228. mm. i latom t aan. i. nun mi im.m m* .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24 — pol leta........12 — četrt leta . . 9 ... » 6 — na mesec....... 2*— v upravništvn piejeman: eek> leto.......^ 22*— pol leta....... n__ četrt leta...... 5-50 na mesec...... 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica it 5 (v pritličju levo), telfion it 34. ■tiatf *«• lnserati veljajo: pete dostopna petit visia za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin, za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insertijah po dogovoru. UpravniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, lnserati itd. to je administrativne stvari. itevtlaa val)* 10 vinarjev, Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. ,,Naroana tiskaru* telefon it 85. .Slovenski Narod" vetja po poŠti: ra Avstro-Ogrsko: t za Nemčijo: celo leto.......K 25— pol leta ...... . • 18"— četrt leta ••>•••■ 650 na mesec • 2*30 celo leto.......K 28*— za Ameriko in vse druge dežele. cek> leto......K 30 — Vprašanjem glede i«sera tov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravalstve: Knaflova ulica it 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it 85 Delovni program. Dunaj, 3. oktobra. Ministrski predsednik je danes konferiral s prezidijeni nemškega Nationalverbanda, o politični situva-ciji, katere težišče se v četrtek preseli zopet v dvorane dunajskega parlamenta. Poročilo, ki je bilo izdano, molči o vprašanju, ki se je baš zadnje dni zopet živahno razpravljalo, namreč o rekonstrukciji kabineta, oficijelni komunike naravnost poudarja, da se baron Gautsch tega vprašanja niti dotaknil ni. Naše svo-ječasne informacije, ki smo jih priobčili tozadevno v iute.rviewu so se torej pokazale kot pravilne: ministrstvo bo v svoji dosedanji sestavi in obliki stopilo 5. t. m. pred državni zbor. Seveda rekonstrukčno vprašanje s tem še ni zginilo z dnevnega reda in bo prej ko slej postalo aktualno, zlasti ker ima ministrski predsednik precej dalekosežne parlamentarne načrte, katerih izveditev je le mogoča s češko pomočjo, ki je zopet odvisna od primernega zastopstva v kabinetu samem. Uspešnost parlamentarnega zasedanja je torej v ozki zvezi z rekonstrukčnim vprašanjem. In sicer navzlic temu, da je program, ki ga je šef kabineta predložil nemškim zaupnikom, in katerega bo jutri priporoči] Vadi Cehom in ostalim skupinam, navidezno skromen in ponižen. Vlada za enkrat »ne zahteva« ničesar drugega kakor reformo poslovnika, kratek proračunski provizorij in pa prvo branje brainbnih zakonov. To je za To dni tiajajočo parlamentarno kampanjo resnično skromna zahteva. Toda baron Gautsch ljubi od nekdaj ono politično šaljivost, ki tako rada loči med »vladnimi« in »ljudskimi« inte-r> -i. Dajte vladi kar je njenega, iu napravite si, kar je ljudskega V tem smislu prirašeajo delovnemu programu seveda točke, katerih rešitev »matra vlada za sameobsebi razumljivo dolžnost poslancev, nad katero čuvati ni ona temveč ljudstvo poklicano. Bog ve, kam nas še povede dravinjsko vprašanje, do kakih komplikacij plovemo v znamenju »uvoza mesa«; naša vlada si je že zgradila udobni ioruni, s katerega gleda celo afero stremeč le za tem. da njene konsekvenee izvojujejo gospodje po-1lanci med seboj in le skrbeč, da jo vrtinec ne spravi v nevarnost. Karon Gautsch je izjavil, da se smatra avstrijska vlada vsled avstro-ogrske nagodbe vezano, dovoliti uvoz argentinskega mesa le tedaj, če na to pristanejo Mažari. Znano je, da se da to stališče barona Gautscha tudi pravno popolnoma ovreči in če si ministrski predsednik ne preskrbi zadovoljivih zagotovil riskira, da takrat prodre resolucija, ki zahteva samostojno postopauje Avstrije. To bi ne pomenilo ie eklatantnega poraza ministrskega kabineta, temveč bi postavilo barona Gautscha pred »hic Rhodus, hic salta«, katerega bi se moral podstopiti na popolnoma drug način, kakor s konferencami, tarifami mi igrami, izjavami — in policijo. Draginjska debata je tem nevarnejša parlamentarna pečina, ker pogajanja z Mažari glede uvoza mesa še niso končana in še ne bo mogel baron Gautsch z iiikaksnim pozitiv-nirrfr- uspehom stopiti pred državni zbor. Mnogo skrbi dela vladi uradniško vprašanje, ki ga hoče seveda popolnoma odvaliti na rame poslancev. Izdeluje zakonsko predlogo o zboljšanju položaja svojih uradnikov, predložila ga bo državnemu zboru, povedala da stane ta reforma svojih 40—50 milijonov ter prepustila parlamentu da najde pot iz zagate. Baron Gautsch tudi to vprašanje ne stavlja strogo v delovni program, ker računa z dejstvom, da bo zbornica v lastnem interesu morala skrbeti za njega rešitev. Brez zvišanja davkov ni zboljšanja uradniškega položaja, to je načelno stališče vlade. Parlament naj bi se pri tako nujni zadevi, kakor je baš uradniška, navadil na »finančno delo«, ne da bi vlada za to se še posebej potrudila. In če poslanci ne najdejo dru*rrira izhoda, pa naj vzamejo iz preli min! ranih fondov za gradnjo lokalnih železnic to se pravi ostrižejo naj predlogo o lokalnih železnicah tam kjer se da. In striči se da baš pri onih, ki so parlamentarno slabojši — če se načrti vlade obnesejo, bodo zopet Slovani in pred vsem Jugoslovani poplačali uradniško reformo, ker njim in ne Nemcem se bode trgala ona ali druga težko pridobljena železnica iz rok ... Baron Gautsch reducira ^voj« program na minimum in draša odstranjevati tudi razne naeij nalne nevarnosti. Napram Cehom se je v zadnjem času kazal precej objek i vne-ga in danes popoldan je kakor se za- LISTEK. Liu&ejeit m sournltoo. Povest. (Spisal Anton Antonov.) (Dalje.) Kakor je bilo splošno raspoloženje glede žensk po trgu, lahko melo trdimo, da ni bilo nikogar med irskimi gospodi, ki bi se branil opojnih poljubov in strastnih pogledov kontrolorjeve žene Ane. Gospod svetnik Pravica bi se morebiti še kako izgovarjal na ta, ali oni način. Ali siecjnjič bi vendar podlegel toplim žarkom vroče Anine ljubezni, pa bi zamižal z desnim očesom — kajti na svoji desnici je imel vedno in povsod svojo življensko družico gospo Agato — in pritisnil Ani izvenzakonski poljub. Kontrolor je bil kar ves popolnoma uničen. S povešeno glavo je hodil po trgu. Srce mu je trgala sramota, in zapusčenost mu je krčila nesrečno dušo. Že je bilo skoraj štirinajst dni po begu njegove žene, a se še ni potolažil. Včasih jc iskal utehe ter jo tudi našel v delu, ali sedaj ni mogel več prestajati v svojem uradu. Prosil je za tritedenski dopust. V družbe ni zahajal. Sram ga je bilo. Šel bi v tujino, pa se je bal ne- trjujo v ministrskem svetu, dosegel, da bo poklicanih nekaj čeških visokih uradnikov na odlična mesta. Vprašanje je, kako se napram tem dejstvom postavijo Nemci, ki so danes brainarbazirali, da postajajo napram baronu Gautschu vedno neza-upljivejŠi, ker da je njegov »obrat na desno« vedno oči vidnejši. Toda Nemci se ne dajo zlepa izriniti iz večine, njihove besede tudi danes ne pomenijo dejstev in uspeh današnje konference za barona Gautscha ni neugoden. Če se mu posreči pridobiti za svoj »delovni program« jutri Čehe in Poljake, je jesenska parlamentarna kampanja rešena. I fllllonsko - turfto volna. Mirovno posredovanje velevlasti, za katero je prosila Turčija, skoraj gotovo ne bo imelo uspeha, ker hoče Italija šele potem mir sklepati, ko zasede Tripolis. Turčija pa zdaj želi premirja in se hoče v tem oziru direktno obrniti na Italijo. Obenem s to vestjo pa prihaja tudi jako interesantna novica, da namerava Turčija napasti italijansko posest v Eritreji. Ta čin bi bil precejšen udarec za Italijo in morda tudi zelo pripravno sredstvo, da začne Italija misliti na mir. In kakor pravi neko poročilo iz Carigrada, je Italija pripravljena pogajati se s Turčijo na precej široki podlagi in dovoliti ji precejšnje koncesije. So pač resnična ona domnevanja, ki pravijo, da se je italijanska diplomacija nekoliko prenaglila. Vsled navdušenega razpoloženja med ljudstvom je udarila prej. predno je bila popolnoma pripravljena. Iz tejra se tudi da sklepali, da Italija želi mirovnih pogajanj, toda ne da sklene mir, temveč da dobi časa za popolno oberoženje. Dogodki pred Tri polisom. Nekemu časnikarju v Avgusti }e neki častnik italijanske oklopnice »Roma« sledeče pravil o demonstraciji italijanske mornarice pred Tri-polisom. 23. ni. m. smo na »Napoli« zapustili Specio, prišli v dveh dneli do Malte ter smo začeli križati v tripolitanskem morju. Dva dneva sta minola popolnoma mirno. Okoli polnoči od srede na četrtek preteklega tedna se je naenkrat oglasil na krovu alarm. Z mesta poveljuj kovega se je zaslišal klic: Izobesi- te vojno zastavo! Par milj smo bili oddaljeni od obali in pluli brez luči. Naenkrat zagledamo pred seboj in e-sto Tripolis, le malo razsvetljeno. Na krovu je vse tiho. Poveljnik pokliče enega častnika in zapove, naj se izpusti en čoln, ki kmalu na to izgine v temi. Okoli potnočž je namreč došla brezžična brzojavka mornariškega ministra, ki je sporočala, da je turška ladja »Derna« že 24 ur v tripolivškern zalivu. Poveljnik se je hotel o tem prepričati in je v to svr-ho posla! omenjeni čoln. Poklicani častnik je izpolnil ukaz in je poročal, da so v pristanišču samo tri ladje, in sicer turška stacionarna ladja, italijanski parnik j.Herkules« in parnik »Tormak« z nemško zastavo, ki je bil ravno »Derna«. Nato je začela »Roma« zopet križati. Okoli dveh je sklical konterad-miral de Revel poveljnike posameznih ladij na admiralno ladjo »Gari-baldi« k raportn. Med to konferenco je priplnl »Herknles«. Njegov poveljnik je izročil konte rad mira] u dva zavoja s pismi, med temi tudi pismo italijanskega konzula Gallija v Tri-polisu, v katerem je konzul sporočil, da je turški transportni f>arnik »Dat pa« priplnl v pristanišče pod napačnim imenom in z nemško zastavo in da že 24 ur med velikanskim navdušenjem prebivalstva izkrcuie orožie lm municijo. Vse ladje eskadre so nato izobesile bojne zastave. In sklenili so, prirediti demonstracijo moruu-rice. Zjutraj so se ladje razvrstile v dolgi vrsti za streljaj dale«1« od utrdb, pripravljene, da jih takoj razdere jo, če bi se izvršil le najmanjši sovražni akt. I Jtrrjrt so ostale potem več ur na tem mestu. Pristanišče tripoliško je proglasilo kot v vojnem stanju. Dve ladji ste izkrcali težke topove. Na strategičnih točkah obali soženapravljeno obrambue utrdbe. Iz Carigrada poročajo, da so turške čete zapustile mesto Tripolis i u se umaknile v notranjo HMk V tem oziru je izdala pona gotova Povelja, da na ta način olajša diplomati eno intervencijo velevlasti. Ko bo Italija zasedla Tripolis, s^ bo razen Francije tudi Anglija udeležila mirovne akcijo. Potem bo sklep premirja le še vprašanje par dni. Z Malte j »a ] >o ročaju, da se je turško vojaštvo, ki je zapustilo Tripoli*, za mestom utaborilo in utrdilo. Baje lahko računa na pomoč kakih tiO.000 Arabcev, ki so oboroženi z ministr- skimi puškami.Glavna pozicija se nahaja osemdeset kilometrov od morske obali. Tudi iz Sonase v Tuuisu poroča jo o velikem gibanju med Arabci. »Agencia Stephani« je dobila ir-Tripolisa čez Vittorijo na Siciliji brzojavko od italijanskega podadmi-rala, v kateri naznanja, da je ie predvčerajšnjem nOSVal mesto, da naj se uda. Mestni j>oveljuik si je izprosil nekaj časa za premislek, kar mu je podadiniral tudi dovolil. Včeraj opoldne je potekel ta rok. Včeraj po noči je dospela iz Tripolisa od vilajefeovega gerenta brzojavka v Carigrad, v kateri zahteva, da mu pošljejo 50 policijskih agentov. -Tribuna < pOVOia iz Malte, da je neki Italijanom neprijazni časnikar nahujskal Arabee. da uaj /grabijo za orožje. Arah*-i pa so se rajfti omejili na to, da plenijo živila, ki^^t. jih pustili Italijani v Tri polisu. T)d oklopni*- je mogoče opazovati kak<» tekajo Arabci iz preti mest ja v predmestja in vdirajo v velika italijan ska skladišča za žito. moko in sladkor, ki so raztresena v raznih mednih delih. Posebno hudo oblegajo trg za kruh, znamenje, da je pritisnila ie lakota. Tudi v carinska skladišča *o hoteli AralH*i vdreti, kar ap je preprečilo vojaštvo, ker je tam raaen italijanskega blaga na k u pičenega tudi mnogo francoskega, nemškega to angleškega blaga. Italijanska ekspedicija. 1/. Sirakuz poročajo, da je odplu-k> proti Tri pol isu pet transportnih parni kov z vojaštvom, orožjem, municijo, kouji ia H Vili Spremlja jih več vojnih ladij in torpedovk. Vojae priprave Italije. Turčija pripravlja v obram- ba ohalt. svetilnike pri Kasandri ko ugasnili. V Kara Burun so odbijali težko artilerijo in zaprli dohod za vse inozemske ladje poaofi. Vojni minister je pozval }*>veljnike v Solunu. Skopi ji 1 in Ko>ani, naj \»e potrebno ukrenejo, da >e dobi živil za 110.000 mož v Kosani, ~>0.000 mož v, Skoplju in 100.000 mož v Solunu. Turška iBomark-a. Privatna poročilu iz Darda rod pravijo, da se turška mornarica iti ]M>lnošteviino vrnila, teasvoi kaplanovih besedah. Notar se je zelo zadovoljno nasmehnil, učiteljica Gabrijeli bi kaplana najraje objela. Angela pa svojega tovariša Florijana Ogrizka. Vsi so hvalili modre besede gospoda Jakoba, tako je znal podžigati srca svojim poslušalcem. Le Florijan Ocepek, ki je bil tudi običajni član Janeževe družb?, je nocoj lepo molčal. Ni se prijazno nasmehni! kaplanu, ni ljubeznivo pogledal svoje stanovske tovarišice Gabrijele in tudi ni pohvalil kaplanovita besed. »Kaj pa vi, gospod učitelj,« nocoj tako molčite,« nagovori Oeepka notar, ki se je util prvega za kaplanom v klerikalnem taboru. »Natanko nocoj sem aa?el misliti samostojno,« odvrne Ocepek. »Skoda je železniških uradnikov.« nadaljnje kaplan svoj pogovor, ki ga je imela družba pred kontrolor- jev! m prihodom. »Dobri agitatorj:! A so vsi štirje na Železuikovi stran«. Sicer pa hvala za tak »materijal!« * »Izborni in ognjeviti mladeniči!« jih pohvali Ocej>ek. »Svojemu političnemu nasprotniku ne priznaj nikdar hi nikjer n:-kake dobre lastnosti,« ga zavrne kaplan. »Naša vera nas uči povsem drugače,« meni Ocepek. »Ona nam nalaga ljubezen in spoštovanje tudi do nasprotnika.« »V navadnem življenju nam zapoveduje to in še vee,« govori v vedno večjem ognju kaplan. »Krotki in ponižni moramo biti posebno mi duhovniki. Toda v pfditiki ne obveljajo zapovedi svetega pisma. V politiki ne smeš biti krotak i« ponižen! Glej, da ubiješ svojega nasprotnika ter gi narediš z opravljanjem nemogočega med ljudstvom.« »Ljubi svojega bi mojega, kakor samega sebe, je prva in najvišja zi-poved,« citira Ocepek svetopisemske besede. »Kristus je govoril te besede ter se tudi ravnal po njih, a njegovi namestniki se nrjreujejo iz njega i 11 njegovih naukov.« »Učitelj, vi ste liberalev!« vzklikne razjarjeno kaplan. »Da; svobodne misli sem hotel imeti v vasi stranki, mn odvrne Oee-pek. »Svojih načel oe prodajam nikomur. Niti liberalcem, niti vam. Proat hočem biti v svojih mislih, *e sem tudi med vašimi vrstami, prosi*. Sle me razumeli go**p*>il kaplan?! >Natauko. Toda ved it", da M mora podvreči brezpogojni pokorščini vsakdo, ki hoče 1»111 n*š. J.\z drugim, vi pa meni,« zakliče *dra*»tno kaplan, ki je otel v tem-i«» tre not k ti, tka. pade Ocepek predeoj tet* »fa prosi od puščanja. »Apropob!, go*pod zapluti!« rafa vmes notar. »Zadiranja in cepljenja so škodljiva oa&t stvari, /a > je želja, kakor vidim, nas vseh, da se f»o-ravnata. Meni bi bilo zelo žal, čt bi se v jeii in sovraštvu razšla. •Stvar je zelo kočljiva, imni Ogrizek in ljubeznivo pogleda An-ffelo. ^Zeleii bi bilo svestranske potrpežljivosti,« omeni poli le v no gospod slamnati vdovec. Id nastal je v celi družbi molk, k: je trajal precej minut. Kaplan jaj čakal, da spregovori prvi Oeepe . Notar je menil, da je zuOci prav ti struno s svojimi heeedarr.i. Fkirijsti se je že veselil razdora med Ocepkom in kaplanom. Učiteljici pa sta želele spravo. Kajti bale ste se silno kapla-novc nemilosti. In davnčni kontrolor je ponižno čakal, kdo prvi prekine teaavno in sitno tišino. »Ker ne izrer#>te vi, gospod (>«•♦-pee., prvi svojega mnenja,« spregovori kaplan, »micdim, da se ne motim, čje^rdiui, da je med nama nastal nepremostljiv prepad.« »Gospod kaplan!« vzkliknete skoraj obupno obenem obe sjospodic- morju. Več italijanskih ladij se je vrnilo v pristanišče Massauah. »Tribuna« poroča, da turška mornarica ni v Dardanelih, temveč v Egejskom morju, in da ima italijanska mornarica ukaz, da prisili turško n\ornarico do boja ali jo pa blokira. Turški napad na Eritrejo. Turška vlada je ukazala ekspe-dirijski vojski v Jemenu, naj zasede italijansko obal v Eritreji in sicer s pomočjo turške mornarice v Rdečem morju. Oklic mladoturškega komiteja. Tz Soluna poročajo, da je mlado-iturški centralni komite apeliral na javno mnenje s oklicem, v katerem je tudi sledeče: Spoliaeija Italije, s katero .ie Tnrčija ogrožena, prekorači vsako mero. Sodba o tem se prepušča jarvnemu mnenju Evrope. Ne Turčija, temveč Italija greši zoper človeško pravo in civilizacijo. Zgodovina ne pozna p^obnega slučaja. Komite zavrača vse argumente italijanskega uit imata, ki je na vsak način motila, kar se tiče odporno sile Turčije. Turčija bi lahko odgovorila s represali-jami. vendar pa hoče varovati mednarodno pravo. Orožja pa toliko časa ne bo odložila, dokler ne bo zoper vse v prejšnjem stanju. Kako bi mogla napraviti tak sramoten samomor. Turški narod zahteva mora lično ]m>moč javnega mnenja Evrope. Albanija. Zveza s Prevezo je pretrgana. Prebivalstvo in oblasti o Prevezi so v: bežal i. ko so slišali, da je italijanska mornarica streljala na turške torpedovke. Vojvoda Abrnški je zagrozil, kakor poroča Rftuterjev biro iz Krfa, mrskomu mestnemu poveljniku v Prevezi. da bo začel takoj bombardirati mesto, če bi mestni poveljnik ne prisilil turških torpedovk, da lapu-ste pristanišče in se udajo njegovemu brodovju. Kaj je odgovoril mestni poveljnik v Prevezi na to bren-primerno - predrzno zahtevo, šc ni znano. Zaplenjeni parniki. V Brindisi sta došla dva zaplenjena turška transportna parnika z municijo, konji in živili. Množica je napravil« italijanskim mornarjem, ki so spremijevali zaplenjene ladje, navdušene ovacije. Iz Carigrada poročajo, da so Turki zaplenili italijanski parnik iirnesto Ilardi« in prepeljali moštvo v Cavale. »Cornere d' Italia« poroča iz Barija, da je hotela trgovska ladja >Molfettn< včeraj zvečer odpluti iz pristanišča v Drašu. Naenkrat jo je obkolilo 5 turških torpedovk. Da se jim ogne v temi. je ugasnila »Mol-fetta<.- vse lnči in s polno paro plula naprej. Zasledujoče torpedovke so se morale vrniti, ker je bilo morje precej viharno. Turški ministrski svet. Turški ministrski svet je imel včeraj celo noč do 10. dopoldne sejo. ter se je bavil zlasti s sestavo novega kabineta. Med sejo je vojni minister ponudil Hilmi paši notranje ministrstvo, kar pa je ta baje odklonil. J ust ično ministrstvo, vojno ministr-strstvo, finančno, naučno in notranje ministrstvo ostane v rokah dosedanjih ministrov. Sestavo novega kabineta pričakujejo še danes. Kakor i>oroča »Tanin«, je bilo sklenjeno, da se kapitulacije Italiji nasproti ne vporabijo. Mirovna ponudba Turčije« »Zeiboc poroča iz Carigrada* da as je turška vlada odločila z oz i r oru na položaj v balkanskih državah pozvati Italijo brez posredovanja kake druge velevlasti, naj sklene premirje. Med premirjem naj bi se vršila mirovna pogajanja in sicer na podlagi italijanskega ultimata. Turška vlada bi se na ta način zadovoljila samo s suvereniteto sultana čez Tripolis in pa da plača Italija gotovo odškodnino. Italija bi pa pritrdila, da Turčija zviša carino in naloži tudi italijanskim podanikom davke. Tudi izpremembo kapitulacij bi Italija sprejela. Novi predlogi Italije. Ravnokar omenjena vest »Zeita« ni preveč verjetna, ker carigrajski list »Neologos« poroča o obsežnih predlogih Italije, ki se glase: Tripolis in Henghasi naj vojaško in civilno upravlja Italija pod turškim sultanovim namestnikom in pod suvereniteto Turčije. Italija je pripravljena plačati gotovo odškodnino in pritrditi, da se odpravijo kapitulacije, razventega pa hoče tudi garantirati integriteto Turčije. Ce bi ministrski svet sprejel te pogoje, tedaj bi se nemški poslanik, Marsehall, takoj odpeljal v Berolin ter pospešil pogajanja. Posredovalna akcija. Z Dunaja poročajo rdobro informirane italijanske strani, da je italijanska mornarica dosej;".* svoj namen, varovati odprte kraje in transporte pred napadi. Italijanska okupacijska armada se pred osmimi do desetimi dnevi ne bo izkrcala v Tripolisu. Dokler se p*, io ne zgodi, se o kaki posredovalni akrlji ne more jTOvoriti. Kakor hitro bo pa vojaštvo izkmino, bo Italija grotovo pripravljena začeti posrajanja, da se konča vojna. Dunajska »Allg. Ztg.« izjavlja, da v tem trenotku pač ni misliti na posredovanje kake velevlasti. Če naj bi se to zgodilo, bi morale vojaške akcije pač precej bolj napredovati. Carigradski list nfiabnb« poroča, da sta dve velesili, med tema Avstro-Ogrska, posredovali pri italijanski vladi, naj omeji svojo akcijo v Tri-politaniji in ob Adriji. »Frankfurter Ztg.« poroča iz Rima: Italijanska vlad?: se ne upira velevlastim, ki se trudijo izposredo-vati mir, temveč ji je to zelo dobro došlo. Iz Pariza i>oročajo, če bi prišlo do premirja, tednj bi Turčija odpoklica-la svoje čete iz Tripolisa in izročilu mesto italijanskim oblastem. Balkanske države. , V Srbiji so vpoklicali rezervne častnike na orožne vaje. Zatrjujejo pa. da to ni v nikaki zvezi s političnimi dogodki. Iz Sofije poročajo, da je bolgarska vlada sklenila z ozirom na napeto razmerje med Italijo in Turčijo, predčasno otvoriti postajo za brezžično brzo javljanje v Varni. Grški ministrski svet je sklenil poklicati pod orožje rezerviste, letnika 1909. To odredbo utemeljujejo s tem, da je treba zasesti več policijskih mest. Velevlasti. Rusija je odgovorila, da ne ho intervenirala in da ne prevzame nikako aktivne vloge. -Tanin« poroča, da je Rusija ob turški meji odredila obsežne varnostne odredbe. Angleška vlada je oficijelno proglasila svojo nevtraliteto ter »grozila svojim podanikom z najstrožjimi kaznimi, če bi kršili predpise striktne nevtralitete. Z oiiroiu na italijuuskotnriki konflikt je proglasila japonska vlada svojo nevtraliteto. V Toki j u se boje, da bo imel konflikt slab vpliv na financiranje električne cestne železnice v Tokiju itd strani londonskih bank. Politična kroniko. Dunajski krščanski soeijalci so bili zopet te peni. V Ottakriogu so se vršile včeraj nadomestne državno- zborske volitve za mandat odstopiv-šega državnega poslane*. Schuhmei-ra, Izvoljen je bil socijaliiodcmokra-tični kandidat deželnozborski poslanec Sever z uad 9000 glasovi, med tem, ko je ostal krsean&ko-socijaini manjšini. Zvišanje uradniških plač in zvišanje prejemkov za one osebe, ki so nastavljene pri raznih državnih podjetjih, bo, kakor se poroča iz vladnih krogov, v dvojnem junktimu z novo davčno predlogo. Materijalen je ta junktim v tem oziru, da bo vlada vzdržala zvišanje uradniških plač le tedaj, če sprejme parlament tudi davčno predlogo, formalen pa bo v tem oziru, da stopi zvišanje plač v ' veljavo šele tedaj, če stopi v veljavo tudi novi davčni zakon. Predsedstvo zveze nemših deželnih poslancev na Češkem je imelo včeraj pri namestniku, knezu Thunu, dolgo posvetovanje, v katerem so se pritoževali zaradi imenovanj v uradniški in šolski službi. Posebno jih seveda teži češka šola v Podmoiilili. Kdor ve, kako dobro je Nemcem postlano tudi na Češkem, se mora čuditi njih nenasitnosti in predrznosti. * * V zadevi Kcmenskega šol na Du. naju se v zadnjem času ni zgodilo nič no\ega. Namestništvo še ni dobilo poročila magistrata, kakor hitro pa dospe to poročilo na namestništvo, jc oddajo stavbnemu odseku. Ce odloči nato namestništvo. da njegov odloK nima odložilne moči, bodo morali pripustiti takojšno otvoritev čeških šol, sicer pa bi morale ostati šole tako dolgo zaprte, dokler ne reši upravno sodišče društvenega rekurza. Včeraj je krožila po Dunaju vest, da namerava vlada razpustiti uporni dunajski občinski svet. Te vesti so pač skoro neverjetne, ker je pač pri nas navada, da vlada nastopa v slovanskih mestih z najhujšimi represalijami, nikdar pa bi se ne odloČila pokazati zob mestom z nemško večino. Dunaj je lahko pomirjen zaradi svojega magistrata, in to razglaša celo namestništvo, ki pravi, da nima za sedaj še nobenega povoda nastopati proti magistratu. V isti sapi, pa na skrajno žaljiv način, blati kulturne zahteve dunajskih Cehov, češ, češko šolsko vprašanje nima nobenega pomena. Permanentna nacijonalnO-poii-iiena komisija na Češkem ima prvo sejo 9L oktobra. Tudi šolska komisija se sestane 0. oktobra. * * * Ogrski državni zboi je nadaljeval včeraj debato o brambuem zakonu. Poslanec Bako je naznanil boj do skrajnosti proti vojaškim predlogam. Predsednik mu je večkrat zagrozil, da mu odtegne besedo. Končno je bila debata piekirjena. Nato je odgovoril ministrski predsednik na več interpelacij zaradi hrvaškega bana Tomasira, kateremu predbacivajo, da jc ostal član več finančnih podjetij. Ministrski predsednik se je opiral na to, da je svoj čas koalicija sama zahtevala Toaia-šiča za bana, kar se je strinjalo tudi e stališčem ogrske vlade. To maši e je takrat baje izrecno izjavil, da sprejme mesto bana le pod tem pogojem, da m a ostanejo ohranjene pozicije, ki al jih je ustva.il tekom dvajsetletnega delovanja. Ministrski predsednik je nato izvajal, da se mu ne zdi prav, če bi hoteli odtegniti banu zaslužek, ki si ga je priboril tekom 20 let. Glede njegove politike je izjavil, da se bau ni mogel odločiti za nobeno drugo stranko, kakor samo za čisto unijonistično stranko, ki jo jo ustanovil in kateie sastopnikl sede v parlamentu. Nadalje jt domenti-ral vest, da je ban na čelu trialisti-čnega gibanja. . • ... Vpad portugalskih monarhistov &e je popolnoma izjalovil. Del ujetih upornikov so že pripeljali v Lisabo-no in jih internirali v trdnjavo. Vlada bo strogo nastopala. Nadalje se poroča iz Lisabone, da vlada v deželi po-polen mir. Vendar se pa vlada boji, da se bo gibanje čez vso deželo razširilo. Lisabonski časopisi so dobili poročilo, da so na več krajih skušali razstreliti železniške tire. Tudi so baje razdrli cesto kakih sto kilometrov severno od Lisabone. Iz Porto je priplul v Lisabono parnik, ki je imel na krovu 125 rojaiistov, ki so se udeležili monarhi stične proti-revoiucije. Zagovarjali se bodo pred sodiščem. Govori se tudi, da je četa upornikov skušala prekoračiti mejo pri Chavesu, vendar se ji pa to ni posrečilo. En portugalski carinski stražnik je bil ubit. Pri Entroncanen-to se bije baje hud boj. Vse prebivalstvo občine Santo Tirto se je uprlo in razobesilo kraljevo zastavo. Zadnje poročilo iz Lisabone pa pravi, da vlada tam popolna anarhija. Prišlo je do spopadov. Ranjenih je bilo več oseb. Manifestacije so bile naperjene predvsem proti klerikalcem. Aretiranih je bilo čez 200 oseb. SfajersKo. Oproščenje pristojbin. »Wiener Zeiiung« prinaša odredbo finančnega ministrstva z dne 9. septembra glede priznanja oproščenja pristojbin za poslovanje pri novi regulaciji in odkupu gozdnih in poljskih produktov ter glede varstva na novo po-gozdenih delov na Štajerskem. Iz Sp. Hudinje pri Celju. Leta JD00 je dobil celjski milar Edvard Kosta - Iv uh n dovoljenje za ustanovitev milarne v Sp. Hudinji blizu \Vestnove tovarne in Majdičevega paromlina. Nekateri sosedje so se proti ustanovitvi te milarne, ki razširja naravnost peklenski smrad po celi okolici, pritožili pri namestniji v Gradcu. Ta je pritožbo zavrnila, ker bi bili morali sosedje nastopiti proti milarni takrat, ko so se vršile tozadevne komisije in ker je Kosta-Kuhn itak spolni! nekatere stavljeno pogoje iz ozirov na javno zdravstvo. Te dni je zavrnilo tudi upravno sodišče pritožbo sosedov proti Kosta-Kuhnovi milarni in obsodilo pritožnike, da morajo plačati vse stroške. Celjske novice. Zadnja seja celjskega občinskega sve-t a. Novo vojaško bolnišnico bo začelo mesto Celje staviti spomladi I. Jf*j2. Občina prevzame sedanji »Marodenhaus« na Ljubljanski cesti v s vejo last za 48.000 K. Diferenco med stroški za novo bolnišnico in to vsoto plača erar. — Dalje je sprejel občinski odbor že znane mesne resolucije z draginjskega »shoda« na ro-tovžu in jih sklenil podpirati. Zupan dr. Jabornegg je dostavil, kar je »Slov. Narod« i/isal že celo leto, da v Celju ni drago samo meso, temveč tudi vse drugo, zlasti sočivje. Cene za sočivje so v Celju tako visoke kakor v nobenem drugem mestu. Občina bo torej morala skripti za velik dovoz sočivja, da se cene na celjskem trgu potlači. Sklenilo se je po-t^m določiti, kake cene se ob sobotah zahtevajo za sočivje na celjskem tr-gu in potem morda v občinski režiji kupiti hi prodati dva vasrona krompirja in en vagon zelja. To pa bi bil ■amtO začetek; akcijo bo treba energično nadaljevati in žnpan bo storil prebivalstvu veliko uslugo, ako se bode trudil zboljšati tržne razmere v Celju, ki so naravnost neznosne in nimajo para na oejem štajerskem. — Ker zahteva Maks Sima 600 K najemnine letno za svoj travnik, ki je služil doslej za živinske sojine, sklene občinski svet opustiti porabo tepa travnika za sejme. — Sklene se zvišati s 1. oktobrom najemnino za pisarne okr. sodišča na rotovžu za 400 kron. O tej točki hodemo še erovorili. — O d h o d n i c a. Celjski Sokol je priredi! zadnjo soboto v Sokolskom domu odhodnico dvema bratoma, Rozmanu in Urbanu ob priliki odhoda k vojakom. Odhajajoča brata sta bila zvesta člana društva in fCet* na telovadca. — V pokoj misli stopiti po kratkem nradovanju novi predsednik celjskega okrožnega soli-ca g. Bonvier. J z Maribora. Mariborska posti I-ničar.->ka zadruga naznanja, da so kavarn ar j i cene za vsa okropčila vsled splošne draginje I prieetkoni tepa meseca zvišali. Iz Maribora. Pouk v slovenščini je postal ena najvažnejših skrbi naših Xemcev. Toda ta pouk M B£ SUM ■vršiti v Šoli in osobito ne smejo slovenski otroci bit! deležni tega poduka. Zato se strastno upirajo slovenski šoli v Studencih in na vse lnouroč.« načine intrigirajo zoper utrakvistic-no šolo v Krčevini. Da pa izprevidijo Nemci, kako potrel>en jim je poduk v slovenščini, dokazuje to, da sta lotos kar dva javna od »Siidmarke« podpirana kurza za slovenščino nastala. Enega napoveduje učitelj c. kr. vari-irlce Otmar Herbst, drugega učitelj Juliu s Peschke. To je pa'v- najlepši dokaz, da Maribor ni tisto nemška mesto, o katerem bi radi Nemci govorili. — V občini Krčevinski vodi. od Siidmarke podpirani učitelj Ver-ničnik, rojen koroški Slovenec, strasten boj zoper slovenski ali boljo nemško - slovenski oddelek na lju.i-ski šoli. Ta predrzni fante prihaja v slovenske hišo in svojevoljnu vpisuje slovensko depo med obiskovalce nemške šole. Otroci se z jokom branijo iti v |x>ncmčevalnico. Starii sc dela zavedni in Verničnik jo is moral parkrat hitro umikati svoje petOt nekateri bojazljivci ^o >e uHijn. Naj- itraetnejsi agitator pa je viaotraec Feasl. Ta mož prodaja večinr.ma svoje pokvarjeno vino, zaradi katerega je bil u. pr. krčmar Obran pred sodi-Seem kazensko obsojen meri SMoven«-«-osobito v Dravski dolini. Tako torej ta strastni mož slovenski dobiček iz okolice izrablja zoper SloveiiCf v Mariboru in okolici. Verničnik pa bi nikjer drugod i ne bil moguč. A mi nimamo načelnika okrajnega šolske- ni misleč, da je mrknilo gorko solnce kaplanove milosti v^emu učlteljstvu \ Zavinku. »Mi je prav žal.« ju zavrne hladnokrvno kaplan. ;>Gospod Jakob!« zaklics presenečeno notar; »kaj vendar počenjate?!« »Moja glava, moj svet,<: sc nakratko odreže ošabni kaplan ter sku-raj prezirljivo pogleda notarja. »Vidite, gospod kaplan!« povzame besedo Ocepek. »Tudi \ i hočete imeti prosto besedo še sedaj, ko gre za člana in pristaša vaše stranke. Tudi vi imate svobodne misli, kar ste ravnokar dokazali. Doslej sem mirno opazoval vase delovanje in gibanje A^aše stranke. Všeč so mi bil-i nekatera načela. Da pa zahtevate brezpogojno pokorščino, tega doslej nisem vedel, pač pa sem nekaj takega že čutil, Ker vam odrekam svojo pokorščino, se s tem seveda tudi izključujem iz vaše družbe in stranke. Obžalujem le svojega tovariša in svoji to-varišici, da so se vam predali na milost in nemilost.« »Ni res!« zakliče užaljeno kaplan. »Laž je vaša trditev I« se potegne notar za Ocepkovo tovarištvo. Gabrijela, Angela in Ogrizek niso prav nič rekli in niti z najmanj šo besedo ugovarjali Occpkovemti očitanju. Pobesili so oči, in zelo sram jih je bilo. »Gospoda, tako ne bomo želi na našem polju prav nobenega zrelega žita,« povzame besedo kontrolor, ki se je v svojem srcu gotovo čudil a e-likanski svoji zgovornosti. »Zaradi dobre stvari in stroge discipline v naši stranki bi moral nas prijatelj Ocepek molčati ter se pokoriti kapla-novim besedam. Seveda se da stvar še vedno poravnati.« »Zaradi svoje ljube discipline ste jo zavozili pri volitvah pred kratkim časom, radi vaše trmoglavosti, ali discipline je gospod dekau med naprednjaki, in radi stroge discipline si, dragi prijatelj kontrolor, danes nesrečen vdovec ob živi žen", trn »Nič več besedo, gospod Ocepek,« zagrmi zbesneli kaplan. »Kakor vidim, ste za našo stvar izgubljeni z nadueiteljem vred. Toda re čem vam: Kleče se bosta plazila pred menoj ter me prosila prijateljstva. »Ce vama bom milostiv, ne vem. Skoraj gotovo ne!« »Mislim, gospod kaplan, da va še drevje ne doseže nikdar neba,« meni Ocepek povsem mirno ter se spodobno in dostojno poslovi od družbe, ki mu je bila dosedaj vsaj po imenu sorodna. Ali srca njihova so bila daleč, daleč od njegove duše. Hudo za njim je bilo le notarj.i, ker je imel zelo velik vpliv med svojimi strankarskimi tovariši in je bil priljubljen tudi med nasprotniki. Ocepek je bil v resnici bela vrana med klerikalci. Priznal je dobre lastnosti tudi svojemu nasprotniku. Zal je bilo nekoliko zanj tudi kontrolorju, ki se jc pa slepo udaja 1 mislim in dejanjem gospoda kaplana. Ogrizek in Angela sta se prav }K> kolegijalno veselila tega pripetljaja. Saj sta vedela, da bosta sedaj ona dva ljubljenca Jakoba Janeža,ki ju bo podpiral na vseh koncih in krajih. In slavno in zmagonosito jc zrlo četvero oči za odhajajočim tovarišem. Gabrijela pa je bila naravnost nesrečna radi Ocepkovega odhoda. Upi in nade na morebitno ljubezen so kar po hudourniku drvili proti morju. In trenotno se je zajezila njena po ljubezni goreča duša na kaplana. Toda zavest, da je ona sama še v veliki milosti pri njem, ji je zamorila kmalu vso jezo in žalost. »Sedaj pa se gotovo maščuje nad menoj,« de kaplan po Ocepkovem odhodu. »Presedla in pove vse našo strankarske skrivnosti naprednjakom.« »Meni se pa zdi, da smo izgubili v Ocepku značaj, ki je bil izmed najboljših,« zagovarja notar Ocepka. »Premalo ga poznate, če mu prisojate tako brezznačajnost.« »Dandanes je vse mogoče,« spregovori Ogrizek. »Tudi meni se tako zdi,« pristavi kontrolor sramežljivo. »Gospoda moja,« povzame kaplan besedo s povzdignjeniui gla&ore. »Gospoda moja! Moje mnenje je in bo, da se vrže Ocepek sedaj popolnoma nasprotnikom v naročje*. Zato na nikdar nobenih ozirov ne jia desno, ne na levo! Brezobzirno in dosledno je treba postopati z vsakomur, ki h>- j če meni, oziroma naši stvari nasprotovati. Ubij svojega političnega nasprotnika! Ponižuj ga ter ga sestradaj, da pohlevno in ponižno liki pes pripleza pred te ter te prosi! Zato boj neizprosen vse ni, tudi Ocepku! Da se to izvrši, naj nam pomaga Bog!« skonča kaplan ter pobožno povzdigne oči proti nebu. »Amen!« se oglasi slamnati vdovec. »Vse k časti božji in v našo slavo,« &e hoče prilizniti Ogrizek kaplanu. »Previdnost je zelo lepa č^J nost,« reče notar, ki bi bil r^je nekaj drugega izustil, a si ni prav upal. »Obljubnjem in prisegam, da bo gospod Ocepek še obžaloval ta svoj korak,« se roti Jakob Janež navdušeno. »Verjamemo,« spregovore vsi obenem. »Navdušenost in odločnost s^a glavni čednosti Kristusovega vojšča-ka,« se hoče hvaliti kaplan. »Veselimo se vaših besed!«, vzkliknejo spet vsi hkrati. »Mislim, da sem že kar rojen za političnega voditelja,« se poba ha go- Ispod kaplan Jakob Janež ter vpre svoj ponosni in bahati pogled v \sa kega izmed navzočih. »2ivio naš kaplan, živiv, n;i.> voditelj!« so vzkliknili \ si Maenkrat v neprijetnem soglasju. Notar in Gabrijela sta motila harmonijo ostalih glasov. Deo gratia>!« se je puklonil ua> tihem svojemu bogu gospod Jakob, ki je bil zelo, zelo nesebičen in kumu-nističnih nazorov ob takih prilikal. kadar je hodil po župniji z vrečami in mernikom okoli kmetov. In ve sel j.' se je kar na debelo razbio po nje^ vem že itak precej tolstem obrazu. In vstala je cela družba, križal«; so se roke, in kozarcev žvcuket so jo hotel izmuzniti iz sobe ter pripovedovati dekanovim oknom o odločnem in hrabrem vojščaku Kri&tusoven:. O kaplanu Jakobu Janežu in njegovi družbi je hotel povedati dekanu ... Pa zamrl je žvenket, sedla je družba, in ura je v zvoniku odbila ravnokar deset v jasno, ali vendar temno noč. Meseca še ni bilo. Mudil se je najbrže pri svoji ljubici... »Kakor sem že prej omenil,« po-vzame spet besedo navdušeni kaplan, »se ne sme nasprotniku priznati nik dar ni kakih vrlin. Treba mu je gle Jati na prste na vseh koncih *u krajih. Nasprotovati se mu mora vedno in povsod. Pametno in dosledno je ra\ nal torej Ellenhofer, da je naznani* vse štiri železniške uradnike ravnateljstvu radi javne agitacije v politične namene.« »Prav je tako,« ie men d slamnati vdovec v . ga'..sveta. Nas okrajni glavar, ki je predsednik okrajnega šolskega sveta že 4 mesece biva v zdravilišču in okrajni šolski svet tako velikega okraja ter okrajno glavarstvo, ki ima tako velik obseg, je brez vodstva. Gospodje komisarji so vsi slovenščine nezmožni. Za tistih 13 občin, ki izmed 163 občin se slovensko uradujejo, dela prestave nek mlad uradnik, ki je obiskoval nekdaj 4. razred ljudske šole (!). Za to prevajanje nemških uradnih razglasov ima 80 K mesečne plače. »Kakor se koscu streže, ta'ko mu kosa reže«. — Te prestave so take, da jih nihče ne ume. Če bi bili vsi slovenski župani (drž. poslanec Pesek občuje z uradi nemško) toliko značajni, da bi občevali s c. kr. uradi samo slovenski, iz-premenile bi se tudi te razmere. Uradniki, ki ne znajo dobro slovenščine in pa okrajni glavar, kakor je naš pl. Schleussenburg, bi bili nemogoči. — Naš gimnazij je brez ravnatelja in nihče se ne gane. Nemci pripovedujejo, da je bilo že pripravljeno imenovanje nekega slov. profesorja, kateri pa ni bil po volji klerikalnim našim poslancem, ali kakor je slavni značajnež Vrstovšek povedal: »Zakaj pa se na Nas ne obrne 1« Torej tudi tu klerikalna intriga v prid nemškonacijonalcem! Gimnazij pa britko pogreša vodstva. Kakšne postajajo razmere na gimnaziju se uvidi, iz tega, da ima n. pr. slovenski oddelek v I. razredu 69 učencev, a ni mogoče doseči razdelitve v dva oddelka. V Kočevju za 1 razred Koče var je v 10 učencev, v Mariboru za 1 razred Slovencev 69! Razmere v južnem Štajerju razvijajo se pod duhovskim našim vodstvom nekoliko slabše, kakor med Poljaki na Pruskem ! Dijaška kuhinja v Mariboru. Dne 25. septembra je bil občni zbor dijaške kuhinje v Mariboru. Društvo je sprejelo v preteklem poslovnem letu 4450 K 57 v. izdalo pa 4663 K 14 v. Odbor je s težavo pokril razliko. Podpiranei so dobili v 252 dneh £c Iskega leta 15.540 obedov. Novi odbor se je sestavil tako-le: Predsednik stolni dekan dr. Ivan Mlakar, podpredsednik učiteljiščni ravnatelj Henrik Sehreiner. tajnik profesor dr. Anton Medved, blagajnik kanonik Jakob Kavčič, odborniki odvetnik dr. Fran Kosina, odvetnik dr. Rado-slav Pipuš in prof. Ivan Vreze. Dopiše naj pošilja občinstvo naravnost na tajnika prof. dr. Antona Medveda v Mariboru. Društveni dohodki so se v zadnjih letih izdatno zmanjšali. Letina je letos v mariborski okolici sla-ljs, draginja v mestu pa neznosna. Število obedov se je moralo znižati. Komur je skrb za naš zarod pri srcu, naj priskoči na pomoč po svojih močeh! Posebej se še obračamo k nekdanjim podpira nceni Dijaške kuhinje in k vsem onim, ki vedo po izkušnji, kaj je beda, in kako dobro de podpora v revščini. Naj ne obvelja zanje pregovor: »Kdor prosi, zlata usta nosi, kdor vrača, hrbet obrača !« Hujskanje Nemcev zoper šo-štanjsko posojilnico. Pretekli teden fie »Slov. Narod« poročal, da se je posrečilo gmotni položaj šoštanjske posojilnice, ki je prišla nekoliko v nevarnost vsled izdražbanja usnjarske tovarne Iv. Vošnjaka, znatno zbolišati s tem. da se je ta tovarna nerodno prodala. Kako neprijetno je to nemški konkurenčni tvrdki Franc \Vosehnagg in sinovi v Šoštanju, je razvideti iz strastne hujskarije neni-skonacijonalnega časopisja. Vsi gra-ški in spodnještajerski nemški časo- pisi so priobčili popolnoma enako se glaseč dopis iz Šoštanja, v katerem se piše, da stoji šostanjska posojilnica pred polomom in da je potrebna intervencija državnega pravdništva. Informacije za te napade izvirajo naravnost iz davčnega urada ali okr. sodnije v Šoštanju, kjer se je morala ena izmed pogodb radi odmere desetka in prepisa lastninske pravice na kupca vložiti. Proti taki zlorabi uradne oblasti smo primorani najodločneje protestirati in zahtevati, da se stvar preišče in krivce strogo kaznuje. ŠoŠtanjsko posojilnico sta revidirala poleg domačih zadružuih revizorjev še pred kratkim časom dva revizorja od državne Splošne zveze avstr. kmetijskih zadrug na Dunaju, ki sta bila soglasno prepričanja, da je v slučaju ugodne prodaje Iv. Vošnjakove tovarne položaj šoštanjske posojilnice popolnoma normalen. Konkurenčna tvrdka Fr. Woschnagg in sinovi je razpredla svoje mreže po celi Avstriji, da bi slovenski šoštanjski posojilnici ne bilo mogoče tovarne prodati in da bi jo potem Franc Wosehnagg in sinovi dobili zastonj. To se jim ni posrečilo, na hvalo posredovanja odvetnika dr. Kukovca v Celju, kateri je po malodane enoletnem trudu v soglasju z vsemi interesiranimi činitelji, zlasti Ljubljansko kreditno banko, celjsko Posojilnico in Zadružno zvezo dosegel, da se je sedaj šoštanj-sko posojilnico s prodajo tovarne razbremenilo. To je povod divje jeze in strasti v nemškonacijonalnem taboru, ker se jim sedaj ne bo posrečilo spraviti šoštanjsko posojilnico v nevarnost, kar bi bilo za Slovence v narodnopolitičnem oziru zelo škodljivo. Tako si je tolmačiti tudi izbruhe zoper odvetnika dr. Kukovca. Zadružna zveza v Celju in šostanjska Posojilnica sta vložili pri drž. pravd-ništvu v Celju oster protest proti hujskanju »vahtarice« proti slov. denarnim zavodom. Čudno je, da ta oblast pripušča bojkotno hujskanje proti slov. gospodarskim napravam, dočim vsak korak Slovencev za gospodarsko osamosvojo brezobzirno kazensko zasleduje. Tvrdki Franc Woschnagg in sinovi v Šoštanju, bi \ bilo tudi nujno priporočati, naj sc raje bavi z lastnimi, ne ravno prijet-nimi razmerami, na pr. s svojim za- ' stopstvom na Dunaju, dogodki ob j Han sov i smrti itd. Zob za zob! Ako ne bo miru, bodem o — mnogo povedali tudi mL Prvi telovadni večer v Celju. Razne sokolske prireditve v letoš-Šnjem poletju so v toliki meri zaposlile našega »Sokola«, da ni mogel doma prirediti nobenega nastopa ter s tem podati računa čez svoje delo v telovadnici. — Vse to je privedlo društveni vaditeljaki zbor do sklepa, prirediti notranjo javno telovadbo, ki se i-5 vršila dne 23. t. ra. na I. te-iovadskom večeru. Spored je bil kaj srečno sestavljen. Prvi nastopi k prostire vajam naraščaj. Živahno ploskanje med številnim občinstvom priča, da se dobro zaveda, da je baš zbiranje naraščaja v telovadnici celjskega Sokola najvažnejše in veli-\ anskega pomena ne samo za obstoj društva samega, ampak sploh za Slovenstvo v okolic; in tudi v mestu samem. Lepo Izvajane proste vaje pa so onim staršem, ki pošiljajo svoje dečke v sokoln^eo, — jasen dokaz, da so njih otroci na pravi poti k discipliniranemu zdravemu življenju, so zagotovilo, d a se obvaruje njih naj- ■ dražje edino le s pohajanjem v so- I kolsko telovadnico pred slabo druščino, pred lenobo in brezposelnim pohajkovanjem. Proste vaje članstva so se vadile brez štetja. Izvajala jih je več:na naravnost vzorno. Kakor pri naraščaju, tako se je nahajalo pa tudi med članstvom par nesigurnih telovadcev, kar je precej motilo skladnost. Orodna telovadba naraščaja je nudila prav prijetno zabavo. Kaj srčkano so Kazali malčki svojo nmetnost pri skoku čez vrv, drugi na krogih in vrste uspelejših na mizi s prožno desko. Z velikim zanima-rjem je občinstvo motrilo to živahno vrvenje, a štedilo tudi ni z obilo pohvalo, kar so mali junaki tudi v polni meri zaslužili. Na to je nastopila vrsta članov na bradlji in nato na drogu. Na obeh orodjih sc je telovadilo živahno, elegantno in precizno. — Vse se je divilo nad čutovito vstrajnostjo in močjo posameznikov pri izvajanju vrhunskih vaj. Buren aplavz se je ponavljal v enoiner, ki se je pri odhodu še i>odvojil — po-trojil. Končno prikorakajo v telovadnico skupaj naraščaj in članstvo k skupini na dveh d rogi h in bradlji, katero se je izvajalo ob bengalični razsvetljavi, kar je splošen vtisk zelo povečalo. S tem je bil zaključen telovadni program in pričela se je vseskoz animirana prosta zabava. Mladina se je pozabavala s plesom, ostali so pa ostali pri rujni kapljici, za kojo postrežbo je v obilni meri poskrbela izborna gostilnica v So-kolskein domu. Pri izvrstni zabavi potekel je čas kot bisk; vseobče se je izražala želja, da nam Celjski Sokol blagovoli prirediti več enakih večerov, saj bo na ta način ovržen marsikateri predsodek, ki še vlada žalibog glede Sokola v srcu marsikaterega okoličana, a tudi meščana. Na zdar! Iz Sevnice nam pišejo: Zvedeli smo, da se je v zadnji seji deželne zveze za tujski promet govorilo tudi o razmerah na železniei Zidani most-Zagreb in se je zahtevalo zboljšanje posameznih zvez. Osobito hudo občutimo tukaj, da nima prvi »hrvaški« vlak, ki vozi zjutraj na Zidani most, zveze z dunajskim poštnini vlakom, ki pride v Celje ob četrt na 8. Poprej smo imeli to zvezo, ki je zelo usrajala onim, ki so imeli opravka pri celjski okrožni sodni ji ali pri katerem * °m uradu. Vračali so se lahko h pol eni iz Celja in imeli na nem mostu takoj zvezo z zagrebškim vlakom. Če hočemo, da se to zboljša vsaj s 1. majem 3912, se moramo že po zimi obrniti na ravnateljstvo Južne železnice. Naj torej to store občine in okrajni zastopi! Od Sv. Barbare nižje Maribora nam pišejo: Pri nas kažejo vinogradi z^at pridelek. Nekateri so že začeli brat; zgodnjo črnino, portugizerja in modri burgundec. Sladkorja ima zgodnja črnina 17—18 stopinj. Sedanje deževje skednje grozdju vtoli-ko, da je začelo jagodje pokati, kar bo vinsko množino seveda zdatno zmanjšalo. Izabela letos po naših krajih ni obrodila. Iz Ivanjkovec nam pišejo: V ljutomerskih goricah sc bode pričelo s splošno trgatvijo dne 9. oktobra. Ker so vsi vinogradniki, kmečki in gosposki, kar tekmovali v pokončeva-rjn raznih škodljivcev, imajo vinogradi še sedaj sveže, krasno lice. Blago bo izvrstne kakovosti, samo nekoliko manj era bo, kakor bi si želeli in pričakovali. Več partij mošta se je že tudi prodalo naprej po 54—68 K za hektoliter. Kdor se hoče preskrbeli z izvrstnim ljutomerčanom, pridi v naše kraje! Podružnica e. kr. staj. kmetijske družbe v Ivanjkov-cih. »Sedaj jih pa že umiri kak dolg nos,« se zasmeje škodoželjno vseča-sti vredni gospod učitelj Ogrizek. »To bo zares spet imenitno,« za-hihita Angela. »Vsaj ne bodo vihali slojih nosov tako visoko,« zapiska gospodična Gabrijela, ki je bila zelo huda na uradnike, ker se ni noben izmed njih zatekel v zaščitje njene velike ljubezni. »To Ellenhoferjevo ravnanje je sicer umevno, ali moško ni nikakor!« spregovori notar. »Veste, gospod notar,« mu teše bojeviti Kristusov vojščak, v besedo »tudi mi moramo biti dosledni in ne smemo ničesar spregledati ter pri-zanesti svojemu nasprotniku. Naša stranka mora tudi ta svoja podrobna načela poudarjati vsakem i svojemu članu. Jaz se že po tem ravnam. Visoko tudi čislam načelo, ki pravi, da namen posvečuje sredstva. Izven cerkve sem skrajen klerikalec. Pa tudi v cerkvi, ki je pravzaprav mesto !e za božjo besedo, se mora povedati ljudem katere kandidate naj volijo ob občinskih, državno in deželnozborskili volitvah. Dopovedati se jim mora, da je vera v nevarnosti, če se izvoli nasprotnega kandidata. In naše verno ljudstvo tako rado veruje našim besedam raz prižnioe tudi v političnem smislu.« »Da, zares ima najmočnejše :n naj izdatnejše orožje za našo stranko duhovščina v rokah,« de vzneseno kontrolor čudeč se svoji bistroumnosti. »Zato pa nam pristojajo najvišje časti in najboljša mesta!« vzklikne kaplan ponosno. Cela družba mu je molče prikimala, in zamolklo so zažvenketali kozarci v bajno lepo noč. Vsi so vstali, se poslovili od ka plana Jakoba Janeža ter se razšli. Kontrolor in notar sta ju mahnila proti kontrolorjevemu stanovanju. Živahno sta se pogovarjala, kaj bi bilo ukreniti zoper zdravnika in Ano. Učiteljstvo pa je krenilo proti šoli. »Ela, povej, ali je res, kar se jezici o Zeleznikovi Mili?« vpraša Angela Gabrijelo. »Saj je vendar vsaj nekaj časa ljubimkovala z Rženom.« »To zadnje je gotovo res.« ji odgovori Gabrijela. »Pa tudi ono pivo ne bo bosa. Večkrat vidim mladega gospoda, ki ga še nikdar prej ni bilo v Zavinek, it ik Zeleznikovim.« »Jaz sem tudi čul nekaj o tem,« se vmeša Ogrizek v ženski pogovor. »Pravijo, da je zelo bogat, in vedno novih koleseljev tudi menda ne hodi naročit vsak dan.« »Veleposestnik je tam nekje na Štajerskem,« pripoveduje Gabrijela dalje. »Železnik mu je baje zelo nakloni n, ker ga mn je priporočila Milina teta.« »Kaj pa bo aspirant poče!.« vpraša in se čudi Angela. »Se mu že še skrči zaljubljenost,« meni Gabrijela. »Kdor visoko leta, navadno prav nizko pade.« »Prav imaš prijateljica,« ji resno pritrdi Florijan Ogrizek. »Zge-vornu se baje prav nič boljše ne godi.« »Njemu pa se je kar sama skujala,« de veselo Gabrijela, ki bi bila kaj rada spravila kakega železniškega uradnika v že večkrat pretrgano omrežje svoje postarne ljubezni. Gotovo bi si bila trojica privoščila nocoj za povečerek *udi Grivo in Slamnika, ali spanje jc vendar skoraj tako neobhodno potrebno, kakor je neizogibno klepetanje in opravljanje. - In razšla se je učiteljska trojica z zadovoljnimi počutki in veselimi upi in nadami v srcih . .. VII. Binkoštno nedeljo je bilo po občinskih volitvah v Zavinku. Asistent Griva je imel službo tisti dan. Svoje uradne posle je bil že opravil takoj ob nastopu današnjega u radovanja. Zato pa je šel veselega in zadovoljnega srca iz pisarne ter žvižgajo hodil po raztirju, čakajc tega in onega vlaka. Srečen je bil danes Griva, da ga je postajni delavec Janez kar obču- > doval. I Is Polensaka. Ob vsaki priliki čitamo in slišimo, da nam Slovencem zelo primanjkuje inteligence v vseh stanovih, posvetnih in duhovnih in da torej ni čuda, da marsikatero dobro službo, do katere bi imel pravico Slovenec, opravlja oholi tujec. Zlasti zadnja leta smo s strahom opažali, da gre vsako leto manj slovenskih fantov študirat. Bila bi torej sveta dolžnost vse inteligence, da prigovarja staršem, naj dajo svoje nadarjene sinove študirat. Kakor nam kažejo prenapolnjeni prvi slovenski razredi srednjih šol, je letos inteligenca po večini tudi storila svojo tozadevno dolžnost. — Ravno nasprotno pa je ravnal župnik Popi atnik na Polenšaku, čigar nelepo početje zasluzi, da se je javno ožigosa. — Tukajšnji posestnik J. K. je dal na prigovarjanje sorodnikov svojega sina, o katerem se je izreklo vse domače učiteljstvo, da je zelo nadarjen in marljiv, v Maribor študirat. Ko pa pride njegova babica k župniku po krstni list, jo začne ta, mesto da bi kratkomalo izpolnil svojo dobro plačano uradno dolžnost, oštevati, Češ, zakaj, da so dali fanta študirat brez njegovega vedenja, zakaj ni prišla vprašat njega za svet, da iz fanta ne bo nič, ker ni sposoben, da se bo izgubil itd. Vpraša tudi ali bo fant študiral za duhovnika in ko dobi nezadovoljiv odgovor, pripomni samozavestno, da bodo še rabili njegovo pomoč. Gospod župnik! Poznamo sicer vašo domišljavost, ali da sega tako daleč bi ne bili nikoli pričakovali. Mislite, da smo župljani vaši sužnji in da ne smemo storiti ničesar brez vašega dovoljenja?! — Opisani slučaj vam je jasen dokaz, da se zelo motite. — Sodbo o tem, ali je kak učenec nadarjen in sposoben za studiranje bo pa gotovo moglo preje izreči učiteljstvo, ki po sedemletnem poučevanju pač menda bolje pozna njegove zmožnosti, ko vi, ki mu vsak teden po dvakrat vbijate v glavo mehanično memoriranje vprašanj iz katekizma, katerih navadno niti ne razume. K umestnemu odgovoru, katerega ste dobili na res duhovito vprašanje, ali bo trinajstletni fantič, ki je šel šele prvo leto študirat, študiral za duhovnika, imamo pripomniti, da bi starši ne dali fanta nikdar v šole, ako bi vedeli, da bo iz njega kdaj duhovnik— vaše vrste. — J|b pa bi vas njegovi starši prosili, kdaj za kako pomoč, se vam ni treba bati, ker vas Dredobro poznajo. — Poznamo prav dobro vzrok, zakaj ste proti temu. da bi šel kdo iz naše fare študirat; bojite se pač inteligentnega naraščaja, ki bi pomagal odpirati oči našemu še tako zasužnjenemu ljudstvu. Vi ljubite in rabite nezavedno, nesamostojno maso, ki se slepo pokori vašim poveljem in ukazom. Toda tudi pri nas že »zora puca — bit če dana« in tega vas je — — strah. — H koncu vam še samo svetujemo z najboljšim namenom: ne vmešavajte se v stvari, ki vas nič ne brigajo in izpolnjujte raje vestne-je svoje dolžnosti! Opravljajte n. pr. službo božjo v času, ko se je lahko vsakdo udeleži, ne pa tedaj, ko se vaši komodnosti poljubi, da se ne bodo župljani več toliko hndovali nad varni! Tudi za pridige bi se lahko vsaj nekoliko pripravili, da bi vam ne bilo potreba venomer govoriti o »liberalnih« časnikih, o posvetnjakih.uče-njakih — bedakih itd. Res je sicer, da je Kristus obljubil ubogim na duhu — nebeško kraljestvo, toda vendar ni lepo, ako si hočete prislužiti nebesa samo s to lastnostjo..... Ako bi pa bil tudi ta javen opomin brezuspešen in ako bodete delali 7dražbo še vnaprej, vas zatrjujemo, da ne bomo poznali več nobenega ozira, nt kakega pardona. Poznamo prav dobro vašo Ahilejevo peto in povemo lahko marsikaj zanimivega; tudi glede stavbe novega župnišča se še lahko veliko izpremeni. — Torej volite: mir ali — hoj! Polensauom pa svetujemo, naj vpletejo, kadar molijo litanije, še sledečo prošnjo: »Kuge, lakote, vojske in našega župnika Poplatnika — reši naš o Bog! Občni zbor Narodne založbe v Celju (reg. zadr. z om. zav.) se vrši v nedeljo 8. t. m. ob 10 uri dopoldne v Celju (Rotovška ulica 12, I. nadstropje). Dnevni red: 1. Zapisnik rednega občnega zbora 1. !910. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Računski zaključek i u lrilanea za Me 1910. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Vsi člani so zaradi važnosti občnega zbora vabljeni, da se ga udeleže v polnem številu. Mariborska Ciril - Metodova pe-družniea je poslala meseca septembra v Ljubljano sledeči? prispevke: Narodni davek (nabral g. Majer) 14, nabiralnik v Nar. domu 19, v Mede-novi gostilni 4 in gospice Vlnste Vertnik 2 K, skupaj 39 K. Koroško. Prostovoljno rešiluo društvo v Celovcu je praznovalo v nedeljo, dne 11. oktobra, svoj 91etni obstoj. Društvo je v tem času posredovalo uspešno v 2000 slučajih. Zborovanje celovških učiteljev. Pri letošnjem rednem zborovanju celovškega učiteljstva so sprejeli zborovalei soglasno sledečo resolucijo: Zaradi letošnje draginje, katero občutijo posebno prebivalci v Celovcu zaradi letošnje razstave, močnega tujskega prometa in suše, se obračajo zborovalei na državu«- j>osIance b nujno prošnjo, da delajo poslanci v parlamentu v prvi vrsti na to, da se čim preje sanirajo deželne finance in s tem omogočijo deželnim zborom uspešno delovati v prid učiteljstva i« drugih, pomoči potrebnih stanov. Učiteljstvo skliče v kratkem demonstrativno zborovanje, na katero povabi tudi deželne poslance, tla jih ii posebej informira in ojn>zori na to dejstvo. Zahteve post uto uradnikov na Koroškem. V Beljaku se je vršil pred kratkeui shod poštnih uradnikov i h uslužbencev brez razlike narodnimi. Shod je bil primerno dobro obiskan. Zborovalei so sklenili, da lx>do vporu -bili tudi najostrejša sredstva, da dosežejo svoje zahteve, ki so jih že pred časom stavili poštni upravi. Zahtevajo službeno pragmatiko, časovni avanzma in ureditev aktivitetnih do-klad. Poleg tega zahtevajo v očigled letošnji draginji in bednemu stanju 20% draginjsko doklado od vseh dohodkov. Nezgode. V okolici SI. Jurja jc udarila na pašniku kobila štiriletni-ga Franca Petulnika tako silno po glavi, da je dečko v smrtni nevarnosti. Odpeljali so ga v splošno boluis nico v Gradec. - Neznani tatovi aa vlomili v stanovanje šoferja Kgerja v Celovcu in odnesli razno obleko, vredno nad 100 K. Tržaški deželni zbor. Pri včerajšnjem zasedanju tržaškega deželnega zbora so vložili socijalni demokrat je na vlado interj>elacijo glede »Hm, danes je pa gospod gotovo vedno pri svoji nevesti,« reče sam pri sebi Janez, pometaje čakalnico. Pripomniti moramo namreč.da je Janez prišteval med svoje uslužbene dolžnosti tudi znanje zasebnih razmer svojih predstojnikov. In Janez se ni prav nič zmotil. Griva je z vso živahnostjo svojega srca mislil na svojo nevesto. Pozdravivši svojo ljubo domovino, je posvetil svoje misli izvodjenki svojega srca. Za trd no se je odločil danes, da se že čez manj kakor dvanajst mesecev zaveže za vedno s svojo lepo, mlado in petično nevesto. Z neskaljeno srečo in zadovoljnostjo bo hitel onemu važnemu dogodku. Saj mu nihče ne hodi v zelje, in nevesta ga ima tudi neznansko rada. Če se včasih malo pok uja, nič ne de. To je pač ženska navada. Leto ima 365 ali pa 366 dni, in nevesto napadajo take muhe do pe t stokrat, ker se to marsikateri dan zgodi po večkrat. Grivi ni nič hudo zaradi tega. Je pa sprava potem pri-srčnejša. Trepetaje si sežeta v roke, srci kar slišno bijeta in ustnice se kar vsesajo druga v drugo. Take je ugibal in mislil srečni ženin Griva. Natanko tisti dan so se pred dopoldanskim osebnim vlakom prijateljsko poslavljali od njega Zgovoren, Slamnik in Ržen. Peljali so se v mesto poveseiit se ter obhajat obletnico svete birme. Niso dolgo hodili po mestu, pa je zazvonil veliki zvon v zvoniku stalue cerkve |>oldau. Treba jc bilo iti kosit. V hotel »Pri vinski trta« nO jo pomaknili. Prišedši v gostilniško sobo, so sc nemalo začudili vsi trije, najbolj pa Zgovoren. Pri okrogli mizi«! I belim prtom pregrnjeni jc dolgočasil tolsti poštni uradnik Zraven Sušni kov o Zal ko; nemo sta jo pozdravila Slamnik in Ržen, Zgovoren pa se jc vedel, kakor bi jc ne opazil. Ali v resnici sta sc srečala s pogledi Zgovoren in Zalka. In gotovo sta oba pretrpela neizmerno veliko gorja v svoji notranjščini. Zalki je pobledel obraz, i u oči je imela globoko vdrte in otrple. Zgovorno se ni toliko poznalo njegovo duševno trpljenje ua obrazu, pač pa je jc izrazil sedaj v tem p« g led u ua Zalko. Očitanje in vprašanje, zakaj se mu je izneverila, se jc bralo v njegovih očeh. Slamnik je seveda vse to opazil, a omenil ni ničesar. Sedli so za mizo ter molče použili naročene jedi. »Na zdravje mladi ljubezni,« jv prekinil neznosui molk Ržen ter tr čil s prijateljema, da se je žvenket očitaje privalil do Zalkanih ušes. »Na zdravje!« je pritrdil živahno Slamnik Rženovi zdravici. »Na zdravje,« je komaj slišno zavzdihnil Zgovoren. (Dalj« prihodnji«.) t zadnje stavke pomorščakov. Socijalni demokratje zahtevajo končno rešitev tega vprašanja in ureditev službenega razmerja med pomorščaki in lastniki parobrodnih podjetij. Nato je prešla zbornica na dnevni red, ki je obsegal specijalno debato o stavbnem zakonu. Kolera. V Dragi sta se pripetila zopet dva slučaja kolere. Obolela sta nenadoma 151etni Kozma Senjan in dveinpolletni otrok I. Binjetin. Bak-1 erijologična preiskava je dognala azijsko kolero. Bolnika so prenesli v infekcijsko barako, vse osebe pa, ki so prišle v zadnjem času i obolelima y dotiko, so postavili pod zdravniško nadzorstvo. Včeraj sta dobili prost izvoz iz pomorskega lazareta laški jadrnici »Odoacre« in »Giovani Bel-iemo«, na katerih sta bila dva kole-rabacilonosca. Pomorski lazaret je ^edaj prazen. Vreme v Trstu- Tržačani imajo že skoro zimo. /Še par dni sem je postalo v Trstu jako mrzlo. Borja vleče neprestano, neprenehoma dežuje in med močnimi nalivi padajo že snežinke. Ozračje se je tako ohladilo, da 11 i več upanja na gorke dneve. Pomorski promet v Trstu. Včeraj 7K>i>oldne je odplnl i-z Trsta Llovdov parnik »Korher« v Bombav. Parnik je imel dve uri zamude, katero mu je povzročil na novo vpeljani direktni brzovlak iz Pariza v Trst. ki je pri-1^1 jal v Trst s poldrugo uro zamude. Parnik je bil tako zaseden kot še nikdar. Med številnimi potniki je bilo tudi 72 angleških častnikov, deloma « svojimi rodbinami, ki potujejo v Indijo. Kakor vse kaše, bodo morali vozni red Llovdovih parnikov. ki imajo direktno zvezo z direktnimi br-zovlaki, premeniti in podaljšati odmor med prihodom vlakov in odhodom parnikov, ker je nemogoče urediti vkrcanje potnikov v eni uri. Pomorsko trgovski krogi v Trstu pričakujejo sedaj, da bo v kratkem medo napolnjeno i italijanskimi naselil iki v Turčiji, ki se l>odo vsled nastale vojno vračali v domcvvino. Tudi blagovni promet is inozemstva v Turčijo, ki se je do sedaj vršil čez [talijo, bo primoran posluževati se tržaških parobrodnih družb, ker so italijanski prevozni parniki večinoma v vojni službi. Požar je izbruhnil pri Tržiču v ponedeljek v tamošnji ribiški koloniji ob morskem obrežju. Zgoreli sta popolnoma dve venki ribiški baraki z vnemi mrežami in vsemi drugimi ribiškimi pripravami. Škoda znaša čez *2000 kron. Posestnika nista bita aa varovana. Stavka krojače v v Pulju. V ponedeljek so pričeli stavkati v Pulju krojači in krojačice. Stavkujoči zahtevajo od delodajalcev 30J£ povišanje plače. Živinski semenj v Gorici. Na v.\-a inski semenj v Gorici so prignali 900 gin v goveje živine. °1<> preši če v. 12 telet, 3 konje. I osla in eno kozo. Semenj letos v primeri z drugimi sejmi jake >iai.. izostalo je velik-, kupcev a Besednik dežel, ki bo dohajali redno druga leta. Vinska kupčija v Istri. Vinska kupčija v Istri letos še ni dosegla tistega viška kot lansko leto v tem času. V Poreču so naložili do konca septembra 22S0 hektolitrov različnega vina. Vino je šlo deloma če/ Trst. deloma čez Reko. V zadnjem času prihajajo vinski kupci vedno števil-neje in v Istri upajo, da bode letošnji vinska kupčija prav dobro uspela._ Dtifuriiontir Počitnice w nagibajo h koncu. Čez nekaj dni se bodetc podali v visokošolska mesta, da se posvetite Študiju 7M svoj biKlovi poklic. V treh mestih — Gradec, Dunaj, Praga, se zbira slovenska visokošolska mladi-Vas, tovariši - a bit u ri jenti. ki ste se odločil] za Gradec vabi akad. term. društvo »Triglav« med svojo! Dolgoletna zgodovina drugega najstarejšega akad. društva vam bodi porok, da najdete tam vse, kar more te od akademienega društva zahtevati: Starejšine, ki delujejo, razkropljeni po eeli slovenski zemlji, v narodno - naprednem duhu. kakor bo >e v/gojili v »Triglavu«, ki vživajo kot v/orni in značajni možje vsepovsod čast in spoštovanje. -- V društvu samem našli bodete tovariše, ki vam bodo rade volje, z največjim \ e-vejjom pomagali z dobrim svetom in nesebičnim dejanjem, in i mnoproka-terim izmed: njih vas bode združila ozka vez odkritosrčnega in iskrenega prijateljstva. V »Triglavu« se nahajata medicinski in tehnični klub, v katerih se elani - medieinei in tehniki strokov-n izobražujejo. Kluba imata zbirko skript in mnogobrojno strokovno knjižnico, ravno tako je tudi juristom velika strokovna knjižnica na razpolago. Razven tega gojijo se v društvu znanstvena predavanja. Tovarišem, ki imajo veselje do sabljanja, Haje sabljaški klub priliko, da se urijo v sabljanju. Društvo nudi svojim članom vse slovenske časopise, slovenske in nemške revije, katerih si posameznik ne more naročevati; v veliki društveni knjižnici se zamore \sakdo seznaniti s proizvodi slovenskega, slovanskega in nemškega slovstva. Pretežna večina članov akad. tata- društva »Triglav« delovala je j »osebno v letošnjih počitnicah z neumorno delavnostjo v raznih ferijalnih organizacijah; njih predavanja vam bodo pokazala pot, katero mora hoditi dijak v počitnicah, iz katerih bodete lahko črpali nebroj praktičnih navodil in nasvetov za podrobno delo med narodom in za narodno obrambno delo. V Gradcu vam je dana prilika, da delujete v slovenskem narodnem smislu, kajti večina gra-ških slovenskih društev je navezana na pomoč dijaštva. »Triglava se je v dolgi dobi svojega obstanka skazal vedno delavnega in požrtvovalnega, in njega člani so vedno z dobro voljo in s krepko roko delali na to, da se (dirani in ojači slovenski živelj v (ira k*u. Začela se je sicer med slovenskim dijaštvom zelo živahna agitacija; »Slovenski visokošolci, proč Od Gradca!« Ne premisli pa nikdo, da se zada s tem graškemu slovenskemu življu smrtni udarec, :iko t?e število slovenskega dijaštva v Gradcu popolnoma skrči. Vas, napredne, kremenite abitu-rijeule, ki se strinjate z našimi nazori, ki se ne ustrašite dela. vabimo v nase vrste, v naš stari »Triglav-! Za odbor »Akad. tehn. društva »Triglava« v Gradcu«: med. M. OGPKEVC, t. č, predsednik. med. V. MARIN, t. č. tajnik. nevne vesti- 4" Zbor zaupnih mož narodno- napredne stranke. Danes dopoldne ob K), se je v mali dvorani Narodnega doma sestal zbor zaupnih mož na-rodaonapredne stranke. Shoda se je udeležilo nad 300 zaupnikov, med njimi zlasti mnogo zastopnikov kmetskecra stanu z vseh strani nase dežele'. Za predsednika je bil soglasno izvoljen deželni poslanec in deželni odbornik g. dr. Ivan Tavčar, ki je po kratkem bodrilnem nagovoru na navzoče somišljenike dal besedo g. Ant. Bučarju, da prečita • >< ročilo £. 7'^oila Šapi je o finančnem načrte. D T:, posl. dr. Karel T r i 1 1 e r je referira] o spremembi strankinega statuta. Oba referata sta bila i antičnimi predlogi >ogln<-no sprejeta. Debata o teh referatih j 50 se udeležili ger. Kahaja. Koleno, dr. Pe>totnik in L. Bučar. O politični organizaciji in o političnem položaju je poročal g. Adolf Bibni-k a r. Debate so se udeležili gg. Su-steršič, Bučar, Pustoslemšok, Tau- I ses, Kurali ha Logar. Po poročilu g. dr. Karla Trillorja se je sklonila ustanovitev kmetske in delavske organizacije ter po^hno kmetske pisarne. Debate o tem referatu so se i"i j ti je, da vendar do vojske ne pridf\ j Italijani so veliko preveč prekanjeni, da bi dali kak povod za vojno /daj- ko jim trozveza tako dobro služi. Tudi »Slovenčeva« z Šoloem pisana poslanica »Gospodom Italijanom« ne bo rimskih politikov in generalov spravila is ravnovesja. Da bi pa »Slovenec« vender imel kako korist od svojega truda, se zaletava v scei-jaTnc demokrate in v slovenske liberalce in jih đenunejra, da so — av-st^ofohf. Kdor noče. da bi samo zaradi obnovitve papeževe države tekla kri. da bi na tisoče slovenskih inoš ©Mešalo na italijanskih bojiščih in da bi na milnarde Ijndskejra imetja šlo v nič, to je po »Slovenče-vem« mnenju avstrofoo, kakor je tudi avstrofob vsak, kdor pravi, da ima Avstrija dovolj močno armado in ni treba obremenjevati ljudstva. A kaj bi »Slovencu« te de^iunenar-ne aamerili. Saj jih vender potrebuje, da bi dr. ŠnsWŠič laglje spletal na aninistrslrj fotelj! Za občinske volitve v 7cor-r>j; Šiški klerikalci z vso vnesae pripravljajo. Pretečem^ nedeljo je prišel pomagat sam dr. Fegaa ' h FjTubljane. Ker so pa ni unal pr^ti v £išk>. sklical je shod no § 1?. v Drav-Ijc k Mihelinu. ter se zavaroval z orošnilri. Tako rrimerno zavarovan Se je ojunaeil in modroval poslušalcem fS0 po številu, ki pa niso bili samo njegovi pristaši), kako moraio rh-3nti, da spraviio v novi odbor edi-i;ole klerikalne kimovce. Med d"U-^im je posebno povdarjal, da boilo le take občine deležne deželnih podpor, ji bodo izrecno V klerikalnih rokah, sicer ne dobijo n^č. O drarveljskem gasilnem društvu se ;e izjavil, da on garantira, da ne dobi nobene toza-eovne nagrade več, dokler ne bode njegov odbor klerikalen. Za vagled, kakšno bodi županstvo, je navajal kranjski deželni odbor, češ, da postopa vedno tako. da vstreže edino le svojim pristašem, nikdar pa ne ljudem Id so drugega političnega nabiranja, četudi se izkaže potreba. S tem podukom smo bili prav zadovoljni, ker s tem nas jc dr. Fajran opozoril, kako bi se godilo v občini, ako bi jo gos]>odovali ljudje Pegano-vega. kalibra. Mi nimamo nič proti volilnemu boju, ker boj za občuisko avjspodarrtvr je zdrav, a ddlofno pa smo proti temu, da bi si izvolili odbor in župana, ki bi po izvolitvi, ko je njegova dolžnost pomagat, svojim občinerm ne n* Jevo a' desno, deTal *.ako, k^t **Hr»i ^či, dr. bi se terej » .akogar, W W iUieJ pri ftafanstve opravki, najpr^i \jraša-1 . kr,-i jr voltt, !n V v.npm smel ' svojega volilca nagraditi, nasprotnega pa zapoditi. Zato pa volilci občine Zg. Šiška pozor, udeležite se volitve polnoštevilno ter preprečite nakano dr. Pegana in njegovih kimavcev. ' + Pomanjkanje sena in »Gospodarska zveza«. Dasi je splošno dognano in vsestransko priznano, da se je z vso resnostjo bati pri nas na Kranjskem splošnega pomanjkanja krme, dasi so klerikalni poslanci na čelu jim dr. Šu6teršič intervenirali pri ministrskem predsedniku baronu Gautschu radi pomožne akcije za J Kranjsko v zadevi grozečega pomanjkanja krme, vendar klerikalna »Gospodarska zveza« še ni prenehala s ! svojimi senskimi kupčijami. Te dni j je kupila v okolici Škofljice 5 vagonov sena. Plačala je metrski stot po 6 K 50 vin., torej 1 krono dražje, ka- ■ kor je sklenila dobavo sena z neko tvrdko. »Gospodarska zveza« deluje torej proti splošnim ljudskim interesom, kakor tudi proti svoji lastni ko-risti. S svojimi kupčijami bo povzro. ; čila še večje pomanjkanje krme, s » pogodbo, sklenjeno z neko tujo tvrdko, pa oškodovala samo sebe, ker mora tej tvrdki prodati seno, ki ga je kupila za 6 K 50 vin., za I K 50 vin. Imela bo torej pri vsakem metrskem stotu 1 krono, to se pravi, pri vsakem vagonu več sto kron izgnbe. Kdo bo to izgubo poravnal? Morda zopet dežela? Kje pa bo vzela denar, saj vendar niso vsak dan na razpolago takšni fondi, kakršen je bil vseu-čiliški?! Sicer pa, kaj bodo rekli k takšnemu zapravljanju deželnega denarja davkoplačevalci? + Dr. Rvbafeva »odkritja ■'. »Edinost« je pretekli teden grozila s senzacijonalnimi razkritji za slučaj, ako ne bo »Slovenski Narod« prenehal razpravljati o vprašanju jugoslovanskega ministra - rojaka. Ker se te grožnje nismo ustrašili, smo pričakovali vsak dan, da bo /Edinost« izvedla svojo pretnjo. Toda čakali smo zaman. Ker je bil za ne-i deljo napovedan velik političen shod I poslanca dr. Rvbara, smo bili prepri-j čani, da se bodo zborovalcem na tem shodu podala ona scnzacijonalna raz-I kritja. Citali smo »Edinost« in v nji dolgo poročilo o dr. Ry bare vem go-I voru. Potreba sloge jugoslovanskih j poslancev, ljudsko štetje, Tripolis, to ! so bili predmeti Rvbafevepra govora. J Nobenih razkritij! Pač! »Slovenec« ■ jih priobčuje v svojem poročilu o dr. Ry bare vem shodu. »Slovenec« namreč poroča, da je dr. Rybar odkril na tem shodu veliko novost., da so bili kranjski naprednjaki svoječasno v deželnem zboru zvezani z nemškimi veleposestniki. To je zares novica in senzacijonalno razkritje. Proti temu je seveda komar dejstvo, da so se kranjski klerikalci še letos zvezali z Nemci in jim na podlagi te zveze pripomogli v Ljubljani do 7 občinskih mandatov! — Vprašali bi, ali so to i tiste napovedana scnzacijonalna raz-I kritja, s katerimi je pretila »Edi-! nost«? Ako niso, na dan ž njimi! — Imenovanja. Za sodnike sta imenovana avskultanta Al. Komlja-aac v Logatcu in dr. Alojzij Pernat na Vranskem. — I'Stanove za železničarje. Kakor vsako leto. razdelili >e bodo tudi letos dohodki sledečih ustanov* med uboge vpokojene železničarje: Oster-reich:scber Eisenbahn - Unterstiitz.-fond. Mathias Ritter von Schonerer-sche Stiftnng. Moritz Freiherr von K6nigswartersche Stiftung. Stif-tung fiir osterr. Eišennbahninvali-den. Ferdinand Linder Stiftung. S. Raba Stiftung. Friedrieh August Blrkscli" Witwen- und Waisen Stiftung. Jonef Dorreksche \Vitwenstif-tung. Pranz Riesner Stiftung. Tozadevne prošnje vlagati je najkasneje do 31. oktobra t. 1. pri tajništvu južnega kolodvora v Ljubljani, ker se rado voljno dajejo tudi vas druga pojasnila. — Postavek k spisu: Prenovljeni mtgrobni spomeniki pri Sv. Kri-stuiu. (Glej »Slov. Narod« št. 219 z dne 2?. septembra t. 1.) Pri opisu O o pn vepra soomenika je izostalo: Vrhu slopa se vije zlata kača. ki se errize v rep. Sprednji in zadnji del jej moli preko slopove sprednje strani, dočim jej ostali trup leži na vrhu. To kačo je stara na slopu čepeča sov^, ki se je izgubila, držala v krt.iinljih. V krempljih nove sove je Tirodobil kipar drugo kačo, ki se vije okolu sovine baze. — Pri opisu Ko-rif kovega .spomenika je pod n e m -š k i .i napisom izpuščena črka P. ( —- TVošcren). — M^sto »stop«, ozir. »stolp« čitaj povsodi v spisu »slop«; mecto »chinom« pa ehinom«. — Na arhitravn Linhartovega spomenika ste izklesani »1 a v o r j e v i«, ne »javorovi« vejici. — V spisu omenjena kapelica je bila svojina barona Bau-nfc-artna in ne barona Lichten-berga.Mlado, lepo, a siromašno baronico Raumgarten " - H v petdesetih letih v zako< 1 let stari ba-lon Liehtenber f!e jabljaške crraščine (Abah) Tr^nu. Baron Baumgartnovo hišo na Starem trgu v Ljubljani je kupil trgovec s poza-menfrrskim blagom Trenn. Trgovina mu je imela za izvesko »Predico na križu« (Spinnerin am Kreuz). V tej biSi se nahaja danes trgovini z vinom bratov Novakovieev. Hčer I TreuiiOvo je vzel ljubljanski trgovec / Benedikt, ki je danes lastaik tiste kapelice. (Prijazno poročilo g dež. &ol-skeya nadzornika Fr. Levca, ki se }a 1 1S81. pogodil s sedanjo ge,. Bene-diktovc, da se je smel v kapelico vzidati .Jurčičev nagrobni »pomenik). Z ozirom na Jurčičev »"pomeni"* sem letošnjo opomad v »Slov. Nar.« opozoril na rušečo* se streho kapeličino, da bi se preprečila event. Škoda. Streha je zdaj popravljena. /J9arambaša. — Nemci, f i ne mnajo nemški. Slučaj nam je prinesel v roke pismo, ki ga je pisaH nemška firma F. G e r s c h a k w i'elju nekemu svojemu dolžniltu. J^ismo je pisano v odlični nemščini. Glasi se doslovno tako - le: »Erst heute erfare ich da s Sie :;h forleifig in Domschale aufhal-ten Sie heten mir m i sen wo Sie aucdi f e r p f l i e h t e t sind semtli-cbe »eubiger zu Ferstendigen wo-chin Sie eigentlich iibersideln, ohne weiter^ mir n ich t z dir nichtz zu fer->ehwinden da.> kert sich nicht. Je it er*uche Sie noch cinmal mir dtn sohen lang faligen Betrag pav Kr 21—30 sofort nach arcbi.lt dipses an m ich einzusenden, Widri-ganavals ich gezwungen bin wcitere lOhrite SU machen. achtungsvoll, N. N.« T;ika je torej nemščina teh rao-gvjčn:]: in ošabnih nemških Celjanov. Vsak fttar slovenski k( pral piše boljšo neniščino, kaktir tak Celjan. — Nekaj za kratek čas. »Bogoljube štev. 7. piše o smrti nekega Antona Krapša in končuje svojo notico tako-le: »Staršem njegovim radi izgnbe zadnjega sina naš« teki eno >ožalje, a tolaži naj jih zavest, da jc bil sin član bratovščine prijatelj-gutati Srca in to je prišlo sedaj v veljavo, drugega nič.« Brez komentarji! Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur*:. Sprejme at: - knjigovodja, 1 axv špondent, 1 kontorist, 1 poslovodja, 9 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik manufakturne stroke, 3 pomočnika špecerijske stroke, 3 kontorist in je, 1 blagajničarko, 10 prodajalk, 4 učenci, - učenki. Službe išče: 3 knjigovodje, *J korešpondenta, 4 kontoristi, 5 poslovodij, - potnika, 8 skladiščnikov, 2(1 pomočnikov me-a-ne stroke, 5 pomočnikov železniške stroke, 8 pomočnikov manufakturne stroke, 10 pomočnikov špecerijske stroke, 3 pomočniki modne in £alen-terijske stroke, 18 kontoristinj, 19 blacrajničark, 15 prodajalk, 4 učenci, 5 učenk. Posredovalniea ]>osluje za delodajalce in člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Požar v Pungartu pri Skofji Loki. Snoči okoli 10. je izbruhnil ogenj v Pungartu pri škofji Loki. Doin:u!-ni so žc spali in se imajo zahvaliti za svojo rešitev edinole orožnikoma hi Škofje Loke. ki sta M vračala domov in zapazila ogenj. Klicala sta domačine, spravila jih po konci in reiUi tudi živino. Na lice mesta je prišia najprvo — za kar ji gre vsa čast • — prva požarna hramba iz Gode.-ie. ki je šele pred kratkim ustanovljena. Ogenj se je razširil s silno naglico po vsem poslopju. Kmalu za godeško požarno hrambo je prišla tuoi aoraka požarna hramba. Obema se je posrečilo z velikim naporom ogenj omejiti. Pri požaru se je zbralo veliko občinstva, domačinov in okoličanov. Prišli so tudi na pomoč bližnji okoličani iz Trate pri Škof ji Loki, ki so mnogo pripomogli k uspešni rešilni akciji. Posebno se je odlikoval med njimi posestnik in lesni trgovce na Trati Franc Caleari, ki je zastavil vsestransko vse svoje moči, da pomaga in resi, kar je bilo možno rešiti. Ogenj so zadušili šele okoli 2. ponoei. Pogorelo je vse, hiša in gospodarsko poslopje i vsemi letošnjimi pridelki. Vzrok ognja je neznan. Domačini sumijo, (\a je bil ogenj zlobno podtaknjen. Škoda je velika, posotnik je bil zavarovan le za malenkostno vsoto. — Pri posestniku je gorelo fm lansko leto gospodarsko poslopje in je imel ta posestnik tudi takrat veliko nepokrito Škodo. Trgovina M. Krištofič - Bučar se je preselila v lastno hišo, Stari trg št. 9. Več v inseratu. Zahvala. Poveljstvo c. in kr. pe hotnega polka vitez Milde Št. 17 na-pr^.si'o je mestni magistrat, da izreče vsemu civilnemu prebivalstvu deželnega stolnega mesta Ljubljane zahvalo za prijazno nastanjevanje tega polka v Ljubljani za čas letošnjih manevrov. »Žrtve alkohola«. Velikanska, senzacijska drama iz socialnega življenja v 2 dejanjih predstavlja se še danes v sredo, in jutri v četrtek pri popoldanskih in večernih predstavah v Klektroradiografu »Ideal«. Drama nam stavi pred oči zasebnega uradnika, njegovo življenje pred poznanjem alkohola in kako strupeuu, uničujoče učinkuje alkohol na njega, kako propada od stopnie do stopnje, dokler ne konča v norišnici svoje iz- gubljeno življenje. Drama je od začetka de\ konca jako zanimiva, poduč-na, ;.i;to je priporočamo v obilen obisk. / > V nedelja je bila v gostilni pri »Trpincn« na Tržaški cesti zamenjana nekemu gospodu pelerina. Dotični k, ki ga poznata gostilničar in stražnik, naj pelerino pošlje k Trpincn v gostilno, V jer naj vzame svojo, sicer bodo storjeni drugi koraki. Izgubljeno. Vdovr Marija Fatur je izgubila denarpioo, v kateri je imela čez 30 K denarja. — Dijak Karel Losbaeher je izgubil srebrno uro z verižico, vredno 15 K. Posebnost na vinski trgatvi, ki bo v nedeljo 8. oktobra t. 1. pri Novaku na Tržaški cesti (nasproti tobačne tovarne) bo telefon, ki bo nudil Jetnikom" ugodnost, da se potom njega lahko naslajajo ob sladkih besedah opojne ljubezni svojega srčnega ideala, ali pa lahko svojim sorodnikom in znancem prosljavljajo našo slavno „gmajno" in nje „kejho". Zatorej vsi ki žele potom telefona olajšati srce in svojo bridko usodo, ki jih je nemilo vrgla v roke pravice in v „gmajnsko kejho", k Novaku v nedeljo. Pristojbina za 5 minut je 20 vinarjev, to bo lahko vsak utrpel, ker mu bo telefon prinesel za 20 milijonov priseg zvestobe, ter bo s tem tudi podprl našo prepotrebno C. M. družbo in dijaško kuhinjo „Domovino4*. Pred predstavo je zasvirala »Slovenska Filharmonija« cesarsko himno. VII. umetniška razstava v paviljonu B. Jakopiča se otvori v četrtek, dne 5. oktobra ob pol 12. dopoldne za splošni obisk. Vstopnina 1 K, ob nedeljah in praznikih 60 vin., za dijake in delavske organizacije 40 vin. Posebna vabila k otvoritvi se ne bodo razpošiljala. Od petka naprej je razstava otvorjena vsak dan od 9. dopoldne do 5. popoldne. Književnost Prosuefs. Iz gledališke pisarne. Jutri, v četrtek se poje drugič G. Verdijeva ppera »Rigolctto« (za nepar - abonente). Ravnateljstvu se je posrečilo isposlovati ge. Mariji markizi Stroz-/ i je vi dopust še za jutri zvečer; torej poje naš odlični gost vlogo Gilde jutri drugič. — V soboto je premijera drame »Krivda«, v nedeljo popoldne premijera ljudske igre »Orjaška igrača«, zvečer opera. Slovensko gledališče, »Rigolet-tobil Giuseppe Verdi. Besedilo zložil Fran-tresoo Maria Piave. Rigolctto! Kdo ne y>ozna teh melodičnih zvokov nepozabnega mojstra Verdija? Posamezne arije iz te opere slavijo še danes Triunif'? po celem svetu in kadar za-doni iz Gamsovega grla kancona »La donna e mobile,« završi po svetu kakor svečan zefir, noseč ime: Qualtier Malde! potem duet in nedosežen kvartet, so slavile že nešteto ponovitev. Rigoletto je italijanska opera in to je treba pred vsem poudariti: peli in igrali so jo včeraj na italijanski način, kar je zasluga gosp. Talicha. V vodilno vlogo norca Rigoletta ni hotel vliti Verdi edino fines v glasbenem oziru; vloga zahteva tudi igre in to težk^ igre. Fingirana veselost, ljubezen do edine hčerke, maščeval« nosi i u obup, vse mora izražati no-tec f vloge tudi igralsko ne le glavno. Partija Rigoletta je ena najlažjih baritonskih partij sploh. G. V. Novak, ki je bil pred početkom svoje m vske karijere več let dramski igrali'-, nam je podal sliko v tem oziru - izborno. Starega pohabljenca, ki nima na svetu ničesar kot le še hčerino, ljubečega, grozečega, obupanega, uničujočega, nam je nudil s svojo iprro bolj kot bi v operi pričakovali. f.Iasovno nam je ugajal zelo v I., III. ;n IV. dejanju. V drugem dejanju zahteva partija zelo velik obseg in visina je drzna. Gosp. Novak jo je pač omagal, a žal, mu je ušel glas iz hoa-nov v nos in ta nosni ton ne doseže /» Ijenega efekta. V nižini je bil g, Novak izboren. Njegovo hčer nam je predstavila ga. Maja markiza Stroz-zijeva kot gost zagrebškega gledališča* Markiza Strozzi, izborno izšolan materijal, risi in zvoneč, njen pianis->imo v najvišjih legah, je mehak in svoboden. Res. da glas ni bogve kako močan, toda šola se blesti iz njega, ki dela njega imeteljeo — umetnico. — Vojvoda inantuanski v osebi gosp. Krampere je bil zelo vrlo na mestu ter se nam zdi v višini s primero lanskega gostovanja precej boljši. Svojo partijo je izvedel zelo povoijno; usta odpirati po strani, je pevcu v višini pač olajšava. V dnetu z Gildo bi želeli več temeljitosti. Zelo posrečen j i;i stop je imel tudi gosp. Križaj v osebi razbojnika Sparafuciia. Njegov bas je donel mogočno in tudi igra je bila primerna. Sestra Magdalena, zastopana po ge. I. pl. Fodranspergovi je zelo ugajala tako pevsko kot igralsko. Manjše vloge so bile v rokah gg. Bukška, Horskvja, Rasbergerja, Maincarja in gdč. Peršlove, ge. Ili-čiče ve in gdč. Puhkove. Glas g. Ras-bergerja je bil prešibek, deloma v primeru z fi*. orkestra tudi glas gosp. BukŠka, g. Horskv jo ugajal, gosp. Štamear je solistično žal popolnoma nevzdržljiv. — Zbor je bil jako dobro naštudiran in je izvedel svojo nalogo v nepričakovano zadovoljnost občinstva. Upamo, da ostane pri tem celo sezijo. Orkester 000* spretno roko g. V, Talicha je stal na višku in doprinesel svoj del k izborni izvršitvi predstave v polni meri. Režija dobra. — »Ljubljanski Zvon«. Vsebina oktobrskega zvezka: 1. Anton Debeljak: Spev zemlje ob suši. 2. Rado Mnrnik: Hči grofa Blagaja. Roman. (Dalje prihodnjič.) 3. Fr. Albrecht: NV./n.o slovo. 4. Dr. Janko Lokar: Na? narodni boj v nemškem slovstvu. (Konec.) 5. Josip Hrastar: Ir. življenja Tomaža Križaja. (Dalje prihodnjič) 6. Davorin Majcen: Donesek k življenjepisu Janeza Trdine. (Konec) 7. Marica: Z naših polenu. 2. Dora*. 8. Književna poročila. Pastu- kin: Narodne pripovedke v Soških p'aninah. — Dr. Fr. Sturm: Friderik Juvančič. Učna knjiga francoskega jezika. II. del. — FcJicijan: I-U. Tornić, Udovica. 0. Slovstveni zapiski. K šestdesetletnici dr. Ivana Tavčarja. — I. P.: SOlet^icn Jurčičevega pisateljevanja. — I. FohaljaaV! Jurčičevi učitelji slovenščine — Jurčičeva številka .»Slovana*. umi mm. Kazenske r^p.ave pred tukajšnjim okr. sodiščem. Skrivnostna kramarica. Po Savijah in okolici je prodajala neka Agata Tomšič različno blago, kakor čipke, blago za obleko in čevlje. Po-c.ebno cvetela ji je trgovina s čevlji. Pred sodiščem se je včeraj zagovarjala Frančiška K vasi jan, gostil-ničarka v Savijah. Kupovala je od Agate blago in čevlje in prodala večkrat to blago tudi drugim. Obtožena, da je kupovala sumljivo blago, je Frančiška Kvastjan dokazala, da se je izdajala Tomšičeva vedno za prodajalko in prodajala po celi fari in bila kot tako znana. Če je hotela z njo glihati, jo je Tomšičeva večkrat zavrnila: »Jaz ne morem s*vojega »verkstata-- zastonj gor držat.« To so potrdile tudi druge priče, ki so izjavile, da je Kvastjanova hiša poštena. Obtozenka je bila oproščena. Čudno pa je pri tem to, da sodišče še sedaj ni moglo dognati, kje je tista bogata zaloga Tomšičeve in odkod ona blago dobiva. Izpred vzklienega sodišča. V začetku avgusta meseca je bil obsojan posestnik in gostilničar J. M. na Dolenjski cesti, ker je tepel dečka neke sosede, ki mu je baje kradel sadje. Obtoženi se je pritožil in je bil pri vzklieni obravnavi, ki se je vršila dne 2. septembra pred tukajšnjim deželnim sodiščem posestnik M. J. oproščen. Izvrševalni odbor narodno - napredne stranke vabi na ki se vrši v soboto, 7. t. m. veliki dvorani „Mestncga doma1' ob 8. zvečer, na katerem se predstavi kandidat tržni nadzornik Adolf RibnikaT. MAmtm in mmm SSMfflflL Vlada predloži nove zakonske načrte. Dunaj, 4. oktobra. Vlada je obvestila vodstvo nemško - nacijonal-nega kluba, da bo predložila parlamentu zakon o reformi hišnorazred-nega in hišno - najemninskega davka. Draginjsko vprašanje. Dunaj, 4. oktobra. Nemško - na-| cijonalni klub bo v jutrišnji seji parlamenta predlagal spremembo dnevnega reda. Mesto reforme poslovnika , bi naj prišla kot prva točka na dnev-i ni red razprava o draginji. Poslanec J dr. Waber bo stavil predlog, naj avstrijska vlada v vprašanju uvoza argentinskega in srbskega mesa postopa docela neodvisno od Ogrske. Budimpešta, 4. oktobra. Včeraj so se sestali delegati avstrijske in ogrske vlade radi uvoza argentinskega in srbskega mesa. Danes se širi vest, da je nevarnost, da se bodo ta pogajanja razbila. Nemški „Nat onalverband". Dunaj 4. oktobra. V plenarni seji nemškega „Nationalverbanda" je voditeljstvo poročalo o svojih vCerajšnih konferencah z min. predsednikom. Danes popoldne sprejme baron Uautscn krščanske socialiste in češke politike. Hrvaški ban. Dunaj, 4. oktobra. Semkaj je do-Šel hrvaški ban dr. Nikola Tomašič, ki se nahaja na povratku iz inozemstva v domovino. Hmelj. Norimberk, 4. oktobra 400, 200 Cene mirnef neizpremenjeno 260—345. Žateo. 4. oktobra. Vpraševanje po Žateškem hmelju narašča za 5 višje. Portugalska zopet monarhija? Bero lin 4. oktobra. Včeraj so štiri največja mesta na severu Portugalske proglasila monarhijo. Regularno vojaštvo se je p r i d r u ž i lo monarhistom. Na čelu monarhistične armade stoji general Concero. Monarhisti marširajo na jug proti Lisa-boni. Izgredi in nesreča v Tulon" Tulo • 4. oktobra. Pri pogrebu žrtev vsled eksplozije na oklopnici „Liberte" je prišlo do krvavih spopadov med socijalisti in policijo. Med mrtvaškim sprevodom se je podrla neka tribuna, pri čemer se je ponesrečilo 232 oseb. Italijansko-turška vojna. Avstrija se pripravlja. Dunaj, 4. oktobra. Dogodki v Albaniji so napravili na kroge v zunanjem ministrstvu zelo velik vtisk, zlasti zaradi tega, ker je Še pred dnevi italijanski poslanik na Dunaju zatrdil, da se bo Italija v Jadranskem morju izognila vseh večjih operacij. Dogodki, o katerih so prišla poročila danes dopoldne v zunanje ministrstvo, so potrdili te kroge v sklepu, da mora avstrijsko brodov-jc odpluti proti jugu, da varuje avstrijske interese. Dunaj, 4. oktobra. Danes dopoldne so bile tu razširjene vesti, da je računati z mobilizacijo avstrijske armade ob turški meji, ker je jasno, da bode treba vsled notranjih homa. tij vojaške intervencije od strani Avstrije na Balkanu. Dunaj, 4. oktobra. V zunanjem ministrstvo so se vršile konference zaradi politične situacije na Balkanu. Dunaj, 4. oktobra. Danes opoldne ob eni so v zunanjem ministrstvu glede afere pri Prevezi in glede ultimata vojvode Abruškega imeli zelo važno konferenco. Več kot dvomljive se zde vesti iz Preveze. Avstrijski konzul v Prevezi, ki je še snoči brzojavil zunanjemu ministrstvu, o tem ultimatu, ne ve ničesar. Pa tudi stvarno so vesti iz Preveze zelo dvomljive, ker so se italijanske ladje vse štiri torpedovke, ki leže v tamošnjem pristanišču, tako hndo poškodovale, da so nerabne. K temu pride še, da je Italija po svojih poslanikih zagotovila, da se bo ob Jadranskem morju omejila samo na neizogibne operacije. S tem v nasprotju pa stoje poročila iz Preveze, če je vendar resnično, kar se poroča z albanske obali, nastane za Avstro-Ogrsko zelo mučna situacija in bo A vstro-Ogrska primorana varovati na jugu svojih mej svoje interese, ker je za njo najvažnejšega pomena, da vlada tam popolen mir. Dunaj, 4. oktobra. Turški poslanik ReŠid-paša je v imenu turske vlade izjavil, da Turčija odklanja vsako intervencijo in da je odločena za najskrajnejši boj. Turčija ne pri-■■■ i ■ Tripolisa Italiji, kakor samo če je v boju popolnoma premagana. Turčija bo uporabila proti Italiji vsa najskrajnejša sredstva. »Avstrijski sovražnik« Italije. Dunaj, 4. oktobra. Pisava avstrijskih časopisov, zlasti pa dunajskih proti Italiji jc, kakor se čuje iz nekaterih krogov, inspirirana direktno iz zunanjega ministrstva. Ta pisava dunajskih časopisov je v italijanskih krogih izzvala novo ogorčenje proti »avstrijskemu sovražniku«. Italijanski poslanik na Dunaju je dobil od svoje vlade striktno naročilo, da naj pri zunanjem ministru grofu Aehronthahi intervenira, da prenehajo dunajski časopisi s svojo Italijanom sovražno pisavo, in da naj zastavi vso svojo avtoriteto, da preneha to sovražno stališče. Vojvoda A varna je opozoril zunanjega ministra grofa Aehrenthala na pisavo dunajskih listov in na posledice, katere bi lahko imelo to sovraštvo proti Italiji* V političnih krogih so že danes mnenja, da je tri-poliško vprašanje razmerje med Av. stro-Oerrsko in Italijo zelo poslabša, lo. V Rimn so poročila dunajskih listov, zlasti na poročila oficijozne korespondence is Carigrada o protiita-Hjanskih nastopih v Turčiji napravila zelo mučen vtiak. Med tem ko presojajo pisavo avstrijskih časopisov tako ostro, nasprotno hvalijo korektno pisavo nemškega časopisja. Bombardiranje Tripolisa. Rim, 4. oktobra. Viceadmiral Cara Velli brzojavlja iz Tripolisa včeraj ob pol 4. popoldne, da je izdal povelje za bombardiranje mesta. — Bombardcment je trajal do večera, vendar pa so se omejile italijanske ladje na to, da so bombardirale samo utrdbe in so pazile, da niso napravile v mestu samem kolikor mogoče malo škode. Danes se bombardcment nadaljuje in viceadmiral pravi, da ne bo odnehal prej, predno trdnjav ne razruši. Rim, 4. oktobra. Včeraj je bila razširjena po Rimu vest, da plapola na tripoliški trdnjavi že italijanska trikolora. Mrzlično razburjenje in navdušenje se je polastilo prebivalstva. Položaj v Tripolisu. London 4. oktobra. Beguni raznih narodnosti, ki so pobegnili iz Tripolisa in so se zatekli k Angležem vedo povedati, da vlada v Tripolisu veliko pomankanje, Vsled blokade jc zaprt glavni življenski vi: mesta. Nižji in revnejši sloji beže trumoma iz me sta. Na Malto se je zateklo do sedaj že nad 2000 oseb, ki so se zglasile pri angleškem konzulatu.. Veliko jih je pobegnilo tudi v različne druge kraje. Predaja Tripolisa. Carigrad, 4. oktobra. Župan v Tripolisu je baje mesto Tri[>olis predal Italijanom in pobegnil na italijansko ladjo. Do zadnje kaplje krvi . . . Benghasi, 4. oktobra. Mladotur-ski odbor je izdal na probivalsiv* Tripolisa proklamacijo, v kateri poživlja prebivalstvo, da naj vztraja v boju proti Italiji do zadnje kaplje krvi. Ob albanski obali. London, 4. oktobra. Vali iz .Janine poroča v Carigrad, da so ponoči italijanske ladje priplule v pristanišče Rešadije. Solun, 4. oktobra. Pred Prevezo so se po najnovejših poročilih spopadle turske torpedovke in italijanske ladje. Atene, 4. oktobra. Danes ponoči sta pred Levkasom pri Prevezi dve italijanski bojni ladji prijeli dva turška parnika, ki i-ta imela na krovu municijo, vojaštvo in živila. Oba parnika so prepeljali v Brindisi. Položaj v Turčiji. Carigrad, 4. oktobra. Razburjenje Turkov proti Italijanom narašča od dne do dne, pa tudi proti Mladotnrkom je opažati zelo neprijazno gibanje, ki izhaja iz reakeijo-narnih krogov. V Carigradu so zaprli italijanske bolnišnice. Bojkot proAi italijanskim trgovinam je vedno večji. Zlasti nevaren je položaj v Solunu, kjer se pripravljajo proti-italijanski izgredi. Italijanski trgovci zapirajo trgovine. Razburjenje naraša od ure do ure, zlasti ker prihajajo iz Albanije vznemirjujoče vesti, da se pripravlja nova vstaja v Albaniji, ki jo pripravljajo italijanski em isarji. Carigrad, 4. oktobra. Prebivalstvo je ogorčeno nad prejšnjim velikim vezirjem Hakki-pašo. Vojaštvo mora stražiti njegovo palačo. Snoči je hotela razburjena množica razdejati palačo in je moralo voja-šivo rabiti orožje. Nove turško .»ninM-&tvo. Carigrad, 4. oktobra. Said-paŠa ne more sestaviti novega kabineta, ker se vsi odličnejši politiki branijo prevzeti v tem kritičnem položaju odgovornost. Najvišji turski krogi so popolnoma brez glave. Carigrad, 4. oktobra. Danes opoldne so bile razširjene vesti, da se je Said-paši posrečilo sestaviti kabinet. Protiitalijauski bojkot. Carigrad, 4. oktobra. Mladotur-ški komite je sklenil, po vsi državi organizirati protestne shode proti Italiji ter skrbeti za dosleden bojkot italijanske trgovine. Carigrad, 4. oktobra. Mladotur-ški komite je izdal proklamacijo, v kateri naznanja, da je ustanovil poseben odbor za narodno obrambo. Prepovedana prodaja premoga. Solun, 4. oktobra. Uradno jc bila prepovedana prodaja premoga vsem tujim parnikom ali tujini državljanom. Avstrijski muzlimani za Turčijo. Sarajevo, 4. oktobra. Mnogo mladih muzlimanov je šlo čez mejo v Turčijo, da pomagajo v boju proti Italiji in eventualno drugim državam. Italijanska armada. Rim 4. oktobra. Italijanski kralj se je napotil v Raconiggi, da pozdravi italijansko armado, ki je namenjena v Tripolis. Listi slave tripoliško vojno kot križarsko vojno. Rim, 4. oktobra. »Agenzia Štefani« pravi, da se mobilizacija in v-krcanje italijanske armade izvršuje v popolnem redu. Kdaj pa bodo mogli stopiti prvi regimenti italijanske armade na tripolitanska tla, še ni določeno. Najnujnejša je potreba, da odstrani Italija vsako nevarnost v Jadranskem morju. Turške vojne ladje v Dardanelah. Pariz 4. okt. „Temps* ve iz zane sljivega vira, da so res dospele v Dar-danele turške vojne ladje. Turška dar-danelska divizija obsega 14 vojnih ladij. Turki potopili-svojo ladjo. Carigrad, 4. oktobra. Iz Tripolisa poročajo, da je turško vojaško zapustilo ladjo »Sejad« in jo potopilo, da bi ne prišla v italijanske roke. Zaplenjene turške ladje. Rim, 4. oktobra. Italijanska krl-žarka »Mareo Polo« je v Egejskein morju prijela neko tursku križarko ter ujela pri tem enega generala, 2(MI vojakov in 50(10 pušk, ki so bili namenjeni SI Tripolis. Tursko krizarko so prepeljali v Tarent. Avstrijske parobrodne družbe. Reka 3. oktobra. Ravnateljstvo parobrodne družbe „Adriaa je ustavila ves promet na črti Reka-Tripolis. —• Ostale parobrodne družbe vzdržujejo zasebni pomorski promet še vedno dalje, ne oziraje sc na nevarnosti, ki baje prete kupčijskemu mornarstvu vsled nastale vojne med Italijo in Turčijo. »mčija proti Turčiji. Pariz, 4. oktobra. Iz Carigrada poročajo, da nara-' a lam ogorčenje proti Nemčiji, kateri prrdhaeivaju, da je skrajno sovražna Turčiji. Nasprotno pa imen u jejo kot edino prijateljico Turčije Angleško. Pallavacini in Kaid - paša. Oarijrrad, 4. oktobra. Avstrijski veleposlanik v Carigradu obmejni grof l'allavaeini je imel veeraj Balo dolgo konferenco - Said - pašo. Rusija s" pripravlja. Petrograd, 4. oktobra. V vojnem ministrstvu se jc vršil vojni svet t < - r M sklenili, da mobilizirajo v Kavkazu en amiadni zbor. Huski politični krogi zatrgujejo, da morajo na ji i eventualne komplikacije na I&alkanu Rusijo za vse pripravljeno. Srbija mobilizira. Belgrad, 4. oktobra. Dejstvo, diu je Srbija poklicala pod oroz.jc vse re germe častnike, je napravilo po eeii Srbiji veliko razburjenje. V politi*-j!ili krogih razglašajo, da hoče hiti Srbija za vse slučaje pripravljena. Grška mobilizira. Solun, 4. oktobra. (Tradno as poroča iz Janine, da j«' 6rUca poklicala pod oroaje prvi in dmgi letnik rez«r ve. Ci-ka koncentrira svoje vojaštvo pri Narti in Malakasu. Intervencija velesil. Dunaj, 4. oktobra. Vesti o intervencijah velesil v Carigrudu ali v Rimu se dementirajo. Tudi nemški cesar Viljem je vsako intervencijo odklonil ter je na tozadevno prošnojo pisal sultanu zelo laskavo pismo. Na-svetoval je, kakor tudi drif« velesile, da naj ostane Turčija trezna, i goji, pod katerimi bi bilo BMfJOOS doseči sporazum med Italijo in Turčijo, bi bili, da se Turčija odreče Tripo-litauiji, nasprotno pa plača Italija Turčiji sto milijonov lir kot odškodnino. — Turčija bi mogla in predlog sprejeti, zlasti zato. ker je njen položaj brezupen, ker je od vseh velesil zapuščena. * Jesen — zima 1911. Pozor! Priporočamo našim rodbinam za jesenski nakup volnenega in modnega l»i;iga in sukna, modnih barhantov in flanel okusnih vzorcev. damasto>, Havličkovih tkanin, žepnih robcev, brisač, perila, oprem za neveste itd. dobro znano in sloveče česko podjetje« izvozni dom, V. J« liavli-čok a bratr, Liani Podčbradv, Ce-iko. Pri naročilu novo izgotovijenr zbirke vzorcev M izvolite poslužiti priloženega listka in sklicuje, as rut naš list, dobite a zorce Iranko in pri naročilu posebne prednosti. Ako pa ravno ne potrebujete, izvolite priporočiti listek za naroČilo svojim conj. znancem. Darila. Upravništvu naših listov so poslali za: „Ciril-Metodovo družbo" Mihael Bregar, Maribor 3 K 50 v in dr. Janko Žirovnik odvetnik v Ljubljani 10 K iz neke kazenske poravnave. Skupaj 13 K SO v. „Radogoja" Franc Štele, pevo-vodja v Kamniku 22 K 80 v, nabral I med onimi prijatelji vseuČiliške mladine, ki se niso mogli udeležiti cvetličnega dneva v Ljubljani dne 24./9. in radikalni abiturijenti I. drž. gimnazije v Ljubljani 12 K. Skupaj 34 K 34 v „Učiteljski konvkt" dr. Janko Žirovnik odvetnik v Ljubljani 10 K iz neke kazenske poravnave. ..Podporno društvo slov. visoko-šolcev v Gradcu" dr. E. Bretl 30 K. Živeli nabiralci in darovalci. Izdajatelj in odgovorni urednik: Baato Pnstoslenriek. V času okrevanja. Povsod, kjer je treba, da se moči nekoliko zvečajo, torej posebno za časa okrevanja po prestani bolezni, se je obnesla Scottova emulzija že večkrat in sijajno. Scottova emulzija, ki je že sama na sebi bogata na redilnih snoveh, na-pravlja istočasno tek, kar je glavna stvar. Pritem je Scottova emulzija Čisto lahko prebavljiva Pristno samo ■ in tako okusna, da jo odrasli to znamko — ribičem — «nak kakor otroci jako radi uživajo Sehottovega po ■topanj«. in dobro prenašajo. Pri nakupu zahtevajte izrecno Scottovo emuliijo. Znamka »Scott« je, ki je vpeljana že čcx S5 let in jamči za dobro kakovost in učinek. Cena izvirni steklenici 2 K 50. Dobi se v vsaki lefcami. 5 Ceno domaće zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletji dobro znanega, pristnega „Mollovega Seldlltz-praSka", ki se dob: za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno r»a vse težkoče prebavljenja. Originalna škatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. Moli« c. in kr. dvorni zalagatelj na Dunaj*?, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati Mollov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 1 18 • DOMA) • 3»et/OAPtST-.TRST. PDROMTO'KA.IAD*-' TCVARMt: •PRAGA- KinTA Priznano močna, lahke tekoča solidna in neprekosljiva so KINTA kolesa. Hajtkiintfj^ia«hm. llastrerari caiti Brcatenu. K. Camernik Ljubljana, Dunajska cesta 9. Speclal. tnniu s HlHiii mhi. ml Izposojevanje koles. 4. oVobra 1911 H . *nirni J Blagovni ^ r 111—i| Najboljs za zeka Dr. J. 3., zobozdravnik, TVIoravs'ia O str ova. Natančno in temeljito sem preizkusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je preizkušnjo in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro. In ta je: Seyđiinsl. Dober tek je dobra stvar, Zanemarjaj je nikar! Dober tek imaš vsak dan, Ako vživaš Najboljši želodčni liker! Sladki in grenki. Ljudska kakovost liter K 2-40. Kabinetna kakovost „ 4*80. Naslov za naročila: „FL0RIAN", Ljtibljarn. Postavno varovano. in m ?s„, dobrega, zanesljivega na-vira za porabne I ....w ------ ,.. uu,.,..e predmete za- htevajte takoj po dopisnici bogato ilu-strovani katalog z okoli 4UC0 siikami. C. in kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad, Most 1173» Češko. Haprednjakiy prispevale za Narodni sklad! Borzna poročila« Uradni kani dunajske bane ■alaftbaal papirji. %*fm majeva renta .... 4*2°U srebrna renta .... 4°/0 avstr. kronska renta . . 4°/o ogr. „ „ . . f 4° o kranjsko deželno posojilo j V U k. o. češke dež. banke . 1 SraAka. j Srečke Ii L 1£60 ... IttHA. 1864 . Hske..... zemeljske I. iz na uprav »Slov. Naroda.« pod „Sirofllik" 3393 jvečji blagoslov nebes izvira iz zdravilnih studeucev na zemlji, in človek je znal zdravilne moči studencev tako izkoristiti, da se ahko rabijo vsaki čas in daleč od studencev. Pristne Faveve sodenske mineralne pastilije so iz znamenitih sodenskih zdravilnih vrelcev, in kakor vrelci sami. so tudi te idealno sredstvo proti vsem katarskim boleznim Škatljica se kupi za K 1-25 v vseh tovrstnih prodajalnah. J.Zamlgefi čevljarski mojster v Ljubljani, Sodna ulica št. 3 izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča ^vojo zalogo storjenih čevljev. Izdaluje tudi prave gorske in teiovadske čevlje« Za naročila z dežeie zadostuje kot mera priposlan čevelj. 2*5 Važno za vin.-ke trgovce več ^to komauov. prav močni in zdravi iz hrastovega lesa, od 400 8^0 1 se dobivajo po prav nizki ceni 2545 pri tvrdki jI Rosner I S°- v Lj&flbSjssnE. Ivin Podkrajaek, žel. nadspre- vednik v p. z potrtim srem naznanja v imenu sv6jih otrok Lino ^oraiauovic, Josipine in Iftatlfa PođLraišeh ter vseh ostalih sorodnikov žalostno vest, da je iskreno ijubijena soprog«, mati, stara mati, sestra in tašča gospa vana Podkrajsek zvečer, previđena za umirajoče po včeraj ob 7. uri s sv. zakramenti dolgi in mučni bolezni v 79 letusvoie starosti mimo v Gospodu zaspala Pogreb preblage ranjke bode v četrtek ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Čevljarska ulica 2 na pokopališče k sv. Križu. V Ljubljani, dne 4. oktobra 1911. Mesto vsakega posebnega obvestila. Kristjan, 22 — 28 let, samski, popolno znanje slovenščine in nemščine v govoru in pisavi. — Splošna in trgovska izobrazba. Ponudbe pod „002 W. A« 7288" na Rudolfa Mosse na Dunaiu I, S( ilersmtte 2. 3389 3{nton Potone posestni/^ valjčnega mlina. žani Potone * $imohčič €-+*~vt£ poročena, ^»vv-* JpadeZe, dne Alf. oktobra 19tt. Stanovanje z dvema sobama, kuhinjo 3291 in pripadki se odda s prvim novembrom. Več se izve fhruborlevo nabrežje 18 Jajca, maslo, -3> kokosi, mleko kakor tudi fižol in vsakovrstna žila kupuje na drobno in debelo. Josip Božič trgovec ,Celovee, Bel jaška eeata 14 Ivoli h •vo|im! ftvojlkavojIml Albert Peldstaln Radeckega cesta 12, vljudno priporoča svojo 3166 knjigoveznico. Stanovanje Cono se odda v novi hiši ob poti V Rožno dolino dvoje stanovanj in sicer eno z dvema sobama, predsobo, kopalnico in pritiklinami, drugo tudi z dvema sobama, predsobo in poselsko sobo. K stanovanju spada tudi del vrta. Odda se za november. 3214 Več se izve pri blagajniku; Kranjske stavbinske dražbe. razglas. Posojilnica v Mariboru (Narodni dom) podeli za šolsko leto 1911J1912 visokošolcem iz ustanove Rm IIm M pcilnoF sa 300 K ter is posebej Iri podpora po 300 K. Pravico do teh podpor imajo dijaki slovenske narodnosti (za podpore iz Rapočeve ustanove posebno iz mariborskega in Šostanjskega okraja). Prošnje za podporo, obložene s krstnimi licti, spričevali uboštva, spričevali o izpit.hin z indeksi, je vložiti pn posojilnici v Maribora (Naro« dni dom) BbbF" do 20. vinotoka 1911. V prošnjah je tudi omeniti, uživa lt prošnjik že drugod kako podporo in v katerem znesku ter se naj tudi navede študijski semester. 3397 V Mariboiu, dne 29. septembra 1911. RAVNATELJSTVO. Mfidna in Hpnfekcijskf* trgovina Jy(. )\rištofič- J^učar se / Toinaiič. Oplihi mi Jn. h Hntt Ljubljana, Pod trančo 1 priporoča svojo bogato zalogo naočnikov ščipalnikov, daljnogledov in vse v to stroko spadajoče predmete. 1893 Cjubljana, JColezijske oL 16 1542 izvršuje lin, m m sokete rA *a razne prilike. Delo umetniško okusno in po solidnih cenah. Prodaja m\Ui m-& eovrslK sadi cvetlic in zelenjavo. zaročila na deželo hitro in vestno. #« pDnmtoa ^ Mlad vdovec, stalno nameščen v Ljubljani, se žel; v svrho ženitve s kako gospico ali mlado vdovo brez otrok v starosti 20 - 27 let, ki bi naj imela nekaj premoženja seznati. Le resne ponudbe s sliko pod strogo tajnostjo in proti vračilu ped „SREČA" ooste rest. Ljobljana, gl. p. Mita kiiilln lititn v Gradca, BcrTcigaisc 7.1L nedstr. Osebni kredit 3408 1» dolgornki posojila za ranžiranje ■radnikom, profesoiiesi, acitaljani. pensl|onistoaa i. dr pod na|ngodn*t*laaft pogoji, eventualno tudi bres porokov proti enkratnemu plačil« v poroštveni sklad. Mesečni obrok za posojilo 200 K znaša pri 5 letnem vračanju 4 K vStevSi obresti. Pred-stroSkov nikakih. Natančnejše iz prospektov Nadaljna pojasnila daje Josip Kosem, Ljubljana. Krakovski nasip 22. zflCo&nd oalon> (Saoiiitm damam pnpococa ie na?/tnet£eatnt fiiotufu vedno pz*~ pzavfaeni. Safio iuBi venet $ tza&cvt tn rasne cvetlice /. Soma tzraoiovtfcm. m m Sprejmem pi. Kosncr wm mm zoaoia: \ v Ljubljani priporoča v lastni žganjarni kuhano 2544 Sli^ovkd Ttropinovec Brinfevec §lrušovec Ifinsko žganje g zaneslffvtti hafeovosii. ■ §F Iz hrastovega lesa, prav močne M :-: in nekatere skoraj nove >:-Hlod 56 — 100 litrov 5§ - 200 — 400 „ . I veščo slovenščine, nemščine in knjigovodstva, če mogoče tudi stenografije Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, zahteve plače in dneva mo£- čeg-a vstooa so nasloviti na Petra Majdiča v Celju. 2350 tv Tj? 717 TIv TJT TZT 717 727 727 717 7X7 717 717 7*7 3van ]ax in sin v L;ubljara 3"S 1JB| unajska cesta 17 $J "T rriporoča svojo bogato zalogo nosnih koles. Išl le! ivalni stroji za rodbino ira obrt« Brezplačni korzi za vezenje v hiši. Pisalni stroji „ADLER". 3177 600 — 1000 ss proda po nizki eeEi s.tl franc Casclo, vinski trgovec, 1 Singerjeva ulica štev. 1, za škofijo. E Na debelo ia drobno po nizkih cenah priporočam svojo £ bogato založeno 240 \ tre 0¥ln© 1 galanterijski® in vseli ml kra-nrckim Igom ii pleteninami. 354 Devocionalije in vse vrste blago za DOŽja pota. Tvornla zaloga kraniskib glavnikov. yinton Škof Ernest Jevnlkarjev naslednik Dunajska testa, v ii gostilne it. 6. C. kr. # priv- občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu Ustanovljena leta 1831. Jamstveni zakladi znašajo nad 392 mili j OHO V k r O II. ~ ■ 6V,F______ - „-r-- - . o .....- katerih odcleziti oe ■oreje sano oai, ki so %t preje vpisali a ■o C/V Neprimeren učinek. PRESELITEV KR0JASTVA. 3387 Naznanjam svojim cenj. gg. naročnikom in drugemu občinstvu, da sem se s 1. oktobrom t. I. preselil iz Vegove ul. 12 v Aajevo ulico 2, staro vofasko eskrnovalisče. Prosim vse cenj. gg. naročnike in dru^o občinstvo, da mi tudi zanaprej ohranijo zaupanje kakor dosedaj. Potrudil se bom kakor doslej vsakomur postreči z najboljšim blagom, najokusnejšim delom, najnižjimi cenami. Snrejemam tudi v to stroko spadajoča dela, kakor popravila, likanje, čiščenje i t d. Za obilen obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem Josip Ahčln kroiaski molster, Gajeva nI. 2. f J^anufakturna trgovina = jt, duha = :: Sto™ trg štev. t. T. ca i L jesenske in zimske = novosti. = AlpinA Priznano največja, resnično domača, ie 25 let obstoječa eksportna tvrdka. Fr. Čuden urar v Ljubljani, Prešernova ul. 1 sano nasproti Frančiškanske cerkve je delničar največjih tovarn švicarskih ur »UNION« v Genovi in Bielu on torej lahko po eriginaloo tioroiikih cenah :: garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno znane .\ Alpina ure z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, :-: tula, srebru, ni kl; u in jeklu :-: prodaja. Nedosežno velika izbira. — Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti. i Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. D.i»i*k. 9...-IC k S.OOO.OOO. Stritarjeva ulica *tev. 2. RM#n,n' fo"* naenal" Podmialoe v Splleta, Celovca, Trata, Sarajeva ia SorioL Sprejem vloge u knjižice ia n tekočI racu ter jn obrestije od ne vloge po Oslih 41 V| Kaplje ia preiaja srecac ta vrdiostae papirje vseh vrst 2 jO po iaevaea kom. 5156 94 07 10 02 78 Priporočamo naSim :: gospodinjam :: KOLINSKO CIKORIJO iz edine slovenske * tovarne v Ljubljani Telefon ttev. IS« Telefon štev. 16. Leta 1837. ustanovljena delniška družba KRANJSKA STAVBIMSKA DRUŽBA II LJUBLJANI Stavbno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbnotehniika dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — Priporoča se za stavbna dela vsake vrste. aiec umetni in trgovski vrtnar naznanja si. f. n. nbfcnsfru. Ja se nahaja ajegov cvetličr i salon |i Pod Trančo. ftSte m sii vencev. iztlslcvcnia Wm, ima, trakov itd- 1 Gospod, 35 let star, prijetne zu-: nanjost v stalni službi in s : pokojnino eli v svrho ženitve znanja s pošteno in inteligentno gospodično. Le resne ponudbe pod „F. 0." poštno ležeče Ljubljana. r loti v^^^tiJiSfe^ Okusno delo in zmerne cene ZusaRja naročila točno. « M ran m M M 11 I Dobro vpeljano oslin, zalogo pil is specenj. In v ljubljanski okolici oddam radi preselitve v drugi okraj takoj v najem, eventuelno tudi celo posestvo pod ugodnimi pogoji prodam. Vpraša naj se do 15. oktobra t. L pri lastniku Mat. Bolničar Šmartno pri Ljubi jam 3373 rrvttiatova Misa štev. Stl. Seffej-StraaS pziporoca cenjenim damam filoSufzc le +uz0tncjcxz t&vzSSe. Zaitii fzloBuk1 vcSno t> zalogi. SicScmova uiica. — cJatača me&tne Atanitnicc. Pozor! Naznanilo preselitve Podpisani si usojam vljudno naznaniti, da se nahaja odslej moja trgovina z moko in otrobi na drobro in debelo ter vsakovrstnih mlevskih izdelkov, ▼ Solekem drevoredu st. 8, zraven mesarja Počivalnika pri Mesarskem mostu, ter se slav. občinstvu vljudno priporočam za nakup vsakovrstne moke. Postregel bodem z najboljšim blagom. Velespoštovanjem Anton Jerman. nečak umrlega F. Jermana, trgovec z moko Ljubljana, Šolski drevored 3376 *f W Ljulslj^iii Prešernova ulica štev. 7 združena s apir kancelijski, konceptni, ministrski in trgovski; kariran in gladek; rastriran z eno in z dvema kolonama; papir za pisalni stroj; mali in veliki oktav za navadna pisma; barvasti papir in papir za zavijanje. Trgovske knjige vseh vrst od najpriprostejših do najfinejših vsake velikosti. Mapo za shranjevanje trgovskih pisem. Zavitki vseh vrst in vseh velikosti, barvasti in beli. Sprejemajo se tudi naročila na zavitke s tiskano firmo. Šolski zvezki vseh vrst, domačega izdelka in iz drugih tovarn. Trgovci dobe poseben popust lipiSi dr _ p^Egsorača slovenskemu občinstvu svojo &ogato zalogo kancelijskega, ■ ■ ■ (kcimptaarskega, risarskega, slikarskega in šolskega blaga ■ ■ ■ §SJ~ nalboljšd kakovosti In po natnižglb c Pisalne in risalne potrebščine peresa, držala, svinčnike, radirke, risalni papir, risalne priprave, črtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve. Tinte najpreprostejše in najfinejše, črne, vijolčaste in barvaste. Šolske mape iz platna m iz usnja ter jermena za knjige. Mape za zvezke. s pisemskim papirjem avstrijskega in inozemskega izvora v vseh velikostih, za dame In za gospode, za navadno rabo in tudi za darila. Albumi za slike, razglednice in poezije. Črnilniki in uteži za opremo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižjih cenah Razglednice umetniške in pokrajinske, ljubljanske in kranjske. Trgovcem pri večjih naročilih izreden popast Jfaroha knjigama sprejema Mi naročila na pisalne stroje at m m mm m vseh sistemov • - - m m m po tova niških cenah; dalje naročila na vsakovrstne tiskovine namreč zavitke, vizitnice, oznanila, fakture* trgovska pisma itd itd. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 9 ^20365 54