ravnatelj LJUBLJANA JUG03! AV1J St. 111 Lict lihaj* r—k S me*« c£ i 33-— L bJ50 jrtt. -f W fiirole^i l V oice, (C. C. poscdriikt. Naročmnjki za I ctio Uto L 75.—, ▼ inoHaihro 30 atol. — OgUsnina za 1 mm prostor« za trforake a obrtne oglas« L L—, u ••mrt-L LSO, oglase denarnih zavodov L 2— prvi atraai L X— v Trstu, v srado, 11. mala 1937. EDINOST Posomi številka 30 eent Letnik Lil Urodniitvo in opravniitvoi Trii (3). ulica S. Franceaeo d'Aaaiai 20. Telefon 11-97. Dopisi naj m poiiljajo izključno uredniitvu, oglasi« rakla-in dan ar pa upravnlitvu. Rokopisi aa nc vračajo. Nairankirana pisma M M sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarna «Ediaost» Poduradniitvo v G o r i c i : ulica Giorai Carducci št. 7, L n. — T«UI. it. 327. Glavni in odgovorni uradnik: prof. FOip Peric. Izletništvo in planinstvo Zdaj, ko je znova pomlad, v deželi in so se obnovili izleti skupin, druStev ki posameznikov, ne bo morda napačno, če spregovorimo besedo o na&em izle-tniStvu in planinstvu. Da mislimo pod tema dvema bese-doma dvoje či»to različnih načinov pokajanja v narava, bo vsak uvidel na prvi pogled. Izletništvo je nesmotreno, predvsem nabavi namenjeno, brez posebnih, telesnih težav in žrtev napravljeno obiskovanje proste naaa-ve. Izletniki se vozijo po vlakih, z avtomobili, s kočijami itd. Izletniki obiskujejo znana lepa mesta, morje, nižje hribe, jame ali drugače lepe in laliko dostopne kraje. Vrednost izletniStva je gibanje na prostem, če je izlet v naravo, ali pa širjenje duševnega Dbzorja, če je izlet v kak znamenit kraj. V obeh slučajih ima duša več od telesa. Omeniti je treba predvsem duševni počitek in vzlet misli pod svobodnim nebom; v prostem zraku ali v širokem krogu gledanih lepot, umetnin, posebnosti v spremstvu stalne zavesti nadiuoči ali drugačnoga načina dela pogumnih duš. Vse nekaj drugega je planinstvo! Beseda sama pove, da »imamo tu kot kult le planine, visoko, kamenite naravno zgradbe, kjer je človek v stalni telesni m duševni napetosti, večkrat tudi v življenjski nevarnosti in najde prav v tem, v neizprosnem boju z mrtvo naravo, svoje notranje zadovoljstvo. Kakor je izletništvo predvsem družabno, tako je planinstvo največkrat vklenjeno v ozek krog ljudi, ki jih ne veie morda toliko medsebojen odnos kakor stremljenje za užitkom in spoznanjem narave. Izletništvo išče v duševni harmoniji svoje notranjosti zunanjo lepoto, planinstvo veže duše z zunanjimi vplivi, z lepotami recimo, ki jih kaže ve čim osebam na isti na- čin. ... Planinstvo ni zabavno. Ni namenjeno oni ozki zabavi, ki jo nudi nedeljski izlet v okolico. Tu je petje, včasih godba, predvsem pa beseda in dovtip, ki rodi smeh. Tam, v planinah, pa je zabava spoznanj-e, s trudom in molče pridobljeno, a zato tem globlje. Tam je moč človekova in njegovo ravnotežje v boju z močjo narave in njenimi igrami. Planinstvo ima poleg tega tudi le en sam cilj, ki je nlanina, gora in kar je z njo v zvezi, medtem ko ima izletništvo več ciljev. Čeravno je ta razlika tako zevajoča, vendar ne zametujmo nikakor izletništva in se tudi ne postavljajmo na izključno stališče planinstva. Res pa je, da je planinstvo mnogo više od izletništva tako po svoji notranji vrednosti kot po zunanji obliki. Prav zato mora biti planinstvo smotreno. Ni vsakdo planinec, ni planinec vsak oni, ki je bil morda peLkrat, morda de^ setkrat na Triglavu. Prav mogoče je, da nima prav nič planinskega v svoji duši in je planinec le radi nekake zunanje ponositosti, ki pa ni v planinstvu nič. Znamenit planinec, tržaški rojak Kuggy pravi v svoji že mnogokrat imenovani kniigi, pisani na nemškem jeziku; nekako tako-le: Planine so kot dekle nagajive in zagonetne so, silno ljubosumne. Če ni ljubazni do njih v tvojem srcu, ne bližaj se jim. Ukanile te bodo za lepoto gore in užitek, ki ti ga nudijo v obilni meri, če si jim zvest ljubitelj, če ni v tvojem srcu ljubezni in lepote, da se odbiva in objema v lepoti gole skale, ne hodi v planine, zakaj truden in potrt in v svoji duši prazen se boš vračal.» Zdi se, da so besede pisane tako, da bi jih človek-planinec objel. — Vera in ljubezen je v njih, lepota sam&. Planinec ve, da je tako. Zato pa je planinstvo več, mnogo vrč od izletništva. Zato je planinstvo življenje s polnim srcem v srcu narave, življenje z njo samo, medtem ko je izletništvo le "okoriščanje njene lepot« za okvir, k?mer denemo v glavnem veselo družbo, smeh, zabavo. Planinca ie treba smotreno vzgojiti. Te smotrene vzgoje nimamo stalno na razpolago, zato je prva stopnia ua tei noti Se vedno lepo in treono izletništvo. So ljudje, ki radi gledajo planine od daleč in se jim di-vijo. Obenem se jim adi smešno planinstvo. Teh m takih je o-bilno. Vendar jim je stalno prijetno izleteti v gozdnato okolica, kjer je zrak svež in ve» bister. Zato bo izletništvo v nar šem življenju pomenilo od dne do dne več, ker bo vezalo družbo, dajalo ji priliko, da se sestavne in medsebojno spozna. V tem je velika vrednost tega načina Le koristno delo vrši oni, ki Siri misel izletništva. Koristno in hvaležno, ker pripravlja razumevanje za druge in daljSe ture, ki jih bodo ljudje vzljubili, ko jih bodo spoznali V tem je tudi kos našega narodnega zdravja. Trebalo bi samo pobijati med izletniki večkrat raz-paseno navado izkoriščati družbo in popivanje. Sta to dve napaki, ki bi jih ne smelo biti nikjer, ker namen izleta nI tak. Kdor hodi zato na pot, je bolje, da ostane doma. Trezna družba, ki ve, kakšne važnosti in pomena je izletništvo, bo stalno pazila na to, da res služi zdravi zabavi v zdravem okolišu. V tem bo njena vrednost. Zato na delo za take izlete. Kaj je z našim planinstvom? Le ozka je družba ljudi, ki so res planinci. Morda je v tem o-ziru največje važnosti planinski klub Krpelj v Tolminu, ki je združil nai^e najbolj vnete planince, celo nekatere prijatelje pokojnega velikega turista dr.ja Juga. Le škoda, da ti ljudje prvič ne morejo na ture, kot bi ratdi, in da drugič o svojem delu ne povedo besede v svet, ki bi jo morali. «Planinski vestnik» je pri nas malo razširjen. Zato mora «Naš glas» po svoji možnosti namestiti to, kar bi sicer delal «Planinski vestnik». Predvsem zamore to s spisi in s slikami. Vemo, da je začel, upajmo, da bo nadaljeval. Obe panogi sta važni za nas in za naš naraščaj. Delajmo na tem važnem polju. p- PoslnnsUn zbornica se bo sestala šele koncem maja? RIM, 10. (Izv.) Poslanska zbornica se ne sestane, kakor je napovedala pred dnevi rimska «Tribuna», dne 18. maja, ampak po vsej verjetnosti šele v poslednjih dneh maja. Jutri se povrne v Rim predsednik zbornice on. Casertano, ki se bo tekom prihodnjih dni domenil s predsednikom vlade glede dneva in ure, ko naj se sestane poslanska zbornica._ Miniti irrW neti Ma sol Uradi RIM, 10. (lav.) Senator Sdtattr zer je naslovil dne 9. maja na predsednika vlade sledečo interpelacijo: «P odpisani bi želel zvedeti od predsednike vlade, prvega ministra in ministra za zunanje zadeve, kako Izvaja Jugoslavenska vlada določbe aantamarghe-ritske pogodbe, ki jo je podpisal interpelant kot takratni minister zunanjih zadev. To interpelacijo so narekovala podpisanemu težka kršenja pogodbe. Te kršitve obstojajo v sledečih dejanjih jugoslovanske vlade: 1.) Izvajanje omejitvenih mer, ki so bile Mane proti tujcem glede nakupa in vparabljanja nepremičnin v 50 km Širokem obmejnem in obrežnem pasu, tudi napram italijanskim državljanom. Te mere kršijo L in 3. Člen konzularne pogodbe iz leta 1879., 56. člen santamargiie-ritske pogodbe in 3. člen protokola, ki je bil podpisan v Rimu dne 23. oktobra 1922. 2.) Zatvoritev a) italijanske Me usmiljenih sester v Splitu, b) italijanske šole v Trogiru. Ti zatvorstvi kršita 7. člen rapall-ske pogodbe, 55. člen santamar-gfcerttske pogodbe in 8. člen sai i ennainske pogodbe o narodnih manjšinah. 3.) Razpust organizacije »Lega Nacionale«, ki krSi 52. člen saastainargheritske pogodbe in 4.) Odpoved in odbijanje prošenj za koncesije za izvrševanje, industrije in trgovine.« Z oziram, na to interpelacijo senatorja Schanzerja je zelo verjetno, da bo podal on. Mus-solini po otvoritvi zasedanja visoke zbornice v senatu tozadevne iajave o italijansko-jugoslovanski h odnošajih, ki Še vedno niso razčiščeni. Japonsko offllkovonlo za oa Mnssolinija LONDON, 10. (Izv.) Agenciji «Reuter» poročajo iz Tokiai, da je japonski cesar podelil ministrskemu predsedniku Mussoii-niju veliki ovratnik Paullawn±a, ki predstavlja najv»je odlikovanje za inozemce. Vokltoltev kabinet ■Jejevo »popolnitve BEOGRAD, 10. (Izv.) «Novo-pravfjo, da se vel dogodki razvijajo v smeri skorajšnjih ▼oiiJtev m da se nahaja Jugoslavija prav gotovo pred raspustom parlamenta. Somostojno-demokrat. «Reč» pa piše, da je treba pričakovati spopolnJtev vlada List prinaša verzije, ki jih je dobil iz vladnih krogov. Nagiača, da sta Se najbolj verjetni dve kombinaciji, namreč da vladni krogi ne vidijo drugega izhoda jo. situacije, kakor da pritegnejo -v kabinet samostojne demo--krate. Po drugi verziji pa naj bi se vlada spopolnila s politiki zunaj parlamenta. Taka vlada naj bi razpustila parlament ter izvedla nove volitve Vladni krogi so baje najbolj za to, da se spopolni sedanji kabinet s poslanci SDS. Z druge strani pa se čujejo fc vladnih krogov spet glasovi o motnosti spopolnMve kabineta z zastopniki SLS ter Radiće-ve stranke, kar pa je baje izključeno. «Reč» pravi, da je zelo nepopularna kombinacijo, namreč delna neparlamentarna vlada, ker bi človek lahko o njej đobH vtfcs, da se bod6 volitve vr-Mfte v znamenju neparlamen-taraostt Ustanovitev gospodarskih dov nza- RIM, 10. (Izv.) Na poslednjem zasedanju ministrskega sveta je bil sprejet osnutek dekreta-zakona, ki uvaja nove določbe o pokrajinskih gospodarskih svetih. Kakor doznava rimska «Tribunam bodo istočasno z novimi pokrajinskimi gospodarskimi sveti uvedeni tudi pokrajinski gospodarski uradi. Ti uradi bodo podrejeni ministrstvu za narodna gospodarstvo. Njihova naloga bo zastopati ministrstvo za narodno gospodarstvo v posameznih pokrajinah, skrbeti za izvedbo njego-vih odredb in u-krepov ter pospeševati pod njegovim vodstvom gospodarski povzdig v posameznih pokrajinah. Gospodarski uradi bodo lahko vzdrževali pod svojim o-kriljem vse urade, ki so podrejeni ministrstvu za narodno gospodarstvo. Na ta način se namerava doseči decentralizacija, ki bo omogočila hitrejše in u-spesnejše postopanje državne u-prave v gospodarskih zadevah. S tem bo seveda dosežena tudi znatna razbremenitev centralnih uradov ministrstva, ki se bodo potem lahko z večjo vne-posvečali nalogam, ki so no splošne važnosti za vso državo. Prefekti prt ministrskem predsedniku RIM, 10. (Izv.) Danes zjutraj je sprejel on. M us sol ini ob asistenci državnega podtajnika on. Suarda prefekte pokrajin Forlif Vicenze, Alessandrije in Reke. Ministrski predsednik se je raz-govarjal s prefekti o najvažnejših vprašanjih in potrebah njim v uprav poverjenih pokrajin. Drugi konfederacij RIM, 10. (Izv.) V četrtek se bo vršil v palači «Littorio» pod predsedstvom on. Turattja, ki se je davi povrnil v Rim, drugi sestanek predsednikov lašistov-bkih sindikalnih konfederacij. Zanlboni na etoku Sv. Štefana NEAPELJ, 10. (Izv.) Danes zjutraj je bil Tito Zaniboni vkrcan na parni k «Gianutri», ki ga je odpeljal v spremstvu o-rožnikov na jtok sv.- Štefana, kjer bo moral prestati svojo kazen. _ Zborovanje v Sloni SIENA, 10. V Si eni se je vršilo v nedeljo veliko fašistovsko zborovanje, katerega se je udeležilo kakih 40.000 oseb. Predsedoval je glavni tajnik fašistovsko stranke, ki je v svojem govoru nagla&al, da morajo biti fašisti vedno pripravljeni na vsako preizkušnjo. Spopad med tolovaji in orožniki SASSARI, 10. V nekem spopadu z večjim številom tolovajev je bil pri Esporlatu umorjen en orožnik, eden pa je bil ranjen. Orožniki so izvršili mnogo aretacij. __ Dva italijanski vojni ladji v • Galacn BUKAREŠT, 10. Včeraj popoldne sta prispeli v Galac dve italijanski vojni ladji. m Kitajci streljali na italijansko topničarko ŠANGHAJ, 10. Kitajski vojaki so streljali na italijansko topničarko «Ermanno Carlotto*, ko je vozila navzdol po Jang-Tse-Kjangu. In sicer se je to zgodilo pri Pu-Kovu in Čin-Kjangu. Italijani so odgovorili s streljanjem iz topov in so pregnali napadalce. __ Padanje brezposelnosti mm li-gleftkem LONDON, 10. Po statističnih podatkih ministrstva za delo je znašalo Število brezposelnih 2. aprila en milijon in 44.800; v primeri s prejšnjim tednom se je število brezposelnih znižalo za 61.640. nove rolttro «JiMaelll se bodo viMle v avgusta? BEOGRAD, 10. (Izv.) «Večer-ne Novosti» prinašajo senzaci- jonalno informacijo - z merodajne strani, — da bc. še koncem tega tedna podp^al ukaz o razpustu narodne skupščine. Nove volitve se bodo vršile tekom treh mesecev, to je v avgustu. _ Konferenco Hale ootonte Jugoslovanska delegacija odpotuje danes v Prago BEOGRAD, 10. (Izv.) Jugoslo-venska delegacija za konferenco Male antante odpotuje z zunanjim ministrom dr. Marin-kovićem na čelu jutri zvečer preko Maribora in Dunaja Prago. BUKAREŠT, 10. (Izv.) Vsi listi prinašajo obširne članke o pomenu konference zunanjih ministrov Male antante in na-gla&ojo zlasti solidarnost njenih članic. Oficioena «Lupta» pravi, da more Mala antanta danes izraziti svojo zahvalo Tar-keju Janesku, ki jo je ustvaril, hvaležna pa mora biti tudi on. Musaoitoiju, ki jo je s svojom postopanjem konsolidiral. BEOGRAD, 10. (Izv.) Tiskovni oddelek zunanjega ministrstva je nocoj Jfcdal tole uradno objavo: «Netočna je vest, razširjena iz neznanih virov po francoskih listih, da na svojem sestanku predstavniki Male antante ne bodo razpravljali o gotovih stvareh in sicer na zahtevo romunskega zunanjega ministra Miitilinea. Niti Mitileneu niti kdo drugi ni stavil kakršnekoli take zadeve. Ker sestanek predstavnikov Male antante ni diplomatska konferenca, je naravno, da se bodo na svojem sestanku zastopniki prijateljskih in zavezniških držav raz-govarjali kot odkritosrčni prijatelji in ne more biti izključen iz razprave noben predmet. Scotus Viator v Beogradu BEOGRAD, 10. (Izv.) Jutri dospe v Zagreb znani angleški publicist Seaton Watson, znan pod imenom «Scotus Viator». Jz Zagreba odpotuje dalje v Beograd, potem v Niš, v Sofijo in Bukarešt. Somdermayer v Novem Sadu NOVI SAD, 10. (Izv.) Nič manj triumfalen kot v Beogradu je bil tudi sprejem jugoslovenskih letalcev Sondermay er j a in Baj-daka v Novem Sadu, kamor sta dospela včeraj na svoji predzadnji etapi iz Beograda Sprejema sta se udeležila tudi knez Pavle in kneginja Olga Gospodarska posojanja mod Italijo in Madžarsko BUDIMPEŠTA, 10. Bivši trgovinski minister baron Josip Szterenyi bo danes odpotoval v Rim, kjer se bodo začela gospodarska pogajanja med Italijo in Madžarsko. Szterenyi ima pol-nomoč za ureditev vprašanja vojne odškodnine in raznih drugih zadev. da proti razMrjevalcem neresničnih vesti, po katerih naj bi bil Nungesaer že prispel v New-York. Tem vestem sta nasedla celo vojni minister in predsednik zbornice, ki sta že poslala V New-York čestitke za srečno u-speli polet. Sporazumno z ameriško vlado je francoska vlada sklenila preiskati s pomočjo vojnih ladij ves severni del Atlantskega o-ceana. Danes je bilo že odposlanih v to svrho 18 torpe dolove ev. Do sedaj še ni prispela nobena vest, po kateri bi bilo mo-;oče sklepati o usodi, ki je do-etela oba francoska letalca. g Bivšega ministra spremljata na potovanju svetnika Kallay in Jokak. Ustavil se bo par dni na Reki, kjer bo rešil nekatere zadeve gospodarskega značaja. Včeraj se je Sztereny dolgo raz-govarjol z italijanskim poslanikom grofom Durinijem. Francoski parlament Otvoritev poletnoga zasedanja PARIZ, 10. (Izv.) Danes popoldne je btlo otvor j eno poletno zasedanje francoske poslanske zbornice. Prva seja je potekla v znamenju velike potrtosti, ki vlada radi neznane usode obeh letalcev Nungesserja in Colija. Danes otvor j eno zasedanje poslanske zbornice bo trajalo do poletnih parlamentarnih počitnic in se bo zbornica bavila z zelo važnimi vprašanji. Na dnevnem redu tekočega zasedanja so namreč trije izredno važni zakoni: zakon o reformi carinskih tarif, novi vojaški zakon in novi volilni zakon. Krizo nemSke vlade Novo zasedanje državnega zbora BERLIN, 10. (Izv.) Danes je bilo otvorjeno poletno zasedanje nemškega državnega? zbora Zfibsedanje državnega zbora pri-cfcobiva od trenotka do trenotka na vainosfti, ker vlada v novi nemški vladi precej ostra kriza, ki se utegne razrešiti šele z demisijo zunanjega ministra S«resemanna ali pa z ostavko celokupnega kabineta ki mu 1 menda sledila vlada, sestav-Ijfiia m centruma in levičarskih strank. Messerleo palet lffryHfaa razburjenost v Parizu PARIZ, 10. Mrzlična nestrpnost in napeto pričakovanje novih vesti o usodi Nungesserja, francoskega 1 >lca, ki je v nedeljo nastopil svoj polet iz Pariza V New-York, razburjajo ---- Francoze. Veliko ogorčenje vla- ' da, ga objel m poljubil. Prekooceanski polet letalca Chamberlaina NEW-YORK, 10. (Izv.) Inženir Bellanca se je odločil odložiti prekooceanski polet, katerega sta hotela izvršiti z njegovim letalom dva amerikanska letalca Chaanaberlain in Bertrand. Čim bodo vremenske prilike dovoljevale polet, se bo ta tudi v resnici izvršil. Inženir Bellanca in letalca Chamberlain in Bertrand gojijo veliko nado v ugodni izid tega prekoo c e ansk eg a poleta. _ Italijanski vojni pohabljenci v Belgiji BRUSELJ, 10. Zastopniki italijanskih vojnih pohabljencev, ki so prišli v Belgijo, da povrnejo obisk, ki so jim ga napravili belgijski pohabljenci lani v Italiji, so bili deležni tukaj veličastnega sprejema. Ministrski predsednik Jaspar je v govoru, ki ga je imel na čaist gostom, vzklikal prijateljstvu med Italijo tn Belgijo. V nedeljo je sprejel zastopnike sam kralj Albert s kraljico, prestolonaslednikom in drugimi dostojanstveniki. V imenu italijanskih pohabljencev je govoril on. Del-croix, kateremu je odgovoril kralj Albert, ki je velikega pohabljenca odlikoval s križcem vel. častnika Leopoldovega re- DNEVNE it imun »Ms* t Trst« Tržaški prefekt kom. Fomaciari in prefekturni komisar tržadke občine kom. Fronteri sta odpotovala včeraj zvečer v Rim. Cilj tega potovanja je, da se oba zastopnika oblasti sporazumeta z generalom Cittadini-jem glede predstoječega obiska Nj. V. kralja v Trstu in do-lo6ita program sprejema. Kralj pride v Trst dne 24. maja povodom odkritja svetilnika zmage v tržaški luki. Kralj ' vide po morju ter v spremstvu e druge eskadre, ki šteie okoli btirideset vojnih ladij. Poveljeval bo tej eekadri admiral Bonaldi. Kralja bo spremljal tudi vrhovni poveljnik vojne mornarice admiral Ni-c as tro in prometni minister Ciano, ki bo zastopal pri slavnostih vlado. Ko se vrneta iz Rima prefekt m občinski komisar, se ustanovi pod pokroviteljstvom občine poseben odbor meščanov, ki bo izdelal natančen program sprejemnih svečanosti na čast Nj. V. kralju. ie enkrat o osebni izhnznlcl Včeraj smo poročali, da je rok za začetek obveznega legitimiranja z osebno izkaznico podaljšan do 30. junija letošnjega leta. Podaljšal se je ta rot zato, ker občinske uprave niso mogle še napraviti vseh izkaznic. Občinstvo pa ne sme zamenjavati tega podaljšanja z določbami zakona o javni varnosti, katere pooblaščajo organe javne varnosti, da lahko zahtevajo od vsakogar, naj se i?kaže. T» določbe so v polni veljavi in se izvajajo že od 9. februarja dalje. Kdor je ustavljen od varnostnih organov in iiima-še osebne izkaznice, pa se lahko izkaže — do 30. junija — s katerokoli listino, ki je izdana na njegovo ime. Opozarjamo na te stvari, da bi kdo ne tolmačil podaljšanja omenimega roka, kot da do 30. junija varnostni organi ne bi imeli oblasti zahtevati od posameznikov, naj se izkažejo. , , . Varnostni organi so karabmerji, miličniki ter varnostni uradniki in agenti.__ Cena moki In kraku Kr. prefektura naznanja, da je pokrajinska komisija za živila določila na svoji seji od 9. t. m. ceno moki za tržaško pokrajino na 198 lir za kvintal. PoteStatom pokrajine je naloženo, da določijo v skladu s tem tudi cene kruhu po posameznih občinah. ___ Nalezljiv* bolezni v našem mestu. V času od 30. IV. do 7. t. m. so »Hi v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: davica 2, škr-latica 1, legarjeva mrzlica 3, koze 1; nobena od obolelih oseb ni umrla. _ ZBOR KUBANSKIH KOZAKOV V TRSTU Poiitoama Rossetti 11. in 12. t. m. Danes imamo v gledališču Ros-setti prvi nastop zbora kubanskih kozakov, ki so že naipravili umetniško turnejo 9ko>ro po celem svetu in dosegli povsod velik uspeh. Zbor, sestavljen iz 40 pevcev, stoji na zavidni umetniški višini. Vodi petje tenor Ignatijev. — Spored današnjega večera oEsega: 1.) BorUljanski: Gospod Bog Izrael (Salomonov psalm pri posvetitvi templja); 2) Cednostni Jožef (Turčanikov); 3.) Tčasnokov: Davidov psalm; 4.) Arhangelski: Maša Requiem. — II. del: 1.) Koračnica - narodna pesem; 2.) Nočna rosa (Glinka); 3.) Ujeti Kozak (Ni-ščinski); 4.) Večerno zvonenje (narodna pesem). — III. del: 1.) Da-vidovski: Stare ukrajinske narodne pesmi; 2.) Dvanajst tatov - stara legenda; 3.) Posoda vode (Davidov-ski); 4.) Kozaška posem in 5.) Narodna pesem — obe od neznanega skladatelja. Koncert začne ob 8.45. Iz tržaškega življenja Samomor mladeniča. Predsinočnjim se je pripetil v Gropadi pri Bazovici tragičen dogodek. Ivan Milkovič, komaj 20-leten mladenič, je iz neznanih vzrokov izvršil samomor. Ob pozni uri je nesrečni mladenič, namesto da bi legel k počitku, odšel z doma, rekoč materi, da se ne vrne nikoli več nazaj, ker se je naveličal življenja. Dasi prvi hip ni verjela njegovim besedam, je mati šla za njim, da bi ga, ako bi bilo treba, odvrnila od žalostnega naklepa. Toda medtem je mladenič izginil; zaman ga je mati iskala vso noč. Kljub temu pa je reva še vedno upala, da najde sina. — Toda proti jutru, ko je vsa izmučena od nočnega kolovratenja m skrbd dospela do borovega gozdiča pri Razklanem hribu, se je nesrečni materi razkril prozen prizor: z drevesa ob robu gozdiča je bingljalo na vrvi truplo mladega moškega, v katerem je na prvi pogled spoznala svojega sina. Malo je manjkalo, da revica rvi omedlela ob nresumljivera prizoru. Na njeno obupno vpitje je prihitel neki gozdni čuvaj, ki je naglo prere-zal vrv ter položil obešenca v travo. Toda bilo je seveda že prepozno; nesrečni mladenič je bil že mrtev; smrt je očividno nastopila IL •EDINOST« V Trslu, dne 11. maja 1527. n«d ved uramL kajti truplo je Gk> že blodno tn otrplo. 1 O žeio#*ft«n 4o^odku bo btH ob-veščeiti basov«ki orožniki, ki so m podati »a lice meeta ter ugoto-Sn dejansko stazvj«. Nato je bilo *lniplo prebijano v vafiko mrtvačnico na pofcopatHHhi. Ni znano, kaj je nesrečnega mla-Leniča gnalo v tako žalostno smrt defu na parnaku «Se*nlra-zasićarejsem v prosti luki V. E. IIL, se je včeraj popoldne ponesrečil 40-ietni težak Josip Pagaa, stanujoč v Rojanu-Verniellis fit. 580. Ko je v družbi drugih delavcev razkladal v parmkovem skladištu ramo blago, ga je težek -tovor, ki »o ga spuščali z žrjavom v skladišče, s tako silo potisnil ob Steno, da je siromak zadobil Številne pogkodbe na raznih delih telesa. Nesrečni težak Je dobil prvo pomoč od zdravnika refiilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolni&nćco. Ozdravil bo — ttko ne nastopijo kake komplikacije — v 10-12 dneh. — Pri delu v strojnih prostorih križarke «Triestei», ki jo dograjujejo v ladjedelnici S. Marco, je 38-ietrd kovač Ivan Smgelj, stanujoč v uRci GiuMani it. 16, včeraj pred-poldne padel tako neerečno na levo koleno, da si je zlomil kotači-eo. Mož je sprva mislil, da poškodba ni huda, zato se je dal prepevati domov. Toda ker so bolečine postajale čim dalje hujše, i« moral pozneje v bolnišnico. — Zdraviti se bo moral približno mesec dni. — Ko je 50-letni mehanik Alojzij Calligaris, stanujoč v ulici F. D. Guerrazzi St. 13, sinoči preizkušal motor na motorni ladjd «Rial-to», zasidrani v ladjedelnici S. Marco, ga je plemen, ki je Švignil skozi zaklopnico pri motorju, hudo ožgal po levi roki. Mož se je podal V meptno bolniinico, kjer je dobil potrebno pomoč. — Z avtomobilom rettlne postaje je bil včeraj popoldne prepeljan v .-nestno bolniSnico 33-letni mehanik Karel Franceschini, stanujoč na VrdeH - Scoglietto St. 341, kateri Je pri delu v skladiSču firme Metzger prišel z desno roko med zobasto kolesje mehaničnega svedra, ki mu je hudo razmesaril ud pod laktjo. Sprejeli so ga v kirur-gični oddelek. Tatvina kokoši «Oh, uboge moje pitke, nikoli več vas ne bom videla!» — tako je tnenda vzdihnila zasebnica Lucije Rosen, ko je včeraj zjutraj pogledala v kurmik na dvorišču, kjer Is imela svoj skromni domek ko-LoSja družinica, broječa 7 glav. K urnik je bil prazen. Rosenova je seveda takoj uganila, da so ga izpraznili neznani prijatelji dobre pečenke, ki so se čez noč vtihotapili -na dvorišče; zato je javila dogodek orožnikom. — SMČno presenečenje je včeraj zjutraj doživel uradnik Josip B^ stanujoč na Vrdeli, kateremu m zlikovci ukradli iz kurnika 6 kokoši, vrednih 100 Hr. B. je javil tatvino orožnikom. Tržaško sodišče Nadaljevale razprave proti ptraloem totem likih vozov ftn tatovom telefonske In brzojavne žice Včeraj se je na tukajšnjem sodišču nadaljevala razprava proti skupini Suligoj, o kateri smo včeraj priobčiH točen seznam in podrobno besedilo obtožnice, ki obsega., na stroj pisana, štiri pole. V nadaljevanju zasliševanja prič je bil zasliAan mareSjalo javne varnosti VeccMet, ki ima največjo zaelupe pri izsleditvi te družbe. — je podrobno sliko aretacije glavnih obtožencev in težkega dete izsleditve drugih. Med drugimi so blH zaslišani Kari Dalise, gospodar bara «Stelia d It*na», kjer le bil uelužben obtoženec Mlekufl, Ida Tomaži*, E-ma Lavreaciech, Nsri Jot1 p, Man-Ho Din, Sosič Marija ln Mihel Anton. Vse ptiče govore le o okolščinah — za dejanja v pravem pomenu besede ni nobene priče. Odvetnik Barich, ki. brani Car-cassoirija, predlaga Se eno pričo, toda predsednik zavrne predlog in zaključi zbiranje obtežilnega tn razbremenilnega materijala. Ker ni s strani braniteljev ni-kakih posebnih pridržkov, zaključi predsednik obravnavo in na- znani nadaljevanje za petek ob 10. uri zjutraj. Imajo trn govoriti državni prav-dnik in branitelji. POtiaiLOl Kam spravi človeka vino I V oktobru lanskega leta sta šla iz gostilne v Avberju dva mladeniča, Silve«ter Orel i« Ponikve, star ti let, in Franc Gec, tudi iz Ponikve, star 20 let. Oba sta bila precej močno vinjena. To dejstvo zakriva precej resnice, ali vsaj jemlje potrebno jasnost temu, kar se je dogodilo. Silvester Orel pravi, da je približno 200 korakov izven vasi vprašal tovariša žigico, da si prižge cigareto. Ko j nato na je zagledal pred seboj mogočen plamen — gorela Je k>pa slame, last posestnika Andrej t Zlobec. Tako pravi Orel na obravnavi. Pre iskovalnemu sodniku pa je dejal drugače. Rekel Je, da je hodil že več časa v hišo imenovanega Zlobca in se zagledal v njegovo hčer. Toda dekle ni hotelo o tem ničesar vedeti in on je sklenil, da se radi tega maščuje. Tisti večer je vprašal Geca za žigico z jasnimi besedami* iz katerih je Gec zamogel koj sklepati na namen tovariša. Tudi Gec je spremenil svoje izpovedi. Dočim je pred preiskovalno oblastjo popolnoma potrdil izjave Orla, je na obravnavi dejal, da ga je Orel vprašal za žigico, da si prižige cigareto. Brigadir kr. karabinerjev Štefan Mazzarano je izvedel za dejanje od nekega Pegana in prvi zaslišal oba obtoženca. Potrjuje obtožnico v vseh podrobnostih. Bivši avberski župan Ivan Uk-mar pove, da sta bila usodnega večera oba obtoženca pijana. V kopi je bik) približno 5 centov slame »v vrednosti okoli 100 lir. V bližini kope ni bilo ničesar, kar bi zamoglo razneeti notar. Tudi so kmetje naglo u d uli H ogenj, ki je bil radi izredne gorljivosti slame zelo velik. Državni pravdnlk odv. cav. Gar-g&no zahteva za oba obtoženca radi požiga ječo, in sicer za Orla 2 leti in 6 mesecev ln za Geca 1 leto in 3 meseca Branila sta odvetnika sežanski dr. Taormma in E. Bologna, kleta z vsemi silami zahtevala spremembo obtožnice, t. brisanje čl. 300 k. ki govort o poOgn, in vključitev člena 310 k. s., ki govori o poškodovanju tujega Imetja. Tej spremembi bi morala slediti oprostilna razsodba, ker oškodovanec ni vložil tožbe. Sodni dvor pod predsedstvom cav. CoVombisa, Je sprejel tezo obeh zagovornikov in razglasil za oba obtoženca oprostilno rasodbo. Kam bi lahko spravilo oba fanta vinol Vlomile! v težaško «Oasea M Ri-sparmie* pred sodnim dvorom V četrtem oddelku tržaškega kazenskega sodišča so se moral r včeraj zagovarjati pred karenekim senatom, kateremu Je predsedoval cav. Colombis, Humbert Pecile pok. Ivana ln Ide roj. Gavasin, Sterlč Erneet pok. Ivana in Josipi-ne roj. Mlač, rojen 1 1900 v Trstu, Italo Negri pok. Alojza in Marij© Cliricl. roj. v Tretu k 1800, Marij CenmeVj pok. Lovrenca in Marije roj. Gustinclch, rojen v Tresu 1. 1895., Vincenc Kariž pok. Vineenea in Ane roj. Pregel, rojen v Sežani 1. 1900, Cebron Albert pok. Frančiška ln Joeipine roj. Vidau, roje« v Trebčah 1884. Obtoženi eo, da eo v noči 27. marca 1SK7., v Sežani, poskusili vlomiti v blagajno tržaške «Casea di Rlspwmio»> z namenom, da jo oropajo. To ss jfen ni po«refcik>, ker so preprečili zločin karabinerji, ki so zalotili zlikovce pri delu. Italo Negri pa mora tudi odgovarjati radi tega* ker je s tem, da je odšel v Sežano, zagrešil prestopek proti določbam jame oblasti, ki je razglasila poeebno nadzorstvo nad njegovo oeebo. Obtoženci odločno trn ji jo dajanja, le nekateri omenjatfo poizkus vlome. Tekom obravnave izzove odvstn. Giarmini močan incident, ki je po trdem boju med njim in državnim pravdnikom zavrnjen. V obravnavi so bile zaslišane priče Marija Hlača, Ivan f-arina, Alojz Macera, Karel Gavagrini, Iv. Adagliani ln Angel Mate, ki po večini izpovedo v smislu obtožnice. Branili so odvetniki Giannini, Poilliicci in Contrerae. Sodni dvor je nato razglasil razsodbo, glasom katere so Cermelj Marij, Vincenc Kariž tn Celmm Albert oproščeni radi pomanjkanja i dokazov — Pecile Humbsrt, Ernest Sterlč in ItaJo Negri pa obsojeni vsak na tri mesece ječe, ki pa ns bo Negriju všteta v dobo policijskega nadzorstva TELESNA VZGOJA SPORT M. d- Zarja - Baaovtea Celimo nastopiti v nedeljo 15. t. m. na vašem igrišču proti vaši prvi nogometni četi v prijateljski tekmi. Začetek tekme ob 16. oziroma 16.30, sodnika preskrbimo mL Prosimo vas, da nam takoj javite, če ste s tem sporazumni. S. K. Concordla. S. D. A drla V četrtek zvečer — točno ob 8. uri in pol — zelo važna odborova seja. Odborniki naj ne manjkajo! Podpredsednik. Za potek zvečer, točno ob 8. uri sklicujem sestanek vseh aktivnih članov Adrije. Nogometaši morajo biti na sestanku, ker Je finalia-stma pred vrati 1 — Vodja. * Vesti z_GoriSkega Goriške mestne vesti Oblak generalnega ravnatelja Te dneve se je mudil gr. uft. dr. Gustav Nar d i, generalni ravnatelj italijanskih ljudskih šol v Vidmu in nadzoroval kot odposlanec na-učnega ministrstva tamošnje šole. Spremljali so ga com. dr. Josip Reina, šolski oskrbnik za Julijsko Benečijo in Zader in drugI gospo-dje. Ko si ogleda šole po Tržaškem tn po Istri, pride v četrtek v Postojne, poeeti jamo, in odpotuje nato v Sežano, Komen, Tržič, Ron-ka, RedipugHo in Gorico, ker obišče tudi nekaj šol. V petek pojfle v Solkan, Vrtotfbo, Ločnik, Ksvnln, Romanc, Oglej in se vrne v Gorico. Popoldne se popelje v Tolmin. V vseh teh krajih posetl par razredov ljudskih šol. Tudi po naših krajah ga boeta spremljala šolski oskrbnik Reina iz Trsta ln nad-eornik goriški Rubbia. Planinsko drafttvo ▼ OorieA V nedeljo dne 15. t. m. ae bo vr-H1 Izlet na Stanji rok nad Lokvami. Zbiranje ob 5.30 na Katari ni je-vem trgu. Odhod preko Grgarja-Rebra na Lokve; tu odmer in potem h kosilu na Stanji rob. Povra-tek na Trnovo in PodpeČ. Kosilo iz nahrbtnika. Izlet se bo vršil ob vsakem vremenu. 1»motne razprave v Oorleft Z dnem 30. t. m. se prične izredno zasedanje goriške porote. Razpravam bo predsedoval cav. uff. G. B. Ferri; državni pravdnlk bo o«r. uff. Tripani; zapisnikar Lut-man. Porotne razprave »i bodo sle-dele po tem-le redu: 80. in 31. maja: Obtoženec Medved Pranec, star 49 let, slikar iz Gorice, v zaporu od 25. julija 1926. Obtožen je neizvršenega umora, da je 24. juHJa 1986. zasar dil svojemu sinu Rihsrdu not v Ei ln da je ranil svojo ženo He-e na desni rok L 1. in 2. julija: Marvin Roman, 26 let star, iz Gorice, delarvec, v zaporu od 8. avgusta 1926. je obtožen nenameravanega umora, ker ja dne 7. avgusta minulega leta brcnil Martiuzzi-ja Ivana v trebuh in tako povzročil njegovo smrt, ki Je nastopila pet cLni po-meje g. In 4. juMja: Kerševan Leopold 44 let star, Iz Rihemberga, v zaporu od M. avgusta 1926. se bo moral zagovarjati radi neizvršenega umora. Dne 15. avgusta je streljal v Prese rj ah pri Rihembergu na Besednjaka Franceta, a zadel mesto njega Vodnika Franceta v želodec tako, da ta boleha od tedaj na neozdravljivi bolezni. Obese mu tuđi očita, da nI na- znanil orožja oblastim ln da ga je nosil pri sebi brez dovoljenja. 6., T., 8. fai 9. -julija pride pred poroto Dodič Ivan, 27 let star, iz TVsta doma, delavec. Dne 1. avgusta 1920. je v Postojni usmrtil Ne-nadič Dominiko s tem, da jo je davil in bil po glavi. 10. in 11. julija se bosta zagovarjali Ferjančič Josiplna ln njena sestra Pavla,, prva 30 let, druga 24 let stara, obe iz Cekovnika v idrijskem okraju radi detomora. V zaporih sta obe od 29. marca 1906. Povzročili sta obupno smrt PODLI8TE (97) L KRI2ANOVSKA: EHEZA ROMAN S svojo običajno odločnostjo je Antuaneta tej a vila, da želi sama pomagati zdravniku. Popolnoma mirno je držala ranjenca in ga pomagala; obvezati; ko po. se je otrok začel od bolečin zvijati in stokati in se je njegov prestrašeni pogled uprl v ml ajdo ženo, kakor bi jo hotel vpra^ ftaiti, čemu vse te muke, jo je začel pogum za-pušč^ti. In nenadoma je vzkliknila: «Umrl je!» ter se vrgrla k Amadeju, ki je zaprl vehe ter z ocfcprtimi usti paidel na blazino. — Ne, grofica, to Je samo omedlevica, do večera utegi^e Se fciveti, — je rekel doktor Valter ter odvedel Antuaneto od bolnikove postelje. — Hlodaj zdaj mora imeti po polen mir; zaspal bo |n to mu bo olajšajo bolečine in podelila miren konec. Vi, grofica, si morate z«daj nekoliko odpo- nezakonskemu otroku, ki ga je rodila starejčća Josipina. 13. julija in naslednje dneve se bo vrtila razprava proti Furlanu Andreju iz Slapa pni Vipavi, 61 let staremu in Mimiloviču Francetu Iz Slivja v občini Materiji v Istri, 26 le staremu. Obtožena sta oba roparskega umora in sicer sta umorila Reharja Ivana iz Bram-ce. Poleg tega se obtožujeta Še drugih ropov in neizvršenih umorov. S to zadnjo razpravo, ki bo menda trajala naijdelj časa, se zaključi izredno zasedanje goriške porote. _ BRJE Dne 8. t. m. zjutraj po 8. uri se je odpravil Josip Hmeljak, posestnik iz Brij k sv. maši v Zabije. Za dobre pol ure potem so ga mimoidoči nafili Še ne na pol poti mrtvega od kapi zadetega. Bil je v najlepši moški dobi kakih 40 let, imovit, priden kmet, miren in dober svoji družini in sosedom. — Soprogi in družini na£e sožalje, njemu pa miren počitek! IZ ftTANDREŽA S. 1. maja je prenehala dihati štandredka občina. Spravili so šila in kopita in odnesli vse v Gorico. Gorica je s priključitvijo naSe občine dobil amastno pečenko ali po Standreško «lep pičulatov skok». Premoženje štandreške občine je visoko cenjeno; menda m nobena druga občina, z ozirom na število prebivalstva, toliko prinesla kot Standrež. Gorica je lahko zadovoljna take neveste. Nasprotno pa na$i občinarji, — prav nič niso zadovoljni s to priključitvijo. Pravijo, da do sedaj niso plačevali nobenih «taks», medtem ko bo sedaj najbrže treba plačevati različne pristojbine. Pa še droge načrte jinr je prekrižala priključitev: Napravo vodovoda, regulacijo cest itd. Res pa je to, da si je naša občina preskrbela že za časa župana Reftčioa dovoljno število cevi za vodovod. Bili so le Se nekateri zadržki in imeli bi kmalu vodovod. Goriikt municipij pa je ravno prejšnji teden vse te cevi odpeljal v Gorico. Morda pa zato, ker so bile že nekoliko rjave in jih mislijo v Gorici prav gotovo i z čistiti. Po vc»jni ss je občina zainteresirala za čim lepšo regulacijo vasi. AM, žalibože, kar je reguliranega, je tudi rulntranega. Na nekaterih mestih, posebno par ovinkov, je tako neumno in nemarno bversiv-nim». Preveč obrabljeno orožje. Goriška mestna uprava pozna to pesem in upamo, da ne pojdejo na lim razdiračem, ki hočejo že v pričetku vreči grdo senco protidr-Žavnosti na domače ljudstvo. Veseli se dopisnik, da je oblast zaprla prevratniško gnezdo gostilno v •Zadrugi«, kei* zbirali smo se tam «najprevratnejši» ljudje, namreč kmetje. Celo leto obračamo in vrtamo in kopljemo ln preobrazuje-mo — zemljo, da nam dd ljubega kruha nam in mestu. Najhujši bojevniki, trdovratni celo smo, in sicer v vrstah — gospodarske bitke, ki je geelo vladnega načelnika. Od 4. zjutraj do 10., 11. zvečer bojujemo boj, oni boj, ki pripelje državo do gotove zmage — gospodarski boj. To je naša protidržav-nost. Ljudje pa, ki so dosegli, da se nam je zaprla naša kmetska, zadružna gostilna se vale po pernicah ali pa podpirajo vaške zidove, ko teče od nas znoj curkoma. Kje j© protidržavnost? Kulturno deto ste nam uničevali, ker ste očrnili ono peščico mladine, ki se zbira po celodnevnem delu v društveni »obi, da je v protidržavnem društvu. Plese ste nam dalfi, kmalu bi doživeti žalostno srečo, da bi celo letošnji sveti večer plesali. Potite se okrog oblastni j, da bi dovolile -mladini ples celo delo /ni dan. Kje je tuliaj duh, ki danes preveva celi režim, namreč duh štedenja, duh treznosti? Kdo je protidržaven? Ne petdeset, tudi sto let že so upravljali občino domačini, in sicer vedno v največjo zadovoljnost ljudstva in oblasti. Šempeter je bil med prvimi vasmi v okolici bodisi gmotno, bodisi moralno. Na bedasto pisanje o slov. urado-vanju v posojilnici ni vredno odgovarjati, to ie višek neumnosti in hudobije. Zaključek: Z italijanskimi družinami, ki so se priselile vsled poklica iz notranjosti k nam, živi naše ljudstvo v najlepšem miru. "i'o zato, da se bo vedelo, od kod izvira dopis v «Voce». ftempatrskl kmetje. DAROVI Mesto cvetja na grob blagopok. svaku g. Dragotu Gabrielu, višjemu sodnem činovniku drž. žel, daruje g.čna T. M. L 20 za Sol. društvo. — Srčna hvala! BORZNA POROČILA Trst, 10. maja 1927. Amsterdam 739-749, Belgija 25650 do 260.50, Francija 72.35-72.85, London 89.97«-90.17 New York 18.46-18.51, Španija 323-333, Švica 354-358, Atene 24.55-25.05, Berlin 434-444, Bukarešt 11.45-11.96, Praga 54.66-56.15, Ogrska 317.50-327-50, Dunaj 256-50-2*56.50, Zagreb 32.37H-32.87H. Uradna cena zlata (9. 5.) 353.68. Vojnoodškodn. obveznice 63.30. (Malte in Me „EDINOST" ff fc^-j?.^.,: - Potrti neizmerne žalosti naznAnia.no vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da j« naša ljubljena soproga in mamica PAVLA VIDONI roj. Maganja danes, ▼ 30. leta svoje starosti, nenadoma preminula. Pogreb drage pokojnice se bo rr&il v četrtek, 12. t. m., popoldne SV. KRIŽ pri Trstu, 10. maja 1927. Žalujoči Karel, soprog, Dragic«, Pavla, hčerki, Oskar, sinček. BERLiTZ-SCHOOL vodi v vseh jezikih. Via Fabio FiUi 23, pouk in pre-599 Kf Alf it A holandski, zasluži UHtlHU prednost radi njegove pristnosti in irborne kakovosti. 580 TI flTADNU N- Porsatti A Figlfo, Trst, ILhIMKiUI Corso 47 (lekarna Rovis) E opravlja, produja in kupuje zlato, sre-ro po poštenih cenah. Govori sc slovenski. ' 594 DEKLE, mlado, vešče šivanja, išče iluž-be pri družini, tudi za hišna dela. Opčine št. 146. Jereb Nežka.__622 URADNICA, trgovsko naobražena, praktična v knjigovodstvu, išče mesta. Ponudbe pod «Veslna» na tržaško uprav- ništvo. 623 HIŠA s scdiulmi prostori, petimi njivami, v dobrem «tanju, se proda na Ajševici (Gorica), Via dei Ceri 16. 624 PiaCIST-IZTERJEVALEC, izvežban v manufakturni prodaji na obroke, z dobrimi referencami, se išče. Naslov pri tržaškem upravništvu. GLYK0L je edino energično zdravil.^ proti glavobolu, Šibkosti, malokrvnosti, obnemoglosti. Izdelek lekarne Castella-novich, Trst, Via dei Giuliani št. 42. BABICA avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 472 Ortopcdloni kabinet L. ZUCCH1ATT! Sedež v Gorici, vlo Formlca 27, I. n. KIL.A (bruh) ie zdravi br« opnaclje ln sirer z ns'o po6fbno ort"|>l-»s4lčno piitrmvo. To je b v in praktičtn nsf ri »davljenja ki)« a drasle kal-or tud' ra tr«t*e. Ta pr.pimvM se Izdeluje za »*aVo r»«>»« p"« t>ei, radi tega se jam!i, da postane vsaka tudi n j občima kila nepftmirna, kar uapos.^blj« boln.fc.i tio \»akega napornega dela Us peh- pr znavajo ln odo-bravajo najboljii zdravnik' tc st o Ve, Za %e Izgotavljajo . Osebni listni p-jsovl proti ki 1.In vsaki taki bolezni in elastične nogavice za o le iile. V sleJefiii dnel> bom cenj. občlnitvu na raz^n-iago: v OORIC'. na df.mu,v sredo 4 , četrtek S., je 6. ma;a ; v >'kVATU v hol lu .latrla* via T'iueus, v prt k 13 , sob' to 14. aiaia ; v SEZAM » hotelu .Tri krone', v nedeljo 15. maja • v ST. PETRU ns Krasu v Loielu .Nazional", v pondeljek 16 maja ; v Bi STRICI v hotelu .Novi «vet", v torak 17. maja; v VOLOSKI v hotelu .Libi m a", v sr«4o 18. maja ; B« reki v hntalu .Quarnero'. četrtek 19. ln petek 3fl. maja ln sicer od 9. ure do 3 i»op Nasveti se da)«Jo brezplanao. Ctti; moj zet ostane pri otroku, a jaz grem h knezu in njegovi ženi. Antuaneta, ki je čutila* da mora okrepčati svoje »ile, je legla na divan v Raulovem kabinetu. Komaj pa je zadremala, je vstopil RauL bled in potrt, a takoj za njim oče pl. Rote. Starec se je spustil v naslanjač in si s tresočo se roko otrl pot, ki mu je stopil na čelo. Ni pričakoval taka strašnega konca. Misel na Huga, kateremu je bil zelo naklonjen, mu je stiskala srce. Seveda, užaljena in razdražena rodbinaj ga bo brez usmiljenja preganjala, oče Martin pet je hotel poskusiti potlačiti nevihto in prepričati prizadeta, da je najbolje, če se o vsej stvari molči. — Prihajam od umrle; Marta je umrla in dala bo odgovor za svoj zločin najvišjemu sodniku. Toda jaz hočem vedeti, kaj ste sklenili Rairi ln njegova taka ne moreta zdaj na nič drugega misliti kakor na umirajočega otroka; toda vi, kol njih najbližji sorodnik« kot poglavar hiše plemenitih M., kag mislite početi T Ali nameravate zahtevati, da vam Meier vrne otroka T — Seveda. Ali mislite, da bom pustil to podlo dejanje nekaznovano? Se danes vložim tožbo ln zapreti Meierja. Komaj čakam tre- nutka, ko bo ta podli Jud. ponižan in zaprt v ječi. Njegova pomagača je oprostila smrt, toda on bo meni plačal; imajno priče njegovega zločina: vi ste prva priča, oče Mai-tin, ker Marta se vam je izpovedala. — Vaše sovraštvo in vaša maščevalnost vam ne dela časti kot kristjanu, zato zastonj računate na moje pričevanje. Prvič mi Marta ni utegnila skoraj nič povedati, — ker je bila tako slaba, dzu je umrla takoj po prejetju svetih zakramentov, in jaz nisem zvedel od nje o izmenjavi otrok. Samuel Meier sam mi je priznal svoj greh pred svojim krstom; toda vi dobro veste, da me taka priznanja obvezujejo k brezpogojnemu molčanju in da ni postave, ki bi me mogla prisiliti, da bi povedal na sodni j i to, kar sem zvedel pri izpovedi. Grof je skočil pokoncu in oči so se mu bli- — VI ste to znali, vi ste to znali že nekaj let in ste molčali o tem zasramovanju vsega, kar je svctol Podlež je bil tako nesramen, da vaju je priznal svoj zločin, a vi ste &ti mimo te podlosti? Vi se branite izdati Juda« vi, kristjan ln duhovnik? Toda to mi je vseeno, to me ne bo oviralo, da U ne poklical podleža na odgovor; moja žena bo za prida; tudi druge dobim če! — Dovolj, sinko, in ae pozabljaj, da sem božji služabnik in da je Bog rekel: «Moje je maščevanje,* — je odgovoril duhovnik in se svečano vzravnal. — Vi me ne boste učili mojih duhovniških dolžnosti, ki bi jih prekršil, ako bi jaz priporočal maščevanje. Preveč ste razburjeni, grof, in niste sposobni razumeti Kristusovega nauka; toda dajte si svetovati od nepristranega prijaitelja. Zberite vso svojo hladnokrvnost, in pred no se odločite za taka važen korak, dobro pretehtajte vse posledice. Ako namerava.te preganjati bankirja* vas opozaxjam, da je to dvorezen nož; ne pohabite, da se bo tudi vaša preteklost odkrivala v tem sramotnem procesu; vse vade tajne, zamotane denarne zadeve, ponižujoča pogodba z Meierjem — vse to postane javila last evropskega občinstva. VaSe, Raulovo ime, spomin očeta, Valerij ina Čast — vse bo omadež*> vano. — Ali se ne boste tedaj poke-sali zaradi svoje krute naglice, ko boste morali pred sodiščem poseči v to blato ter obuditi to pozabljeno sramoto in izpovedati pred vsemi: «Jaz sem bil pripravljen prodati sestro Judu, da se rešim posledic svojih vrtoglavosti in se morem poročiti z deklico, ki sem jo ljubil.»