z ženo, Martin in sestra Ana z družinami
VESTNIK, 3. maja 1991
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, v naših srcih boš ostal.
V 77. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš najdražji
Ferenc Horvat
iz Dobrovnika
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje.
Posebna zahvala dr. Vassu za dolgoletno zdravljenje.
Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred in tolažilne besede ter pevcem za odpete pesmi.
Žalujoči: žena, sinovi in hčerke z družinami ter vnuki in vnukinji
Ni več tvoj pepelni dan, tvoj bo vstajenja dan!
ZAHVALA
V 62. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, žena, babica, tašča in sestra
Katarina Raduha
roj. Gjerek iz Žižkov
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem in znancem, dobrim sosedom in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli pisno ali ustno sožalje. Hvala tudi vsem, ki so darovali za sv. maše. Za skrbno nego med njeno boleznijo ter ves trud, da bi našo drago mamo ohranili pri življenju, se najlepše zahvaljujemo osebju internega oddelka pritličja bolnišnice v Rakičanu, posebno dr. Ucovi, kakor tudi patronažni sestri iz ZD Črenšovci, ki jo je obiskovala v času bolezni na domu.
Hvala g. kaplanu za opravljen pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Iskrena hvala sodelavcem Kovine in predstavniku Veletrgovine Potrošnik ter sodelavcem Dermatološke klinike — moški oddelek iz Ljubljane.
Vsem in vsakomur posebej — srčna hvala.
Žižki, 20. 4. 1991
Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Po daljši in hudi bolezni nas je v 52. letu starosti nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in svak
Jožef Žbul
iz Večeslavec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, Pr>jateljem in znancem, ki ste ga pospremili k preranemu počitku. Posebna zahvala pljučnemu oddelku, dr. eričevi, CIT Ljubljana ter družini Hadarevič za priza-. devanje in skrb v njegovih najtežjih trenutkih.
r>srčna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem in govorniku KS ter darovalcem cvetja, vencev in maš.
Vsem iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi
Ne morem iz zemlje kot dobra semena, da segli bi znova si v tople dlani.
Ne morem! Med nami je krsta lesena in grob je med nami... tišina prsti, le sveča ljubezni visoko gori.
ZMANKLA
V 82. letu starosti nas je po hudi bolezni za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica in tašča
Ana Fortun
iz Nedelice
u^reno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom iz Most-s9r°hnikom, botrini in znancem, ki ste jo pospremili nJeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, za sv. maše
Pl	in nam izrekli sožalje.
ce a celotnemu osebju kirurškega oddelka bolni-v Rakičanu za lajšanje bolečin in nego med njeno
POs . u	boleznijo.
za d3 "YaIa 8- kaplanu za pogrebni obred, pevkam °dpete žalostinke in govorniku KS Nedelica za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — hvala.
Nedelica, 20. 4. 1991
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama, stara mama in tašča
Marija Balažič
roj. Zver iz Gomilice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali za maše, vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala g. župniku, g. kaplanu, g. Lojziju T. in g. Viliju za pogrebni obred, pevcem iz Lipe in pevkam iz Turnišča za odpete žalostinke. Hvala zdravniškemu osebju internega oddelka — intenzivne nege v Rakičanu ter delovnim kolektivom LB Murska Sobota, Planika Turnišče in Varstroj Lendava. Hvala g. J.
Tkalcu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: mož Marko, sinovi Jože, Marko, Franc z družinami, hčerka Micka z družino ter bratje in sestre z družinami
Ko si v cvetju bil življenja, poln veselja in moči, ko si si želel življenja, tragično si odšel od nas za vedno dragi očka ti.
V SPOMIN
Ludvik Novak
šofer iz Kuštanovec
Najbolj žalosten mesec in dan med nami je 24. april, ko so pred sedmimi leti domači zvonovi zapeli za našega dragega sina, očeta, moža in brata. Odpeljali so ga na grob, ga položili v gomilo in jo zasuli z venci in cvetjem. Od tam vrnitve več ni! Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob.
Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi
Nismo dovolili, da bi te izgubili, ali življenje reklo je tako, da to, kar najbolj ljubiš, za vedno je odšlo.
> ZAHVALA
v 66. letu starosti je za vedno odšla od nas draga
Klara Režonja roj. Gorza iz Lendave
Ob izgubi drage žene, mame in babice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju internega oddelka in dr. Štivanu za ves trud. Posebna hvala g. kaplanu ter pevcem.
Vsem še enkrat — iskrena hvala.
Lendava, 6. 4. 199I
Žalujoči: mož Anton, sinova Slavko in Anton, hčerka Lidija z družinami ter drugo sorodstvo
Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni.
Prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi.
ZAHVALA
Po dolgi bolezni je v 87. letu starosti prenehalo biti plemenito srce dragega moža, brata, strica, svaka in sorodnika
Janeza Smodiša
iz Otovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi v težkih trenutkih priskočili na pomoč, mi pomagali med njegovo boleznijo in naju obiskovali v najini osamljenosti. Iskrena hvala za darovane vence in cvetje ter izrečena sožalja.
Posebna hvala tudi medicinskemu osebju internega oddelka bolnice v Rakičanu, gospodu duhovniku za pogrebni obred, pevcem žalostink, govornici KS, govorniku G D Otovci, gasilcem iz Otovec, Kuštanovec in Poznanovec ter godbi na pihala.
Vsem še enkrat — iskrena hvala.
Otovci, I4. 4. 1991
Žalujoči: žena Terezija in drugo sorodstvo
ZAHVALA ob boleči izgubi
Jožice Kotnjek
učiteljice v pokoju
s Hotize
Iskrena hvala vsem, ki so darovali cvetje, vence in za svete maše, vsem sodelujočim v pogrebnem obredu, zdravniškemu osebju za skrbno nego, vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali.
Žalujoči njeni
Pomlad na vrt je tvoj prišla in čakala, da prideš ti.
Sedla je na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 30. april, ko je minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, očka, sin, brat, svak in stric
Rudi Kamenšek
iz Bodonec
Odšel si tja, kjer ni bolečin, ni trpljenja, le večni mir.
Spomin nate bo ostal do konca dni.
Prisrčna hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob.
Žalujoči vsi njegovi
Prišla je lepa, zelena pomlad, a nam je prinesla žalost in globoko ranila naša srca, saj nas je prezgodaj zapustila naša ljuba
Anica
ki jo bomo ohranili v najlepšem spominu. Zahvaljujemo se vsem, ki ste darovali vence, šopke in za svete maše, vsem sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, sočustvovali z nami ter jo tako številčno spremljali na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. župniku, pevcem in govornikoma. Vsem še enkrat, iskrena hvala.
Žalujoči: sestre z družinami, nečaki, nečakinje z družinami ter drugo sorodstvo
Kar sreče sem na svetu užil, sem jo v mladosti cvetu pil, sem pil vrh sončnih jo višin, planine proste prosti sin.
(S. Gregorčič)
Ne boš več v zvezdnatih nočeh bedel, ne boš več sanjal in ne boš več pel, ne boš več gledal trt nasadov in breskve cvet pomladni.
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je v 38. letu starosti zapustil naš dragi sin, brat in stric
Štefan Jug
iz Gorice
Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsej botrini, sorodnikom, znancem, prijateljem in dobrim sosedom, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence, cvetje in nam izrekli sožalje.
Zahvaljujemo se zdravnikom infekcijskega, posebej še internega oddelka bolnice v Rakičanu, dr. Horvatu, dr. Štivanu, dr. Kološevi in osebju šok sobe za trud, da bi ga ohranili pri življenju. Hvala tudi osebju ambulante Mura za dolgoletno zdravljenje.
Hvala Štefanovim nekdanjim sodelavcem iz trgovine tovarne Mura, tovarne ženskih plaščev, tovarne moških oblačil, sodelavcem 216. brigade in celotnemu kolektivu Mura ter Elektro Murska Sobota.
Naša iskrena hvala tudi patru Štefanu Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici Olgi in društvu upokojencev.
Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše, Štefanu za odigrano Tišino, gospodu Banfiju za ves trud pri pogrebu.
Posebej hvala družinam Radovanovič, Torok, Graj, Pasičnjek in Benko.
Vsem še enkrat, iskrena hvala. Gorica, 24. 4. 1991
Žalujoči: mama, sestra Marta, brat Jani z ženo Emo ter nečakinji Simona in Katja
3. maja 1991
Stran 19
v besedi in sliki
MURA KROJI MODO — Po temeljitih raziskavah domačega trga so prišli v tovarni oblačil in perila Mura do zanimivih tržnih ugotovitev, predvsem pa do spoznanja, da primanjkujejo kakovostna, modna in bogata oblačila tako za ženske kot moške od 15. do 60. leta. To jih je spodbudilo k zamisli o lastnih blagovnih znamkah Gallus in LeOna. Pred kratkim so ta »bogata« oblačila prikazali na posebni reviji v Murski Soboti. Prireditev je lepo uspela. To pa govori v prid tistim, ki si prizadevajo, da bi Sobota postala središče oblačilne mode. (JOG)
Turistični nageljni za Pomurce
V vinoteki na Gospodrskem razstavišču v Ljubljani so v soboto, 20. aprila 1991, podelili priznanja za izjemne dosežke v turizmu, ki jih podeljuje RTV Slovenija. Med nagrajenci so bili tokrat kar trije Pomurci. Mateja Jaklič kot predstavnica Pomurskega sejma in Marija Šedivy kot predstavnika Zveze kulturnih organizacij Gornja Radgona sta prejeli turistični nagelj za organizacijo parade kmečkih del in običajev. Leta 1990 je prejelo turistični nagelj tudi Turistično društvo Radenci — priznanje je prevzel predsednik društva Rade Ba-kračevič. bbp, foto: rb
VSE VEČ PROMETNIH NESREČ
Gornja Radgona
Ponosno in doživeto
Tudi Osnovna šola dr. Janko Šlebinger v Gornji Radgoni, ki jo obiskuje 82 lažje duševno prizadetih otrok in 10 težje prizadetih mladostnikov, je pretekli petek odprla vrata, da bi staršem, rejnikom in vsem gostom prikazala svoj delček prizadevanj tega šolskega kolektiva pri izobraževanju in vzgajanju učencev za življenje. Kako ponosno in doživeto so izvedli uvodni kulturni program! Ali bi sploh kdaj nastopili, če bi, deni-
Tudi duševno prizadeti otroci, ki obiskujejo OŠ s prilagojenim programom, so sposobni uspešno nastopati. Z njimi je potrebno seveda veliko več in drugače delati. (Foto: JOG)
mo, obiskovali »redno« osnovno šolo? Najbrž ne, kajti tam še zdaleč ne bi bili med uspešnimi kot na »posebni« šoli, ki je učencem mnogokrat več kot dom. V njej so namreč zaželjeni, varni in srečni, kajti učitelji in učiteljice so jim kot prijatelji, ki jih vodijo s previdnimi koraki in s toplo, ljubečo roko življenju naproti. To je šola, v kateri se usposabljajo predvsem za tisto, kar jim bo potrebno v samostojnem življenju.
Pri tem jih je doslej večina tudi uspela. Dobili so službo, se gmotno osamosvojili, nekateri tudi poročili in zaživeli kot vsi drugi njihovi vrstniki. Zdaj obstaja tudi možnost za nadaljnje šolanje na Srednješolskem centru tehniško-pedagoške usmeritve v Murski Soboti (tekstilna in kovinarska usmeritev), kamor se je letos vpisalo 8 osmošolcev. Žal, kot je v pozdravnem nagovoru dejala ravnateljica gostujoče osemletke Terezija Šegula, se dogaja, da prizadeti otroci obiskujejo tudi redne osnovne šole, ker tako zahtevajo predvsem njihovi starši, pedagogi pa popustijo pred pritiski. S tem se godi tem otrokom velika krivica.	J£>že Graj
Na Kokolanjščeku požar povzročil za 800.000 dinarjev škode
V preteklem tednu se je na območju Pomurja zgodilo veliko več prometnih nesreč kot teden dni prej. Kaže, da je šok po povišanju kazni za posamezne prekrške popustil; stanje v prometu je torej spet »normalno«.
V sredo, 24. aprila, se je ob 19.40 zgodila prometna nesreča v Rogašovcih. Alojz Marič, Roga-šovci 15, je z osebnim avtom As-cona zaradi domnevne vinjenosti v domači vasi zapeljal na dvorišče domačije številka 4 b, kjer je trčil v parkiran osebni avto Da-cia lastnika Franca Cipota iz Lu-kačevec, nakar se je avto dvignil in poškodoval zastavo 128, katere lastnik je Anton Skledar iz Sotine. Maričeva ascona je naposled obstala spet na cesti, voznik pa je zletel skozi okno in se lažje poškodoval. Gmotna škoda na vseh vozilih pa znaša 200.000 dinarjev.
Vlado Grof iz Sebeborec se je
25. aprila ob 7.45 peljal z osebnim avtom po Lendavski cesti v Murski Soboti. V križišču z Mar-kišavsko cesto je z njegove leve strani nenadoma pripeljala kolesarka Otilija Drvarič iz Noršinec. Avtomobilist kljub zaviranju nesreče ni mogel preprečiti in jo je zbil po cesti. Pri tem je bila kolesarka hudo ranjena.
Mnogi vozniki so neprevidni pri vzvratni vožnji. Tak je bil tudi Rudolf Recek iz Gornje Radgone. V petek, 26. aprila, se je ob 17. uri z vzvratno vožnjo vključeval v promet na Ljutomerski cesti v Gornji Radgoni. Pri tem je bil nepreviden in je zadel v peško Antonijo Mulec, rojeno 1915. leta, iz Gornje Radgone, Lackova ulica, ki se je hudo poškodovala. Voznik je odpeljal domov, kjer so ga poiskali miličniki in odredili strokovni odvzem krvi in urina.
Neprimerna hitrost in domne-
ČISTILI OBREŽJE MURE — Bregovi in okolica reke Mure so žal marsikje precej onesnaženi z raznoraznimi odpadki. Tako je bilo tudi v bližini. Kantine oziroma mosta čez Muro na cesti Razkrižje— Srednja Bistrica. Tam nameravajo še letos urediti nov mlin, v katerem bodo delali tako kot nekoč. Predvideno je tudi srečanje književnikov in zborovanje Zelenih. Onesnažena okolica bi vse to prav gotovo precej kazila. Zato so na pobudo Zelenih Prekmurja pretekli četrtek pripravili očiščevalno akcijo, v kateri so se še posebej izkazali osmošolci bistriške osemletke.
Besedilo in posnetek: Jože Graj
vna vinjenost sta botrovala prometni nesreči, ki se je zgodila v soboto, 27. aprila, ob 21.45. Branko Erjavec iz Lipovec se je peljal z osebnim avtom po lokalni cesti Beltinci—Melinci. Na začetku Melinec je pripeljal v desni nepregledni ovinek, zapeljal na levo stran in na bankino, kjer se je vozilo obrnilo za 90 stopinj, nato pa udarilo v steber ograje in obstalo. Škode je za 15.000 dinarjev, voznik se je poškodoval lažje, sopotnik Jože Tratnjek iz Lipovec pa hudo.
Sedaj pa preberite še o požaru na Kokolanjščeku v radgonski občini. Gorelo je 28. aprila ob 3.40. Ogenj je izbruhnil v tako imenovani silnici, ki je v sestavi gospodarskega poslopja, katerega lastnik je Franc Bec. Gre za znanega trsničarja, ki je kuril v stari peči in ogreval prostore. Zgoreli so celotno gospodarsko poslopje, silnica, pripomočki za cepljenje trte, gradbeni material in še kaj. Škoda je ogromna: 800.000 dinarjev.	« _
Vestnik misli na svoje naročnike
PRVI
VESELI VEČER
Kmalu v Zasavje na slavje
Čeprav se Vestnikovega veselega večera, ki smo ga pripravili v petek, ni udeležilo toliko ljudi, da bi lahko govorili o rekordu, se nas je vendarle zbralo nekaj sto in bilo je lepo. Na svoj račun s(m)o prišli vsi, saj je bilo za vsakega nekaj. Nastopali so namreč: vo-kalno-inštrumentalna ansambla Vinoteka in Nika Zajca, pa znani popevkar Edvin FHser, okter Lip Bled, prireditev pa je povezoval in prepeva! popularni Boris Kopitar, ki ga poznamo zlasti s tv-ekranov kot vodjo oddaje TV meh. Kar tri ure je traja! prvi Vestnikov veseli večer, vmes pa je bilo še žrebanje bogatih nagrad za obiskovalce in Vestnikove naročnike. Imena izžrebancev objavljamo na tej strani. S tole prireditvijo smo zaorali ledino; več izkušenj pa imamo s tradicionalnim Vestnikovim vlakom, ki bo krenil na prijetno potovanje tudi letos, tokrat na slavje v Zasavje.	Š. S.
IZŽREBANI NAROČNIKI VESTNIKA NA PRIREDITVI VESTNIKOV VESELI VEČER
Ivan Marič, Odranci 228, Črenšovci — bakrena ročna na-hrbtna škropilnica Panonija; Janez Jančar, Nuskova 24, Roga-šovci — plastična nahrbtna škropilnica Panonija; Erika Kranjec, Kuzma 72, Štefan Zver, Renkov-ci 60, Turnišče, Jože Miholič, Grad 150 — osebna tehtnica Li-bela; Ivan Karoli, Naselje 14. div. 33, M. Sobota, Alojz Kos, Razlagova 56, M. Sobota — kuhinjski tehtnici Libela, 5 kg; Štefan Poredoš, Bodonci 149 in Gi-zela Sever, Biaihoferstrasse 5, 7400 Tubingen 9, Nemčija — kuhinjska tehtnica Libela, 2 kg; Ana Vitez, Turnišče 220 a, Jurij Kuzmič, Vidonci 124, Štefan Temlin, Vaneča 17, Viljem Ko-cet, Selo 11, Anton Jerič, Lipovci 212, Ernest Grah, Stari trg 44, Slovenj Gradec — filter za čiščenje vode; Jožef Kolarič, Srednja Bistrica 22, Vlado Majcen, Sr. Bistrica 19, Jože Bot, Gaberje 105, Jože Buček, Kramarovci blok, Angela Rajh, Ormoška 15, Ljutomer — električni vrtalnik Iskra; Janez Heric, Branoslavci 12, Ljutomer — električna verižna žaga Iskra; Alojz Ropoša, Dokležovje 90, Beltinci — električne vrtne škarje Iskra; Irena Vogrinčič, Plečnikova, Krog, Janez Žekš, Šumenjakova 7, M. Sobota, Etelka Šavel, Sebeborci 73, Venderl Gorza, Finžgarjeva 7, Murska Sobota, Olga Gjergjek, Ivana Regenta 29, M. Sobota — Platanina knjižna polica; Marija Janko, Šalovci 102, Anton Korošak, Radoslavci 32, Bučkovci, Lizika Baligač, Na kamni 6, Beltinci, Alojz Forjan, Richardwa-gnerstr. 13, Nemčija, Ludvik Fi-lo, Budinci 19, Šalovci, Franc Klemenčič, Galušak 20, Videm ob Ščavnici — 4 litre lesola, Co-lor Medvode; Hermina Vogrin, Kobilje 61, p. Dobrovnik, Ignac Nerad, Trnje 127, Črenšovci, Marija Podlesek, Ivana Regenta 15, M. Sobota, Ana Vrbnjak, Grabonoš 10, Videm ob Ščavnici, Alojz Flegar, Lomanoše 44 b, G. Radgona, Franc Slavič, Puconci 47, Puconci — 4 litre akva-lesa, Color Medvode; Marjan Baler, Polana 33, p. Puconci — 300 kg nivelana B in emulzija za podlago — Cinkarna Celje; Jožef Sukič, Domajinci 27, Cankova — darilo trgovine BIM M. Sobota; Franc Selčar, Nikole Tesle 9, Murska Sobota — pogostitev za vso družino v gostilni Pri veseli Goričanki v Radovcih;
Na prvem Vestnikovem veselem večeru smo izžrebali veliko bogatih nagrad. Spalnico Lip Bled pa je izžrebal direktor tovarne pohištva Bohinjska Bistrica Janez Erčul.
Edvin Fliser je kljub dolgoletnemu prepevanju še vedno v vrhu slovenske zabavne glasbe. Na prvem Vestnikovem veselem večeru, ki je bil v telovadnici v Murski Soboti, ga je spremljal ansambel Vinoteka.
Alojz Recek, Večeslavci 76, Ro-gašovci — darilo mesarije Drago Gomboc, Šratovci pri Radencih; Bela Tanacek, Petrovci 33, G. Petrovci — izlet za eno osebo v Budimpešto — Agencija Klas M. Sobota; Evgen Soke, Dolga vas 94, Lendava — pogostitev za vso družino v bifeju Ložič Hotiza; Leon Brezar, Zabukovje 8, Zg. Besnica — pogostitev za vso družino v gostilni Benčec v Bakov-cih; Štefan Beznec, Bodonci 60 — darilo trgovine Tarnaš iz Gornje Bistrice 130; Rudi Pelci, Beračeva 29, Radenci — 2 pici in pivo v gostilni Central; Alojz Rauter, Turjanski vrh 4, Radenci
IZŽREBANI POTNIKI ZA VESTNIKOV VLAK 91
1.	Štefka Drvarič, Prešernova 64, 69000 Murska Sobota
2.	Jože Mertik, Trnje 32, 69232 Črenšovci
3.	Rudolf Fanedl, Maina 37, 62223 Jurovski Dol
4.	Marta Mavsar, Bezje 4/40, 64280 Kranjska Gora
5.	Marjan Horvat, Črešnjevci 192, 69250 Gornja Radgona
6.	Franc Mauko, Prešernova n. h., 69250 Gornja Radgona
7.	Franc Meolic, Ravenska 20, Krog, 69000 Murska Sobota
8.	Geza Celec, Gorička 55, Černelavci, 69000 Murska Sobota
9.	Jože Supi, Vrtna 6, 69000 Murska Sobota
10.	Anton Borovič, Ivanjševski vrh 62, 69245 Spodnji Ivanjci
11.	Avgust Voroš, Dobrovnik 127, 69223 Dobrovnik
12.	Franc Prejac, Zbigovci 17, 69250 Gornja Radgona
13.	Stanko Škafar, Travniška 12, 69224 Turnišče
14.	Aleksander Škalič, Selo 16, 69207 Prosenjakovci
15.	Ana Gujt, Gregorčičeva 11 a, 69000 Murska Sobota
16.	Jože Tkalec, Tešanovci 7, 69221 Martjanci
17.	Kristina Gomzi, Selišči 28, 69244 Videm ob Ščavnici
18.	Franc Kološa, Dobrovnik 153, 69223 Dobrovnik
19.	Rudi Kovač, Ivana Regenta 1, 69000 Murska Sobota
20.	Zoltan Felkar, Lucova 31, 69203 G. Petrovci
21.	Anton Kšela, Berkovci 19, 69244 Videm ob Ščavnici
22.	Irma Ropoša, Lustenauerstrasse 35, 6845 Hohenems, Avstrija
23.	Alojz Horvat, Kratka 5, 69224 Turnišče
24.	Franc Horvat, Vrtna 3, Rakičan, 69000 Murska Sobota
25.	Štefan Žiško, Krmelj 58, 68296 Krmelj
26.	Matilda Žalig, Gančani 86, 69231 Beltinci
27.	Kristina Gelt, Nedelica 89, 69224 Turnišče
28.	Janez Rožman, Pince 44, 69220 Lendava
29.	Marija Titan, Petanjci 72, 69251 Tišina
30.	Anton Štotl, Domajinci 12, 69261 Cankova
31.	Martin Kreslin, Dolnja Bistrica 45, 69232 Črenšovci
32.	Jože Zadravec, Selo 64, 69207 Prosenjakovci
33.	Štefan Škerlak, Nemčavci 28 a, 69000 Murska Sobota
34.	Marija Klar, Partizanska 8, 69220 Lendava
35.	Greta Ouček, Avnojska 97, Černelavci, 69000 Murska Sobota
36.	Ivanka Štigl, Podgorje 7, 69253 Apače
37.	Avgust Kolmanič, Brebrovnik 103, 62259 Ivanjkovci
38.	Marjeta Bertalanič, Tavčarjeva 33, 69000 Murska Sobota
39.	Olga Mavrič, Križevci 52 a, 69242 Križevci pri Ljutomeru
40.	Franc Karba, Desnjak 27, 69240 Ljutomer
VSI IZŽREBANI POTNIKI BODO DOBILI VOZOVNICE IN OSTALA NAVODILA PO POŠTI!
— darilo za 1.000,00 din v Elektrotehni >Šoping< v M. Soboti; Anica Recek, Žižki 74 a, Črenšovci — akumulator Vesna, 12 V, 50 A, Servis Iljaševci pri Križevcih; Štefan Bodanec, Rankovci 50, Tišina — peč za centralno kurjavo TVT B. Kidrič Maribor, 25.000 kalorij; Joža Ferencek, Kobilje 23, Dobrovnik — peč za centralno kurjavo 35.000 kalorij in MARJETA VUČKO, TRD-KOVA 62, Kuzma — spalnica LIP BLED
DOBITNIKOM NAGRAD BOMO OBVESTILA O KRAJU IN ČASU DVIGA NAGRAD POSLALI PO POŠTI
Danes smo pričeli sprejemati prijave! Časa je malo, zato pohitite!
Ogledali si bomo Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Medijske Toplice, Vače, ki so geometrijsko središče Slovenije, Izlake, Sveto goro (znano zasavsko romarsko pot), Valvazorjevo kapelo, Čebine, planinske domove, cerkve in gradove ...