10. številka. Ljubljana, v sredo 14. januvarja XVIII. leto, 1885. Izhaja vsak dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja, na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa bo po 10 kr. za mesec, po ■ 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko ve6, kolikur poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat in po 4 kr., če 86 trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnišCvo je v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolbau. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Trst—Genova. (Politično premišljevanje.) III. Pritožujejo 86 poslednja leta, da bo se v Trstu kupčijske razmere poslabšale in da se v tem mestu za prospeh svetovne trgovine premalo stori. Z druge Btrani pa se vender ne more tajiti, da je država veliko milijonov potrosMa ravno za i h ti prospeh. Kakor je zdaj vsemu svetu razkrito, zakrivil je mnogo b' daj neugodnih razmer Tržaški Lloyd, kateremu bo VBako leto milijoni podpore dele, ne da bi v resnici tako podporo zaslužil. Torej se ve, kje je jedna glavnih ran na mnogo strani bolehnega Trsta. Sramotno pa je, in avstiijski narodi morajo v svojo obrambo protestovati proti načinu, kako zagovarjajo Velikonemci v Avstriji živeči, Bismurekovo novo pomoč. S tem, da hočejo z nemško konkurenco in nemškim podjetnim duhom našo pomorsko trgoviuo tako rekoč vzbujevati, dajejo sebi in avstrijski državi najslabše spričeval«1, ker razodevajo, da Bmo skupno nezmožni ali j> rele ni, da bi mogli dostojno z drugimi narodi tekmovati, dasi imamo primerne in zadostne predpogoje zato. S konkurenco nam se je itak bojevati, in ravno konkurenca diugih držav našo trgovino slabi. Ako pa uesmo zmožni doslej na jednako stopinjo postaviti se z drugimi trgovinami, bo nam to če manj možno, ko se konkurenca za znatno velikonemško moč pomnoži. Naj bi torej koristila nemška trgovinu Ttstu, kolikor bodi, razloge, ketere nam S( 1 oneieijui:ci za to piilko vsiljujejo, moramo odločno odbijat1, ker so sramotilni za vso Avstrijo v obče. 0 ničvrednim in hudobnem zagovarjanji nemške trgovine skozi Trst, z namenom, da bi bila vsled nemške konkurence naša država prisiljena, še veče pod|>ore gujilemu Tržaškemu LW>ydu odločevati, pa še besedice ziniti ui, ker bi bilo v resnici preponi-ževalno, in je tak nasvet vreden jedino tak h značajev, kikor se v kameleonskem Tržaškem lj$tu, z imenom „Cittadino", razkrivajo. Ako se pa hoče strogo narodnogospodarski zna-čej Bsniarckove najnovejše namere povdarjali, češ, skozi Trst je črta iz Nemčije ali iz velikega dela nemške države na vzhod najkrajša, potem bi bilo sklepati, da so nenvstrijsui nemški vel)ki trgovci sami toliko podjetni in praktični, da se združijo in si sumi napravijo pot skozi Trst. Saj nam nemška podjetništva priporočajo kot vzgledna za zdramljenje našh sil, potem pa ne potrebuje velikooemška trgovina posebnih subvencij, vsaj za Trst, ne, kot priznano unjkrajšo put proti vzbodu. Tu se najjasnejše vidi, kako puhli bo zagovori Bismarckovib pristašev. In če pritikajo, da velikonemška trgovina bi šla čez Trst, skozi jedno 8 8 m o in to prijateljsko državo, je odgovarjati, da si bo Đ smučk znal vse one dežele Bpnjazniti, skozi katere mu je treba hoditi, Če hoče nemško trgovino napeljati skozi Genovo. Mi torej zavračamo zagovore, ki se zdaj naštevajo, kot neveljavne, in ravno ker je Avstrija 8 Trstom v srečnem položaji glede teženj velikooemške trgovine, bi morala avstrijska politika tako ugodnost srečno porabiti v svoj prid. Takih prilik nasproti Nemčiji ima Avstrija malo in ne vemo, da bi bila katero Nemčiji nasproti izkoristila, v tem, ko je gtede na gospodarske dobi« ke Nemeija proti Avstriji vedno trdega, prav trgovskega srca in duha. Tudi je zapomniti si, da, ako se je v resnici Trst odločil za pristanišče trgovinskih ladij velikonemške države, mora priti mej Nemčijo in Avstrijo vaekako do ra/govorov. Kajti Bvojevoljnost in mejnarodna svoboda ima svoje meje ter terja naposled tudi v trgovinskih zvezah in soseskah določnih oblik. Velikonemcem zunaj in v mejah naše države je pač lahko zegovurjati Bismarckove gospodarske naklepe, ki se dotikajo avstrijskih interesov. Saj ni treba spominjati na izjave B smarckove same, niti na dokaze velikonemšk ih ekonomov, ki terjajo razširjenje pruskouemakega trg? prek Avstrije in čez Avstrijo. Komu neso v spominu zahteve avstr jskih nemških nacijonalcev, da naj se spravi Avstrija v popolno narodnogospodarsko zavisnost od Velikonemčije ? Ko bi šlo po njih mislih, bi bili že kdaj Nemčiji priklopijeni politično in s tem tudi gospodarsko. Ali dosezanje takih ciljev je v sedanjih letih vender še pretežnvno; to sprevidi najbolje Bismarck sam, kateri se varuje opeči Be s prezgodnjimi izvršitvami davno osnovan.h velikonem-ških načrtov. Vendar pa veliki državnik tudi v sedanjem položaji ne miruje, kajti velikim in konečnim načrtom se da približati po raznih, tudi mirnih po- tih. Zveza za zunanjo politiko vodi do prijateljskih koncesij v gospodarskem oziru; gospodarsko doseženi dobički spravljajo v jednostransko gospodarsko zavisnost, in ko bi se poslednji kdo upiral, do politi«' n h t-pletek. Sosebno avstrijskim Slovanom ni nikdar pozabiti, kako Be Velikonemčija razteza in svoj vpliv povekč.uje po potu gospodarskih zavisnostij. Še po-sledn c mesece so bili slišati tužni glasovi poznanj-s k i h Poljakov, da jim nemški kapital kos za kosom zemlje trga iz rok in tako Nemčiji podložni poljski narod spravlja najprej v zavisnost nemških bogatašev, po teh v potujčenje in s tem direktno v naročje zvestih pangermanskih sinov. Analogije so pa tudi v Avstriji, in Jugoslovani so zgodaj spoznali, da nemške naselbine v Bosni in Hercegovini neso brpz političnega pomena, kakor spo/navajo in čutijo tudi Slovenci, da nemški kapital nam pogublja koroške krvne brate in tudi mnogo dru/ih slovenskih občin. Povsod plete Nemčija mreže, in kako lahko se pripeti, da se porodi povod dejanskemu vmešavanju. Take analogije dejejo premišljevati tudi glede na bodočnost Trsta, aho se poslednjemu pomnoži z velikonemško trgovino, nemški element. Nemci čuti|0, da doslej jih je bilo v Trstu premalo nasproti italijanskemu življu, v katerem se kikor kaplje potapljajo. Po m nože nje nemškega elementa bi dalo več povoda, da bi se Bvetu razglašalo: Trst je nemško mesto! z večo pravico, nego doslej, kar se je pa vender godilo. Trst je tržišče, na katero so v resnici navezani avstrijski narodi, in dokler imajo pravice drugi narodi varovati luke svojih dežel, se smejo tudi avstrijski narodi za Trst potegovati. Dokler morajo isti avstrijski narodi davek tujim lukam plačevati ali z drugimi besedami, za pomorsko prevozu jo drugim narodom brambeno in finančno carino odštevati, imajo oni isto pravico, Trst kot svojo lastnino varovati in jednak davek tudi drugim narodom narekovati. Nemčija je res s svojimi deželami sedaj in v bodočnosti tudi na avstrijske luke navezana; ali iz tegu ne sledi, da bi morali avstrijski narodi brezpogojno nemškim težnjam ustrezati, in je Avstrija (Olžna svoje koristi ravno tako varovati, kakor jih Nemčija varuje nasproti Avstriji, katera jako veliko LISTEK. Pripovedovanje očeta Alekseja. (Ruski spisal J. S. Turgenjev, poslovenil Vrba no v.) . . . Pred kakimi dvajsetimi leti moral sem Ogledati — kakor privatni revizor — jako obširna posestva svoje tete. Župniki, s kater mi se mi je zdelo potrebno seznaniti se, bili so jako jednoobrazne oatbe, kakor bi bili narejeni po istem kopitu; nazadnje sem pa nulet"l na poslednjem posestvu na duhovnika, ki pa ni bil podoben njegovim sobratom. Ta bil je star in slab, ko ne bi ga bili silno pro-Bili njegovi župljani, ki so ga silno ljubili in spoštovali, šel bi bil že davno v pokoj. Osupnili sti me zlasti dve posebnosti očetu Alekseja. Prvič me ni ničesar prosil, a naravnost izjavil, da ničesar ne potrebuje, drugič pa še nesem videl na nobenem Človeškem obrazu bolj žalostnega, obujianega — kakor se pravi — pobitega izraza. Črte njegovega obraza bile so uavadue, kmetske: nabruno čelo, male sive oči, veLk nos, klinasta brada, koža zamolkla in ogorela ... A izruzl . • . izraz! ... V kalnih očeh se je jedva — in to le slabo — žarilo življenje. Jaz sem zbolel in ležal sem nekaj dnij; oče Aleksej zahajaj je vsak večer k meni, — pa ne govorit, a le igrat durak. Igrp je zabavala njega bolj, kakor mene. Ko sva jeduoč večkrat zaporedoma prenehala igrati (kar je očetu AleUseju bilo prav po volji), napeljal sem govor ua njegovo prošlo življenje, na bridkosti, ki so zapustile tako jasen bled na njegovem obrazu. Oče Aleksej se je s prva zelo upiral, a končal je s tem, da mi je dopovedal svojo zgodbo. Morcl eem se mu že s čim posebno prikupiti; sicer ne bi bil proti meni tako iskren. Jaz hočem povedati njegovo pripovest z njegovimi besedami. Oče Aleksej govoril je prosto in jasno brez vsacih semenišnih in provincijalnih umetnih ovinkov. In jaz nesem prvi pot zapuzii, da se pobiti in ponižani ljudje vseh stanov in stopinj iz-obraženja ifcrazuje(o baš s takim jezikom. — Imel sem ženo, dobro in pošteno, — tako je začel pripovedovati, — ljubil sem jo iz vse duše — povila mi je osem otrok; pa Bkoiaj vsi so mi v otročjih letih pomrli. Jeden mojih sinov postal \t dekan in umrl je nedavno v svojej župniji; o drugem — Jakob bilo mu je ime — hofem vam zdaj povedati. Poslal sem ga bil v semenišče, v mesto T . . . — kmalu začel sem dobivuti najveselejše vesti o njem: bil je najprvi v vseh predmetih! On se je že doma v otročjih letih odlikoval s pridnostjo in skromnostjo; včasi je minul cel dan — pa ga ni bilo slišati . . . sedel je vedno pri kakej knjigi in čital. Nikoli ni razžalil noju z ženo, bil je jako pohleven. Samo včasi se je zamislil, če tudi je bil še mlad, ter bil je jako slabega zdravja. Jednoč prigodi se ž njim nekaj čudnega. Spolnil je tedaj ruvno deseto leto. Odšel je ob zori z doma — bilo je na Petrov dan; in ni se vrnil celo jutro. Nazaduje se je vrnil. Midva sva ga povpraševala: kje je bil? Sprehajat sem se šel v gozd — in srečal sem tam zelenega starca, kateri se je z menoj dolgo razgo-varjal — in dal mi je jako okusnih orehov! — „Kukega zelenega starca?" vprašala sva ga. — Ne vem, nikdar poprej ga nesem videl. Bil je majhen iu gibast, mel je vedno z nogama iu posmehoval se — ter bil ves zelen, kakor listje. „Kaj,a vprašala sva gu, — »ali je njegov obraz tudi zelen?" — Tudi obraz, lasje iu še celo oči. — Nikdar še najin sin ni lagal, a zdaj mu nesva verjela. — „Ti si nujbrž zuspal v gozdu iu videl si staicu v sanjali." davkov v svojih gospodarskih pogodbah od oas zahteva. (Konec prih.) Politični razgled. \oii-a »Je dežele. V L i ubij a ni 14. januvarja. Poljskemu listu rf "sir* piše se iz I.....»i i, da bo bila vsa poročil« o m msteraKej Krizi po časopisih iiiu, koliku resnice je bno ▼ teh poročilih, a to se uatn iu mo zdi, da se te vesti tako dolgo neso domentovale. Kakor nt kateri listi poročajo, zvršile se bode nekatere preimmbe v u/mmli strank državnega zbora. Iialiiauski poslanci n»-ki m slijo osnovati post l». n klub Potr> bo tacega kiub<* je omenjal grof Coronini v svoj' m govoru, ko je poročal svojim voli Ice m o svojem «i- o ji m i v državnem zboru Italijanski list „I>tr»a", ki *elia za organ jatersk^ga deželnega odbora, kateremu ie na čelu dr. Vinoulich. tu< n misli, da ie neobhodno potreben tak italijanski klub in to tembolj, ker m si JO jugoslovanski poslanci, to je Sovemi, ist r*k Hrvati in Dal-matiuci osnovati po>ehen klub.— Kakor nek Prstki list lavlja, bude v kratkem v. d. predložita državnemu zim.i u zakon, ki bode urejal loUnost občin, pobirati davke. Kakor je 2nano, je v posamičnih Blučajih odločilo ii| r.vno sodišče, da občino same neso do'žoe pobirati davkov po obstoiečib zakonih. Vsled take razsodbe upravnega sodišča utegnile bi se občine druga za drugo odpovedovhti, da uečejo poVirati davkuv, vsled tega bi pa vlada imelu velike neprijetnosti, džava pa nove stroške. Temu pa boče vlada odpomoči z novim zakonom. Za Kianjsko razun Ljubljani ta zakon ne bode imel nooeuega pomena, ker povsod i/.irn-i deželuo sto! co državni uradniki pobira o davke m lih bodo na in/, tudi še za naprej. 7. ■ nekaj dni; napravlja mnogo brujia neka nova knnga, ki ima naslov ..!>.»** Iiedriingle en". V tej knngi se toži vlada, da premilo skrbi za Dunaj, Čehi m Poljaki pa da p eveč pospešujejo rzsoi svojih d uma ih mest Dunaju na škodo. Pisatelj te kuiige toži. Ji Dunaj zadnja leta vedno bolj propada, a ne vidi pravih uzrokov tega propada. Pravi uzniki so prevelika draginja na Du naji, čemur je j a mnogo kriv mestni zbor, ki je vedno bolj gledal na koristi židovskih kapitalistov, kakor pa n» interese mesta samega in njega prebivalstva. Vse je v Parizu in B robnu ceneje kakor na Dunaji, tedaj ni (udu, da se tujci ogibliejo Dunaja Ko je vlada hotela reorganizovati ž« inaki trg, da bi se potem cena mesu znižala, in prisiliti tramvajsko društvo du zniža svoje tarife, je mestni zbor protestoval proti temu, češ vlada se nema nič mešati v občinske zadeve. Pred včeraj sta v hrvatskem saboru sek-cijski štf Statikov 6 in ban zagovarjala indrmnitetno predlogo. Njijin namen pa b«je ni bil toliko, braniti stvar, kakor hvaliti hrvuts«o in og> r-ko vlado ter pretiti opoziciji. Prvi je trdil, da se Hrvatska mora razvijati samo v zvezi z Oge»\sko Nooen narod si pa ne Bine igrati z zgodovinskim razvojem Hrvatska je že 800 let zvezana z Ogersko, ki zanjo |io očetovski (! !) skrbi; zato pa ne sme gojiti teženj stran k e prava. Ban je povdarjal, da je Tis/a. ki je gotovo naibolj*i prijatelj (!!) hrvatskega in slavonskega kraljestva, rekel v ogersk^m državnem zboru, da hoče zakonom pridobiti spoštovanje. Poslanci prava so kliebdi, ko je to izrekel: pSsj vi sami rušite zakone!" \ nanje države. Kakor se poroča, so Albanci v več krajih napali srbsko ozemlje. Oropali so sela !'»■'.opolje, Pupavac, Kastrat in več Srbov pobili. Tudi več srbskih stražnikov je umorjenih. Srbski oro n ki bo potem preganjali roparje do turške meje. Ta do- — Nesem spal, ne, rekel je, kaj mi ne veriamete, tu v žepu ostal mi je še jeden oreh. — In izvlekel je iz žepa ta oreh in pokaže ga nama ... Bil je majhen bobek, pedoben kostanju, ves grapast; z nagimi orehi ni imel n kake podobnosti. Jaz sem ga spravil, da bi ga pokazal doktorju ... pa zgubil se je . . . iu nesem ga mogel najti. — In poslala sva ga v seminišče — in kakor sem So vam povedal, razveseljeval je naju on s svojimi vspih'! Midva z ženo sva se zanašala, da bode kdaj pravi mož! Kadar jo prišel domov na počitnice — bilo ga je veselje gledati: kako je bil razumen, in z nikomer se ni sporekel: — vsem je dopal, vsi bo ga ljubili in pozdravljali. Samo po vsem telesu bil je suh in na obrazu ni imel nikake barve. Stopil je že v devetnajsto leto — in njegovo učenje Be je bližalo koncu ! Kar dobiva pismo od njpga. Pisal je nama: „Draga oče in mati, ne jezita se in dovolita, da jo udarim po svetnem potu; moje srce mi pravi, da jaz nesem za duhovni poklic, bojim se odgovornosti, bojim se greha — dvomljenja so se zarodila v mojej duši! Brez vaSega dovoljenja in blagoslova nečem ničesar storit' — samo to vara povem; bojim Be samega sebe — kajti začel sem mnogo premisij(3- godjaj vzbudil je veliko vznemirjenje in strah mej srbskim prebivalstvom Vlada je pomnožila straže na meji, da zabrani daljne napade D »Mer tuška obUst ne bode potisnjena ie Evrope, bodo vedno roparj; nadlegovali mirne prebivalce na liakanu, ker Be turška oblastva n.č ne brigajo zato, da bi zatrla to zlo. Kakor se poroča U Belega grada, je arbako-turika komis ja aklemla, da se turške m srbske železnice zvežejo pri UesUtinu »n po večdoevnem posvetovanji podpisala zapisnik. Turška železnica sla bode i' strategijah ozirov po desnem bregu reke Morave, kar ni nikdo pričakoval. Švedika vlada je lansko leto bila ovrgla volitev za državni zbor v Stockbolmu, kjer bo bili izvoljeni liberalci. Pri novih volitvah zmagali so zopet liberalni kandidati, kateri so povprek dobili po 8000—9000 glasov. Kitaj in Japan sta se baje sporazumela poprositi angleškega, nemškega in severno-amerišk ga di|»lomati me bil kdo sunil z nožem v srce,— kajti videl sem: na svojem mestu ne bodem imel uasledmka! Moj btarši sinje menih, in svojega poklica nikakor ne mara popustiti. Bntko mi je bilo: kajti v našej župniji bdi so že blizu dve sto let duhovniki iz naše rodovine! Vender sem si nrslil: proti vodi ni moč plavati; mu je že tako namenjeno. Kakšen pastir bi pa tudi bil, če se udaje dvomom! Posvetoval sem se z ženo in napisal sem mu pismo v takem smislu: »Ljubi moj sin, Jakob, dobro premisli — desetkrat premeri in jedenkrat odreži — svetna služba prmaša mnogo težav, glada in mraza, ter prezira naš stan! Zapomni si, nikdo ti no bo več podal roke za pomoč; ne jezi Be potem, a pazi! Moja žela, ti sam veš, bila je ta, da bi ti bil moj naslednik, pa če čutiš, da nesi k temu po klican, in ti omahuje vera — tedaj te ne bodem silil. Zgodi naj se božja volja! Midva s tvojo materjo ti ne odrekava blagoslova." Jakob mi odgovori z zahvalnim pismom. „Razveselil si me, ljubi oče; moj namen je posvetiti se učenemu poklicu — in tudi protekcijo imam; stopil bodem na vseučilišče, in postal bodem doktor; kajti znanosti me vesele!" giusto e corretto nelT agire. II suo tra-doco possi-bile puo quindi complicare per noi tristamente la posizione attuale, impl'care un latente pericolo. E il caso dunque pu che mai di raceoglierci, di vigi-lare e di far tesoro a nostro ammaestrameoto della dolorosa altrui eBperienza. nulla lasciando ala merce del caso, antivenendo, prevedendo, perche gliavveni-menti non ci trovino indifesi ed inermi." Ta odstavek, priobfien v takem listu, boljo osvetlimo naše položje na Primorskem, nego ponavljanje vsega resničnega in dejanskega trpljenja, katero se je Slovanom v poslednjih petih letih naložilo v Istri, na Tržaškem in na Goriškem. Zato naj bo kot zgodovinski memorandum v našem dnevn ku zabeležen v izvirnem prepisu in v prevodu, kateri se glasi: „Tako pušča nepričakovana smrt kneza Auersperga prazno imenitno mesto, mesto predsednika najvišjega račumšča. Dva sta, ki 8e mu določujeta kot naslednika: jeden je Ilohen-wart, drugi pa baron Db pretiš, sedaj namestnik v našem Primorji. Mi nemarno povoda, pritoževati se zaradi sedanjega namestnika. Svedok ali priča bojev, ki se tukaj vrše, razodeva ob raznih vprašanjih tako nepristranost, katera ie ne odločuje nikdar v »kodo našili dobro prlpozuanlli pravic Ko bi mu bilo izbirati, morda bi on sočuvstvoval z idejami germanizatorskimi ; ali dolga skušnja ga je za vselej poučila, o slabi poskuŠnji, katero kaže v teh deželah pangermanizem in premnogokrat v mnogih oziiih in ob raznih zaresnih prilikah se je pokazal pravičnega in pravilnega v delovanji. Njega premeščenje, katero je možno, utegne tedaj za nas žalostno zamotuti sedanje položenje, obseči Bknvno nevarnost. Slučaj je tedaj tak, da nam je potreb« bolj nego kedaj zbrati se, čuvati in dobro porabiti v svoj pouk žalostno skušnjo druži h, da torej ne izročimo ničesar golemu naključju, da skrbimo in gledamo na irej, da nas dogodki ne najdejo brez brambe in brez orožja." Blagi čitatelj! ali Ti je treba na te stavke posebnega pojasnila ? Glej, ko bi jih potreboval, potem požuri se, aa jih dobiš drugod, ktr „S!ov. Narod14 bi ti za to pot ne mogel pomagati. Če pa vender vprašaš, kaj pomenijo besede: „skušuje drugih . . .u spomni se na Dalmacijo pred tamošnjim sedanjim namestnikom, iu takoj razvidiš, česa se lahonstvo na Primorskim boji za bodočnost. Iz Senožeč 13. januvarja. [Izv. dop.J Narodna čitalnica v Senožečah se je zadnji Čas jela zopet krepko gibati. Pokazala je svoj vpliv pri raz-pečavauji sreček za „Narodni dom" — 80 sreček, je le to društvo nt-kupdo, ne kmalu kje drugod v Slovencih je katera družba storila tako častno svojo dolžnost, kakor čitalnica Senožeš&a, — pokazala pa je tudi svoje žilavost in jakost ob zadnjej po njej prirejene) veselici, o katerej je cenjenemu Vašemu listu že nek drug g. dopisnik vestno nedavno sporočal. Trdno se nadejamo, da bode započeta gorečnost mej č. p. n. ei tu I ni čar j i ostala trajna ter se v bodore še ojačila. Svoje dni bila je čitalnica Seno-žeška na dobrem glasu pri svojih družicah mile nam Slovenije; upamo tedaj, da bode ta svoj glas si zopet priborila po vztrajnem samozavednem ter d e-j unsko rodoljub vem delovanji! Pričetek je storjen v rehabilit ic.ijo našega narodnega društva, tudi na- Pročital sem Jakobovo pismo — silno me je užalilo; svojega gorja nesem imel več deliti s kom: moja stara se je bila zelo prehladila in umrla — ali od prehlada — ali jo je pa Gospod hotel k sebi — ne vem. Zuplakal sem, udovec zapuščen — in kaj sem hotel? Je že moralo tako biti. Rad bil bi Šel v zemljo ... pa je trda . . . iu se neče odpreti. A pričakoval sem sina, kajti pisal je, da obišče dom, predno odide v Moskvo. Prišel je res domov — pa ne za dolgo. Mudilo se mu je: kakor na perutih od« letel je v Moskvo, na priljubljeno vseučilišče! Popra-ševal sem ga o njegovih dvom h, kaj jih je prouzročilo ? — pa nesem dosti zvedel od njega. Jedna misel se mu je usadila v glavo. Bližnjim hočem pomagati, govoril je. In odpotoval je od mene — pa glej, nobenega groša ni vzel seboj — samo malo obleke. Veliko je nase zaupal! Iu ne zamam ! Izpit je naredil z odliko, stopil je na vseučilišče, ter poučeval je po hišah . . . Trden je bil v klasičnih jezikih! OdloČil se je celo pošiljati mi denarje. Ob-veselil sem se malo — pa ne zaradi denarjev, katere sem mu poslal nazaj, celo pokaral sem ga, a razveselil sem se zato, ker sem videl, da bode nekaj iz njega. A moje veselje ni trajalo dolgo. (Daljo prih.) daljevanje se mora ugodno vršiti, 6e bodo acer vsi društveniki storili svojo dolžnost! L--tos je č t»lnica Senožeška n rojena na t»--l-* liste: .Slov. NarodJ, „Sk>veuecJ „Edinost", ,N-vice", wM.ru „Jurazpo-lago: tedaj mnogovrstuega berila dovoli! —Pogrešamo še marsikoga pti našem dru-tvu, ne vemo Bicer, zakaj se neko)i gospodje jedinemu duši.vu odtegujejo, a opomniti bo emo le to, da naj se osobne mržDJe iu druge drobnosti pu 1 'jo v nemar, kadar gre za obče kor sten m vendir i zibaven zavod — in to slednje je na deželi vender tudi kaj vr« dno —, kadar |o augafcovana čast kraja ter obce kuri-t našega narodnega žttja! Ne le, kar veleva mu Btan, Kar more je mož storiti dolžan . . Prekrasue besede d vneg« nam Gregorčiči imajo i z ozirom na naše nar. kretanje v di ušivih naših svoj tehten pomen. Sveto torai služimo nasej svttej in dobrej stvari ter brižljivo delajmo vsa* po Bvoje in po svojih moči h! Iz Ribnice na Pohorji 10. januvarja. [lav. dop ] V drugej številki ijaiega „Slov. G«sp.tt opisuje nek nejioznan obiskovalec tudi našo — Ribn co. Kakor je najveekrat istina, da je vsak mimogr>d»či opis večjidel površen, ne moremo turti onih vrste kot natančnimi smatrati, d»si tudi je gospod ojia/.o-valec glede nemškutareuja tuka| marsikat* ro tesnično povtdal. K« r imamo upanje, da v bodoče pazljivost č. gg. čituteljev večkrat tudi na mi m zakotje obrnemo, naj torej sedaj za ta pot izvedo, kaksuo podobo ono ima, sploh kaka je Pohorska Riomca? Ta, v severnem krilu Pohorja ležeča vas *teie komaj 18—20 hišnih številk s kakimi 250—300 ljudmi. Vsa župnija Ribniška šteje pak kakih 2800 svoj-h duš, ki prebivajo v štirih srenjah, namivč Ribniškej, Hudokdtskej, pak Arlški in Jauževrškej, ki ao sedaj v dve večji združene. Prvi dve srenji se raztezata na jug v plmiuo (do vrha Pohorja), ostali ležita na vzvišenem grebenu, se/ajočem na Bever do Drave. — To mi je bilo treba omeniti zavolj tega, ker bivalstvo posledujh srenj je svoje narodnosti že precej zavedno, v prvih dveh pa le deloma, kpjti tukaj nahaja nasprotni nemški živelj močno zaslombo deloma pri štulecih vaščanih samih, deloma po delavcih, kamnosekih iu glažutarjih v steklarni g. J. pl. (J.iste gena, zn&nega pro|»alega kau-didata. Toraj tudi narodna zavest mej naše ljudstvo kaj polagoma prodira. Za sklicanje kacih shodov (n. pr., »slovenskega društva*) je to zakotje preveč V strani, drugam k takim priložnostim pa naš gorjanec tudi nerad zahaja, torej se ima ta mala peščica narodno zavednih mož za vzgledni ozir in probudo narodni ga domoljubja zahvaliti jedino semkaj zahajajočim časopisom, izmej katerih dohaja k nam precej iztisov „Gospodarjau, .Škrata", „Jurja 8 Pušo" in „Brenclja". — Prišel je sem tam tudi kak polu-tič, polu-miš „Kmetski prijatelj"; gosp. pl. Gasteiger ga je mnogim za vse leto naro il, toda naposled se je celo razširjevalcem samim toliko ogabil, da ga še sami več ne Bprejemaio. — Kot dobro znamenje bodočnosti morem smatrati posebno poslednji čas kaj živo zanimanje občinstva za razne svetovne dogodke, kajti tak radovednež si bo uaj-poprej omislil kak časopis, in s pravim časopisom dojde sčasoma tudi boljše mišljenje v gluvo; mišljenje in prepričanje pak vstvarja čestokrat tudi značaje! Ker imajo kmetje tukaj še precej gozdov, ker tudi živinoreja vrže kak grošič, so večidel od upuikov dosti nezavisni, in 3 takim zavednim človekom, so more ob volitvi že računati. V razširjanje vedno večje narodne zavesti smo posamičuiki doslej že marsikaj ukrepali; toda v ne še ni dalo uresničiti. Velike koristi k temu namenu bi prineslo slovensko „bralno društvo", ki ga „rodoljubi osnovati nameravajo", kakor je to že „Gospodar" poročal. Naj bi nam le ne šlo tako trdo za prostore, pa bi je že imeli! OČividno je, da se morajo ti nahajati v vasi samej, toda tukaj je razun farovža, kaplanije, le kuko dvoje še takih hiš, v katerih nam nasprotno mišljenje ne vlada, po drugod bo istinito ali očitno protivuiki, ali pak taki, ki ue umejo duha časa, ki imajo vrata na stežaj le ouim, ki s „Ilabe die Ehre", „Guten Morgen" etc. Bkozi prihajajo, tako da Slovencem tam ničesar iskati ne kaže. Z«rta, čai se utegne še zavrtiti, narodna zavest tolikanj prodr-t.1, da bode narodno občinstvo tudi od svojega oštirja zahtevalo, naj bo naroden, in naj ni omisli slovensk h listov, dotlej pak si ne rm remo kaj, da ne bi slavni upravništva večjih slovenskih listov prosdi, na| nam pri našem težkem delu prihite s svoj mt tiskopisi v pomoč. Potem se priprostomu kmete u tukaj ne bo treba, več toliko čuditi, da imamo Slovenci že tudi svoje dnevuike, kajti ti so tukaj v obče mnenj*, da takšni listi se dobe samo mej — Neme*! To bo toraj pomagalo vzbujati narodni jionos Glede občevanja s svetom je tukaišnji kraj res preveč navezan na pon^mčurjeni Marnberg in jednako ošabno germansko Vuzemco. Sodoija v M«rnbergu, ki men*, da ima tržane N -ume, tudi neče dosti slovenski znati, g notar Rudel s svoj m Loschnigom vr* d nemo n:<: kaj prijaznih besed za nagega „duw-mer w udiseba"; toda vri koremaki na Remšuiku bo nam v minulem letu pri volitvah pokazali, kako se je mogoče tudi v sredi okolu in okolu plivkajo-č' ga germanstvu š • naroduega ohraniti, ako je le k temu dosti zoača|ev! Torej imamo tudi mi vso nado, da še naša stvar tukaj ni izgubljena. Res nšulferajnu je zaoadil krt m pije že globoko v naše me-o; shodi tega društva dan so Že tuli pii nas muogoteri povod k š< uvauju in narodnostnim prepirom, pa mi se še hran mo z nado, du bo kdo iz naših dobro opisal v kaai brošuti smer in delovanje tega prusaškega društva m po nje razdelitvi se bodo sedaj zablodene ovce zopet v donanči hlev povrnile, „šulferajnu" pa odklenkalo; nad ponosuimi sedaj njega trdnjavami pa obesimo zasluženi in ist.niti napis: Sic transit g'otia mundil Iz Ooleiifevasl pri Ribnici. 13. jan. [I*v. dop ] Včeraj bila je tukaj volitev za nov občinski odbor. Imen novoizvoljenih odbornikov si ne upam zaps-ti, ker so inr-na taka, da bi marsikdo z glavo zmajal. Nekuj odbornikov je od vseh vetrov vkupe zbranih mej uiiini so taki, ki so že čestokrat z obstoječimi zakoni prišli navskriž in taki, ki ne uživajo posebnega spoštovanji, še manj pa zaupanja mej narodom. Pri volitvi, kakor sem čul, so glasove dajali: brat bratu, brati anec bratrancu, buter botru in tako bo vkuj>e /ni" ii odbor nou plus ultra. Kako bodo ti odborniki sedeli na korist občine, tega ne vem, posebno ako si še župana izmej sebe izbero. Dobro! na Jončeui bajs" bodo že godli! Domače stvari. — (Društvo 8v. Cirila in Metoda.) Omovan odbor izdelal je že pravila, katera se bodo te dni predložila miuisterstvu uotraoj.h zadev v potrdilo. — (Premeščenje.) Vojaško oblastvo premestilo je načelni-ikega in štabnega zdravuika Celovške garnizje g. dra. Valentina J a ne ž i č -a iz „službenih ozirnv" iz Celovca v Iuomost Povod temu nenaduemu premeščenju dale so, kakor razpravlja „Deutsche Zeitung", okoliščine, ker je g. dr. V. Ja-uežič, brat pokojnemu profesorju in pisatelju Antonu Janežiču, jako vnet in zaveden Slovenec in da raz-ven službe po svojem rojstnem kraji, po idiličnej Rožnej doliui baje preveč dela propagaudo za slovensko narodno stvar in i zo m ko. Hudo zadelo je to premeščenje vrlega rodoljuba tem bolj, ker ima v Celovci svojo le.stuo hišo, in Celovško čitalnico, ker v njem izgubi trudoljubivega in vestnega podpornika. Li res ne sme biti v prsih znač-ijnega vojaka in uradnika dandanes tudi rodoljubiu srce V Pričakujemo, da se naši zastopniki v tej in jednakih zadeveh pri budgetnej dobati oglase. — (Slovenske menice.) Pred kratkim smo poročali, da slovenskih menic še v nobenej pro-dajalnici ni dobiti. Z veseljem objavljamo danes, da so se jele prodajati, znano nam pa ni, Če se v vseh prodajalnicah dobivajo. Prosimo tedaj vbo domoljube, posebno pa opozarjamo n v 111 vlak mej Dunajem in Prago.) 9. t. m. vozil je 8 kolodvora Fran Josipu ve železnice v Pragi bliskovni vlak. ki jo imel 13 vagonov in 100 ton tovorne tež«* na Dunaj. Zi ta dolgi pot potreboval je radi zamu le 19 minut le 6 ur 20 minut. 10. t. m. ob 2. un 4 m. popoludne dosjiel je pa drugi bliskovni vlak z Dunaja v Pmgo v 6 urah in 9 minutah. Ker se je prv* poskušnja te vožnje s hitrostjo 85 km. v jednej uri vrlo dobro obnesla, vozil bode počenAi z letošnjo pomladjo nadalje bliskovni vlak redno v 6 urah mej zlalo Prago >n Dunajem. * (Lord II u n 11 p y ), ki je nedavno prepotoval Avstri'o Balkan, Turško in Rusijo, priobčuje Bedaj v nFortoightly ReviewJ vtise svojega potovanja. Posebno Visoko ceni Bolgare. Pravi, da so krejiko, delavno pleme, in ako se jim posreči zjedi-nenie, igrali bodo znamenito vlogo v vzhodniej Evropi. Srbom očita, da neso niti energični niti iskreni. Najnapredniji so po njegovem mnenji Rumuni, ti porumumeni Slovani. Posebno laskavo pa piše o Črnej gori. Prestopivši mejo, čuti potnik posebno slast, kajti prišel je iz puščave v zelenico svobode. Poti 80 izvrstni, hiše dobro zidane, najmanjši kosi zemlje dobro obdelani, narod povsod pri delu. Vse kaže blugostanje, red, dobro vlado. Crnagora moro biti vsem sosedom v vzgled, akoravno njeno ozemlje ui ugodno. O Rusiji pravi, da iiapreduie, da v Kavkn/.u in ob Uva-linskem jezeru širi omiko, da bi jo Augleži mor"'.i podpirati, da neso zaslepljeni vsled strahu ia žar- ljivosti. * (Razsvetljen lov.) Zs prisotnosti Petra Velikega na Francoskem povabd je princ C >nde tedaj najbogatejši veleposestnik francoski, e tria nekoć na ponosni lov v Cbantilly. Veliki gozd bil je tako razsvetljen, da je vaških deset korakov stal kmet z baklo v roki. Dvjacma, kakor jeleni, srne, zaici, lisice itd., konji in psi neso bili manj prene»ečeni po nenavadnem prizoru kakor gostje prinčevi. Ta Šala sta'a je jeden milijon frankov, a car je venaer videl razsvetlien lov. * (Danes meni, jutri tebi ) Ko so Švedi 1606 leta oblegali Koda n j. obiskalo je mnogo vojakov župnika Jobum a v Boslaodu. Župnik sprejemal je vedno uljudno švedske goste ter jih gosto Ijubno po svojej moči pogostoval. A gostje so vsakokrat srebrne žlice in drugo srebrnmo vtakuili v žepe ter odšli. Pastor se ni pritoževal radi tega, marveč nakupd si dov h žl>c. Nekoč pa povabi Jo huma poveljnik švedske vojne, general sam, k sebi na obed. Johom pride, a po kosilu spravi nož, vilice iu žlico v svoj žep in ne izmti niti besed ce. Ko vstanejo od mize, bore oditi, a generalovi domači zabtevvjo ukradene stvari nnz"j. Začuden vpraša pastor: „Ni li tak običaj na sV-d-kem?H — „Nea, odgovore mu jako nejevoljni. „Irj iz česa to sklepate*" — „Jaz sem v istini bil tega mnenju, kajti gospodje fc>v»di, ki so bili pri meni v gost h, ravnali so vedno tako." Ta zvijača pripomogla je župniku do odškodnine za vso ukradeno srebernino. Loterija »Narodnega doma". Pri žrebanji dobitkov „Narodnega doma" zadele so nadalje dobitke naslednje številke: 88442 44639 44328 41230 11785 16187 28032 19568 77275 398 36187 84249 91243 51887 51904 94011 59560 11279 10995 65039 38443 65747 91570 25445 97963 63722 40989 6759 77218 14774 ! 70996 6752 96892 25105 18519 98140 56569 24143 50114 75054 981 19 82562 31795 68983 45265 33166 28489 40879 27965 16960 836 94196 11353 48240 88024 22761 83513 64544 40736 39171 I 46934 21596 15874 12879 78505 12793 i 98896 59871 47830 6988 77123 24788 7096 31726 68571 97008 78449 29803 31519 12142 90309 60076 24508 10823 1 35142 21286 6ii46 97377 51395 6099 : 97256 10723 42006 53999 53034 14396 70102 69043 53474 35811 46044 9686 j 20004 74085 75077 32131 23969 3071 1 83289 37648 10150 17381 1123 35120 57840 71615 79215 83664 9113 4504 34869 73648 970*3 59174 87161 69508 64 1 *3 95*32 73789 32371 30176 74201 31194 86933 78 '79 38935 62430 10585 36848 8637 94975 73124 8526 9503 6388 91924 18054 41141 86625 78021) 91810 70319 33120 18576 79795 77680 90265 7763 30271 72502 37666 58206 890 6 351 10 5(i3l3 60591 34523 21273 49039 14150 95171 47405 19331 21983 17530 75283 96O04 31499 73714 7434 514 99266 63555 65965 27521 83903 37862 64246 20988 35149 71719 3K216 75233 62773 41H42 87765 33855 83382 86903 5195 1331 10068 95197 45255 67987 98038 42095 54638 50405 80402 81 3o3 52295 29574 94389 38040 12808 64898 37553 56386 3451 42725 27107 15792 84714 16205 1891 25220 42954 39761 15446 69414 89947 19834 10266 27240 961 1 39681 65912 32455 6115 30615 35 130 48111 88405 14527 59059 10915 29918 184:19 17937 88909 40872 26121 34958 26759 70821 11067 32586 18220 64336 98984 140*6 78095 33972 83473 46905 81425 60547 49959 40956 093 1 78221 79978 53952 41561 72891 43820 .v; 47 75093 69263 34254 79046 84850 98148 39007 13058 97658 79980 775< iS 45382 47964 5345 16989 52926 2O040 54674 53264 6081 832 11 44716 85206 48896 86964 70709 43015 26757 4108 7 1860 15254 67653 42099 60951 87857 50153 6041 3 35229 20907 80721 2390 34305 72147 9824 91782 40266 95033 36892 55510 52483 28979 98559 76701 16897 13454 13840 1716 79369 3418 3157 71423 2254 8834 67135 79270 59(150 55078 12771 27987 50113 47459 60329 62288 7011 92690 83347 964G0 19946 4084 44910 67843 6292 84902 47280 95683 5768 34734 28983 91292 84639 56201 80552 23182 3(iO,s9 54457 2270 770! 13 36026 28024 41982 (Konec prih.) Mnogoletna opazovanja. Proti sl.iliosti želodca in pomanjkanju slasti do jedij, sploh pri vseh želodčnih boleznih se pri srni .Moli-ovi „ 8 e i d 1 i t z - j> r a š k i u zelo odlikujejo od družili sredstev, s svojim prebavljenje pospe-gnječim in želodec okrepčujočlm uplivom. Gena nkatcljici l gld. Po postnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli, ]ekurnar in e. kr. dvorni založnik na Dunaj i, Tiichlaubon 9. y lekarnah po deželi zahtevaj vidno izrecno Moli-ovo preparate z njega varstveno znamko In podpisom. 3(11 — 1) 12. januvarja. Pri «*l*»«m: Schepitz 7 Dunaja. — Lebitsch, SchOff-mann iz Celovca. — Kolb z Dunaja. — LOifler iz Lb.ca. — Schulze z Dunaja. — VVaidman iz Zagreba. — Fiirber, Filrst z Dunaja. ri *iwll*t: Streines iz Budimpešte — Raumann, Schwarz z Dunaja. — Glnbočnik iz Železnikov. — Roko iz Trsta. — Kleiner z Dunaja. — Hauf z Kočevja. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. i eo 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 72068 mm. 719 HOoim. 717*2 mm. + 0-4° C -J- 13" C + 0-4" C brezv. si. jz. si. zah. oM. snež. obl. 1850miB. snega. Srednja temperatura -j- 0*5°, za 1'1° nad normalom. dne" 14. januvarja t. 1 (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... 83 gld. Srebrna renta.......... 83 „ Zlata renta........... 105 „ 5°/0 marčna renta......... 98 „ Akcije narod 4 250 gld 127 „ Državne srečke iz 1 186» 100 gld 171 „ 4°/0 avstr zlata renta, davka prosta . . 105 „ Ogrska zlata renta 6%...... 123 » 4°/o...... 96 „ papirna renta 5°/0 .... 9 i 5"/0 štajerske zemljišč odvez oblig . 104 Dunava reg srečke f">°/0 100 gld 116 Zemlj obč avstr 4Vi°/0 zlati zast listi 122 Prior oblig Eli/ahetine zapad železirce 112 Prior oblig Ferdinandove sev železnice 105 Kreditne Brečke.....100 gld 176 Rudolfove sre«''ke .... 10 „ 2 > Akcije anglo-»"str banke 120 „ 98 Trammway-društ velj 170 gld a v. . . 211 — kr. *5 „ 40 „ 30 „ so ; 85 , 80 , 80 „ 40 25 „ 50 50 „ 3) „ 86 „ 45 50 J 75 „ 50 „ 50 . 25 75 Prave* i^arantirune Zahvala. Za obilo toplo sočutje koje nam je doslo od množiti strani j povodom Bmrti našega iskreno ljubljenega, ponesrečenega očeta, gospoda ANDREJ-a DIMNIK-a zlasti pa za prekrasne, pokojniku darovano vence in mnogobrojni sprevod pri pogrebu izreka vsem globoko čutečo, iskreno zahvalo žalujoča rodbina. imejoč pravo zastopati, išče službo. — Dopisi upravništvu „Slovenskoga Naroda". (27—2) voščene sveče \ voščene zavitke priporoča visokočastiti duhovščini in gospodom trgovcem po najnižjej ceni OROSLAV DOLElNEC, (12—5) Mvećar v LJubljani. --re>^w ^—\n r*i,n- Gostilnica BAVARSKI DVOR tt I_o "u_"bl_ ani so clafe v najem za čas o«l »v. Jurija naprej. (827-3) Ivan "Vilhar. Gostilnica v sredi trga /dežniki na Gorenjskem, dobro obiskovana, z malo gozda in dvema v rtoma za sadje in zelenjavo, ter poleg tega posebno pripravna so za mesnico, špecerijsko prodaj ilnico al kakeršno koli kupčijo, prods se po ceni tz proste roke. Tudi se more takoj le polovica kupne cene plačati. — Naslov: (14— &) Ivan Grill v Železnikih na Gorenjskem. xxkxxxxxxxxxxxxxx: S Priznano nepokvarjene, i'vrstne svoščene sveče izdelujejo (750-10) ______. I: Trsta.! lori-Jork unnoi Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi Jork in vsprt jeina jo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnlk „0-eriM.cj.xiia"-, 4300 ton, okolu 15. jan. 1885. Kajuta za potnike -oo g«»l«l. — Vmesni krov «>o «olil. Potniki naj se obrnejo na (20—b') J". T__ _S3_UILE, generalnega pasužucga agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatra Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Eiuilinno ti* Vu(. ■*«»_,»!•_ 4-ii. generalnega agenta v Tratu. P. & R. Seemann v Ljubljani. *HH*HH****nnnu*uux Dr. Spranger-jevo zdravilno mazilo j mije takoj pekočimi in bolečine vsem ranam in bulam, zabranjuje divje meso, Uvlfče vsaka u lesa brez razmeličalnega sredstva in brez rezanja skoraj brez bolečin. V kratkem času »zdravi prsnoga raku, kr%a*a nlesa, zastarane poškodbe na migali, zan« litmce, uz-bij ine, prisudiie rane, razpiikane ruke itd Hitro pomaga pri kašlju, ilusivnemu kašlju, difieritidi, trganja, bob-činah v križi, revniatizmu v čieiikiti. Dobiva so škatljica p<> iiO kr. pri lekarnarji J. Mvobudl, v Ljubljani, na Preširnovem trgu. «;715—10) Važno za vsacega Trpečega na živcih. Samo z elektriko se daj novi indukcijski u|iarat električni strojček) so da lahko rukovoditi in bi ne smel manjkati j)ri nohenej rodbini. Trganje, rev-mattsem, omedlevloo, sobobol in revmatični glavobol in s|doh vse bolezni živcev ozdravijo se z indukcijskim a|inratiHl. Cena aparatu z obširnim na-kasilom, kako rabiti, 8 gld. — Naročiti se morejo samo direktno pri iin-ni. (741 —161 Dr. F. Beeck, Trst, 2 Via Pondares 2. Velika partija i(7«8—76; ostankov BUkBia (po 3—4 metre,, v vseh linrvuh, za j)olno inožko obleko, pošiljaj)opoštnem povzetji, ostanek poSgl. li. Storcli v llriiu. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti 2>ošiljatvi marke za 10 kr. Umrli so: 9.jan.: Matija Lešnak, mokar, 55 let, Sv. Florijana ulice št. 1, za prsno vodenico. — Rozalija Lapajne, poštnega uradnika tiči, 7 let, Pred Igriščem št. 2, za vnetjem možganov. 12. jan.: Ernestina Knaus, topničarskega vodnika hči, 9 dni, Cerkvene ulic«; št. 21, za (.slabljenjem. — Marija Bon-čar, delavka, 67 let, Kravja dolina št. 11, za spridenjeiu mozga. — Boštjan Juran, čevljar, 43 let, Ulice na grad št. 12, za jetiko. V deželnej bolnici: 7. jan.s Antonija Štefan-čič, delavka, 86 let, za jetiko. — Neža Draksler, gostija, (50 let, za rakom v želodci. 9. jati. • Ana Koneilija, gostija, 42 let, za spridenjein pluč. — Jožefa Pakie, mestna uboga, 62 let, za plučnico. 10. jan.: Jakob Hribar, tiišni posestnik, 43 let, za jetiko. Dr. Sclimidt-ovi nspešni prilepti zaknrja očesa uporabljajo so Se mnogo desetletij kot brez bolečine in zanesljivo delujoče sredstvo v popolno odstranitev kurjih očes. Uspeli teh dr. Schmidt-ovih prilep-kov za kurja očesa jo skoro osupljiv, kajti \w opetovanoj rabi teh prilepkov si; odpravi vsako kurje oko brez vsake operacije. Cena škatljici s 15 prilepiti in z roženim dletcem za izdiranje kurjih očes 2» kr. h. v. TDt. Belir-ov živčni ekstrakt Izdeluje se po zdravniškem predpisu iz lekarakih zelišč ter se že dolgo vrsto let obnaša kot izvrstno sredstv«) proti živčn ni boleznim, kakor proii bolečin:.iu na živcih, migreni, isclnadi, bolečiosmi v križi inlirlit nem mozgu, božjasti, otrpneiiju, < slabljenju in jiolueijaiu. Na dalje se dr. Bclir-ov ži\čni ekstrakt/, najlioljšitn uspehom rabi proti: protinu in trganju, otl pnelOBtl mišic, trganju v členkih in mišioati, nervoznemu glavobolju i Hiiinenju v ušesih. Dr. Behr-ov /i\ eni ekstrakt se ujiorablja le zvunaiije. Cena steklenici s točnim navodom upo-I rabe To kr. u. v. NB. Pri nakupu teh preparatov blagovoli p. n. občinstvo vedno zahtevati Bittner-jevo izdelke in samo one za prave priznati, kateri imajo polno firmo: „Julius Bittuers's Apotheke in Gloggnitz", in vsake druge podobne izdelke kot nevredne zavrniti. (401—15) Glavna rnzpošiljalna zaloga: Ciloggnitz, Nižje-Avstrijsko, lekarna J. Biltiier-J». I>r. s«•lniiiiK-«^ «• prilepite m kurja učesa in tir. ««-lir-ov živčni ekNlrakt prodajata v Izubijani lekarnarja: J. Mvol>u«la in J. pl. Tnikoe*y. Izdatelj iu odj^ovotiii urednin : Ivan Železni kar. Lustniiiu in tisk „Narodno Tiskarne" < 592313