17. Številka. Ljubljana, v soboto 21. jannvarja 1899. XXXII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja Tsak dan ivačar, iaimfii nedelje in praznike, ter velja po posti projeman za avatro-ogerake dežele za vae leto 15 gld., aa pol leta 8 gld., 7.a četrt leta 4 gM , za jeden mt.iic 1 gl 1. V) kr. Za Ljubljano brez poftiljanja na dom za vae leto |f glđ., za četrt leta 3 gld 80 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na meso' po BO kr za četrt leta. — Za tuje delele toliko več, kolikor poštnina znafia. Na naročbe, brez istodobne vpoftiljatvo naročnino, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr, 0e se oznanil', jedenkrat tiska, pO 6 kr, če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska - Dopisi naj ae izvole* frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in u p r a v n i I1 v o je na Kongresnem trgu 5t 12 Upravniltvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj vae administrativno stvari — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v upravnistvo pa a Kongresnega trga fit. 12. Telefon h(. Mili narod! Le kratek čas — ne popolni dve leti — nas loči od onega pomembnega dne, ko se bode navršila stoletnica rojstva najimenitnejšega pesnika našega — dr. Franceta Prešerna. Ali je treba obširneje ponavljati, kaj je bil PreSeren slovenskemu narodu ? Vsak kolifikaj izobražen, svesten Slovenec nosi ■ ljubeznijo in spoštovanjem sliko pesnikovo v svojem srcu in imenuje s ponosom njegovo ime. V oni dobi, ko je slovenska muza Se po otroški jecala, izlival je nje ljubljenec Prešeren svoje čute v najkrasnajšo jezikovno obliko ter vstvaril Slovencem pesniški jezik, seznanil jih s pesniškimi obli likami in povzdignil slovenski jezik z one sramotne stopinje, ko je rabil le hlapcem in pastirjem, na ono odlično mesto, kjer rabi vsem slojem slovenskega naroda v zasebnem in javnem življenju. Prešeren je bil oni, ki je najgorkeje čutil krivico, ki se je delala slovenskemu narodu in njega jeziku ter je brez obzira na one kroge, katerim je bil pokret slovenski trn v peti in brez obzira na strahopetne miritelje med Slovenci, duška dajal žarkemu rodoljubju. Kot pesnik pa je odprl Slovencem pristop v svetovno slovstvo. Njegove pesmi so oni književni proizvod, ki daje Slovencem pravico postaviti se ob bok drugim mogočnim kulturnim narodom. PreSeren bi pač lahko rekel z Vodnikom : „Dovolj je spomina, me pesmi pojo" ; ali, ako Prešern zaradi tega ne bode ime nitnejši, če mu postavimo spomenik, in ne manj slaven, ako mu ga ne podignemo, je v e n d a r -1 e nasa dolžnost, da počastimo spomin pesnikov s tem, da mu postavimo spomenik — primeren ne njegovi veličini, ampak našim močem. Ni zadosti, da čitamo in slavimo Prešerna, treba je, da svetu pokažemo, kako vemo ceniti svoje veljake, treba je, da pokažemo narodu lik imenitnika in da LISTEK. Slovensko gledališče. („bohengrin". — Romantična opora v troh dejanjih. Spisal in uglaebil Rihard \Vagner. Poslovenil M. Mark ič i Nekako slovesen se nam je zdel večer, ko so prvikrat v slovenskem gledališču odmevali akordi smele \Vagnerjeve glasbe. Občinstvo je čakalo z napetim sluhom, z napetimi živci, da zamahne gosp. kapelnik s taktirko, čakalo jo nestrpno, ko vselej, če pričakuje kaj novega, kaj posebnega. In veliko jih je bilo v gledališču, ki jim je bil Wagner docela neznan. Poslednji čas je pisal ta list toliko o Wagnerju sploh in o njegovem .Lohen-grinu" posebe, da smo tako rešeni naloge, o operi sami pisati. A kakšen vtisk je napravil na nas nLohengrin" ? Spoznali amo, da ga je uglasbil ženi-jalni umetnik, ki ga je rodil hladni sever. Kakor se zrcali v Verdijevih delih solnčno južno nebo, oni mehki, s cvetličnimi vonji napolnjeni vzdub, oni ogenj južne krvi, ona Živahnost, poskočnost cvetočega južnega podnebja, tako je Wagnerjeva glasba umer- ga namestimo mlajšim rodovom za vzgled in navdušenje. Zatorej se obrača podpisani odbor ponovno do slovenskega celokupnega na roda, da vsak po svoji moči pripomore povzdigniti pravočasno spomenik Prešernu Pozivamo pred vsem javne korporacije slovenske, naj pred-njaCijo z rodoljubnim vzgledom; obračamo se do društev, da prirejajo v to to svrho veselice in akademije. Prosimo naše izobražence, da z delom dokažejo, kako cenijo pesnika. Vabimo narodno ženstvo, kateremu je pesnik slavo razglašal po svetu, da se odolži pesniku; kličemo mladino, da po možnosti pomaga proslaviti pesnika. Poživljamo ves narod, da se odzove narodni dolžnosti. Res je, da tarejo Slovence mnogi drugi in prepotrebni narodni davki Ali tu gre za našo čast, in zanjo moramo rado-voljno kaj žrtvovati, ako hočemo vredni biti svojih velikih umnikov in si ohraniti svetli obraz. Končno prosimo vse slovenske liste, da po svoje pospešujejo nabiranje prispevkov, da se čim preje uresniči namen podpisanega društva. V Ljubljani, 20. januvarja 1898. Odbor za postavljenje Prešernovega spomenika: Ivan Hribar, mestni župan, predsednik. Rajko Perušek, Fran Trdina, c. kr. profesor, mestni knjigovodja, podpredsednik. tajnik. Dr. Makso Pire, odvetnik; dr. Joeip Stare, c. kr. finančne prokurature tajnik, Andrej SenekoviČ, c. kr. gimnazijski ravnatelj ; dr. Iven Tavčar, odvetnik — odborniki. jena, premišljena, težka, redkim umljiva, pisana za muzikališko izobraženo občinstvo, ustvarjena za študij tistim, ki se ba-vijo z godbo in kompozicijo . . . „Lohengrin" torej ni opera, ki jo bodo hodili poslušat zaradi melidijozne glasbe, temveč je opera, ki jo bo poslušalo občinstvo zaradi prekrasne, naravnost klasične instrumentacije, zaradi tega izrazovitega slikanja čutenja in mišljenja delujočih oseb, zaradi nekaterih svetovnoznanih odstavkov, (n. pr. slovo od labuda, svatbeni zbor . . .). pa tudi zaradi bogate zunanje oprave, da tako združi z dušno tudi očesno pašo. In čim večkrat bomo Čuli „Lohengrina", tem bolj ga bomo umeli in se z njim sprijaznili, saj je vendar lep in velik, mogočen in nežen, bogat nepopisnih muzikaliških krasot — vreden torej našega prijateljstva, spoštovanja in — občudovanja. Ker je bil Wagner sam pisatelj libret svojim operam, zato je v „Lohengrinu" tako jasno povedano vse, česar dovolj ne izrazi beseda, to pove orkester, ki je ves živ od kraja do konca, ki je kot dolga, zanimiva povest ... Onih pet vodilnih motivov prepleta „Lohengrina*1 kot žile zdrave krvi naše telo: kadar nastopi katera izmed glavnih oseb, precej nam razkrije nje značaj Slovani in Nemci. Ni najmanjše znamenje ne kaže, da se premene razmere v državnem zboru, da preneha neplodni boj, in da se ustvari nekak modni vivendi vsaj za silo, da bi mo gel državni zbor izvrševati svoje naloge. Nič tacega. Narobe, nasprotstva se še po-ostrujejo, ker nobena nasprotujočih si skupin ne stori koraka za zbližanje, ker nobena ne išče kompromisa, tudi če ga še tako želi. Desnici pripadajoče slovanske stranke so se zadnje dni na dolgo in na široko posvetovale 0 položaju, izvzemši seveda nemške klerikalce, kateri so s položajem lahko prav zadovoljni, saj gre njih pšenica kaj lepo v klasje. Zajedno se vrše tudi mej voditelji desnice in mej vlado zaupni pogovori. O vsebini teh pogovorov se ne ve nič gotovega. Čujejo se samo skrivnostna namigavanja. \v. katerih se lahko sklepa, kar kdo hoče. Nekateri trde, da se nanašajo pogovori na vladne namene za bližnjo bodočnost, da se sučejo okolu usode parlamenta in rešitve nagodbe, dočim so drugi zopet mnenja, da zahteva desnica, naj se vlada očitno postavi na njeno stran in ji da garanoij, da bode vladala po njenem programu. Takih garancij vlada ne more dati drugače, kakor da pokliče v ministarstvo namesto nemško-liberalnih ministrov, nekaj pristašev desnice, in ta misel se tudi že razpravlja v časopisih. Pripoveduje se, da postane vlada parlamentarno ministerstvo desnice, da vstopita v kabinet po jeden češki in jeden poljski resortni minister, povrh pa še kot. minister brez portfelja jeden zaupnik slovenskih in hrvatskih državnih poslancev, tako da bi se ministerstvo prelevilo v po polnoma desničarsko vlado. Na drugi strani pa se tudi Nemci organizujejo, ne na odnehanje, ampak na pooštrenje boja. V tem, ko tira jeden del nemških opoz. strank obstrukcijo ter zadržuje vsako resno delo parlamenta, se vrše za kulisami mej nemškimi strankami pogajanja radi skupnega programa. Nemci pač mislijo, da jim vlada ponudi kompromis, kakor je to storil R-inffv z ogersko motiv, ki zazveni kje v orkestru ali v petju. Skratka: „Lohengrin" je velikansko delo najčišče popolnosti, a — kakor smo že rekli — ne vsakemu umljiv. In za to čudovito delo, ki je jedino svoje vrste, so se zavzeli izborni naši solisti in solistke, zbor in gospod kapelnik z vso vnemo in z idealnim navdušenjem, za dostojno zunanjo opravo pa je storila vse, kar je mogoče, intendanca slovenskega gledališča, tako da je — kakor smo omenili Že včeraj — „Lohengrin" zmagal tudi na slovenskem odru. Povdarjati moremo in moramo torej z mirno vestjo pa s srčnim veseljem, da imamo v slovenski operi izborne umetnike in umetnice, čvrst zbor in veščega, spretnega kapelnika, a žal i bog nedostaten orkester. Wagner je položil dušo svojih oper v orkester, torej ima ta največjo in najvažnejšo nalogo. Treba je, da sede v njem izkušeni, spretni muziki, ki imajo gibke prste, zdrava pluča in fin okus. Naš orkester je bil dovolj močan v trobilih, a na vsak način preslab v godalih. Izmej pevk in pevcev nam je v pevskem oziru najbolj ugajala gdč. Stropnioka (Blsa), v igralskem pa g. Fedvcz* kowdki (kralj Henrik Ptičar). Gdč. Strop* opozicijo in zato se jim zdi umestno, da poskusijo sestaviti svoje postulate in jih formulirati tako. da bi se jih mogle držati vse nemške stranke, začenši od ustavo-vernih nemško-liberalnih veleposestnikov, do najskrajnejših nemških nacijonalcev. Ne more se reči, da bi ta pogajanja gladko tekla in tudi podrobnosti, okolu katerih se pogajanja sučejo, še niso znana, pač pa .-se ve, da so se Nemci zjedinili na dve zahtevi V prvo zahtevajo preklic jezikovnih naredb in uredbo jezikovnega vprašanja zakonskim potem. V tem oziru so se mogli zjediniti samo na ta način, da so svojo zahtevo formulirali kar mogoče splošno in nedoločno. Ako bi bili poskusili natančnejše formuliranje, bi bili takoj prišli med seboj navzkriž, a tudi tako vemo izza Schaar-schmidovega predloga, kako si mislijo Nemci uredbo jezikovnega vprašanja : Nemščina naj postane državni jezik, da bodo nemški uradniki mogli preplaviti vse slovanske pokrajine, slovanski jeziki pa naj se potisnejo na niv6 bornih idijomov, kateri so vsi skupaj obsojeni na smrt. Na tako uredbo jezikovnega vprašanja mislijo Nemci tudi sedaj Določno se sicer še niso izrekli, da pa, to zahtevajo, smemo verjeti že vsled dejstva, da se z rečenim nasvetom vjemajo tudi nemški nacijonalci, in da se zajedno zahteva tudi prememba sedanjega „sistema", kar pač pomeni, da naj vlada razbije sedanjo večino in naj pomore ustanoviti drugo, v kateri bi nosili zvonec zastopniki osmih milijonov Nemcev, dočim bi zastopniki Čehov, Slovencev in Hrvatov bili pritisnjeni ob zid. V očigled takim zahtevam pač ni misliti, da bi prišlo že v bližnji prihodnjosti do kacega porazumljenja mej strankami. Boj se bode nadaljeval na škodo vseh, kajti korist bode od njega imel samo klerikalizem. Ako Nemci mislijo, da dobe še kdaj absolutno prevlado nad državo, da bodo Slovani še kdaj prenašali njih tiranstvo, potem so politični sanjači, ker tako upanje je absurdnost. Privilegijev minolih časov ne dobe nikdar več, obnovitev nemških privilegijev bi bil začetek konca Avstrije. nicka si je pridobila simpatije takoj s prvo pesmijo: „V žalostnih dneh molila . . Elsin plemeniti značaj, mehko in nežno dušo, zvesto ljubezen in srčno vdanost, bojazen in nemir ter njiju gradacijo je pogodila gdč. Stropnioka tako, da ji sodi zato najlepša pohvala, največje priznanje. Pela je milo in čustveno, igrala nežno in plemenito — ustvarila nam je Elso, da jo je bilo veselje poslušati in gledati. Poleg nje seje odlikovala gdč. Radkie\vicz, ki je pela Ortrudo. Gdč. Radkie\vicz že dobro poznamo : izvrstna pevka je, ki ima poln, obsežen in močan alt in Imenitno, izborno, temperamentna igro — torej je kakor ustvarjena za Ortrudo, žensko nepleme-menitega značaja, trdega, sovražnega srca, polno zvijače in zlobe. No, Ortruda je ženska, kakoršnih je več še dandanes, in gdč. Radkie\vicz nam jo je ustvarila v vsakem oziru tako, da si ne moremo želeti in misliti boljše na slovenskem odru. Kakor gdč. Stropnioka je imela tudi gdč Radkie-wicz prelepe, fine, okusne toalete ter se je prav krasno podala na, odru. Obe gospici sta bili v obilni meri deležni glasnega ploskanja. Najtežja in najnapornejša uloga jo Lohengrin sam, ki se je zanj žrtvoval g. Ras kov i d. Tega idealnega, božanstv T IJ ubijani. It januvarja. K položaju. Državni zbor ne bo imel do torka nobene seje „Politik" je dobila z Dunaja poročilo, da prevladuj«' mnenje, da niti vladi, niti večina, niti predsedstvo ne bo delalo obstrukcijski taktiki ovir. ampak da hočejo p .-čakati, ali ostane sedanja obstrukeija tudi nadalje toli intenzivna, kakor je bila spočetka. Ako se bo obstrukeija nadaljevala, potem seveda se pošlje parlament domov in I | 14. se določi ogerska nagodba, rekrutni kontingent in vse. Da ta interregnum ne bo na škodo interesom desnice, za to morajo desničarske stranke skrbeti; absolutizem se ne sme začeti predno niso dana poroštva, da hoče stati vlada tudi naprej pod kontrolo večine. Te misli so se izražale v klubu Jugoslovanov in Čehov. — V jugoslovanskem klubu se je zahtevalo, naj se Thunov kabinet v smislu principa večine preosnuje — „Pester Lloyd* poživlja ustavoverne veleposestnike, da se javno odločno izrečejo proti obstruk-ciji, češ. da ne zadošča, da niso obstruk-cijonisti, ampak da treba dejanski dokazati svojo konservativnost. — „Deutsche Ztg," piše, da se čim dalje bolj jasno kaže. da obstrukeija ni pravi način opozicije. Zato priporoča — abstinenco. Ta predlog pa gotovo ne dobi večine mej obstrukeijonisti. Kriza na Ogerskem. „Budapesti Hirlap" sporoča sledeče mirovne pogoje vlade: 1. Najprej naj se izvoli predsedništvo. in sicer bodi Dezider pl. Perczel predsednik, Gabrijel Dani el in Bela T a 11 i a n podpredsednika. 2. Sprejme se naj štirimesečni proračunski provizorij. 3. Budget, se mora votirati do dne 1. aprila. 4. Dovoliti se mora zakon rekru-tov in provizorično podaljšanje brambov skega zakona za leto dnij. 5. Financijama pogodba a Hrvatsko se mora skleniti do konca I. 1899. 0. Polletni provizorij z Avstrijo se mora dovoliti, da bo možno mej tem razpravljati nagodbo. 7. Carinska zveza z Avstrijo se onovi do 1907. 1. Ce to v Avstriji ni mogoče, naj se sklene nagodba do 1. 1903. in sicer v Avstriji na temelju g 14., na Ogerskem pa v obliki samostojne določbe, a ne kot, pogodba, ampak kot carinska zveza z mejsebojno reciprocitetu. (Te točke opozicija noče sprejeti.) 8. Spremeni se opravilnik. ki daje predsedništvu izdatno večjo oblast proti razgrajalcem. (Opozicija je seveda proti tej točki) 9. Bantty odstopi. Francija in Nemčija. Dobrikanja Francije Nemčiji niso ostala brez odziva. „Kolnische Ztg." piše: Ne dvomimo, da je neki francoski minister rekel, da hoče storiti vse, kar možno, da bodeta odslej hodila Francija in Nemčija roko v roki. Jako značilno je, da smejo francoski ministri tako govoriti in francoski listi tako pisati, ne da bi jih pomeli izbruhi ogorčenosti. Jako veselo je slišati, da spozna Francija, da nima v Nemčiji zlohotnega soseda. Ako se francoska politika res spremeni, bode evropski mir trajno utrjen. Liberalni kabinet Sagaste hoče sklicati vendar le kortese, ter se predstavi parlamentu polnoštevilno. Ko se sprejme indemnitetna predloga radi odstopa Filipin in ko podpiše mirovne pogoje kraljica, začne razpravljanje o mnogih prepotrebnih refor mah. Mej temi reformami je predloga o carine prostem dovozu inozemskih vin. nov sodniški red, predloge o upeljavi osebne vojaške dolžnosti, o zmanjšanju števila generalov in častnikov, nova uredba morna-rične uprave, organizacija občinske in mornariške uprave. Vlada hoče dobiti tudi polnomočje, da proda vse še pod špansko vlado stoječe otoke Tihega oceana (Karo line, Palaos, Marijane in Ladrone) Ti otoki bi stali državo preveč, ker bi bilo treba ondi vsaj 5000 mož vojaštva, večjo bojne ladije in dve topničarki. Glavni reflektant na te otoke bi bila Nemčija, ker imajo razne nemške tvrdke ondi svoja trgovišča. Anglija bi menda ne ugovarjala, da kupi vse nemška vlada Dopisi. Iz Novega mesta, 14 januvarja. (..Dolenjsko pevsko društvo" in šola .Glasbene Matice" v Novem mestu) Dopisnik v 8 štev. cenjenega Vašega lista načrtal je vsem narodnim društvom v Novem mestu nekak očetovski kažipot. Na trditve in svete, tikajoče se pevskega društva in „Matične" šole, treba, da podamo pojasnila. Neznani svetovalec trdi, da sta oba pevska zbora popolno spojena, priznava pa, da društveni boljši pevci že pred obstojem ..Matične11 šole ni se redno prihajali k pevskim vajam. Priznajmo rajše resnico: k vajam že dolgo preti otvoritvijo „Matične" šole ni dohajalo toliko pevcev, da bi bil dostojen nastop, posebno moškega zbora mogoč. Ako g. dopisnik tega ni vedel, bilo bi najbolje, da o tem ni pisal, ako je pa vedel, tedaj njegova drzna modrovanja ni majo temelja, ki je potreben, da se govori o glasbi sploh o koneertih in petju posebej Odbor pevskega društva trudi se že leta ustno ter s pisanimi in tiskanimi pozivi, kako bi zbor dostojno povečal Vse je za man; izvežbanih pevcev, ki bi mogli hoditi k vajam, sedaj sploh ni dovolj, odraslih društvenikov, ki bi se^hoteli petja učiti, pa nikakih. Gospod dopisnik naj nam le blagovoli povedati za tisto vado, s katero bo-demo zopet, dobili takih državnih in zasebnih uradnikov, ki so bili nekdaj najboljši izvršujoči členi pevskega društva, ki so si pa pomogli iz Novega mesta iz raznih vzrokov. Najmanjši teh vzrokov ni isti „lokalni patriotizem", prav naznačen: srednjeveška nestrpnost, malo svetovno obzorje, opravljajoče samoljubje! Naše meščanstvo je pošteno, ter za vse dobro in lepo vneto, toda usiljuje se mu vedna kuratela s tistimi malomestnimi dobrotami, ki se razkladajo v dopisu z dne 7. t. m. Brez posebnega modrovanja se mora priti do prepričanja, da premalemu društvenemu pevskemu zboru ni v nikako škodo, pač pa v korist, ako nastopa pri večjih in primernih pevskih točkah skupno s zborom večjih učencev „Matične" Bole, kajti samo tako je pri tacih točkah možno umetnostno proizvajanje, in le tako je mogoč primeren uspeh. Proti takemu skupnemu petju odraslih pevcev in učencev nimajo drugodi nikakega pomisleka državne in deželne, posvetne in duhovne oblasti, kajti cenijo blagodejen upliv umetnega petja junaka, ki ljubi s čistim plamenom lepe svoje duše krasno Elzo, je igral g. Raaković s trezno premišljenostjo, mirno in plemenito ter je kot tak — ko bi imel samo drugo opravo! — dosegel najlepši uspeh. V pevskem oziru je storil g. Ra3kovič vse, kar mu je mogoče, kar mu dovoljuje njegov mehki, liriški tenor. Pel je pravilno, s svoji ulogi primernim zanosom, z iskre nirn čustvom ter je v liriških momentih (n. pr. ko se poslavlja od laboda, v duetu v zadnjem aktu z Elso) se po pel tudi kot pevec do najlepših uspehov. Gosp. Rasković zasluži zato odkrito in toplo pohvalo in priznanje. Gospod Nolli je bil vitez Telramund, ki ga je pogodil v vsakem oziru najdovrše-nejše. V ensemble, v kvintetu, v duetu in v solotočkah je zvenel njegov vejesimpatični glas z mladostno svežostjo. Posebno nam je ugajal v drugem dejanju v prizoru z Ortrudo ter v petem prizoru pred cerkvijo. Kot izkušen igralec je bil tudi v tem pogledu najboljši Telramund. Posebna hvala pa sodi g. Nolliju tudi zategadelj, ker je imel kot režiser nemalo zaslug, da je „Lohengrin" tako sijajno uspel. Klasičen, dostojanstven, majestetiiki je bil g. Fedy cz ko ws k i v ulogi kralja Henrika Gospod Fedyckowski je jako dober pevec, jako dober igralec finega ukusa. Kot takega srno ga že večkrat hvalili, a danes moramo priznati, da nam je v „Lohen grinuJ prav posebno ugajal, ker je ustvaril kralja Henrika, ki bi bil na čast tudi večjemu odru. — Prav izvrsten je bil p. R u s kot njegov glasnik. Dasi je uloga pisana za njegov glas prenizko, jo je izvel tako dobro in tako korektno, da mu izrekamo posebno pohvalo. Žal, da nam tesni prostor ne dopušča da bi še kaj več pisali o pevcih in pevkah. Omenimo naj še zbor, ki se je resno potrudil, da je pohvale vredno rešil veliko in težavno svojo nalogo. Prihodnjič bo gotovo še boljši, zlasti v prvem aktu. Uprizoritev — kakor smo že omenili — je bila lepa, dostojna in skrbna, kostumi krasni in dragoceni — „Lohengrin" je bil tak, kakoršnega ne vzmore drugo provincijalno gledališče. Gospod Benišek je pa izza svojega pulta vladal in ravnal s previdnostjo in z mirnostjo to globoko morje Wagnerjevib akordov. Vsakemu svoje — a njemu poseben pokloni —a— sploh, samo tu so neki v najvišji stopinji nestrpni ljudje, ki sodijo drugače Morda pa ni g. dopisniku prav, da so učenci različnih stanov, ki morda po njegovem aristokratskem mnenju ne spadajo mej druge pevce in pevke! Ako je to, tedaj bodi prepričan, la ostane sam s to melodijo, kajti jedini pogoji skupnega petja so: pevska zmožnost, in primerno vedenje! To skupno petje obeh zborov je pa tudi vse „spojenje" pevskega zbora in tukajšne „Matične" šote! Nečemo reči, da je imel g dopisnik še kak drug namen s povdarjanjem te spojitve in dobre volje šolskih oblasti — a tak, ne posebno blag namen je skoro prozoren. Bodisi ka korkoli, a gotovo je, da obstanek tukajšnje „Matične" šole no sloni več na jedni sami osobi, temveč na delu več razsodnih mož in narodnih zastopov ter na občni potrebi. Ako jo iz povedanega razvidno, kako plitvi so g dopisovalca sklepi o domačih stvareh, tedaj je lahko soditi, kolike vrednosti je njegova sodba o koncertih ljubljanskih Matičnih" učiteljev! Rečeni učitelji lahko s pomilovanjem prezirajo taka mnenja! Kedar bodemo imeli mej sabo tri vsaj približno jednake muzike, tedaj bodemo resno lahko z domačimi močmi proizvajali jednako godbo, katera je nekaterikrat v letu za slušalca vendar za srce povzdigovalna in izobraževalna. Dokler pa ni vsaj treh takih muzikov, treba pač čakati, ker to menda veste, da manj kot trije ne morejo gosti terceta! Do tistih dob, g dopisnik, pa mirujte, učite se glasbe ter, ako ne delate, vsaj ne razdirajte ! — Predsedstvo „Dolenjskega p e v skega društva". Iz Gojzda, 16. januvarja. čudno s<* Vam bo zdelo, da zamorete tudi od nas dobiti kako novico, katera bi zanimala Vas in pa bralce Vašega lista. Pa zgodilo se je vender nekaj takega. Poslušajte, kaj je vse mogoče, da se zgodi koncem 19 stoletja v naših visokih hribih! Pred nekaj časom dobili smo dušnega pastirja, kaplana, oziroma administratorja. Mislili smo, da je prišel oznanjevalec nove vere, ljubezni in miru, katerega smo uživali pri nas cela stoletja. Pa motili smo se. Neko nedeljo popoludne nam je gospod povedal, naj bi prišli po božji službi malo v farovž Mislili smo, da se bomo kaj pomenili, kako eerkev zboljšati in olepšati, zakaj svetnikom manjka že najpotrebnejših delov. A ni bilo tako. Gospodu so začele, kakor je zdaj navada, šumeti po glavi misli, kako spraviti farane po l tisti jarem, v katerega so bili UpreŽenl takrat, ko so morali dajati desetino in delati tlako. Prva neumnost, katero je sprožil gospod, je bila ta, da bi napravili nepotrebno posojilnico, s katero bi on ravnal po svoji glavi, in ki bi nas spravila v še večjo revščino, kakor že vlada zdaj v naši fari. Gospod nam je pripovedoval „kako se bomo lahko zadolžili", da se bo le jeden za druzega podpisal ali podkrižal pa bo dobil denar. Večina mož je bila mnenja, da bi bilo prav v kratkem v bla gajni vse polno podpisov in križev, pa nič denarja. Dokler bi dolžniki mogli plačevat še obresti, bi 5e šlo. Ali kaj potem?—fara na boben Gospod nam je veliko pripovedoval, ali dosegel ni nič, ker smo bili farani previdni in ker mu nismo hoteli iti na li manioe. Ker se nismo hoteli ogreti za kon sumno društvo, za pot v Gradišo, za novo pot na Gojzd, in ker nismo ničesar podpi sali, grozil nam je, da odide. Res je drugi dan zavžil sveto hostijo in spravil mon ^tranoo v farovž, odšel pa menda ne bo ker se mu je pozneje le posrečilo spraviti skupaj nekaj mož, ki so sklenili, da na pravijo posojilnico in ki vsi mislijo, da dob na posodo, kolikor bi kdo hotel. Pri omenjenem posvetovanju ni bilo vseh faranov. Tudi našega mežnarja ni bilo. Gospod je. to zapazil in začel misliti, da je mežnar ljudi našuntal, da se mu niso hoteli vsesti na lirnanice. In kaj stori drugi dan ? Začine meriti okolu farovža, in ker je mežnar sosed pri farovžu, pusti nabiti kolov v mož-narjevo posest in trdi, da jo to njegova lastnina Ko pride stari mežnar in vidi, kaj se je zgodilo, razmeče kole misleč, da bo to najkrajša pravda A kaj se zgodi? Gospod zgrabi starega moža, ki je že tako bolehen, ga premetava po tleh in ga pošteno obrca. Mož se je pobral in odšel. Na to je prišel ključarjev sin in hotel izrovati z mežnar-jevega sveta tiste kole, katerih stari mož nI mogel odstraniti. A zopet je gospod pri-hrumel in ključarjevega sina o tolkel po glavi tako, da je bil ves teden otekel. Oba ■ta se oglasila pri aodnijt v Kamniku, pa tam so jima toliko časa prigovarjali, naj odnehala od tožbe, da sta šla domu, gospod pa je odstavil mežnarja in ključarja Tako torej se godi pri nas Preteklo je že več stolotij, kar se ni tako zgodilo Želeti bi le bilo, da bi se zato pobrigal »lavni ordinarjat in nam preskrbel „duhovna" za voditelja. Dnevne vesti. V Ljubljani, 21. januvarja — Osebne vesti. Gosp. Zupan Ivan Hribar je danes za par dnij odpotoval na Dunaj — Gosp Josip Janovskv, učitelj v Ljubijani, j« imenovan telovadnim učiteljem na c kr. učiteljišču v Gorici — Učitelja na ljubljanski vadnici, gg. Eppich in Gor k man sta vložila prošnji za vpo-kojenjo. — Česa trnovski kapelan Rudolf tudi rad ne plačuje. Poznano jo že našim čita teljem po dogodku z izvoščekom prelepo svojstvo trnovskega kapelana Rudolfa, to jo vojstvo varčnosti. Naveli bi pa lehko tudi le drugih dejstev, ki bi vsa pričala, v kako visoki meri ima to krasno lastnost omenjeni gospod, tako n. pr., kako ga tožarijo raz ični njegovi delavci in drugi, s katerimi jo sklenil to ali ono pogodbo, ki pa imajo vse to napako, da bi bilo treba končno odpreti gospodu kapelanu svoj žep in šteti novce, povedali bi lehko katero o različnih ekse-kutorjih, ki sem ter tjo strašijo po stano vanji kapelana Rudolfa; no pa vse to spada njegovim privatnim zabavam in bojem, brez kakoršnih, kakor znano, on ne moro živeti, — in ž njimi nadleguje samo malo ljudi j: dotične prizadete osebe, sodišča, in k večjem še škofijski ordinarijat, h kateremu se hodijo prizadeti pritoževal,, a kateri, kakor se kaže, mu take zabave rad dovoljuje. Ne čutimo so poklicane, oznanje-vati njegovih uspehov v tem oziru, posebno radi tega ne, ker mu ne privoščimo, — priznamo odkrito — pridevka .slovenskega mučenika", kakor ga jo imenoval že pred leti, ko je bil kapelan Rudolf pri sodiščih jedva na polovico tolikrat „pogorel", kot je do zdaj, neki goreč njegov duhovni tovariš. — Pač pa hočemo objaviti v svarilo nekaj, kar, kakor se kaže, kapelan Rudolf tudi rad ne plačuje, to pa zato, ker z istim nadleguje večkrat vso javnost, a ne želimo, da bi si dovoljeval enakih zabav tako po ceni! Menimo namreč razne agitacije. Pred sodiščem v II. Bistrici je bila ne dolgo temu obravnava proti kapelanu Rudolfu, ker ni hotel plačati Jožefu Širceljnu iz Trnovega trud, katerega je ta imel z agitacijo, a katerega mu je obljubil poprej dobro poplačati. Ker sodnik ni bil mnenja, da je kapelan Rudolf dolžan isto storiti, agitoval je torej Jožef Šircelj - zastonj. Na znanje tedaj to, da vsak ve, kako plačilo mu je pričakovati v slučaju, da agi tuje za kapelana Rudolfa, in da si tudi lehko preračuni, če je to — dobičkonosno. — Odklonjena evdijenoa. Avstrijsko učiteljstvo so je nameravalo pokloniti cesarju in mu vročiti posebno spomenico s prošnjo, naj bi uplival na izboljšanje gmotnega stanja učiteljstva. V tej deputaciji je imela biti zastopana tudi .Zveza slovenskih učiteljskih društev" in goriško učiteljstvo, vlada pa ni nasvetovala dovolitve te avdi-jence in vslod tega je bila dotična prošnja odklonjena. — Občinski svet v Ooricl je sklenil ustanoviti poseben zaklad za ustanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu in se bode dotični prispevek vsako leto plodonosno nalagal. Tista občina, ki vedno vzdihuje, da ne more ničesar prispevati za dež. šolski zalog, torej vender ni v taki stiski kakor trdi, če ima denar za vseučilišče, ki se nikdar ne ustanovi. — V zadevi trgovskega obrta. Piše se nam: Obrtniki z Bleda in z okolice poslali so komisiji za odmerjenje pridobnin za radovljiški okraj sledečo prošnjo: „Kakor je znano, pričel seje obupen in neizprosen boj proti trgovcem, kateri imajo isto pravico do svojega obstanka, kakor vsak drugi stan, zlasti ker trgovina pri nas ni v tujih židovskih, ampak popolnoma v domačih rokah V Gorjah se je ustanovila gospodarska zadruga v pretečenem letu, — na Bledu je bil letos dne 15. januvarja osno-valni odbor jednake zadruge, ki ni nič druzega, kakor konsumno društvo. Ta društva ne uničujejo samo trgovskega stanu, mar* Dalje v prilogi. Prilog« »Slovenskemu Narodu" St 17, dne 21. januvarja 1899. več škodujejo tudi driavi, ker tako društvo ne plačuje davka in prikrajšana je tudi dežela in občina na davčnih prikladah. Ker je pa to gotovo, da taka društva škodujejo ali celo uničijo trgovski stan, dovoljujejo si podpisani obrtniki prositi za odpomoč in prosijo: Veleslavna komisija za odmerjenje pridobnin blagovoli naj v tem letu ozir jemati in pridobnino za leto 1899. znižati Na Bledu in v okolici, dne 20. januv. 1899 Jakob Peternel, Dragotin Repe, Anton Man dele, Mihael čeme, Josip \Vuherer, Katarina Vovk, Ferd. Sekovanič, Ivan Pretnar, Vinko Čeme, Otton Wolning, Pav. Homan, Ana Bulovc, Josip Ažman, Jera VVester." Ker se naš gospod poslanec župnik Ažman ne gane, da bi branil koristi domačih obrtnikov, vprašamo gosp državnega poslanca hoče li on podpirati domače obrtnike, da bi preprečil nadaljne ustanavljanje kupčijske zadruge in pomagati, da se tam, kjer jih je katoliška stranka že ustanovila dotičnim obrtnikom zniža davek? — Repertoir slovenskegs gledališč«. Intendanca slovenskega gledališča ima vedno velike težave radi orkestra. Prav radi njega se je morala premijera „Lohen-grina" prestaviti od 17. na 19. t. m in danes ne more biti repriza, ker se je del godbe odpeljal h koncertu v Kočevje, ostali pa ne zadoščajo za Wagnerjevo opero. In tendenca je storila vse, da prepreči te ovire, njen zastopnik se je vozil od Poncija do Pilata, a — zaman. Narodno občinstvo zato ne štej intendanci v zlo, da se „Lohengrin" ne bo danes pel. Ker je prišlo mnogo tujcev z dežele, katerih ni bilo možno pravočasno avizirati, igrala se bo velezanimiva in izvrstna hrvatska tragedija „T r h 1 i dom", ki ae je igrala z senzacionalnim v»pehom v Peterburgu, Belemgradu, Zagrebu, Spletu in v Varaždinu. Dejanje godi ae na Ruskem. Spisal je tragedijo Srgjan pl. Tuci d — ..Pravnikov" večer bo v ponedeljek dne 23. t. m. ob 8 uri zvečer v „Narodnem domu" v pritličnih prostorih na levo. Na mnogobrojno udeležbo vabi odbor društva .Pravnika". — Vodovodno vprašanje mesta Krenjs. Pod tem zaglavjem prinesel je zadnji „Slov. List" skoro sedem kolen dolg članek, ki naj bi bil odgovor vestno in objektivno sestavljeni brošuri, katero je izdal vodovodni odsek mesta Kranja. Ker je kot pisec podpisan gosp. Tomaž PavŠlar, tedaj mož, ki se smatra najslavnejšim hidroteh-nikom, odkar je na svojem zemljišči izkopal neko .Štirno" in dal skrpati pod svojim imenom „Uvaževanja vredna pojasnila" žalostnega spomina, ni se nam zdelo vredno, prebrati ta najnovejši duševni pro izvod Pavšlarjevih najetih pisačev. Mislili smo si, bo pač vodovodni odsek mesta Kranja odgovarjal na različna predbaci vanja, katera se izvestno nahajajo v „Postanem". Ker pa do danes še nismo prejeli nikacega dopisa ali sploh pojasnila od naših sicer točnih dopisnikov iz Kranja, in ker je tudi „Slov. Narod" ponatisnil dodatek iz vodovodne brošure, smatrali smo za svojo Časnikarsko dolžnost, da vsaj površno pregledamo napominani članek. Strašno! Lasciate ogni speranza, Vi, ki morate prebirati te grozne neumnosti! Hujše ni mogel kaznovati g Pavšlar njemu ne poslušnih členov vodovodnega odseka, kakor s tem dolgim odgovorom. Še nas, ki smo marsičesa vajeni, stresa vedno mraz, kadar se zmislimo na ta sedem kolen dolgi konglomerat neumnozlobnih napadov na vodovodni odsek in njega člene, na to bedasto zabavljanje brez najmanjših dokazov in stvarnih razlogov. Nič, kakor klepetanje opravljivih babnic in plesnjivih, zagrizenih devici Nazadnje pa v tem slučaji delamo g. Tomažu krivico, in je res sam spisal po kom drugem popravljeno poslano? Sedaj šele umemo, zakaj da molči vodovodni odsek mesta Kranja, zakaj da molče njega osebno napadeni členi: gospodje pač menijo, da se ne strinja z njihovo častjo, od govarjati takim bedastočam. Le ena zelena •oaza" nahaja se v ti grozni puščavi Pav-šlarjevega poslanega, le eno mesto je „uva zevanja vredno", oni odstavek namreč, v katerem g. Pavšlar priznava, da mu rastejo ušesa---. Čestitamo! — Slovenska kmetijska šola v Oo rloi. Z Goriškega se nam piše: Naša deiela, ki nima novčića za Jjudsko šolstvo, žrtvuje lepe zneske za dve kmetijski šoli In sioer *» slovensko In laško. Na vsaki loli posluje vodja, pristav in opravnik Vsak od teh ima lepo plačo, posebno oba vodji. Vsaka teh šol ima lepo poslopje in lepo kmetijo. V resnici smo se začudili, ko smo izvedeli šele iz .Kažipota", da ima slovenska kmetijska šola letos celo 5 — reci celih pet učencev! Naša kmetijska šola ni bila na dobrem glasu že celo vrsto let, a da jo kdaj pripelje do celih pet učencev, tega ne bi bili verjeli Kdo in kaj je krivo takim žalostnim razmeram? Naša glasila, ki se vznemirjajo nad vsakim pobalinskim krikom v mestu in okolici, pa tako modro molče ob tacih razmerah na slovenski kmetijski šoli! Čudno. Take šole so vele važne za vsako deželo, in toliko važnejša bi morala biti za Goriško slovenska kmetijska Šola. Naša deželica je povsem kmetijska, posebno še slovenski del In večina dežele zmore komaj pet učencev, če tudi deli de žela, ki šolo vzdržuje, učencem celo štipendije po 100 gld. na leto. Te vrstice pošiljamo v javnost z upanjem da dajo povoda, da se bode naša javnost začela resno baviti s tem vprašanjem. Z ozirom na ljudsko šolo se pretakajo solze v potokih, da je dežela uboga; za pet učencev pa trosi dežela toliko tisočakov! Razmeram primerno bi morala naša kmetijska šola šteti desetkrat toliko gojencev. Ako se razmere ne spremeni, bati se je in ne bi kazalo dru-zega kakor, da zgubimo slovensko kmetijsko šolo. — Slovensko trgovsko pevsko društvo. Odbor za prireditev plesnega venčka, ki bode dne 1. februvarja v veliki dvorani „Narodnega doma", je z razpošiljanjem vabil pričel, ter so vse druge priprave v najboljšem teku. Ker se bodo vstopnice le proti izkazu vabila izdajale, in je prav lahko mogoče, da bi se kdo po pomoti prezrl, prosi se naj ulj ud nej še, naj se zaradi vabila obrne pismeno na odbor za prireditev plesa. — Odbor pevskega društva „Ljubljena" naznanja, da je vabila ravnokar razposlal, ter prosi, ako bi kdo pomotoma vabila ne bil dobil, direktno obrniti se na odbor, kateri rade volje vstreže vsaki želji, tudi glede kostumov in mask. Kakor kaže, utegne biti priljubljeni „ Narodni ples" iz mej dosedaj vprizorjenih jeden najbolj zanimivih in zabavnih, kajti zanimanje za njega mej občinstvom je veliko. To pričajo oglasi originalnih skupin, katere so se že zdaj odboru prijavile, mej temi skupina pod na slovom: „Strgani tamburaši", kateri se hočejo na svojem potovanju po Evropi oglasiti tudi na „Narodnem plesu", ter nam svirati par komadov svojega izbornega repertoira. Vsled tega se tudi pomnoženi odbor resno trudi radi dekoracije, da p n. obiskovalcem v vsakem oziru vstreže, ter bode dvorano specijalno oder razsvetlil z 200 električnimi lučicami in sicer v barvah trobojnice. Vse že oglašene skupine naznani odbor tekom prihodnjih dnij. V nedeljo 22. t. m. vrši se pa v gostilni pri Virantu društveni plesni venček brez vstopnine, na katerega odbor vabi vse p. n. prijatelje društva. — Ecoe Homo. Mihaela Munkacsyja slika „Ecce Homo" je znana po vsem svetu, in splošno se priznava, da je najznameni tejši umotvor religijozne vsebine, kar jih je bilo ustvarjenih v drugi polovici našega stoletja. Slika je bila razstavljena Že v vseh večjih mestih in tudi na Dunaju, kjer jo je mej drugimi občudoval tudi marsikateri Slovenec. Sedaj je v Ljubljani razstavljna akvarelna reprodukcija tega slavnega umotvora. Ta reprodukcija je mojstersko delo in podaja vse krasote originala v dovršenosti, da naredi prav tisti utis kakor izvirna slika sama. Slika predstavlja trenotek, ko je Kristus v škrlatu in s trnjevo krono bil pripeljan pred židovske svečenike in pred ljudstvo in ko je Pilat vskliknil: Ecce Homo. Akvarelna reprodukcija, ki je vredna, da si jo vsakdo ogleda, je razstavljena v hotelu „pri Slonu", kjer se sprejemajo nanjo tudi naroČila. — Narodna čitalnica v Oelju priredi v nedelje zvečer dne 22. t. m. v veliki dvorani „Nar. doma" plesni venček. — Slovensko pevsko društvo v Ptuji. Glavni zbor se je radi nepričakovanih zaprek preložil na 29. januvarja 1899. — Ljubljanska podružnica dri. društva „Poitni rog" priredi dne 8. februvarja na starem strelišču plesni venček, za kateri se delajo velike priprave. Prostori bodo predstavljali poštne urade, in se bode v njih vršil ves poitni, telefonski in brzojavni promet, tako da bode obilo zabave tudi za one, ki ne plešejo. Veselica obeta hiti jedna najzanimivejših v letošnjem prodpustu. — Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov s sedežem v Celju poroča o občnem zborovanju dne 15 t. m sledeče: Po poročilu društvenega vodstva, je v zadnjem četrtletju pristopilo k društvu 31 novih rednih udov, šest podpornih členov, in daljni trije ustanovniki Društvene zadeve rešile so se v osmih rednih sejah Dohodki v tem času znašajo 174 gld. 60 kr., izdatki 44 gld. 90 kr.; ostanek se je prištel skupnemu premoženju, ki znaša 309 gld 95 kr. Od teh je naloženih 300 gl. v celjski posojilnici. K drugi točki predlaga odvetniški kandidat, g. dr Ljud. Gulin, da se z ozirom na to, ker je vprašanje o načinu zavarovanja za starost in onemoglost in preskrbljenje vdov in sirot odvetniških in notarskih uradnikov eminentne važnosti, izvoli v to svrho poseben odsek, kateri naj tisto temeljito preuči in pri prihodnjem občnem zboru poroča. Odsek se je izvolil iz 5 členov. K tretji točki poroča odvetniški kandidat, g. dr. Juro Virant, o dosedanjih uspehih korakov, glede nedeljskega počitka, povdarjajoč, da le takrat bode mogoč popoln uspeh, ako bodo odvetniški in notarski uradn ki popolnoma organizovani, ter pri poroča zunanjim členom, da se brez izjeme pridružijo naši organizaciji. Končno se je sklenilo izdajati početkom meseca marca t. 1. društveno glasilo, katero naj bi delalo vez mej zunanjimi členi in društvenim vodstvom ter mej odvetniškimi in notarskimi uradniki in njih delodajalci; nadalje, da morajo izstopivši členi, ki žele zopet k društvu pristopiti plačati pristopnino. 1 Ako so bili mej tem v kaki drugi službi, 2. ako je preteklo že leto dni, odkar so izstopili. Slednjič se je ukrenilo, da pošljejo zunanji Členi društvene knjižice koncem vsakega leta društvenemu vodstvu zaradi potrdila plačanih doneskov. — Predsednik predlaga, da se izreče državnemu poslancu, gospodu Žičkarju in našemu Časopisju zahvala za naklonjenost napram društvu, kar se zgodi; na to zaključi zborovanje, zahvaljujoč se za obilno udeležbo. — Čitalnica v Šiški priredi na „Svečnico" običajno Vodnikovo besedo s plesom. Igrala se bo igra : „Šolski nadzornik". Pri koncertu in plesu bo sviral oddelek vojaške godbe (14 mož). — Krepak človek. Poroča se nam, da so včeraj pripeljali v Ljubljano vojaka, kateri se je bil na Posavju spoprijel z nekimi fanti. Povod so bila seveda dekleta. Posavci s tujimi vasovalci sploh ne ravnajo prerahlo, rečenega vojaka pa so tako na klestili, da je prinesel 40 ran v Ljubljano, a dasi so nekatere nevarne, je vender upanje, da vojak okreva. — Poskusen samomor. V pehotni vojašnici ustrelil se je neki pešec v brado tako. da mu je krogla izbila oko in odbila nos. Prepeljali so ga v vojaško bolnico, in je baje malo upanja, da bi se mu ohranilo življenje. — Majnikovi hrošči v januvarju. G. Viktor Dolenc, hotelier v Vipavi, nam je danes dne 21. januvarja, poslal zbirko v Vipavi vjetih, popolnoma razvitih majnikovih hroščev. — Notar — berač. V Gorici je nedavno umrl 80 let stari notar, dr. Fridrik della Bona, jeden najboljših juristov v deželi. Imel je vedno toliko opravka, da ni nikdar utegnil svojih dolžnikov tirjati. Verjetno je zato, da je ta notar v zadnjih letih živel v največji bedi, tudi pogreb so mu morali plačati kolege, kateri so ga'vsi jako čislali — Razpisane službe. Mesto poštnega odpravnika na c. kr. poštnem uradu v Tre-bolnem, okraj Krško, proti pogodbi in kav ciji 200 gld , letna plača 160 gld , uradni pavšal 40 gld. in letni pavšal 120 gld. za vzdržavo na dan jednokratne pesne zveze mej poštnima uradoma v Trebelnem in Mokronogu. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. — Mesto dijurnista pri okr. glavarstvu v Kamniku, ki bo izpraznjeno s 1. februvarjem. Plača 30 gld. Prošnje okrajnemu glavarstvu v Kamniku. _ * Sin Rikarda VVagnerja, Siegfried \Vagner je spisal in zložil prvo svojo opero „Der Barenhauter". Libreto je zajel srednjemu veku; dejanje pa se godi deloma na zemlji, deloma v peklu, ob kotlu, kjer se pekd zavržene duše. Opera se uprizori v Monakovem. Skušnje vodi Cosima Wagner, vdova Rikarda VVagnerja in Siegfriedova mati. * Zobje — sladkor — tobek. Ali je sladkor zobem škodljiv- Na to vprašanje odgovarja v nekern draždanskem listu neki zdravnik: Ako se usta izpirajo, tako da sladkor ne ostane mej zobmi, ne škoduje sladkor niti otrokom niti odraslim Zmerno uživanje sladkorja je celo prav redilno, osobito za otroke, katerih organizem sladkor naravnost potrebuje za svoj razvoj. Sladkor, zmerno uživa n. koristi telesu. Toda zobe treba po uživanju umiti, ker se dela sicer mej njimi jedka kislina, ki uničuje zobe — Ali škoduje zobem tobak- Tudi ne, ako puši odrasel človek zmerno le zares dober tobak. Tobakov dim uničuje male živalice v ustih in v zobeh, zato imajo kadilci navadno zdrave, dasi nelepe zobe. Barva se da lahko odpraviti z zob. Tobak torej tudi ni škodljiv. * Italijanski laži-aristokrati v strahu. V Italiji se je ustanovil nov urad, „Con-sulta Araldica, ki ima nalogo preiskati, ali so vsi plemiški diplomi in naslovi pristni in upravičeni. Ta urad je dognal v nekdanji benečanski republiki veliko število ljudij, ki so si po krivici nadeli naslov plemstva. Vsi prefekti morajo poslati vladi natančen zaznamek plemiče v. Skupni zaznamek se objavi. * Strašen samomor. Vdova domobranskega kapitana Nikole Tajkerty-ja, hči pečuhskega opernega pevca, Petra Andorf-fyja, se je na grozen način usmrtila. Ko je bil Andorfl'y s svojo ženo pri skušnji, zažgala je gospa Tajkerty svojo postelj ter v njej živa zgorela. Samomorilka je bila mor-finistinja. * Izvanreden poročni dar. Pred kratkim se je v Ellen-Ridge, v državi New-Jersey, poročila hči admirala Sampsona. Listi poročajo, da je predsednik Mac Kinley novoporočencema čestital ter jima poslal za poročni dar uradno brzojavko, v kateri je poročal nevestin oče, admiral William Sampson, svoji vladi, da je špansko bro-dovje pod poveljstvom admirala Cervere povsem porazil. * Ponesrečena skušnja ljubezni. V kurski guberniji na Ruskem se je dogodil sledeči tragični slučaj: Hči nekega posestnika, Anka B. je bila zaročena z mladeničem P., ki je bil v Peterburgu pri vojakih. Zaročenca sta se jako ljubila. Za božič so ga pričakovali domov, česar se je zlasti Anka silno veselila. Nakrat je prišla iz Moskve brzojavka, da je P. ondi umrl. Anka se je onesvestila in šele zdravnik jo je prebudil iz težke omedlevice. Zvečer je ležala v postelji, mej tem ko so domači večerjali. Nakrat potrka nekdo na okno, in Anka je videla svojega P živečega in smejočega. Anka je pri tem nenadnem prizoru zakričala in se onesvestila. Ko se je zavedla, je bila blazna. P. je hotel videti kako se bo Anka vedla v misli, da p mrtev, zato je odposlal sam brzojavko! Telefonična in brzojavna poročila. Desnica in vlada. Dunaj 21. januvarja. 0 včerajšnji seji izvrševalnega odbora desnice, katere se je udeležil tudi ministerski predsednik grof Thun in ki je trajala 31 a ure, poročajo listi najrazličnejše stvari, katerih pa ni vredno rekapitulirati, ker so vse izmišljene. Člani odbora so obljubili, da varujejo najstrožjo tajnost o vsem kar se je govorilo. 0 uspehu tega posvetovanja poročal bo Ja\vorski v sredo zaupnikom desničarskih klubov. Jezikovne naredbe za Šlezijo. Dunaj 21. januvarja. Listi prijavljajo jezikovne naredbe, katere je pravosodni minister Ruber izdal za sodišča v Šleziji in katere so se 15. t. m. dostavile šlezij-skim sodiščem. Naredbe določajo, da morajo vsa sodišča sprejemati češke in poljske vloge in jih v tistem jeziku reševati, v katerem so pisane. Avdijence. Dunaj 21. januvarja. Cesar je danes sprejel v posebnih avdijencah naučnega ministra, grofa By land ta in poljedelskega ministra barona Kasta Zveza nemških mest. Dunaj 21. januvarja. Državno sodišče je zavrnilo pritožbo občine Liberce proti vladni naredbi, s katero se je prepovedala ustanovitev zveze nemških mest na Češkem. Državno sodišče je svojo razsodbo motiviralo s tem. da bi se s to zvezo ustanovilo politično društvo, kar avtonomnim korporaoijam ni dovoljeno. Poljaki in desnica. Dunaj 21. januvarja Porodila. 0 kr. in 00 kr. se dobiva v trgovini KUssal in Končan v Novem mestu. IsmeJ čevljev iz gumija so priznano najbolje (1520-10 svetovne aao.a,rie© pristno ruski Petsrburikl s ces ruskim orlom in Oli pristno angleški United States Ruber & Gomp. zaloga Slavnemu občinstvu, pogrebno gospodom gostilničarjem priporoča podpisanec svojo izborno sodovlco, napravljeno iz vode iz mestnega vodovoda ter z ogljeno kislino (Kohlensaure), koja je priznana kot najokusnejaa in najzdravejBa. (43—3) "Vbo odjemalce v naprej zagotovljajoč vaikdar točna iu vestne postrežbe, prosim za obila naročila ter beležim najudanej&e a Bpoštovanjem : Gašper Bolte, izdelovalec t* sodovloe, Rimska cesta it. 10. toooooeOoeoeoeoeo/to in sluga vešča kakega godala ali trobila ter sloven skega in nemškega jezika, so isceta. Vstop takoj Plača primerna. Godba daje atran.ski zasluJok. — Ponudbe do konca t. m. pod šifro ..Notranjsko" na upravništvo „Slov Naroda". (116 i, Trgovski pomočnik leleaninar, dober prodajalec, veš6 slovcn skega in nemSkega jezika se sprejme. Kje? pove iz prijaznosti upravnist, nSlovenskega Naroda". (119-i (magacina) se oddasta s 1. februvarjem. Reflektantje naj se oglasć na ne Po-Ijsnski cesti it. 26. (118-b Citraši ter vsi oni, ki se f.oW- z malimi Btrolki kot san. uki gotovo in temeljito naučiti igrati na citre se s tem uljudno pozivljejo, da blagovolijo avojo č. adreso naananit« po postni dopisnici podpis nemu, ki jim bode doponlal brezplačno in frank, obsežen popis novosti in pregled najboljših učnih pripomočkov za citre. — Naslov: Josip Sorg v Zagrebu. (2 i, Sodena prodaj raznovrstne, zazmahane, velike In male stare in nove M. Buaaenig, sodar Ljubljeno, Ceste na Rudolfovo železnico (driavni kolodvor). (86 2 sprejme takoj T. O. PraunseiSG špecerijska in delikatesna trgovina na Mestnem trgu v Ljubljani. (ioo nemškega in slovenskega jezika v besedi in pisavi zmožen, sprejme se od 1. svedena 1899 pri podpisani sodniji. — Plar.i 1 gld. na dan. (90 ;> C. kr. okrajna sodnlja v Sevnici odd. I., dno" 15. januvarja 1899, Podpisani usojam si slavnemu p. n. občih stvu, zlasti gospodom trgovcem uljudno naznaniti da sem otvoril v Ljubljani zavod za snaženje stanovanj in oken. Prevzemam v snaženje islnžbena in sobnn okna ter likanje sob. Tudi celo nove stavbo pri' vzemam v temeljito očiščenje, isto tako tudi javno zavode in urade. Samo dopisnica na moj naslov tadostuje, da pridem takoj. V obilni obisk so priporoča Peter Matellc (111—1) Martinova cesta 61. v večjem trgu na Spodnjem Štajerskem z bogat" industrijo, kjer se letovisčarji radi mudijo, se radi trajne bolezni proda. V prvem nadstropji je 12 elegantno upravljenih sob za tujce in stanovanje za gostilničarja, pri tleh 2 gostilniški in 1 posebna soba, velika parketirana jedilna sobana z zrcalnimi okni, biljard, klavir itd,, daljo velika restavracijska, 1 pomalna in 1 perllna kuhinja. Pri hiši je nadalje velika amerioantka ledenica, gostilniški vrt za okoli 2000 oseb. sočlvnl vrt, pokrito kegljišče, obokan hlev ta 12 konj, kolnlca z 2 na pol kritima vozovoma, ročnim vozičkom, tovornim vozom in 2 elegantnima sanjlcama ; svinjski hlevi, drvarnice ter njiva z dobro obraščenlm gozdnim deleiem O ena OS OSO gld. Vplačati je 10.000. Pojasnila daje proti retour- znamki c. kr. konc. prometna in anončna pisarna I. Stangl, Oradec, Alleegasse 10. (75--2) Nobeno sredetvo zoper kašelj ne A presege. ■ Kaiserjevih I prsnih bonbonov. I OOftH notarsko poverjenih aprifiaval do- ■ «OOU kanuje «•*»* amt»eh pri k**IJta( SJ hrlpe>veiMt h»ii»na» aaelleeiajei. ■ SSS Cena s»voJ«ka 10 kr. In 20 tf. SBI ■ V MSOlJanl ae dobivajo v ' lertMHal „prl ■ alesena »rln*> pri talaaeam moatu is pri U. al. fj TrnkoetrJa. (1660-13) ■ 555 31 9942 663 Trgovski pomočnik b jorlnem jpotovalec, vešč korespon-eneo «n knjigovodstva, sprejme se takoj. Ponudb«" sprejema tvnlka Jos. Petric Ljubljeni. ni<> 2. Kdor želi >ristno ttaro slivovko, pristno rieno žganje, pristno hrusevo žganje, pristno jagodovo žganje, pristen istrski tropinovec, pristen brinovec iz dom. brinja. 100 do 300 goldinarjev na mesec lahko zaalniijo osohe vaacega stanu V •/•*!» fert»|IH (fntovo m poSteuo bre* kapitala in risike g prodajo zakonito dovoljenih dr-iatnOi papirjev hi sreAk.— Ponudbena: l.ra-lwlK A^rrelchrr. VIII , I»e«t«rk>e mmmmm Kompagnon se išče za neko đobeo idočo — novo obrt. Kapital H -1/LafldUln.gr Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljaui: M. MardttacMaasr, J. Mayr. C. Pieedi. V Kranju: K. Savni k. dr. Raydt popraj ^.lojzli Xj5-W3T Dunaj II-, Grosse PfaTgisse 23 (tSM B) priporoča Čisto, naravno tekoča oglikovo kislino ls lastnih Tirov k.-k'jr tndi izvrtitno izdelane aparate za sodovo vodo pritiskalne aparate za pivo aparate za kopeli z cg-lllcovo lclslino eifoaELO itd. Prospekti brezplačno in poštnine prosti. V prijazno znanje! iz Plzensko pivo katerega laboma kakovost je o«l nekdaj svetovno znana, imajo na prodaj v sodih v Ljubljani: Gosp. Fantini, resta vrat er, G radišče s t. 2; I Gosp. Karol Koiser, hotel pri „Malicn"; „ Bilina A Kasch, pri „Rozi"; | Frbhlich, hotel pri „Slonu". Zalogo za pivo v sodih in v steklenicah za Kranjsko ima p. F*»tlni, Ciradiače Rt. 2 V steklenicah imajo je v izvirni napolnitvi tia prodaj: Gospod Fantini, gospod Sta cul, grična Avvanzo in gospod Praunseiss. (98-2) Friderik Rcim ajanaralnl saatopnls, Gradec, Jung-ferng-avae It. 1. Nlasresrenesasalraiair St. Peterburške galoše Podpisani oakrbnik konkurzno masu Antona Sršena na Ponkvi naznanja, da se bodo konkurzno premoženj« obstoječe iz špecerijskega, železniškega in iiianufakturnega blaga, vina, sodov, pohištva, gostilniške oprave i. t. d. vsled sklopa odbora upnikov pod roko prodalo. Konkurzno premoženje cenilo se je na 919 gld. 29 kr. in se bode oddalo skupaj. Kupnina je takoj pri izročitvi kupljenih premičnin plačljiva v roke konkurznega oskrbnika. Kup;<željni naj svojo ponudbe do 10 februvarja 1899 vložijo pri podpisanem oskrbniku Vsak ponudnik je vezan na svojo ponudbo skozi 8 dni od 10. februvarja naprej. Kupljene premičnine se morajo do 1. aušča 1899 sprejeti in odstraniti. Natančno podrobnosti se pbizvejo pri konkurznein oskrbniku. Šmarje pri Jelša b, dne 9. prosinca 1899. (76—2) Ivonkurzni oskrbnik: dr. Jos. Georg. Jos. Kolar Glavni trg trgovec z biciklji in strokovnjak v izdelovanju finih koles. Zaloga Bvetovno znanih, najboljših, liuih in lepih koles Oraziosa, Adler in drugih koles. Dokazano jo, da ni konkurenco imenovanim fabrikatom gledo finosti, kvaliteto in nenavadno znižane cene. Jamčim za vsako kolo 2 loti in vefi. Velika zaloga vseh vrst šivalnih strojev za vsako stroko. Za njih izbornost jamčim 6 let. Izdelovatelj in prodajalec raznovrstnih tinih žepnih in drugih nožev, britev In aparatov za aamobritje, raznovrstne škarje za krojače, Šiviljo in domačo porabo, vrtno In kuhinjsko orodje. — Priporočam bvojo dobro urejeno veliko mehanično delavnico, katero imam zravon prodajaln ice in na Dunajski cesti št. 18, v hiši tvrdke Kauaek, za izdelovanje, popravljanje, poniklanje in omailiranje koles, šivalnih strojev in muzikalnih avtomatov. Vsako popravilo točno lavrilm In jamčim 1 leto. Breiplačno na razpolago so kolosa onim, ki so želo izvežbati v vožnji in kupiti kolo. Velika senčnata šola za važbanje na kolesu js ns Dunajakl cesti na vrtu stare deželne bolnice. 8 spoštovanjem se priporoča Jo«. Kolar. Trikotna r1860> T.PJLRkt> fCnnwypnh znamka Ftaili odsotnosti p...-iL-.->triika proda se po zelo ugo.lnimi pogoji, tudi na letne obroke hiša št. C>2 v Cerknici »• m prodati v *■«>• a«ol|*lkOtrKOtlaati. M . pristne" ce je na podplata nastopna zn».mk:i: {tal .r • v h.ši št. 62 v Cerknici nh M na plamena vpralanjs pod A. M. poste restante, Kranj. '79-2j Vozne A \ i p tovorni karte-j£— - listi m erlk o- Messtorff. Belin & Co., Hamburg-Dunaj. Kralj, belgijski postni parni k ReA Star Linie iz Antverpa naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijovana od vls. c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje radovoljno (812 '^5) Red Star Lainie Dunaj IV., VViednergurtel štev. 20 ali pa Julij Popper Bahnstrasse 8., Inomost. Akcijska zavarovalnica za življenje in rente. Allianz OrMelek za zavarovanje naroda D«a&«>i Z. Hoher Markt 9. (jeneralni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko Cari*te kron. Rezerva premij dne 31. decembra 1897 9«61?.?!ll kron. I*. 1B97 ss Js na podlagi 1369 amrtnlh slučajev Izplačalo 300.37000 kron. Od 1. 1890 1897 se je Izplačalo 1.654 378 6 kron. Tedenska premija od 10 vinarjev više. Nespremenljiva premija. — Plačevanja v doklariah niso dovoljena. — Stroške za zdravniško prt-iskovani*1 vse pristojbine kolekov in pobotnice za premije plača družba. V slučajih smrti se zavarovana svoto takoj in polno izplača, če je šest mesecev preteklo od časa zdravniškega preiskovanja. Če je zavarovani v svojem ali izven svojega delokmga ponesrečil ter umrl. tedaj ni to samo na sebi vzrok, da bi zavod ne plačal zavarovane SVOte. če je zavarovanje trajalo cela tri leta, se izplača v slučaju samomora cela zavarovana svota Če tri leta minejo, mogoče je dobiti posojilo z f>„." obresti Po treh letih dobe se, ako se premije ne plačujejo nadalje, police brez premij. Če je polica radi neplaćanja premije svojo veljavo izgubila, mogoče je, da se zopet v teku jednega leta obvelja vi, ako je zavarovanec popolnoma zdrav. Zavarovan e dosmrtno in na doživetje — Zavarovanje mladostnih osob. — Zavarovanje otrok .74-2) Zavarovanja do 2000 kron x tedanaklml doplačili od 10 vinarjev vlie po tarifi b iljn njfinitim Zastopniki se iščejo za vse kraje na Kranjskem in naj svoje ponudbe pošljejo gorenji agenturi VII. 0BCNI ZBOR vzajemnega podpornega društva v Ljubljani registrovane zadruge z omejenim jamstvom ki bode dne 7. februvarja 1899. I. ob 4. uri popoludne v društveni pisarni, Kongresni trg štev 17 JOiievni reci : 1. Nagovor načelnika. 2 Odobrenje zapisnika VI. obč. zbora z dne 17. februvarja 1896. 1. 8 Volitev dveh overovateljev zapisnika o VII. obč. zburu. 4 Poročilo uradnega vodje o računskem zaključku za leto 1898. 5. Dopolnilna volitev Članov ravnateljstva. 6. Volitev petero članov nadzorovalnega sveta in dveh namestnikov. 7. Slučajnosti. V Ljubljani, dne 21. januvarja 1899. (120) Ravnateljstvo. Opazka. Na podlagi g. 21. društvenih pravil je občni zbor sklepčen, ako je zastopan deseti del vseh Članov. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vršil se bode drugi občni zbor dne 23. februvarja 1890. 1. po ravno istem dnevnem redu, na istem kraju in ob isti uri, ter se bode sklepalo ne glede na število zastopanih deležev. Voliti bode 7 članov ravnateljstva namesto 7. izstopivših v smislu §. 26 in jednega namesto umrlega člana g. Frana Barboriča. Člani ki izstopijo so gg.: Fabian Ivan, Mat hi an Ivan, P eter ca Ivan, Pogač ar Simon, Po lak Karol, Jenko Josip, dr. Elbert Sebastijan. w ^ <. ^ *^ -i 79 Jfonrad Teply postajcvodja c. f^r. državne jre/ejn/ce rojena Jereie G£5~ poročena. -^§tD (11»} Velika Loka Jfostanjevica dne 22. januvarja 18ĐĐ. MfMto vttnceija itr%t*rf/ft ofct-e.fl/u. J}o$idar JLappain c. Jp. davčni pristav j^ntonija JLappain Jereie poročena. "atC* (112) Jfostanjcvica, dn4 22. januvarja tSS9. J Krepak učenec 14—15 let star. sprejme se takoj za stru-garsko obrt pri Vincencvi Zlrnstein-n Sv. Petra cesta št. 40. (78-2) čedno meblovanih, vsaka s posebnim vhodom, z največjo udobnostjo in vporabo ko-pelji. se odda takoj (na Poljanskem trgu stev. 1, I. nadstropje (sprednje poslopje cukrarne). (73-3) Sffolands ho-ameriška črta. Pmraiki voaijo p« I krat d« Škrat na t#4«a iz Rotterdama f lTew-York. Pisarn« 21 kaj u ta: Dunaj), L, Kolovrratrloar. S. Pisana u Btdkrtf: Dunaj. IV. W eyri ngerg. 7 A. I. kaj a ta: Od I. aprila do 31. oktobra . . mark aSO—400*) » 1. novembra do 31. marca . „ 330—320 Đ. kaju ta: Od 1. aTftuta do 1». oktobra......mark 200 . 16. oktobra do 31. julija....... , ISO •) Po legi in velikoati kajnte in po hitrosti in ele Kanci panika. (3—3) Varit.znanka: Sidro UNIMENTCIPSICICOMP. iz Slehter-Jeve lakarna v Praarl priznano Izborno, bolečin* tolaiao* mazilo: po 40 kr., ?0 kr. in l gld. se dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to spletno prlljubUsno domač« zdravilo ► ► ► ► vedno le v izvirnih steklenicah z našo varstveno znamko ..Sidru- iz K elite r j#ve lekarne in sprejme Daj se iz opreznosti le take steklenice kot pristne, ki imajo to varst. znamko. Riehterjeva lekarna pri zlatem lovu v Pragi. (1668—16 m špecerijske stroke, dobro izurjen in za pisarno sposoben, z dobrimi priporočili in točno pisavo, se sprejme pod ugodnimi pogoji. — Natančne ponudbe s priloženo sliko sprejema upravništvo „Slov. Naroda" pod naslovom: ..Naprej". (104-3) Naznanilo. Kdor trpi na kaslju, h r i p a -V Ost i, astmi itd., naj si kupi za 2 5 kraje, zavojček Krause-jevih izboljšanih uničevalcev katara. — To so konfiture prav prijetnega okusa. — P o m a g a j o h i t r o i n gotovo. (i7»4— lO Zatone v I.|iat»lfa«l t M. Leaastek« lekarna „Pri Mariji Pomagaj"; l. pl. Trukuo), lekarna ,.Pri zlatem enorugu" ; SI. Mar Ur tar si la«*«er, lekarna ,,Pri zlatem orlu". »Zastonj ■a* Vsak. ki posije svojo natančno adreso, dubi proti mat mu povračilu in d neskn za carinske stroSke 1 gld. BO kr. 10 sicer: 1 rejjulovano uro z verižico, za katero se jamči, da dobro ide; 1 prekrasen ustnik /.a smndke; 1 elegantno kavalirsko kravato za gospode: 1 prstan i imitovanim draguljem; 1 iglo za prsa z imitovtinim draguljem; l mehanična gumba; 10 komadov finega angleškega papirja; 1 komadov finih angleških zavitkov; 1 etui za amodke in 1 predmet za porabo; ker se nadejam, da si pridobim mnogo narocitel jev s tem, da jim blago takorekoč na pol poklanjam. — Tudi vsakomur takoj vrnem denar, če ne bi ura sla natanko in bode vsak priznal, da je to podarite v. .Te«lina /nlo^n tu BfitMpOatotfftaifes proti postnemu povzetju, eventuvelno tudi če se denar preje vpoSlje, pri (81—2) VViener Uhren-Export Leon BLoiek Wien, IVr., Wiedner Hauptstrasse 22 Gp Ženini in neveste (44-5) I ne zamudite prilike!M Velika in bogata zaloga vsakovrstnih ur 86 in verižic, prstanov namizna oprava iz pra- M vega- in kina-srebra, posebno velika iz- A bira za gg. ženine in neveste in to po ni najnižjih cenah. gg FRAN ČUDEN | urar in trgovec jjjjj i,ra.i tlb. Mestnem, trgr-o. nasproti retevža, Vabim na mnogobrojan obisk ter pošiljam htevo tudi cenilce po pošti zastonj. na za- priporoča J. Soklič. IS) V3- 'S J? oouuj. pod JSTfi es s J«s Avgust Repič [ sodar [ Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16 J "v Trnovem. [ 86 priporoCa si. obCinBtvu in naznanja, da i izdeluje in popravlja vsakovratne sode Iz L hrastovega In mehkega lasa po najnižjih [ cenah. — Kupuje In prodaja ataro vinsko I 3 posodo. Ljnbljana, Židovske ulice stev. 4. Veliki zalogi obuval 3 lastnega izdelka ta dame, gospode in otroke je vedno na iibero. Vaakerina naročila iivriujojo se tucuo io po niski oeni. Vse mere ae abranjujejo in ta-znamenojejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. eesjesseeeaseiee mummiiii Vsak dan sveži pustni krofi (56 3) Jakobu Zalaznik-ii na Starem trgu št. 21. Stavbinski risar priporoča se za risanje in kopiranje vsakovrstnih načrtov in skic, sestavo troškovnikov in detailiranje facad. (7i-2. Naslov pri upravništvu „S1. Naroda". Na prodaj je lepa nova vila v Kranju. lata obstoji iz 18 sob, kleti itd. ter je urejena za dve stanovanji. (97- 2) Natančneje poizve ae pri Josipu Fuso v Kranju. Komptoirist ki je dovrftil trgovako šolo, n 1 ,letno prakso, iSče takoj primerne službe tukaj ali na deželi pni skromnimi pogoji. Prijazne ponudbe prosi pod „A." v uprav niatvo „Slovenskoga Naroda". star 25 let, z dobrimi spričevali, izučen v večji trgovini mešanega blaga, želi svojo dosedanjo službo premeniti. Želi priti v meato ali v večji trg. Naslov pove iz prijaznosti upravništvi .Slovenskega Naroda". (H6- n Išče se oajbolji izvor za nakupovanj* kart, taja, runa la konjaka i Nepotrebno iskati! (21—1?) Kavčič & Lilleg v Prešernovih ulicah dobivata to blago neposredno i« prekmorskih de2el ter prodajata 1 kilo fine kave (Santoa Prime po . . . gld. 1 — I steklenica priatnega Jamaika rama . . „ 0'&0 1 daka priatnega PeccoSouchongčaja ■ „ 006 1 palica prav* angleške carske malsnla „ 0 60 1 steklenica priatnega finega konjaka . . „ 140 SjaF* »ras teataseea I -fsjaj Ljudevit Borovnik puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoCa v izdelovanje vsakovrstnih p usek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuse-valnici in od mene preskuftene. — Iluit-o-(114) vini otalki laatonj. (1) jahala DR IVAN GLASER odvetnik v Mariboru naznanja p. n. občinstva, da je otvoril podatkom meseca prosinoa t. I. odvetniško pisarno v Mariboru (93-3) Tegetthof-ova ulica št. 22, v pritličji na levo. Poslovne are od 8. do 12. dopoludne in od 2. do 6. popoludae V iesip isis^^l 4 likanje sukna, barvarija in l i kemična spiralnica ► \ Poljanski nasip - Ozki ulici it, 4 L d se priporoča sa vsa v to troko spadajoča k> J «6 8 dela. 3 F J Postrstba toSaa. — 0*na mlaka. r v var ^sjr v^r v Fran Dciter LJUBLJANA, Stavi trg M. 1. 8 Prva in najstarejša zaloga Šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. PoBObno priporočam svoje izvrstne slsmoraznloe in mlatllnlca, katere se dobivajo vallc njih Izbornosti ceno. — Oenlkl laatonj In poštnina prosti. Ign. Fasohing-a vdove 1 ključavničarstvo Poljanski nasip št. B (Relchova hiša) priporoča svojo bogato zalogo stedilnih ognjišč najprlprostejilh kakor tudi najfinejših, z žolto inodjo ali mesingom montiranih za obktade r počnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naroČila so hitro izvr&o. Največja Izber najnovejšega svilnatega blaga črnega in barvastega za cela obleke 'A in bluze, priporoCa Alojzij Persch6 j Pred škofijo22, poleg mestne hiše. Isdajatelj In odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk »Narodne TIskarna«. 14 6146