Siev. 104 (Posamezna številka S vinarjev.) V Trstu, v patak 1». aprila Mtt lo> T* Letnik Xllll. Izhaja vsak d*n zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Ihedmštvo-i lica sv. Frančiška Asišfcega it 20, i. nadstr. — Dopisi naj se noHljajo n«đn£tvu. — Nefrankirana piama se ne sprejemsjo, rokopisi s« ne vračajo, Izdajatelj in odgovorni urednik Stelan Godina. — Lastnik konsoraj Ustt Idinr-stiv - Tisk Sskarne .Edinosti", vpisane zadruge < omejenim poroštvom^ C Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškgffi št. 20. — Telefon uredništva in uprave »t. 11-57. — Naročnina zna&az Za celo leto K 31-20, pol leta K 1560, « mesece K 7 80, z« nedeljsko izdajo za celo leto K 6-20, pol feta K 3*60. EDINOST Posamezne številke po 8 vin., zastarele 10 vin Oglasi a« računajo ua milimetra v širokostl ene kolone. Cene: oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 19 vin; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po 30 viaj oglasi v tekstu lista do pel vrst K 20.—; vsaka rtad3ljna vrsta K 3»—. Mali oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa SO vin. Oglase sprejema ioseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje sa izključno le upravi .Edinosti*. Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v ul.sv. Fninčifka A3 ?t. 20. PoSinohranilnlčni račun št. 8*1.652. Politično društvo „Edinost" sklicuje n aMni zbor ki se bo vršil v nedeljo ob 9. uri in po! v dvorani „Narodnega doma". DNEVNI RED; Nagovor predsednika. -Protest proti podtikanjem dr. Šusteršiča-Slučajnosti. ODBOR. IMM ARKADNA POROČILA. AVSTRIJSKO. _____ DLNAJ, !S. (Kor.) Uraduo se razglaša: Med Gardskim jezerom ia Piavo živahen topovski boj in živahno letalsko delovanje. V Albaniji je iz v oje val častniški namestnik Arrlghl 24. letalsko zmago. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BL^OLIN, 18. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Sovražnik nam |e prepustil včeraj veliko dele v večmesečni borbi z velikanskimi žrtvami prlhorjenega Handrskega ozemlja. Armada generala Siksta Armina ie. korak za korakom umikajočemu 0 se sovražniku, iztrgala Poeikapelle, iangemark In Zonnebeke In ga potisnila za potok Steen. Južno Blancartse le sovražen protisunek zadržal naše napredovanje. Severno reke Lys smo pod močno topovsko zaščito pridobili na prostoru In očistili par strojniških gnezd. V bojih zadnjih dni smo ujeli nad 2500 mož iti uplenili nekaj topov in mnogo strojnic. Na bojni Ironti na obeh straneh Somme Je od časa do Časa požlvljeni topovski bo] dosegel pri Moreuilu in Montdldlerju večjo moč. Na vzhodnem bregu Može so Imele manjše akcije pri Ornesu In VVatronvIIIu popolen uspeh in so nam prinesle ujetnikov. Severno Fllreya, med Mozo in Mozelo, se |e močen francoski sunek izjalovil s krvavimi izgubami. Na drugih bojiščih nič novega. Prvi generalni kvartirmojster pl. Ludendorff. TURSKO. CARIGRAD, 17. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Naše čete se približujejo utrdbam Karsa. Zasledovanje se nadaljuje. V kolikor Je napredovalo do včeraj štetje, so ujele naše Čete do včeraj v Datumu 500 mož v oficirski uniformi In 2.500 mož v uniformi, med njimi poveljnika trdnjave In mnogo oficirjev v uniformi. Poleg tega smo uplenili 250 topov raznih kalibrov, mnogo lokomotiv, železniških vozov, prometnih sredstev in veliko množino živil. — Na palestinski fronti so bili sovražni napadi odhiti. Clemeneea« pred zunanjim odsekom. PARIZ, 17. (Kor.) Pred zbranimi zborniškimi odseki za zunanje stvari, vojno in mornarico Je pojasnjeval danes ministrski predsednik Clemen-ceau okoliščine, pod katerimi so se vršili poizkusi Avstro-Ogrske, da bi z mirovnimi pogajanji izzvala spor med zavezniki. Predložil je vse akte v tej zadev: odseku za zunanje stvari, ki bo vprašanje preštudiral in nato poročal o stvari. PARIZ, 18. (Kor.) »Echo de Pariš« poroča: Po svojem govoru pred zborniškimi odseki je konfe-riral ministrski predsednik Clemenceau z lordom Millnerjcm, ki postane vojni minister, dočim bo lord Derby mesto Bertiea imenovan za veleposlanika v Parizu. Chamberlain poklican v kabinet ROTTERDAM, 17. (Kor.) Iz Londona se poroča, da bo Auston Chamberlain poklican v vlado. Imenovan je bil za člana vladne komisije, ki Izdeluje načrt o homeruli Kanada o resnosti položaja. OTAVA, 18. (Kor.) Ministrski predsednik Je na današnji tajni seji poročal poslancem in senatorjem o resnosti položaja. Odredbe glede vpo-klicanja neporočenih od 20. do 23. leta In registriranja 19 letnih so bile sprejete soglasno. Prebiranje se bo vršilo v Ouebeku z isto energijo, kakor v ostalih okrajih. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. f Francosko poročilo. 17. aprila zvečer. — Ccz dan nobenega pehotnega delovanja. Sovražnik je srdito obstreljeval najsprednejše črte in par vasi pri Montdidierju. Naše baterije so se uspešno bojevale s sovražnimi in so obstreljevale koncentrično nemške postojanke. Na ostali fronti streljanje od časa do časa. — Dne 15. in 16. t. m. smo sestrelili 4 nemška letala. — Orijent: Na levem bregu Strume, pri Kjupriju in Pr iseniku (15 km južno Demir Hisarja) so imeli angleški poizvedovalni oddelki številne boje z bolgarskimi predstražami. V kolenu Cerne in zapadno Bifolja topovsko delovanje. Angleško poročilo. 17. aprila zvečer. — Srditemu streljanju na vsej ironti ob reki Lys in od gozda Nieppe do Wyt-schaete, so sledili danes zjutraj pehotni napadi. Vsi ti napadi so bili odbiti z znatnimi izgubami sovražnika. Pri današnjih jutranjih napadih se je posrečilo našim čctain prodreti v vasi Meteren in Wytschaete, ki ju pa vsled neprestanih napadov sovražnika niso mogle obdržati. Francoske čete delujejo na tej fronti skupno z angleškimi silami. Na ostali angleški fronti nič važnega. Nemci na Finskem. STOCKHOLM, 18. (Kor.) Glasom brzojavke Iz mesta Abo so izgubili rdeči gardisti tudi Salo, Ny-stad, Rihimaecki in Lahpis. Nemške čete so se združile z armado Mannerheima tako da je vsa južna Finska osvobojena upornikov. Rdeča armada je pri Toijali popolnoma obkoljena. STOCKHOLM, 18. (Kor.) Kakor poroča »Afton-bladet* iz mesta Abo, se je tamkaj po zavzetju mesta pokazalo, da so napravili rdeči gardisti več milijonov škode. Uničili so namreč 13 v pristanišču se nahajajočih parnikov, razbili telefonsko in brzojavno centralo, odpeljali živila in oplenili vse trgovine, urade in javna poslopja. Bell gardisti, ki so prispeli pod vodstvom nekega švedskega poročnika, so bili pozdravljeni kot rešitelji. Vesti lz Grške. MILAN, 17. (Kor.) »Secolo« poroča z dne 13. t. m. iz Aten: Z velikimi svečanostmi in v navzočnosti 10.000 gledalcev Je izročila atenska šolska mladina v stadionu Venizelosu zastavo za oni polk, ki bo prvi nastopil v vzhodni MacedoniJI. GOERLITZ, 17. (Ker.) Poveljnik IV. grškega armadmnega zbora, polk. Katsopulos, Je umrl danes zjutraj za mrtvoudom. Poveljstvo le prevzel polk. Karagelos. _ Italijanski ministrski svet. LUGANO, 17. (Kor.) Glasom'italijanskih listov je imel ministrski svet predvčerajšnjem in včeraj dolge seje, na katerih se je razpravljalo o medna^ rodnem položaju in aprovizacijskih vprašanjih, kakor tudi o izjavah ministrstva pred parlamentom. Ni še odločeno, ali bodo podane te izjave takoj na prvi seji obeh na isti dan sklicanih zbornic, ali šele po raznih interpelacijah in pq predložitvi zakonskega načrta glede podaljšanja legislativne pe-rijode, ki poteče jeseni. IV. medzavezniška gospodarska konferenca. LUGANO, 17. (Kor.) Četrta medzavezniška gospodarska konferenca, ki bi se morala vršiti dne 7. majnika v Londonu, je bila na predlog predsednika prejšnje konference, bivšega ministra in senatorja Tittonija, preložena za enkrat na 5. jnlija. DOGODKI NA MORJU. BEROL1N, 18. (Kor.) V vodovju krog Azorov so potopili naši podvodniki v zadnjih tednih 5 parnikov in 2 jadrnici, ki ste bili obe oboroženi. Topovi so bili uplenjeni. Blago, namenjeno za sovražnike, je bilo izredno dragoceno in je obstojalo iz pahninega olja, palminih zrn. orehov, bom-baževine. gumija, voska, železa in jekla. Podvod-nik je pripeljal 27 ton gumija in 5 ton. voska za nemško vojno gospodarstvo v domovino. PODLISTEK. Pusfolevfeiri Roman. Iz francoskega prevedel A. R. — Kdo pa ste pravzaprav? — Ceinu bi vam pravil to, ko zavračate mojo ponudbo? — Pa recite sam: ali imam kaj povoda, da bi jo sprejel ? — Sto jih imate. — Zakaj sam ne izdate knjige, če se vam zdi toliko vredna? Neznancc je skomizgnil z rameni in jaz sem nadaljeval: — Zakaj jo prinašate ravno k meni, ki sem Šele novinec v literarnem svetu? Zakaj se niste obnrl na kakega že priljubljenega pisatelja? . — Tega pa ne. — Zakaj ne? Kraj Ferdinand ne poide v Carigrad. SOFIJA, 17. (Kor.) Vest, da pojde bolgarski kralj Ferdinand po sklenitvi miru z Romunijo v Carigrad je popolnoma neosnovana. Baron Burian o ciljih svoje politike. DUNAJ, 18. (Kor.) Novi zunanji minister baron Burian je danes nastopil svoje mesto. Pri tej priliki je pozdravil uradnike zunanjega ministrstva s sledečim govorom: Poklican zopet na Čelo tega ministrstva, Vas najtopleje pozdravljam kot stare prijatelje in priznane sotrudnike. Ko je grof Czer-nin nastopil svoj urad, je naglašal, da ostanejo smeri moje politike neizpremenjene. In sedaj, ko se na žalost nas vseh poslavlja iz urada, izjavljam: Moja politika bo zasledovala iste cilje, kakor ona grofa Czernina. V tesni zvezi s hrabrimi zavezniki bomo v polnem zaupanju na zmagoslavno armado in izkušeno požrtvovalnost prebivalstva bojevali boj z vsemi silami tako dolgo, da-kler nas bo sililo k temu stališče naših sovražnikov. Toda pri tem nikakor ne bomo zapustili poti, po kateri je napravil grof Czernin temeljne m važne etape s tem, da je neprestano pripravljal mirovno delo, ki je je zapričel naš vzvišeni mladi vladar, skupno z visokimi zavezniki, že za časa mojega uradovania. V cilja svestem strem ljenju in v tesni zvezi z zavezniki bomo hodili id pot do srečnega konca. Pri tem delu računam na va5o požrtvovalno pomoč. DUNAJ, 1&. (Kof.) Zunanji minister baron Burian je poslal državnemu kancelarju grofu Hert-linga pismo, v katerem za kot novi zunanji minister na]iskrene)e pozdravlja in prosi Istega zaupanja In nasprotlftvosti, kf jih Je bil v toliki meri deležen njegov prednik In nadaljuje: Okrepitev in ureditev staro priznane zveze z nemško državo je tvorila že od nekda) temelj mojega političnega mišlfenja in Čutenja. Na tej neomajni podlagi hočem delovati tudi v naprej in tako upam, da mi bo v zvestem soglasju z Va5o ekscelenco usojeno, da privedeni v doslednem času zvezne vlasti k zaželjenemu cilju, pravičnemu In častnemu miru. DUNAJ, lflL (Kor.) Zunanji minister baron Burian odpotuje v kratkem v Nemčijo, da se predstavi nemškemu cesarju in državnemu kancelarju. Vesti o odstopa veleposlanika princa Hoheuloha Izmišljene. DUNAJ, 17. (Kor.) Nekateri lis« razširjajo vest, da namerava veleposlanik na berolinskem dvoru, princ Hohenlohe, podati svolo demisija Kakor je izvedel c. kr. urad, Je ta vest popolnoma izmišljena. Princ Hohenlohe se je podal za par dni na Dunaj, da kotiferira ta s novim zunanjim ministrom, nakar se takoj zopet vrne na svoje mesto v Be-rolin. — Ker bi bili pisatelji, ki stoje desetkrat više od vas, ravnali z menoj še desetkrat prezlrljiveje od vas Njim ni treba ne mene ne moje knjige____ so že dosegli svoj smoter. Za vas sem pa mislil, da boste toliko pameten, da ne zavrnete mojega predloga, od kaferega je morda odvisen va5 sloves romanopisca. Vi ste drugačnega mnenja: torej ne govoriva več o stvari. Čast mi |e, da sem vam priporočam. Tujec je odšel proti vratom, toda stvar je toliko pobudila mojo radovednost, da sem ga pri držal z vprašanjem: — Kakšna knjiga pa Je pravzaprav? — Hotel bi vede« naslov? — Da. — Povem ga vam, toda.... — Toda....? — Daste mi za to cekin. — Preveč. — Drugače ne. * — Cekin za naslov! Kaj vendar mislite? — Naslov označa idejo moje knjige in iz njega Ne pričakujmo ničesar od sedanjega poliflkujočesa nemštua! Se je kaka duša v slovanskih narodih te države, ki je še tako najivna, da se ne more sprijazniti z današnjo našo politiko odkrite, rezke besede in trdih korakov napram določenim programatičnim ciljem — brez ozira na vse grožnje, vsa klevetanja in sladke vabe — a to zato, ker se še ne nadeja, da bi a »umirjenejo« »realno« politiko vendar prišli do poiteaesa sporazuma is poravnave z Nemci I Če je še kje kaka taka poMenadusa, — oni drugi so znani in njim ne govorimo — naj Ie prečita resolucijo »Nemškega društva« v Celju, ki smo jo priobčili v včerajšnjem izdanju ia — karirana bo. Je to kaj poučen dokument, ki kriči na-šincem, da s sedanjim politikujočtm nemštvom je enostavno izključen vsak sporazum, ki bi ga mogel naš narod sprejeti, to je. ki bi mu dal zadostnih garancij za obstanek, za svoboden, od nikogar o-viran razvoj, za življenje, dostojno zavestnega, svoje vrednosti in svojega dostojanstva zavedajo-čega se naroda. Kar nam bi to politikujoče nem-štvo hotelo eventuvelno privoliti, bi bilo le v slepilo; malo več nego nič, a še to ob takih omejitvah in kavtelah, da bi viselo v zraku, da bi nam potem vzeli še ta skoro nič. čim bi nas imeli v okovih — sporazuma, ki bi nas ohromel na vseh udih. Da nas nadalje denunpirajo in žalijo, pritrjujoč infernalnim obtožbam izinst grofa Gzernina, — transeat. Ne iritira nas, ker je naš in češki narod že dal temu možu odgovor, ki ga je zadel do kosti in mozga. On je zadet v živo, mi pa stojimo po koncu ponosnih glav. Tudi se nočemo v podkfeplienje svoje trditve sklicevati na to, da celjska resohicffa nasprotuje uresničenju naše deklaracije z lažjo, da bi to po-menjalo razbitje in razpad države. Saj bi kaka taka duša v naših vrstah — kakrSnjo smo jo imeli gori na mislih, — utegnila prigovarjati: »Saj to je ravno, zato sem proti deklaracijski politiki, ker si je postavila skrajen, maksimalen program. Ako bi pa bolj utesnili svojo zahtevo, ako bi svoj cilj pritisnili nekako bližje, pristopneje nemškim nasprotnikom, bi se morda vendar podala podlaga za sporazum.« Posebno bi se tak naivnež utegnil sklicevati na tisti pasus, kjer resolucija s hinavskim zavijanjem oči obžaljuje, da sedanja slovenska politika onemogoča mirno skupno delo obeh narodnosti na Štajerskem. Mi bi sicer lahko zavrnili takega najivneža z opozorjenjem, da ista celjska resolucija zahteva, da se vsa vladna politika spravi v sklad z »opominom« grofa Czernina!! A kaj je ta gospod grof zakričal v svet? Da pozna v monarhiji le dva naroda, ki sta dokazala svojo zvestobo do monarhije! Ali ni s tem kruto in po krivici užalil vse druge narode — nas Slovence iem kruteje, ker je gospod grof spričo dogodkov v tej vojni s svojo fevdalsko pestjo udaril resnico v obraz.' Vprašali bi lahko: ali morejo pošteno misliti na mirno skupno delo z našo narodnostjo ljudje, ki se pridružujejo najkrvavejim žalitvam našega naroda in zahtevajo celo, naj bo vsa vladna politika v skladu s takimi obtožbami, kar ne pomenja nič drugega, nego da mora vlada držati narode na železni verigi!! Ali more biti v takih ljudeh poštene volje za pošten sporazum? Nu, za danes nI to naš argument. Imamo ga v pasusu, kjer resolucija odklanja okrožne razdelitve z narodno samoupravo tudi v Južnih pokrajinah!! Tisti »tudi« naj si zapomnijo dobro vsi tisti, hvala Bogu le malo številni našinci, ki se jim zdi. da je sedanja politika predaleč segajoča, ker da se s tem onemogoča sporazum z Nemci! Tisti tudi« jim pravi, da je to politikujoče nemštvo na Štajerskem pripravljeno omenjeno okrožno razdelitev privoliti — drugje! Tam, kjer zahteva to interes Nemštva. Na severu, na Češkem, — ker tam so Nemci v manjšini — da; na štajerskem pa ne, kjer so Slovenci v podobnem številnem razmerju kakor Nemci na Češkem. Nemška manjšina uaj se z narodnostno upravo osamosvoji od Čehov; da bi se pa slovenska manjšina na štajerskem osamosvojila od nemškega gospodstva — to pa ne, nikoli, tega ne dovoljuje nemško... spravoljubje, tista pretvezna felja po mirnem življenju obeh narodov, ki da je onemogočamo le mi Slovenci! Na Češkem se hočejo boriti za samoupravo, na Štajerskem pa — proti! Ne odklanjajo nam torej samo samostojne države, kakor jo zahteva naša deklaracijska politika, ampak odrekajo nam tudi v lastni kronovlnl vsako letvico samosvojega narodnega življenja! Ne odklanjajo samo našega maksimalnega, ampak tudi tisti utesnjeni program, od katerega pričakujejo naše najivne duše sreče in — mirnega življenja z Nemci! To politikujoče nemštvo je perverzno, pokvarjeno, zakrknjene duše, zastrupljenega srca, brez smisla za pravico in dostojanstvo drugih narod-sti: da občuti kot najhujšo krivico, če bi tudi drugi živeli poleg njih pošteno in častno življenje. — Hočejo imeti druge pod seboj, — pod svojim stopalom. Ne udajajmo se nlkakim nadam, da bi s tem politikujočim nemštvom mogli priti do kake poravnave! Zato je za nas edino umestna politika rezke besede in trdih korakov napram — velikemu cilju! In res je ogromna večina našega naroda za maksimalni program! Z nekim utesnjenim programom slepe malodušneže Ie tisti našinci, ki — niso več naši! I?hko napravite deset zvezkov----Sicer vas pa nikakor ne silim; storite, kakor hočete. Nekaj mi je pravilo^ de naj sklenem to neobično kupčijo, in tako sem dal neznancu cekin. Tujec je nato potegnil is žepa precejšen zavoj, razvezal vrvico, s katero je bil zvezan, in ml podal prvi lisi V sredi tega lista Je stalo, napisano z velikimi črkami: pustolovcevi zapiskl — Aj! — sem vzkliknil, kajti neznane« ni pretiraval Ta nastov sam mi je odpiral nova obzorja in cela kopica raznovrstnih misli se mi je začela izpremešavati po davi Tujec me Jo zmagoslavno pogledal, položil list zopet k ostalim in začel zopet zavezavati zavoj. — Morda bi se vendarle mogla pogoditi, — sem dejal konečno. — Mislite? — Da, toda rokopis bi mi moral prepustiti vsaj za štiriindvajset ur, da ga površno pregledam. — Samo pod enim pogojem. Zahtevam namreč nekaj na raCun, preden začnete Citati Razne poIHKne vesti. Baron Burian novi minister zunanjih stvari. Kakor smo že sporočili včeraj med brzojavkami, je bil na mesto grofa Czernina imenovan za ministra zunanjih stvari dosedanji skupni finančni minister, baron Burian. — Baron Štefan Burian de Rajecz ie bil rojen leta 1851. v požunski veliki županiji na Ogrskem. Njegovo prvo službeno mesto je bilo pri generalnem konzulatu v Aleksandriji, kamor je prišel leta 1872. Pozneje Je bil v diplo matski službi v Bukareštu, Belgradu in Sofiji, leta 1896. je bil imenovan za poslanika v Stuttgartu In potem v Atenah. Po Kallayevem odstopu leta 1903. je bil imenovan za državnega finančnega ministra, 9. junija leta 1913. pa je prevzel mesto ministra a latere. Po odstopu grofa Berchtolda je bil 13. ja nuarja leta 1915, imenovan prvikrat za ministra zunanjih stvari in je ostal na tem mestu do 22. decembra leta 1916., nakar je zopet prevzel mesto skupnega (ne več državnega«) finančnega mi nistra. — Barcn Burian za nas Slovane še v nobeni svoji državniški službi ni zapustil dobrih spominov. Bil je državni finančni mnister in kot tak glava bosenskc-hercegovske uprave. Njegova zasluga pač ni bila, da je leto 1908. poteklo za našo državo brez vojne, tedaj, ko je Slo za ono silno nevarno aneksijsko krizo. Baron Burian je bil tuJi tisti, ki je dal v Bosni in Hercegovini popolno svo bodo madžarski pohlepnosti in izročil kmetsko prebivalstvo anektiranih jugoslovanskih dežela na milost in nemilost madžarskim bankam. Kot ministra zunanjih stvari ga je doletela silno kočljiva naloga, da bi bil odvrnil vstop Italije v vojno. Italijanske vojne nI odvrnil, dasiravno jo je skušal odvrniti z najumazanejšo kravjo kupčijo ravno na račun nas Slovencev, nas Jugoslovanov, česar mu jugoslovanski narod ne more in ne sme odpustiti nikdar in nikoli. Njegova malomarnost v spoznavanju razmer na našem jugu je bila tolika, da ga je moralo šele sovražno inozemstvo poučiti o dejstvu, da po vsem desnem bregu Soče od njenega izvira pa do goriške ravnine bivajo — Slovenci, ne pa Italijani, da ni imel niti pojma, da so Brda slovenska. Vse to naše jugoslovansko ozenllie jc hotel prepustiti Italiji, da bi žnjlm kupil mir z italijanske strani. A še nekaj je, kar mora vsakega Slovana navdajati z največjim nezaupanjem, da, naravnost z ogorčenjem proti baronu Burianu. Mož je padel 22. decembra leta 1916, kot zadnji ostanek tlszovsko-sturgkhcvskega režima. Grof Tisza je bil tisti, pod čigar vplivom je uvedel groi Stiirgkh v Avstriji svojo absolutistično strahovlado proti Slovanom, in baron Burian je bil vedno najzvestejši oproda grofa Tiszc. Baron Burian jc bil v ministrstvu zunanjih stvari le izvrševalni organ Tiszove samovlade v obeh drž. polovicah, in danes, ko je baron Burian zopet minister zunanjih stvari, pomenja to toliko, -kakor da ie zopet zmagal s svojim vplivom grof Tisza, pomenja skoraj isto, kakor da bi bil grof Tisza sa;n imenovan za ministra zunanjih stvari Ta zopetni porast Tiszove moći in vpliva se je tudi pre*>čitno pokazal na Ogrskem samem, kier jc povzročil padec Wekerlejeva kabineta. Baron Burian v ministrstvu zunanjih stvari pomenja zlasti za nas Slovane če že ne popoln povrat, pa vsaj odločen poizkus povrata najmrzkejiega reakcijonarstva. — Za časa Burianovega ministrovanja v zunanjem uradu je Bolgarska stopila v vojno, pozneje tudi Romunska, a 4, novembra se je proglasila j-satno-stojnost« Poljske. Deset dni pred njeg^Im padcem so četverozvezne države ponudil ^j^etvero-zavezi mir. — V parlamentarnih krogih se Buria-novo imenovanje splošno smatra za provizorij, in to tembolj, ker si Burian pridrži tudi skupno finančno ministrstvo; ^Zeiti je označila to imenovanje prav značilno z beb-jdo — »surogat«. Nemški nacijonalci vsaj navidezno niso zadovoljni z Burianom, češ ker pomenja njegovo imenovanje okrepitev madžarskega vpliva in ker se vladar ni oziral na nemškonacijonalno željo, da bi imenoval na Czerninovo mesto moža krepke volje. Ki bi po Czerninovem zgledu vplival tudi na notranjo avstrijsko politiko. Krščanski soc. mu niso bili zaradi njegovega protežiranja Madžarjev nikdar prijatelji. Poljaki mu ne zaupajo, Čehi in Jugoslovani pa vidijo v njem odločnega nasprotnika svojih "v majniških deklaracijah izraženih teženj. Kako si bo država pomagala s tem ^provizornim surogatom«, je druga stvar; naše mnenje je pač, da sedanji časi niso prav posebno pripravni za eksperimentiranje s surogati. — Značilno je končno, da se ob priliki Burianovega' imenovanja vsestransko z nekim posebnim poudarkom zanika vest o nameravanem odpoklicu kneza Hohenloheja kot berolin-skega poslanika, tako da bi se ta odpoklic v resnici mogel pričakovati vsak čas, kajti v diplomaciji doslet vedno veljalo kot ciavno načelo: -Sij fccisti. nega!» (*-Če s' storil, utaii!«) Ta odnr.kUc bi pomenja! izpremembo Czerninove politike napram Berolinu. Pa menda vendar ne nameravajo na Dunaju kaj takega?! Novi minister za vnanje stvari Je postal Burian. Za češko-nemškim fevdalcem je prišel Madjar, dosedanji skupni finančni minister, o katerem se vrhu vsega govori, da je popolnoma pod vplivom.....grofa Tisze. Nikdo pa naj ne misli, da smo radi tega potrti, ali da se Čutimo grenko razočarani. V odhcdnici, ki smo jo bili napisali Czer-ninu, smo že izrecno Svarili javnost, naj se ne udaja nikakim nadam. Czerninov padcc nam je bil sicer v srčno zadoščenje, ker se je žnjim z eno slavo zredčila vrsta državnikov kakoršen je bil on, in ker politična smrt takih mož — došla vkl.iub vsemu in vsemu, vkljub vsem možnim oporam in podporam — znači etapo v razvoju procesa, ki mora donesti sodboi da tako ne more dalie, kakor bi hoteli take vrste državnikil Eden znakov več je, da notranji politični proces pripravlja izpremembo vsega kursa. Ob enem pa smo nanašali da ta izprememba na vodstvu ministrstva za vnanje stvari ne prinese nobene izpremenibe v smereh ne vnanje In notranje politike. Razlika b > le ta, da bo tehtnica v rokah ba;cna Buriana nagibala še bolj na madjarsko stran. Vsaj za to l o skrbel Burian,-da bodo naši zavezniki čimbolj občutili, da Madjar vodi avstroogrsko politiko, da ic na tem polju madjarska moč v prevalenci pret ežna, torej — odločilna. To nam potrja uraduo sporočilo kor. biroa Iz Berolina o glasovih v nemških listih o imenovanju barona Buriana avstro-ogr-skim ministrom za vnanje stvari. To časopisje pozdravlja novega ministra, ker vidi v njegovem imenovanju dokaz, da sc ne izpremeni temelj sedanje politike, ki ie bila zapečatena od ofc^Ii narodov s potoki dragocene krvi. Katera sta ta dva in edina naroda! Vidimo, da tudi pri listih v rajhu vlada — Czerninova idealogija. ki se dr i stališča, da sta v avstro-ogrskl monarhiji le dva naroda — katera, ni treba praviti, — ki tu kaj veljata, kaj Štejeta in k? naj imata edina besedo! Tudi grof Czernin je govoril le o nadčloveških činih teh dveh narodov, in je videl le nemške in madjarske matere, ki mu vzbujajo sočut'c r: li groznih udarcev, ki so jih morale pretrpeti v tej vojni! — Uradni komunike, razglašen iz Budi: šte navaja kot odločilen moment za imenovn> -j Buriana dejstvo, da poleg tega, da uživa zaup 've vladarja, pozna vse antecendenclle. preišnje dogodke, katerih poznavnnie bo izredno va-hv pri mednarodnih dogovorih, ki pridejo na pogaia " Ji! To nag!ašanje bi bilo mal svitel žarek v srcu ;r Iljonov, ki hrepene po miru. če smemo namreč sklepati, da bo imel Burian nalogo, delati na to, da pride čim prej do takih pogajanj. Po vsem, ' ar smo doživeli v zadnjih časih, se sicer človek " i s> oklepa take nade. Ali, če bi nas bodoči koraki novega ministra barona Buriana razveseljivo presenetili In nam pokazali, da se na Dunaju pripravljajo za mirovna pogajanja, potem bi se n.«-a vnania politika vendar Je precej oddaijila od poti, po katerih je Czernin otepal in se pehal sem in tja od enega principa do drugega, od tniru brez aneksi.i in kontribucij k aneksijam k prisvaja iem ozemelj. Če ne za nas, pa za — druge! 1 smo bili čudni pogodbeniki, da ni takih nikjer drugje na svetu, ne v politično-državnem življe i i it. ne med zasebniki: skrbeli smo vedno za interese drugih kompacisccntov. Tako izpremembo bi le pozdravljali. Drugega pa itak — kakor že uori icčeno — nistno pričakovali od izpremenibe na vodstvu ministrstva za vnanje stvari. Nu nasi slovanski strani pa ostane eno nepremično in n. >-rečno: sklep in jeklena volja za nadaljevanje 1 proti sislcmu, ki hoče slovanske narode cm no prezirati in priznavati le soba naroda , J sta tako politiko -zapečatila s potoki draK< v krvi«. Je tekla v potokih tudi druga kri in s; nanjo razvnemlje kri po žilaii Cehov in Ju;:< vanov, jckleueč jim voljo, živce, energijo za ' bc. ki bodo potrebne, da bodo poleg onih d'. ... narodov šteli tudi nas! Če v tem pogledu o politika novega ministra na temeljih stareg.:. homo videli v prvem le novega — Czernina! 1«-tr > nam dasta Bog in sveta pravica naše stvari! Ljudski shod. ki se je — imel vršiti Dr,'..\. -pravna demokratična stranka je .sklicala dno 15. aprila ljudski shod v veliko dvorano na 2oii ..i \ Pragi. Dvorana, stranski prostori in stopnj: vse je bilo nabito polno. Vladalo je svečano i.iz-položenjc. Ko je stopil na podii dr. Kramar, -.a je tisočera množica pozdravila z gromovitimi vzkliki in malian'em z robci. Zborovanje je otvoril !• vši poslanca urednik Sokol, ki je izvajal: Re> : in težki časi, ki jih pre/ivlja sedaj češki narod, so sklonili petorico političnih strank, da so se /družile v državnopravno demokracijo. Politična ' u-štva fn organizacije so odslej le orodje te str. i-e. V prvi vrsti pozdravljam kot predsednik tudi v vašem imenu poslanca dra. Kramara. (VII:. ren aplavz, zborovalci so se dvigali s cedežev.) 1'ri-hnja k ljudstvu, ker se opira na zaupanje, 1; ne more nikdo ne dati, ne vzeti r.izun Ijudstv In ker vsa oblast prihaja iz ljudstva (Odobrav .*), in ker je moč vir suverenitete, je največa na katero se opira dr. Kramar, kt je v resnici poslanec za zgornje Novo mesto in bo tudi (Vlhsrro odobravanje). Na to se je govornik spominja! znamenite manifestacije minole sobote. Bil! so to nepozabni trenotki. Ali mi ne smemo - je rekel govornik — samo ljubiti tistih, ki se bore za nas, ampak sc moramo tudi naučiti sovražiti tiste, ki uporabljajo proti nam sramotna ;rcdstvn. ZVMI smo se k veliki zaobljubi, vedoč, da to, kar ob-Ijubljamo tudi smemo izpolniti in izpolnimo. Nič novega nI za nas, da smo obdani od sovražnikov, da prihajajo ek^celence In drugI gospodje, da pokažejo svoje sovraštvo proti češkemu narodu. Je pa še drugih nevarnih sovražnikov. To so ti?ti. ki ne kažejo svojega sovraštva, kakor ga ie Krof Czernin... Res čuden forum si je izbral grof Czernin za svoj govor. Bili so dunajski mestni očetje, da-si je bilo možno brzojavno sczvai zakonodajne korporacije. Ali v njih bi bil gotovo naletel na kakega moža s češkim srcem in če*ko vestjo, ki bi mu odgovoril. Grofu Czerninu pa jo trebalo v tem trenotku, 'da se mu — ne odgovori. Mi. ki se nam ni bati kakega odgovora, moremo stopati toliko pred forum naroda, kolikor pr-:d zakonodajni forum---- Zakaj se je obrnil ravno Dja ! V-da •:?e lin io- Stran It. .EDINOST* štev. 104 V Tstu dne 19. apriU 1918 do dunajskih gospodov? B;!c so to aprovlzacijske stvari, ki-breir.ene na dunajskih srcii:. H u je napravila cenzura dolgo črto.) Orof Czcrnin, doslej mii.ister za vnanie stvari — da-si je nerazumljivo. kako Je mojrel hiti ^e 24 v.r pozneje minister — je dobi! nasprotno pcdoOo v neLcrn drugem drfav-niku v nc manje vLokem položaju, v knezu Licli-nowskem. bivšem nemškem poslaniku v Londonu, ki je v svojih zaupnih noticah izdal, da je bila vojna žc v letu 1914. sklenjena sivar. kakor je to doznat od nemškega poslanika pri dunajskem dvoru.... Tu sc je dvfcni? policijski komisar n je razpustil zborovanje. Množica se je razhajala ob burnih protestih in pevajoe narodne pesmi. -Tako ni to zborovanje dospelo niti do konca pozdravnega govora predsednikovega. Ali je oblast odpravila s tem pomembnost zborovanja? Ali je preprečila njega namen? Je-li dosegla, da se le ena sama živa duša v češkem narodu izpremenl iz Savla v Pavla? Ne verujemo. Ali je dosegla n tem, da češka javnost ne bo še nadalje in še intenzivneje razmišljala in se poglabljala----? Ne! Ali nI marveč prilila olja v ogenj? To pa najbrže. O00 (ob. št- 33) 19. 4. nI A. Cuccia 17. &L u»)l—iHfci j iiulijana ic lepo zamolčal, ter napisal samo. da so (ob št. 33) 19. 4- Ac«iuedotto 94. »1 K 4o vin. j situi> aKStne^a magistrata Uasberta CL. s.iresr za 10 kg). — Kjarbol« zgornja: št. 201—240 por»-Skedeoi 129, (I K 66 za in kg). *— Rojau: št. j č« io. Zdi su nam. zakaj ta li*-t poroča tako. in će 171—291 (ob. št 12) 19. 4. u!. Boroević 51. (? Kjm. poide drugače, bi znali tudi javno povedati. 46 vin. za 10 kg). ! »-kaj ta*r»! RAZDELJEVANJE SIVIH IZKAZNIC ZA KONDENZIRANO MLEKO (Za STAF.CE IN BOLNIKE) ZA MESECA APRIL IN MAJNIK. V soboto, 20. aprila 1918 se prične razdeljevanje sivih izkaznic (za starce in bolnike) za kondenzirano mleko. Stranke morajo priti v izkazni-ški urad v ul. della Valle št in se izkazati s staro izkaznico. Razdeljevanje se bo vršilo v naslednjem redu: V soboto, 20. t. m., od 8—12 št. 1—1000, v soboto 20. t. m., od 3-6 št. 1001—2000, v ponedeljek, 22. t. m., 8—12 št 2001—3000, v ponedeljek, 22. t. m., od 3—6 št. 3001—4000, v torek, 23. t m., od 8—12 št. 4001—5000, v torek, 23. t. m., od 3—6 št. 5001—6000, v sredo, 24. t m., od 8—12 št. 6001—7000, v sredo, 24. t m., od 3—6 št. 7001— 6000. Strankam se toplo priporoča, da pridejo samo v napovedanih dneh in napovedanih urah, da ne bodo zastonj izgubljale časa. Stranke naj nakupijo mleko za V. teden, preden pridejo po novo izkaznico. Kdor ne pride ob določenem času, ne dobi izkaznice. GOVEDINA FRE2 IZKAZNIC. Jutri, v soboto, in v nedeljo se bo prodajala govedina brez Izkaznice v naslednjih mesnicah: Sl-nigaglla, Barkovlje 41, Punter, Gornja Greta, Bin, Rojan 9, Bolle, Šalita di Gretta 13, Dapretto, nL Boccaccio 6, Callin. ul Boroevičeva 18, Pellis, ul. Cecilia de Rittmeyer 9, Trocca, ul Commerciale 3, ConciUa. uL B. Cellinl 1, Crisiach, ul. Poste 16, Paronitto, P. Caserma 6, Cadorini, ul. nadvojvode Josipa 11, Cavalieri, ul. Poste 3, Gatznig, ul. S. Spiridione 7, Stanislawsky, ul. Campanile 17, Pre-donzani, ul. Campanile 15, Taverna, P. Ponteros-so 4. Borgnolo, ul. Lazzaretto vecchio 52. Vislntini ul. Cavana 22, Vosak, ul. Cavana 10, Rivolt, uL M a ss t mil lana 8, Borzer, ul. Tlgor 10, Rodella, ul. Madonna del Mare 19, Stabile. ul. S. Michele 5, C astro, uL Fontanone 19, Perlatti, ul. Saniti 9, Furlani, ul. Orologio 4, Benedettich, ul. S. Seba-stiano 7, Rocchelli, P. Piccola 2, Bruna, ul. Bec-cherie 1, Levi, ul. Beccherie 6. Polacco, ul. Bec-cherie 47 (samo za Žide), Polacco, uL Riborgo 4, Pasqualini, ul. Marije Terezije 41, Fabbro, nL Marije Terezije 43, Zadnik, P. S. Giovanni 6, Simo-netta, uL Legna 4. MartinelJi, ul. Legna 8, Nichet-to, uL Torrente 39, Polacco, ul. Torrente 26, Ru-metz. ul. Largo Santorio 2, Vcronese, ul. Largo Santorio 3, Marsč, uL Farneto 5. Pinter, ul. Far-neto 9, Zaiutta. uL Farneto 38, Fontanot, uL Ama-lia 32, Lenarduzzi. ul. Amalia 23, Tellini, ul. Ros-set?* 33. Siiulich, Kjadin Sv. Alojzij 66S, Polli, ul. Acguedotto 13. Mornig, ul. Acquedotto 17, Maran-goni, Sv. Ivan Timinjan 1408, Zwetan, uv. Ivan-Vrdela 568, Castollitz, ul. Giulia 67, Godi^na, ul. Giulia 24. Pangoni, ul. Giulia 18, Vattovatz, ul. Giulia 17, Penso. ul. Giulia 7. Rodella, ul. Ghilia 1, Burba. ul. A. Volta 2. Ottonischer. ul. Molin-Rrande 10, Malusa, ul. Parmi 15, Periatti. ul. Bar-riera v. 4. II' i;er. ul. Barriera 8, Barbieri, ul. B: rriera 15. V ^cenigo, ul. Barriera 31, Depace, uL B; rlera 26. Loy, ul. Barriera 41, Cossich. ul. b'go Foscolo ?. Riz/.ian, P. Barriera v. 1, Krassnig, ul. Bosco 2. Jeiico, ul. Istituto 4. Carniel, ul. Isti-tr'o 22, Satfaro. ul. Isti ito 30, Polli, ul. Istituto 88, Fcrltiga, ul. Media 46, Benedettich, ul. Piccar-di 2S, Marussich. ul. Settefontane 24S, Polacco, ul. Settefontane 44, Tat . in. nj- Settefontane 24. Pozzi, ul. Settefontane 1. Oelavske. zadruge, ul. Settefontane, Jeneo, ul. R»gt:!ti 5. Ponschč, ul. del Rivo 34, Rizzian, ul. del Rivo 38. Rocco, ul. S. Marco 2. Delavske zadruge .ul. S. Marco. Cau, ul. S. Marco 34. Rizzian, ul. deli' lstria 1, Comisso. ul. deli' Istria 51. Rizzian. ul. deli'lstria 76. Godina. Skedenj 138. Gatznig Skedenj 50. Comisso, Campo S. Giacomo 19. Culot, ul. Giuliani 23, Benedettich, ul. Boroevič 45. CENE: Prednji deli z doklado . . . po K !5'20 kg. Zadnji deli z doklado ... po K 18'— kg. Koks. 10 kg na mejre Izkaznic«. Ntv. a mitnica: št. 101—356 (oo. št. 40) 19. 4. ul. Cologna 2, (20 vin. za kg). — Sv. M. M. spodnja: št. 136- 190 (ob. št. 11) 19. 4. ul. Berbamasco 5, (20 vin. za kg). Briquettes. 10 kg na modre Izkaznice. Sv. M. M. spodnja: št. 191—323 (ob. št 11) in št. 1—135 (ob. št. 12) 19. 4, Bivio 8, (48 v za kg). • • • Razdeljevanje kuriva industrijam. Od ponedeljka 22 aprila dobe lastniki rdečih izkaznic I, II, III in IV razreda, v kolikor še niso preskrbljeni s kurivom, za 10 dni (od 21. do 30 aprila) premoga, kolesa, drv in oglja pri svojih dobaviteljih. SLOVENSKO GLEDALIŠČR V nedeljo, 21. t. m. Ob 71/, zvečer Burka v štirih dejanjih. — Spisala Fr. In P. pl. Schunthan, poslovenil E. Gangl. — Režiser M. S. OSEBE: • Martin Gol vi i, profesor g. Vontina Friderika, njegova soproga . . gdč. V. Železnikova p«vla, njiju hč! , . • . . . • gdč. L GradiSaljeva Dr. Novak......... . » . g M. Gorjmp Marijana, nj. soproga • • • • . gdč. L Kavčičeva Matej Brumen.........g. D. Bukovnik ilile Biutaen, imen Zvezdaa, nj. ain g. E. Kralj Borivoj špinčtč, gled. ravnatelj ... g. A. Požar Urša, hišna pri Golvičevih . . . gdč. M Smitov Avgusta, hišna pri Novakovih . » . . . Ma zaveo, šoLski sla a ...... g- J. Bukovnik Kraj: malo mesto na Slovenskem. L, III. la IV. dej. se vrši v stanovanju pror. Golviča, II. pa pri doktorju Novaku. CENE: Lože po 15 K, sedeži v pritličju od L—V. vrste po 3 K, od VI—X po 2'50 K, XI.—x V. po 1*50 K. Sedeži na galeruiji 2 K. Stojišča v pritličju 1 K Stojišča na galeriji in vstopnino v lože 60 vin. Prodaj. Rur^Vc?- Oglje. 10 ke na rdeče izkaznice. Sv. Vid: št. 201— 450 (ob. št. 13) 19. 4. ul. Mont-fort 5. št. 451—650 (ob. št. 13) 19. 4. ul. Fontanone 30, št. 651—950 (ob. št. 13) 19. 4. ul. S. Michele 16. št. 951—1350 (ob. št. 13) 19. 4. ul. Laz-zaretto vecchio 17. (S4 vin. za kg). — Staro mesto: št. 1261—1610 (ob. št. 12) 19. 4. ul. Volto 2, št. 1611—1*"0 (ob. št. 12) 19. 4. ul. Mura 12, (84 vin. za ks). — Novo mesto: 5t. 401—900 (ob. št. 10) 19. 4. ul. S. Zaccaria 3. (S4 vin. za kz>. — Nova mitnica: Št. 1341 — 1040 (ob. št. 11) 19. 4. ul. Scussa 12, št. 1941—2040 (ob. št. 11) 19. 4. ul. Toro 14, št. 2041 2240 (ob. št. 11) 19. 4. ul. Car-pison 10, št. 22-41—2740 (ob. št. 11) 19. 4. ul. Mo-line rande 20. (84 vin. za kc). — Stara mitnica: Jt. 934—1533 (ob. St. 11) 19. 4. ul. A. Caccia 17. št. 1534—1933 (ob. št. 11) 19. 4. ul. MaJonnina 8, št. 1 »34—2133 (ob. št. 11) 19. 4. ul. Coni 2, (S4 vin. za ks). — Ivjarbuia ZK'.;nJa: št. 1—80 (ob. št. 7) 19. 4. ul. črta 4, 5t. SI—230 (ob. št. 7) 19. 4. ul. Guardia 42. št. 231—415 (ob. št. 7) 19. 4. ul. P. Diacouo 6 (84 vin. za kg). — Sv. M. M. zgornja: 5t. 21—190 (ob. št. 6) 19. 4. ul. Cr. Cancellieri 110 (S4 vin. zza k ,<. — Sv. .M. M. spodnja: št. 201— 330 (ob. št. 5) 19. 4. ul.' Concordia 17, št. 331—430 (ob št. 5) 19. 4. ul. Bivio (cena 84 vin. za kg). Premos: (fos^t). 20 kj: na modre izkaznice. Sv. VW: št. 51-692 (ob. št. 28) 19. 4. ul. Lazzaretto vejcaio 17. 0 K 46 vin. za 10 kg). — Staro me :o: št. 341—590 (oh. 'št. 30) in št. 1—2S0 (ob. št. 31) 19. i Muru 12, št. 281—390 (ob. št. 31) In st. 1—102 (ob. št. 32) 19. 4. ul. Pozzachera 2, (1 K 46 vin. za 10 kg). — Stara mitnica: št. 471— Osebna vest Danes Je položil odvetniško prisego pri višjem deželnem sodišču v Trstu g. dr. Vladimir Orel. Čestitamo! škandalozne poštne razmere. Naša uprava pošilja list od 1. aprila t. 1. dalje na sledeča naslova: Ferdinand Malik, na Slapu v Vipavski dolini, in Ivan Lenščak, prožni mojster v Štanjelu na Krasu; toda oba naročnika nista vse do danes dobila niti ene številke. List se oddaja redno vsak dan na pošto, ali naročniki ga ne dobe. Kje Je tu krivda? Ali ne morda na poŠti? Pritožujemo se danza-dnem, ali vse naše pritožbe ne pomagajo nič. Odkar je zasedel ravnateljsko mesto pri c. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu dvorni svetnik Kamier, )t kakor bi bilo vse zakleto proti našemu listu, kakor da bi se naravnost delalo na uničenje našega lista. Kajti kdo bo še naročeval list, ki ga sploh ne dobi ali pa morda Ie parkrat v tednu 1 Pa naj ne misli gospod Kammler, da bomo molčali na vse to počenianje. Pride čas obračuna prej ali slej, pride pa gotovo 1 Man!festantn3 prisega v Pragi ln češka In hrvatska socijalna demokracija. Glavno glasilo češke socijalne demokracije »Pravo Lidu« piše: Udeležniki te historične manifestacije, za katero je le malo primerov v zgodovini boiev za osvo-bojenie narodov, so v teh malih urah preživeli nepozabne. globoko vzburljive in vnemalne trenot-ke. Vsi smo bčutili, da se ves češki narod zaveda usodepolnega pomena teh dni, da nas pravi boj, za katerega bo treba železnih mož in neupogljive odločnosti, še le čaka. ter da bo duša naroda še le morala prestati preizkušnjo, kakršnie ni bilo stoletja sem. — Centralni odbor socijalnode-mokratične stranke na Hrvatskem Je sporočil: Obžalujemo zelo, da narn ni možno poslati posebnega zastopnika na vaš protestni kongres proti govoru groia Czemina, da bi se osebno pridružili namerovani manifestaciji, ter da bi dali izraza solidarnosti ln enotnosti političnih ciljev lugoslovan-skega in češkega naroda, posebno pa enotni taktiki in načelom, ki obstoje med našo in va5o stranko, med češkim in jugoslovanskim proletarijatom. — Našim socijalnim demokratom v razno čitanja in razmišljanje. Politično društvo >Edinost«u Pobiranje udnine naletava v sedanjih časih na precej težav. Zato so naprošeni gg. člani, ki se udeležijo nedeljskesa občnega zbora, da poravnajo pri tel priložnosti udnino pri g. blagajniku, ki }im bo tam na razpolaganje. Tudi novi člani se lahko zglasijo pri njem. Z ozirom na velike in težke naloge, ki čakajo društvo, le upati, da se vpiše vaak zaveden tržaški Jugoslovan. Pritožba. Dne 28. marca 1918. sem vložit na komisarijatu v ul. Carintia prošnjo za potovanje _ na Tolminsko. Priložil sem dokument, š katerimfvoldne občni zbor podružnice CMD uredništvo »Edinosti« potrjuje, da imam potovati v stvari lista. Danes smo 18. aprila in prošnja — še ni rešena! Sei sem povprašat in odgovorili so mi, da še nimajo odgovora iz Gorice! Kaj nai bi sc ukrenilo, da bi se gospoda bolj požurili? Ako tudi poročevalcem listov nočejo dati dovoljenja, pa naj bi prošnjo vsaj odbili, da bo prosilec vedel, pri čem da je in da bo mogel drugače urediti svoje načrte. Čudno poročanje. Tržaški listi, ki vkljub temu, da nimajo prostora za najnujnejše stvari, vendar na dolgo in široko poročajo o vsaki najmanjši tat-vinici in drugih najbrezpomembnejših pouličnih dogodkih, imajo vsega obsojanja vredno navado, da nekatere aretirance pač imenujejo s polnim imenom, druge pa zamolčujejo. navajoč samo začetnico priimka, ali pa tudi ne. Navadno se imena, ki so slovanskega poreka,' navajajo v celoti, italijanska pa samo z začetnico, Češ, kakor bi bili tržaški lopovi sami Slovani. Na tak način dela zlasti »L' Eco del Litorale«, ki je n. pr. včeraj objavil kar poldrug stolpec samih tatvin, navel vsa imena tatov, ki bi, sodeč po imenih, mogli biti slovanske krvi — kakor bi ne bilo splošno znano, da so v Trstu razni »—iči« in »—čiči« ravno najza-grizenejši Lahi, — a po njegovem mnenju edinega 15; 2403 do 2633 postaja drž. že!.; 3634 do 2818 tesarji.in kralja Kuria vo.im pregretji ste k ustanovil v svrko podpiranja vojnih imuiiaov. v('■•".• v in sirot in sploh vsakogar, ki je troei zakadi vt -e. im :ilkl"m se hoče p^nugati na ta uačtn, da -e jin* odnre pridobitni vir. da ^e bodo mogii pr^skrbljati s svojim lastnim delom, kjer bi pa to-ne bilo mogoče, pa z nastanitvijo v zdraviliščih in dragih takih zavodih. Vdovam se hoče zagotoviti trajna eksistenca s tem, da se jim omogoči nadaljevanje poslov njihovih soprogov, ali pa da se jim omogoči izvrševanje kakega novega poklica. Sirote naj bi ostale pri materah, sirote brez staršev pa naj bi se oskrbljale v poštenih rodbinah ali za^ih. Zagotoviti se jim mora temeljit šolski pouk in dati se jim morajo vsi predpogoji za zagotovljeno bodočnost. Iz tega sklada se dobi lahko podpora takoj, ne pa šele po končani vojni. Treba je le napraviti prošnjo na »Cesarja in kralja Karla vojni preskrbni sklad«, Dunaj IX, Bcrz-gasse 22. V prošnji je treba navesti vse podatke, kakor rojstni kraj. domovinsko občino, starost, pfklic, stopnjo pridobitne sposobnosti, imovinske razmere itd. Kakor rečeno, se dajejo Iz tega sklada podpore vsakemu pripadniku armade, ali njegovim svojcem, ki so trpeli zaradi vojne trajno škodo, brez razlike narodnosti ali veroizpoved a-nja. — Da se gmotno čim bolj okrepi ta sklad, se prirede po vsej državi prireditve v ta namen. — Tako se bo vršil v soboto, 20. t. m., zvečer koncert v hotelu Excelsior z začetkom ob 8 zvečer in vstopnino 3 K, v nedeljo, 21. t. m,,ycvečer pa v Verdijevem gledališču že naznanjeni »klasični plesni večere, z začetkom ob 8 zvečer, na kar prav posebno opozarjamo naše občinstvo. Poštna vest Radi nakopičenja poštnih zavitkov se sprejemajo za Trst do nove odredbe samo nujni zavitki in taki. ki vsebujejo vojaško opremo, zdravila in kvas (drože) ter denarne pošiljatve. Slovensko gledališče. Kakor že naznanjeno, se v nedeljo ponovi v našem gledališču burka »Ugrabljene Sabinke«, za katero nam vodstvo gledališča jamči, da so se s vztrajnimi vajami odpravili po možnosti vsi nedostatkl. Id so kolikor-toliko kvarili popoln uspeh prve uprizoritve. Tako smemo torej pričakovati, da bomo Imeli v nedeljo prvovrstno predstavo, katera se pa bo vršila v dobrodelen namen. Opozarjamo pa občinstvo na to, da naj se vendar odvadi enlcrat one grde razvade, da prihaja ne morda po par minut, temveč po čfel Četrt ali celo pol ure pozneje v gledališče, ko se je predstava že zdavnaj začela, in tako s svojo brezobzirnostjo moti občinstvo in igralce na odru. V -nedeljo se prične predstava, točno ob 7H in zato naj si vsak prej preskrbi vstopnice, da ne bo zvečer prevelikega navala pri blagajni, posebno ker se, kakor čujemo, baje namerava blagajna zapreti že ob 7« zvečer. Vstopnice so od danes dalje v preprodaji pri ge. Biček-Razbornikovi v Narodnemu domu. Cesarja la kralja Karla teden na OpČlnah. V nedeljo, 21. t. m., se bo ob 5 pop. vršila na Opči-nah v Mičelovi restavraciji dobrodelna prireditev v prid cesarja In kralja Karla skladu ob sodelovanju odličnih umetniS^h moči. Po sporedu ples. Za povratek p. n. gostov iz Trsta bodo do polnoči na razpolago ppsebni vozovi openskega tramvaja. Tržaški Vojaški dom. Z ozirom na to, da se je slovenski napis vrgel z Vojaškega doma fa se je tako izključila slovenščina, deželni Jezik v Trstu, ne smatramo več za svojo dolžnost, da bi objavljali dopise »Triester Soldatenheima«. Nagrade delavcem. Iz ustanove Angellke Vlisnia Je razdeliti nagrade v skupnem znesku 1750 K priznane sposobnim, pridnim In poštenim delavcem, pristojnim v Trst. -Te nagrade naj bi rabile kot ustanovna glavnica za obrtni obrat in se razdele, kakor hitro obdarovanci dokažejo, da so pripravili vse T2L ustanovitev obrtnega obrata, kar se mora zgoditi tekom enega leta. ker se drugače izgubi pravica do nagrade. Prošnje, opremljene s izpričevali, ki potrjujejo usposobljenost za izvrševanje obrta, rojstnim listom, potrdilom tržaške pristojnosti in nravstvenim izpričevaiom, Je vložili na mestni magistrat do 15. majnika t. I. Mestna zastavljalnica. V soboto, 20. t. m., se bodo prodajale na javni dražbi že zapadle dragocenosti. zastavljene meseca januarja 1917. na razne prejšnje številke serije 141. — Od sobote, 20. t. m., dalje bo mestna zastavljalnica ob sobotah popoldne odprta za stranke od 3H do 5H. »Gospodarska zadruga za Goriško okolice« naznanja, da je začela poslovati v Gorici, ulica Treh kraljev št 8. Zadruga gre na roko kmetom Qo-riške okolice sporazumno z obnovitvenim uradom c kr. namestnlStva. Daje pojasnila, kje dobiti kmečke potrebščine, in če se dajo sploh dobiti. — Delo z obnovo bo težko in počasno, ker Je še vedno vojna. Zgodnjega krompirja, graha, fižola letos ne bo. Skrbeli pa bomo za pridelovanje poznejše zelenjave za prodajo v večjih množinah. — Za nedeljo dne 28. aprila sklicuje za draga sestanek članov na razgovor glede obnove polja. Vabijo se tudi župani alt namestniki poljedelskih občin goriškega okraja. Ivan Mermotja, naCelnlk. Iz Kota*)*. V nedeljo, 21. t m., bo ob treh po- Kokmji v prostorih sosttlne »Pri starem Matevžu« v Ko-lonji na hribu 323. Po občnem zboru bosta prav tam dve Igri: »Cevljarc tn »Bof za petelin. Cena prostorom: Sedeži prve vrste po 2 K, druge vrste po kroni, stojišča pa po 60 vin. K obilni udeležbi vabi odbor. Izredni občni zbor podružnice Trst IL Z. J. 2. se vrši ▼ nedeljo. 21. t nu, ob 2 popoldne v prostorih »Konsumnega društva« v Rojanu. Z ozirom na važnost dnevnega reda — razpravljalo se bo predvsem o naših stanovskih zahtevah ln predlogih za izredni občni zbor »Zveze« — so tovariši vabljeni, da se polnoštevilno in točno »deleže izrednega občnega zbora. Razdeljevanje tobaka v mest«. C. kr. finančni inšpektorat naznanja, da se prične danes, 19. t. m., šestnajsto razdeljevanje tobalca za mesto Trst Vsak lastnik tobačne Izkaznice dobi za 9 K tobačnih izdelkov in sicer pri naslednjih tobakar-nah: 1 do 277 ul. Valdlrlvo 27; 278 do 554 trg Borsa 2; 555 do 785 ul. Acguedotto 41; 786 do 1016 Passo di PiaZSa 1; 1017 do 1247 ul. Torrente 15; 1248 do 1478 ul. Cassa di rlsparmio 3; 1479 do 1709 ul. Giulia 39; 1710 do 1940 uL Stadion 35; 1941 do 2171 nL RIvo 44; 2172 do 2402 Corso irg Giuseppina 4: 281" do 3003 uL Tom 1; 3004 Jo 31.* > ul. BarrieT:1 25: 31h^ u<> 3373 ui. S. VTi.Ii Je 43; 337-? c< 35-8*nI. Cav:v , !*; 3559 do 3743 til. Istituto 2?; 3744 do 392> uL Acque-doti o 29; 392V do 4ti3 uL Caiiale 15; 4114 do 429S ul. Orolo?^ 4: 429«.» do 44^3 Pjss. S. Antirea 36 : 4464 do 46(i8 ul. S. Marco 26: 4^6'» do 4853 stara nros'a luka potno! II: 4S54 do 503S ul. Muda vtjcchia 5: 5039 dr. tre. S. Lucija (koča); 5224 do 540* tr? Caserma L; 5409 do 5593 ul. So-litario 16; 55 )1 dn 577S Campo Hclvede^e 1; 5779 do 5963 uL deli'Oiino 21; 5964 do 614- trg Ca-zerma 6; 6149 do 6333 ul. Maria Tere>a 7; 6334 do 6518 ul. Ugo Foscolo 15; 6519 do 6703 trg S. Carlo 1; 6704 do 688* nL Arcata 14; 68S9 do 7073 Chiarb. sup. 181; 7074 do 725S nL S. Michele 4; 7259 do 7443 ul. Smione 3; 7444 do 762« ui. Barriera vecchia 17; 7629 do 7813 uL S. Šebastiano 3; 7814 do 7998 ul. Montorsino 5: 7999 do 8183 ul. Cavana 14; S1S4 do 836S ul. Miramar 1; S369 do 8553 Riva Tegetthcff 10: 8554 do 8738 ul. Bo-schetto 14; 8739 cr 8923 ul. Molin grande 34: 8924 do 9108 ul. Sette Fontane 34; 9109 do 9293 uL Stadion 10; 9294 do 9478 ul. Maria Teresa 42; 9479 do 9663 ul. Giulia 34: 9664 do 9848 ul. Barriera vecchia 2; 9849 do 10033 Riva Grumula 20; j 10034 do 10218 ul. BenveniUo Cellini 1; 10219 doj 10403 ul. Sani ta 9: 10404 do 105S8 ul. S. Nicolo 34; 10589 do 10773 ul. S. Giovanni 2; 10774 do 10958 ul. Mercato vecchio 4: 10959 do 1114? Charbola sup. 582; 11144 do 11328 trg. delle Legna 3: 11329 do 11513 ul. L. Bernini 2; 11514 do 11698 ul. Riborgo 20; 11699 do U8.S3 ul. S. Giacomo 4; 11884 do 12068 Chiarbola sup. 52: 12069 do 12253 al. I delle Poste 1; 12254 do 12438 ul. delle Acque 12; i 12439 do 12623 ul. Lazzaretto vecchio 44: 12624 do 12S0S stara prosta luka pomol IV; 12S09 do 12993 ul. Amalia 32; 12994 do* 13132 uL Amalia 16; 13133 do 13271 ul. S. Marco 1; 13272 do 13410 nI. Beccherie 23; 13411 do 13549 ul. Riborco 1; 13550 dc 13688 Piazza piccola 2; 13689 do 13827 ul. Boroevič 57; 13828 do 13966 nI. S. Giacomo ln Mon-te 22; 13967 do 14105 ul. Co^oneo 7; 14106 do 14244 nL Geppa 23; 14245 do 14383 ul. Navali 47; 14384 do 14522 ul. Piceardi 2 A; 14523 do 14661 ul. Farneto 20; 14662 do 14S00 trg S. Francesco 8; 14801 do 14939 Trg G. Batt. Vico 7; 14940 do 15078 ul. Solitario 6; 15079 do 15217 ul. Acquedotto 14; 15218 do 15356 ul. Miramar 9; 15357 do 15495 ul. Acquedotto 57: 154% do 15634 ul. Campo marzlo 4; 15635 do 15773 stara prosta luka pomol I; 15774 do 15912 ul. Commerciale 14; 15913 do 16051 uL Sette fontane 14; 16052 do 16190 ul. Media 41; 16191 do 16329 ul. RaKineria 9; 16330 do 16468 ul. Cologna 6 A; 16469 do 16607 ul. Carintia 11; 16608 do 16746 ul. Scalinata 3: 16747 do 16885 ul. Co-roneo 24; 16886 do 17024 ul. Tesa 3; 17025 do 17163 ul. Chlozza 13; 17164 do 17302 ul. Torrente 41; 17303 do 17441 ui. Tigor 10; 17442 do 17580 ul. Carlo Ghega 2; 17581 der 17719 ul. Istituto 4; 17720 do 17858 u!. S. S. Martiri 9; 17859 do 18097 ul. Rosettl 33; 18098 do 18236 ul. Conti 40; 18237 do 18375 ul. Media 15; 18376 do 18514 ul. Fontanone 22; 18515 do 18653 ul. Lio>d 9; 18654 do 18792 ul. Malcanton 14; 18793 do 18892 ul. Massi-miliana 11; 18893 do 18992 ul. Molin a vento 4; 18993 do 19092 ul .Donota 27; 19093 do 19192 ul. Molin a vento 66; 19193 do 19292 ul. dell'ospitale 12; 19665 do 19895 nI. delle Poste 7; 19896 do 20126 Trg. S. Giovanni 4; 20127 do 20357 ul. Barriera vecchia 38; 20357 do 20542 ul. Ghega 8; 20543 do 20727 ul. delle Poste 3; 20728 do 20912 ul. S. Caterina 2; 20913 do 21097 trg Cavana 3. — Tokrat se bodo dobivali sledeči tobačni izdelki: a) smotke: viržlnke po 24 vin., cigarilos po 11 vin.; b) cigarete: egiptske po 16 vin., dame po 8 vin., sport po 6J4 vin.; c) ciRaretnl tobak: fini turški po 3 K. fini hercegovinski po 1 K 80 vin. ft*f«Hra ** barra ije rthlek -a dobivajo t m) rlww2\£ r.^llniri t lir, ul t« >00| IlVifrflimCJII Za pogr,|P <#> irre pri lastniku V"M podrobni gostilni na Lipskem trgu 6t. 7 dobijo vedno topla jedila xmernih cenah Vodit«lj I-r. Novak. V Basškovl PnfftAlvf Anton .Terkić --osinje v srojen »te! -I« lUlUSnil v Trstu. Via d«il« Poste št 10 tO Mm službe Hrčmarjo. Rojansko „Konsu nno društvo* (pri cerkvi} razpisuje službo Natančni pogoji glede oddaje sluibt izvedo pri gosp. juliju Mikota v ,Delav podpornem društvu", ul. G. Galatti št Prosilci naj svoje prošnje vlože do 31. a, 1918 pr« zgoraj omenje.iemu gospodu. se n 0. ta Okr?jna hraoiinica ic pasejii ln v lm vpišdju* udruga z z*v«zo vabi k DAROVI. — Za novi otroSki vrtec na OretI daruie družina V. Kravosova 5 K in to Iz zadovoljstva, da je padel obrekovalec Slovanov. Denar v »Trgovsko-obrtni zadrugi«. Priporočiva ftrrcjlia. Damska krofačnica A. FtTEGER, Trat ulica Commerciale 3. Izdeluj« vsakovrstne obleke po angleškem ln francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluz« za gledališče itd. One zmerne. 337 Češko Budjevička Restavracija (Bos£-fcova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska ix>strežba in slovenski jedilni listi. :: MALI OGLASI ss se računajo po 6 sto«, besedo. — Mastne tiskane besede se računajo enkrat već. — Najmanjša :—: pristojbina naša M stottnk. >—t ki se bo vršil v nedeljo, 28. aprila I. I., ob 10 predp v zadružnem uradu. DNEVNI RED : 1. Pregled ln odobrenje računskega za' ključka za 1. 1917. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Čit nje revizijskega poroči!«. 4. Volitev načelstva In nadzorstva. 5. Razni prtJIogi. • SEŽANA. 14. aprila 1918. naCelniStvo. Trst, Via Cshg di Rlsparmio 5 bo ursdouGia, pofenšl z se&ote, redi popravUaala Ulagala!!! FNSloros v pruem itfKisirspjii mi Ulo L KicslD štču. S Uradne ure: od S dr« I pcp. I| « B »V fflfmVf;^ 89 3" >i>12 » 0» . ilcMUl \ji gantlirfe I31 ill!iiil*£ prođsis črno ln Ma olno o vsaki množini. Zamenjam pite, telovnik _ lat, bal lanski jopi! tor lanska »ava aočne jo piče. 200 oike ftartfe, jo dečka 19-H °7 41 leten rdore* aamoatoj _______nj« ▼ «r*ho lei kletom ali vdovo brez otrek---- Resne ponudbe pod w41* na Ina. oddL Edmcti. 2062 □etojen obrtnik,'teli zna« fteutve, s pridnim de-tak ad 90-S5 lat »taro. ili li.i Trst - oio Stadion 10 - Trst Odprt od zvečer naprsl Vstopnina K Z Prodam ■it« jadra ia vrvi. 8r. Kril M. 31. J mi llaAfa vsake vrste kupuje Babi6 Fran Ifolino vreče grande 20. 2017 AflliPl s#m meh,uliCno delavnico za poprava Udpri dvokoles. Šivalnih strojev, gramofonov ter trgovino z raznimi stroji. F. Batjel. Gorica, mehanik in tig >vec m raznimi stroju 8178 Kupujem navadni vosek. Mlrodilniea nL Poste 0. Cillia 2U53 ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čertndk v Trstu, ulica Poste veccMe 12 vogal ulice delle Poste. Izdiranje robov brez bo< ledin. — Plombiranje. UMETfU ZOBJE — flAfAb za parketa v ikatljah se prodaja v m V JitiH rod lnid Cillia nL Poste £ 205 II Krasna darila. Za binpo* Amerikansko cSubSe-ziaSs se dobi o zlatarnici in urersl-I A. Jsrmen, Trst, uL BariUra uettr.L: 13. Pošilja se po povzetju IIIMHIIIBBill ■■■III IKbJ