Leto EVI.
ii__l—i In ser a ti: crzsg
Enostolpna petitvrsta (59 mm Mrotca ln 3 ram visoka alt n|a
prostor) ■a enkrat . . . . po 50 v za dva- ln večkrat . „ 45 „ prt večjih naročilih primeren popust po dopovorn. Ob sobotah dvojni tarlt
=--' Poslano: •■ -»
Enostolpna petitvrsta K J-Izhaja vsa'1 dan Izvzemši ne rtelje in praznike, ob 3. uri pop. Redna letna priloga vozni red
Posamezna številka
Siev. 192.
es Velja po pošti: =3
aa oelo leto napre] .. K 50'— sa en meseo „ ,. „ 4.50 ia Nemčijo oeloletno. „ 55'— bi ostalo Inozemstvo. „ 60 -
V	Ljnbljanl na dom Sa oelo leto naprej.. K 48-— ia en meseo „ .. K 4 —
V	aprarl preloman messCno „ 3-30
b Sobotna izdaja: 5
Za oelo leto.....K 10-—
ia Nemčijo oeloletno. „ 13-— ■i ostalo Inozemstvo ■ „ 15 —
30 vinarjev.
if LlnUflanf, v peten, dne 23. avgusta m.
: i ..
W Uredništvo je t Kopitarjevi nllol itev. 8/III. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 50. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopltarjovl nllol št. 6. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št 50.
Narodni svet
in denarno vprašanle.
Narodni svet je za narodne stvari naša vlada. Njegov delokrog je ogromen, ker živimo sedaj ravno v časih, ko so velike spremembe na dnevnem redu in ko moramo biti pripravljeni, da se zgode šc večji preobrati v doglednem času. Po mojem mnenju bi moral NS. pritegniti v svoj delokrog tugi rešitev zamotanega denarnega vprašanja. Vsakdo čuti dan za dnem na lastnem žepu, da je vrednost denarja sedaj popolnoma drugačna kakor je bila pred vojsko, in pričakovati se mora, da bo vrednost denarja še nadalje padala.
Pred vojsko so bile cene blaga razmeroma stalne. Izpremembe v cenah so bile le neznatne in tudi razlike med posameznimi trgi so bile le majhne. Na primer v Ljubljani in v Trstu je bila cena obleke približno ista. V četrtem letu vojske pa sc je to popolnoma izpremenilo. Cene blaga se od dneva do dneva izpremi-njajo in gredo bliskovito navzgor. Danes so cene živil na prostem trgu vsaj desetkrat večje kakor pred vojsko. Cene p e r i 1 a in obleke pa so dosegle že bajno višino; to blago stane povprečno tridesetkrat več kakor v mirnih časih.
Zaradi visokih cen mora imeti vsakdo desetkrat ali pa vsaj petkrat več denarja v žepu kakor nekdaj za nakupovanje vsakdanjih potrebščin, posebno živil. Iz tega kakor tudi iz drugih vzrokov, ki jih nočem navajati, je število bankovcev, ki so sedaj v prometu, tako veliko, kakor še nikdar, odkar obstoja Avstrija. Avstro-ogrska banka izdaja bankovce za cclo monarhijo. Po zadnjih poročilih je sedaj nič manj kakor za 25 miljard kron bankovcev v prometu. Za kritje te ogromne vsote ima Avstro-ogrska banka v svojih zakladnicah samo 270 milijonov kron zlata in srebra. Pred vojsko je imela te žlahtne kovine povprečno za 1500 milijonov kron, med tem ko je bilo samo 2500 milijonov kron bankovcev v prometu. Takrat je lahko vsakdo zamenjal bankovec za zlato, ker Avstro-ogrska banka je izplačala vsakomur, ki je zahteval, v zlatu, Danes je to popolnoma izključeno. Sedaj smo si brezdvomno na jasnem, da na primer bankovec od 20 K ni vreden več za 20 K v zlatu, akoravno jc na njem napisano, da izplača banka na vsako zahtevo 20 K v zlatu.
Vsi znaki kažejo, da promet bankovcev še n: dosegel svojega viška, ampak da se bo njih število še z n a t n o p o m n o -ž i 1 o. Kontrolna komisija za državne dolgove je ob otvoritvi zadnjega zasedanja parlamenta, to je pred približno dvema mesecema, izjavila, da si je avstrijska vlada v tekočem letu izposodila vsak mesec Bkoro po 1000 milijonov kron in da se je vsled tega pomnožil promet bankovcev skoro za 1 miljardo mesečno, ter. izrazila bojazen, da se bo tudi v bodoče pomnožil bankovčm promet za isto vsoto. Kontrolna komisija je istočasno opomnila avstrijsko vlado, da more tako početje privesti ne le Avstro-ogrsko banko, ampak tudi celo avstrijsko gospodarstvo do poloma. Izrazilo sc je torej prepričanje, da sc bližamo bankrotu, ako se razmere ne obrnejo radikalno na bolje, kar sc pa do sedaj še ni zgodilo. Obratno, ban-kovčni promet narašča mesečno skoro za 1 miljardo in avslrijska vlada si izposoiuie še vedno približno ravno toliko pri Av-stro-ogrski banki.
Računati moramo z možnostjo, da bo bankovčni promet narastel do konca tega leta na 29 miljard kron ter cla bo tudi prihodnje leto šel neprestano navzgor. Papirnatega denarja bo vedno več v prometu. Vloge pri hranilnicah, zadrugah in bankah
bodo povečale, vsakdo bo moral nositi s seboj večjo vsoto denarja, ker bodo šle cenc sporedno z denarjem navzgor. Prc-plavljenje s papirnatim denarjem bo cez pol ali pa čez eno leto mnogo večje, kakor je sedaj. Ceni se, da je v slovenskih
pokrajinah nekaj več kakor 1000 milijonov
i ..........• ... i..., ,i.....•, * _____ i
to število znatno narastlo, ako si ne bomo mogli sami odpomoči. Popolnoma izključeno je, da bi se avstrijska vlada lotila s kakim radikalnim sredstvom ozdravljenja naše valute, ampak pustila bo, da gredo stvari dosedanjo pot, zato si moramo sami pomagati.
Kako naj poseže Narodni svet v valutno vprašanje? Nikakor ni misliti da bi NS. se mogel pečati z ozdravljenjem avstrijske valute. Ta stvar presega njegove moči. A NS. vendar lahko koristi po mojem mnenju našemu narodu ogromno. One vrednote, ki bodo očivid-no po vojski jako padle v svoji vrednosti, se morajo odstraniti in nadomestiti s takimi, ki bodo obdržale sedanjo vrednost tudi po vojski. Ni priporočljivo, da bi navajal konkretne slučaje, vendar naj omenim en zgled, ki je sicer ncko-j liko bolj oddaljen: Ako je sedaj perilo re-| cimo dvajsetkrat dražje, kakor bo po voj-! ski, nepremičnine, na primer njive pa sa-| mo dvakrat, ne bi bilo pametno kupovati | perila in ga spravljati v zaloge za povoj-skin čas, ampak priporočljivo bi bilo naložiti denar v nepremičnine. Ako NS. ugodno reši vprašanje, v katero blago (blago v najširšem pomenu besede, torej sem spada tudi denar) naj nalagamo svoje prihranke in katero blago nai odrinemo, ker izgubi po vojski svojo veljavo, napravi slovenskemu narodu večio uslugo, kakor io izkazala do sedaj kaka organizacija. Na ta način si pribrmimo sto in sto milijonov kron, katere bi drugače brezdvomno zgubili. Prepričan sem, da se more to vprašanje ugodno rešiti.
Pcsdravs ab HfubljansSsIh sSav^osSiHi.
Praga. Ob priliki odkritja spominske plošče velikemu bojevniku za pravo jugoslovanskega ljudstva poslancu Kreku sprejmite v imenu češkoslovanske agrarne stranke in češkega kmetskega ljudstva zatrdilo globokega in neminljivega prijateljstva v boju za sveta prava jugoslovanskega naroda. — Predsednik Švehla.
Lvov. Pridružujem se z Vami dragemu spominu dr. Kreka, plemenitega slovenskega patriota in prijatelja Ukrajincev. — Čehelskij.
Zagreb. Želim, da zajednički rad uro-di najboljim plodovima i da čvrstom orga-riizacijom svi djelovi našega naroda zbiju se u jedno tijelo sa jedinstvenom dušom i mišlju. — Kosta Majkič.
Karlovac. Predsjednika Narodnog sveta, kao dijela skorog budučeg sve-opčeg narodnog odbora Slovcnaca, Hrvata i Srba u Zagrebu, pozdravljaju svečenici sakupljeni u Hrnetič-Karlovcu. — Josip Šafar, Julije Nemec, Hinko Lesič dr. Pe-tar Trbuha, Mirko Gundak.
Dobova. Na slavi Majke božje u Stc-njevcu sakupljeni podpisani pozdravljaju oduševljeno pregavce naroda. Pozdravljamo slavensku solidarnost, savez Poljaka, Čeha i Jugoslavcna! — Gustav Babunek, Ivan Lovriček, Slavoljub Pavariček, Ivan Kralj, Stjepan grof Orssich, Stjcpan Ste-pinac, Kerubin Šegovič, Vid Jakševac, Josip Lipovščak, dr, Janko Šimrak, Eugen Poslaubsky, — Ovomu brzojavu se od srca pridružuje društvo, sabrano na župnom dvoru u Brdovcu. Marija Stepinac, Novo-dvorski, Šribar, Dragutin Stepinac, Fran-zega Marija, Šribar Rezi, Sorčič, Vimpol-šek, Nikola Hijanič, Jaka Šribar, Maksimilijan Stepinac, Franjo Cirnski.
HarSteorsSs© pismo.
Maribor, 21. avg. 1918.
Imeli smo žc ponovno priliko, da smo sc v svojih pismih bavili s ponedeljskim listom, ki izhaja v Mariboru pod imenom »Deutschcr Montag«, Ta list v isti zalogi, v isti tiskarni in ima iste urednike, kakor »Marburger Zeitung«, a hoče vendar celo to nadkriliti v nemškem radikalizmu, Si-'er tega lista ni mogoče smatrali za rasnega in mogli bi preiti preko njaga molče ... a-------: .-.1
ljudeh, ki ga pišejo, za slučaj patologije, loda pomisliti treba, da je vsa nemška javnost danes pod uplivom takih patolo-gičnih ljudi. Zato pa je potrebno, da se borimo tudi s takimi pojavi v nemškem taboru. Naj torej navedemo par cvetov iz zadnjega izdanja tega lističa. V uvodnem članku »Wir Deutsche« piše: »Prikazujejo se nova znamenja! Znamenja, ki pripovedujejo o prihodnjih stvareh, znamenja, ki so predsignali bodočih dogodkov. Pripraviti se ima končno zadnji udarec naših Slovencev proti Avstriji, Začeti bi se imelo zadnje dejanje za razrušenje Avstrije. Kar se je v Pragi pripravljalo, kar so Čehi proglasili za svojo najsvetejšo narodno dolžnost, se je v Ljubljani nadaljevalo v novi izdaji: Boj za cilje entente. V tem zadnjem boju dobivajo ententni plačanci svojo pomoč od zunai. Anglija izjavlja, cla priznava češko in jugoslovansko državo, njih armade in vlade in Amerika bo sledila temu zgledu. Toda notranje-avstrijski ligi za zmago entente pe gre na roko le ententa: naš ministrski predsednik si prizadeva po časopisnih vesteh istotako, da bi pomogel Čehom in Jugoslovanom. Hussarek vozi proti češkemu in jugoslovanskemu državnemu pravu. Kdor more gledati, je mogel opaziti mrzlično agitacijo na jugu naše monarhije, Kdor se ie ozrl okoli, je mogel doznati o tajnih posvetovanjih jugoslovanskih voditeljev. In kdor je energično prodrl v to tajnost, je dobil gotovost (bela lisa). Smatrajo sedanji čas za primeren, cla udarijo v družbi s svojimi češkimi prijatelji in osnujejo jugoslovansko vlado z začasnim sedežem v Ljubljani, V dunajskih poučenih krogih se že dolgo časa raznrav-Ija o teh namenih Slovencev. Nimajo pa poguma, da bi s tem prišli v javnost. Brezbrižnost, da, pomoč, ki so jo vse dosedanje vlade nudile slovanskim prevratnim načrtom, bi morala in bo morala zbuditi nas Nemce. Gre se za to, da uredimo lastno hišo. (Bela lisa.)
Članek zaključuje: Sedaj je čas, da nemška Avstrija stavi svoje zahteve! Sedaj je čas, da začenja vsak pogovor z vlado: »Wir Deutsche,«
Na drugem mestu priobčuje »D. M.«, baje po »Vossische Zeitung«, mesta, da jc na Češkem že v prometu zlat in srebrn denar nove češko-slovaške države. Zlati, v velikosti francoskih louisd'orov, imajo na eni strani Hradžin in na drugi strani dva roki si podajoča sokola, a nad njima ptič-sokol. Vrednost teh zlatov je 20 sokolov, kar znači bržkone franke. Tudi po,-samezni sokoli in zlati po 10 sokolov so baje že v prometu. Vsi denarji imajo na eni strani češki napis o češko-slovaški državi, a na drugi strani francoski napis. Denar je baje francoskega izvora. Kako je prišel na Češko, nam žal ne povedo. Bržkone so ga metali letalci doli. V interesu zboljšanja naše valute bi bilo lc želeti, da se kaj takega zgodi čimpreje.
V nekem dopisu, naslovljen: »Iz neke češke garnizije« piše ta imeniten list, da češki vojaki ne oddajajo ostrih patron, ker jih spravljajo za revolucijo!
Ako omenimo še, da se v nekem dopisu iz Opatije pritožuje, da ni tam nikakega nemškega cenzorja (čemu?), bo menda za danes zadoščalo.
Vsekako pa sc nadejam, da so se či-tatelji iz te zbirke prepričali, da bi ljudje, ki pišejo take stvari, spadali v norišnico. Toda žal, da odločuje danes o nemški politiki družba norcev.
Zs sporazum med Italijani m Stav^ci.
»Edinost« z dne 18. t. m. jc priobčila zanimiv italijanski članek, v katerem pisec N. S. dokazuje, cla jc za Italijane najboljše, ako sc sporazumejo s Slovcnci. Članek slove v glavnem:
Italijani in Slovcnci teh pokrajin so si leta in leta stali nasproti kakor uve sovražni si sili, vedno pripravljeni, da sc medsebojno raztrgata, in slastno sta porabili vsako priliko, da druga drugi škodujeta. Zdelo sc je, kakor bi bila ta dva naroda po rojstvu podedovala sovraštvo in
našem mestu je Mcternichova zla zel- Di-vide et impera, pognala morda močnejše korenine nego kje drugje! Mimogrede pa moram naglasiti, da ta zla zel ni poganjala samo v naših zemljah, marveč da so nasledniki lega ministra, nedosegljivi v motenju miru med nenemšk. narodi, z višine svojega častnega uradnega sedeža sejali žalostno seme tako v pokrajinah Lahe in Visle kakor tudi Save in ob Jadranu. Boji med Italijani in Slovenci, med Italijani in Hrvati, med Hrvati in Srbi, med Poljaki in Ukrajinci in tako dalje — vse to so sadovi divide et impera. Če tem bojem dodene-mo še boje proti obema privilegiranima narodoma to je proti Nemcem in Maža-rom, potem dospemo do zaključka, da bi bil Diogen s svojo svetilko lažje našel svojega človeka, nego v avstrijski-ogrski monarhiji kotiček, kjer ne bi bil divjal boj. Desetere narodnosti so se pod zaščito Met-ternichovih sistemov, zbrane v sovražnih si taborih vrgle v najogorčenejšo medsebojno vojno. In sredi te vojne so se Nemci v Avstriji in Mažari na Ogrskem na vse načine in ped pretvezo civilizacije prizadevali, da bi drugim vlili ali bolje vsilili svoj jezik in svoje ideje. Kaj so dosegli Nemci s pomočjo visokega pokroviteljstva, ni treba praviti; naši soplemenjaki na Tridentinskem nam nudijo najjasnejši zgled! Bodi zadosti, da povemo, da je poslanec dr. Karel Dnrdi v imenu svojih pet-najsterih tovarišev v deželnem zboru tirolskem že I. 1888. slovesno izjavil, »da postaja položaj Trcntina vsled neprestanih napadov na narodnost dežele s strani c. kr. vlade, posebno petem ponemčevalne delavnosti deželnega šolskega sveta in vsled sistema, ki sumljivo skuša zatreti vsak dih svobode in vsako gibanje javnega življenja ter izpreminja v iluzijo vse ustavne svoboščine tiska, zborovanja, združevanja, porotnikov in sodn'ške neod-» visnosti — čimdaljc neznomejši; gospodarska in moralna dobrobit italijanskega dela'dežele neobhodno in brezpogojno zahteva, da se administrativno loči od nemškega dela.«
Opozoril sem na to izjavo, ker kot prva v celoti in popolnoma odgovarja resničnim razmeram na Tridentinskem, dasi so se že 1, 1864. ob raznih prilikah borili za avtonomijo. Kaj so dcsegli naši triden-tinski bratje po več nego tridesetih letih? Boljše jc, da ne govorimo o tem. Možati protest dr. Cnncija v Pragi na zborovanju zatiranih narodov je zgodovina včerajšnjega dne in pove vse! O Trstu nočem govoriti, ker bi imel preveč povedati, dovolj, da spomin na vseučiliško vprašanje in najnovejši, vsekakor nezaželjeni dar: nemško navtiko. Še manj bom govoril o drugem postopanju, Ic i jc v bolj ali manj intimni zvezi z vojno.
A mi nismo sami, ki trpimo; vsi drugi nenemški in nemažarski narodi monarhije so v enakem ali podobnem položaju. In ravno to stanje stvari, te skupne bolesti, te skupne rane so povzročile, da so ti narodi opustili vsako sovraštvo, si medsebojno odoustili lastne lcrivicc in se v prepričanju lastnih pravic in lastne moči bratsko združeni začeli osvobojevati verig. Sedaj smo se tudi mi, kakor drugi napodi, ki so trpeli in še trpe, končno naučili razločevati prijatelje od sovražnikov in če hočemo Italijani, cla se bodo naše težnje kdaj uresničile, moramo biti zvesti načelu, da lastne svobode ne moremo bolje utrditi nego s svobodo drugih narodov, posebno sosedskih, da sc moramo torej na temelju teb načel v lastnem interesu tesno zvezati z Jugoslovani, ker stremijo po svobodi in neodvisnosti, ker z nami v stiku in ker pripadajo narodu, ki je pač zrel, da se vlada sam.
Ta načela končno niso sad leh zadnjih časov, marveč delo združeno z izkušnjo dolgih dolgih let, da mnogih vekov, to so, bi rekel, večna nače'a, ki obregajo korist in dostojanstvo ljudskih množic, ki so vstale iz lastnega groba zahtevajoč svoje lastno življenje. V ostalem vemo', da zna svoboden narod resnično ljubiti svobodo, dočim narodi, s katerimi se ravna kakor s sužnji, tudi druge zasužnjijo, V našem slučaju bi sc dala vprašanja, o katerih to-
Slovcnci, z nekoliko dobre volje rešiti na podlagi splošnega sporazuma.
Pisatelj obeta, da bo o podrobnostih sporazuma govoril v posebnem članku.

\	M	«
L
B0|! I llililll.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 22. avgusta, Uradno:
Na Monte Cimone smo odbili italijanski sunek.
Albanija. Iz avstrijsko-ogrskih in nemških letalcev in c. in kr. pomorskih letalcev sestavljena skupina je napadla sovražne letalske naprave pri Valoni. Opazili so številne požare. Naša letala so se vrnila polnoštevilno.
Načelnik generalnega štaba.
Bilka na Francoskem
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 22. avgusta. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča Ru-p e r t a.	,
Pri Kemmelu smo odbili sovražne napade na obeh straneh ceste Locre-Dra-noutre. Južno od Arrasa je včeraj Anglež pričel z novimi velikimi napadi. Angleški armadni zbori in Novozelandci so bili med Moyenneville in Ancro v smeri proti Ba-paume zastavljeni v gostih vrstah. Angleški konjeniški zbori so bili za fronto pripravljeni za nastop. Z najsilnejšim topniškim ognjem in z več sto tanki podpirana, je šla sovražna pehota na približno 20 km široki fronti k napadu. Pred našimi bojnimi postojankami je omagal n)en prvi naval. V krajevnih protisunkih smo zopet osvojili dele ozemlja, ki smo ga po načrtu prepustili sovražniku. Sovražnik je svoje silne napade nadaljeval ves dan. Njihovo težišče je bilo na krilih napadalnega ozemlja. Izjalovili so se popolnoma in z največjimi zgubami za sovražnika. Poskuse sovražnika, da bi pri Hamelu prekoračil Ancro, smo preprečili. Veliko število sestreljenih tankov leži pred našo fronto.
Med Sommo in Oiso je bilo čez dan mirno. Jugozahodno od Noyona smo se v noči od 21. na 22. t. m. brez boja od sovražnika malo oddaljili. Čez dan je sovražnik še streljal na naše stare črte. Obotav-Ijaje se so zvečer sovražni poizvedovalni oddelki prodrli proti dolini Divette. Čete, ki so se bojevale v gozdu Carlepont, smo, ne da bi sovražnik opazil, umaknili za Oiso. Napadi, katere je sovražnik včeraj * zjutraj pripravljal z najsilnejšim večurnim topniškim ognjem, tedaj niso/prišli do veljave. Med Blerancourtom in Aisno je sovražnik čez dan svoje napade nadaljeval. Samo pri Blerancourtu je pridobil ozemlja. Proti ostali fronti naperjeni in zvečer s posebno silo na obeh straneh soteske Morsain izvedeni naval je omagal z najtežjimi zgubami za sovražnika.
Berlin, 22. avgusta, zvečer. Uradno: Delni boji so se bili pri Bailleulu in južno od Lyse. Silna borba se je bila ob Ancri in Sommi.
Na včerajšnjem bojišču severozahodno od Bapaume in na bojni črti med Albertom in Sommo smo izjalovili velikonačrtne napade Angležev s protinapadi. Napadi Francozov med Oiso in Aisno so omagali pred našimi novimi postojankami.
Angleško poročilo.
London, 21. avgusta. (Kor. ur.) Reuter: Maršal Haig poroča: Danes zjutraj ob 4. uri 55 minut smo napadli na široki fronti severno od Ancre. Po došlih nam poročilih naše čete zadovoljno napredujejo.
pl. Ludendorff.
Dnevi
»Neue Freie Presse« objavlja iz Rige dopis, v katerem izvaja: O razmerah v Rusiji je zdaj težko mogoče, da si ustvarimo pravo sliko. Boljševiki so prepovedali vse meščanske časopise, njih časopisi pa, kolikor mogoče, prikrivajo položaj in izjavljajo, da je gospodstvo proleta-riata sicer v nevarnosti, toda upajo, da bodo kos težavam, ki so nastale. Tega nazora so seveda le pristaši boljševikov; dekreti, ki jih je izdala ententa v zadnjih časih, akcije entente na severu, Čehov-Slovakov na vzhodu in prodiranje kozakov z jugovzhoda in krvavi spopadi rdečih gardistov s kmeti dokazujejo, da so dnevi boljševikov prešteti, Težko jc reči, kdaj bo konec Lieninovega in Trockijevega vhdanja; zgodi se to lahko čez nekaj dni, katastrof*1 se pa tudi še lahko zavleče več mcseccv. Sovražnikov irmjo boljševiki veliko, toda organizirani nirr. Meščanske ,tr»«ke *o popolnoma raz? ; !jene. Kadeti <o razdeljeni v dva tabora. Petrotfraiska
skupina, ki jo vodijo Miljukov, baron Nolde in Winawcr, je prijazna Nemcem; moskovska skupina, katero vodi Nabo-kov, je pa najzvestejša pristašinja entente, Od oktobristov je le malo glasu, desničarji so pa popolnoma izginili s pozorišča. Neorganizirani nasprotniki boljševikov pričakujejo rešitelja od zunaj, ki naj združi njih razcepljene sile. Kadar se to zgodi, bo konec boljševikizma, katerega pristaši se vedno bolj redčijo.
Boljševiško vojno poročilo.
Moskva, 20. avgusta. (K. u.) Uradno: Anglo-Francozi, ki so se nameravali združiti s Čeho-Slovaki, so bili v smeri proti Onegi težko poraženi. Naše čete napredujejo in so zasedle postajo Čeknjcvo, ki leži 80 vrst pod Arhangelskom med One-go in Obozcrskim. Na vztrajnosti naših čet so omagali sovražni poskusi, da na-, predujejo v kazanskem odseku.
Sevcrnokavkaška fronta. Severno od Caricina smo zasedli vas Re-čenko; sovražnik je izgubil tam 10 strojnic. Po zadnjih poročilih so zasedle naše čete mesto Derbcnt.
Oficielna poročila s kavkaške fronte poročajo, da je prebivalstvo naklonjeno vladi sovjetov. Mobilizacija kmetov in kozakov uspešno napreduje. V naših oddelkih vlada vzorna disciplina. Medtem ko plačajo naše čete vse rekvirirane pridelke, razbijajo tolpe kadetov trgovine živil in ropajo živila in denar. Med častniki je veliko dc^erterjcv, ki so ušli iz armade kadetov. — Opisani dogodki dokazujejo, da ni v protirevolucijskih silah discipline.
Čeho-Slovaki dobe zemljo v Sibiriji.
Voroneš, 20. avgusta. (K. u.) Agentura: Sibirska vlada izdeluje načrt, po katerem dobe zemljo tisti Čeho-Slovaki, ki se bojujejo z boljševiki.
Boji z donskimi kozaki.
Kijev, 21. avgusta. (K. u.) Donski kozaki so se približali Caricinu do 10 vrst. Ruska mirovna delegacija v Kijevu je naznanila, da so izšolali 1400 častnikov rdeče armade v nizozemskih častniških šolah.
Pogajanja boljševikov z entento.
Stockholm, 22. avgusta. Radek, državni podtajnik ljudskega komisarijata za zunanje reči, je bil v tajni misiji v Vologdi, kjer se je pogajal z zastopniki entente o kompromisu med vlado sovjetov in entento, če se ustavi prodiranje. Redek se je že vrnil in je poročal vladi. Obe stranki o pogajanjih strogo molčita, tudi časopisi ne smejo ničesar poročati.
'IC6.
-f- Sprejemi pri cesarju, Z Dunaja poročajo 22. t. mes.: Cesar je danes sprejel običajna poročila, zato pa v posebnih av-dijcncah načelnika drž. oddelka poljske vlade princa Radzhvilla, grofa Štefana Przezdziecki in zunanjega ministra grofa Buriana. Princ Radziv/ill, Przezdziecki in grof Burian so bili pri Njunih Veličanstvih na kosilu in večerji.
-f Skupni ministrski svet se vrši jutri na Dunaju, kamor prispe dr. \Vekerle že danes. Glavni predmet posvetovanj bo vprašanje o prebrani.
-j- Finančni odsek. Načelnik finančnega odseka dr. Lowenstein bo poslal vsem članom odseka pismo, v katerem jih bo pozval, naj spričo velike važnosti delo kolikor mogoče pospešijo. Pogajanja med vla-'do in strankami se začno 24. t. m.
-f- Gonja proti ljubljanskemu knezo-školu. Nemški listi so po ljubljanskih slav-nostih namerili svoje pušice zlasti na ljubljanskega knezoškofa, Najprej sta prišla »Tagespost« in »Grazer Tagblatt«, potem »Karntner Tagblatt« in »Freie Stimmen«, ki se tolažijo, da bo že nuncij napravil red. Sedaj grmi tudi »N. Fr. Presse«. Ni ji zadostoval uvodnik v večernem listu od srede, tudi včeraj je posvetila v jutranjiku dolg članek knezoškofu ljubljanskemu. Zopet ga uči židovska žurnalistična kanalja ljubezni do bližnjega in mu oznanja pravi krščanski nauk. A ker se g. Benediktu samemu najbrže ne zdi verjetno, da bi kdo uredništvo lista, vzdrževanega od židovskih borzijancev, smatral za kompetentno razsodišče v ccrkvsnih vprašanjih, se član-kar lo pot poslužuje učinkovitejšega sredstva: šmok grozi. Kakor bi bil poglavar cerkve in države, kliče knezoškofu: »Tudi njemu bi se kdaj moglo isto primeriti, kakor njegovim vzorom (Strossmayerju in Sladlerju), tudi on bi utegnil čutiti odpor države.« Šmok očividno misli, da bi bil moral knezoškof svoje obiskovalce ■ i vreči ali pa vsaj vprašati »N. Fr. Presse«, ali jih sme sprejeti. Ker tega ni storil, diktira šmok »državi«, naj ga kaznuje. Dokler so take nesramnosti v Avstriji mogoče, sc bo z vso upravičenostjo vzdrževal tudi odpor proti sistemu, ki omogočuje to sramotno vlado židovske plutokracije in njenega časopisja.
-f Vc. ncmci divjajo. Vsled zborovanj s!cvansk'h zastopnikov in ustanovitve Narodnega sveta jc nastal v nemškem časo-
pisju pravi vihar. Celovški »Kftrntner Tagblatt« je celo v skrbeh za vero med slovenskim ljudstvom; kadar preganjajo na Koroškem slovensko duhovščino, ki je v vsakem oziru vzorna, tedaj pa seveda — molči. Glavni urednik imenovanega lista Pavlič se druži z lutrovci, oznanja gonjo in nasilstva proti Slovencem, a tu vera ni v nevarnosti. Nedosegljive so pa celovške »Freie Stimmen«. V divji jezi, da se slovanski na*odi monarhije ne dajo enostavno pohoditi od vsenemških programov, so se spomnile celo dr. šusteršiča in so morale tudi ob ljubljanskih slavnostih poto-čiti solzico na njegov grob. Med drugim pišejo: »Katoliško tiskovno društvo na Kranjskem je bilo doslej trdnjava Šuster-šičeve stranke, ki se je, kakor je znano, energično izrekla proti majniški deklaraciji Koroščcve skupine in vodi politiko, ki služi bolj interesom države.« Ker že otroci vedo, da je vsenemcem interes nemštva istoveten z interesom države, je vsak komentar k tem besedam odveč.
-f Paroksizem jeze se je lotil vsenemškega lista »Marburger Zeitung« vsled ljubljanskih slavnosti. Ljubljanskega knezoškofa obliva s surovostmi, ki morejo nastati le v Mariboru, tem gnezdu najome-jenejšega nemštva in najbolj divjega los-vonromovstva. List kliče vojaštvo na' pomoč. »Nekaj nemških regimentov bi gotovo zadostovalo, da se hitro prežene ta divja prikazen, ki straši med Poljsko in Češko do Ljubljane.« »Vso ,Poljakijo' bi bilo zopet treba postaviti pod ruski bič —■ saj drugega ne zasluži.« Zgraža se nad socialisti, da se udeležujejo Narodnega sveta in toži, da je škof »tudi deželnega glavarja dr. Šusteršiča pregnal iz stranke«. Vse to jc zelo zdravo za mariborske vsenemce. Počasi se jim bodo le odprle oči in bodo morali spoznati, da po starem tiru nemških bel^nrfov ne gre več dalje.
-f Poziv italijanskih soc. demokratov. V torek, dne 20. t. n:., se jc, kak< r poroča \Naprej«, vršil v Trstu shod italijanske socialno demokratične stranke. Zborovalci so izrekli na shodu cnodušen protest proti brest-litovskemu miru in proti intervenciji Avstro-Ogrske na Finskem in v Ukrajini; obžalujejo spletke in oboroženo posredovanje ententnih držav v Sibiriji in Rusiji ter pošiljajo vladi socialistične republike sovjetov tople in solidarične pozdrave. Nato je bila sprejeta na shodu naslednja resolucija strankinega političnega odbora: Strankin shod, ki se je vršil 20. avgusta v Trstu, se pridružuje brez pridržkov in v popolnem soglasju načelom, oznanjenim na mednarodnih konferencah v Zimmerwaldu in Kienthalu, ki tvorijo za podlago splošen, enak in trajen mir, kakor jih je pozneje proklam'rala tudi ruska revolucija: mir brez aneksij in brez kontribucij ter samoodločba vseh narodov; spoznava, da je v vzajemnem in odločnem boju svetovnega proletarijata potrebna prava smer, da se uresniči popolna splošna in pravična samoodločba, toda ne z nadaljevanjem vojske ali z zmago ene bojujoče se skupine nad drugo; zahteva in razglaša tudi za italijansko ljudstvo v Avstriji polno svobodo samoodločevanja o sebi, lastnih potrebah in lastni bodočnosti; in, spoznavši posebne etnografične predpogoje naših dežel, vključno Trsta, vzpodbud krajevna izvrševalna odbora italijanskega in jugoslovanskega odseka stranke, da razpravljata in sklepata nemudoma na skupnih konferencah o splošnih točkah adrijanskega narodnega problema v svrbo njegove rešitve.
-j- »Primorske Novine«, ki izhajajo na Sušaku pri Reki, je mažarska policija prepovedala prodajati na Reki.
+ Češki katoliški tisk. Po zgledu ogrskih katoličanov so sklenili češki katoličani, da ustanove družbo, ki naj zbere glavnico več milijonov, namenjeno koristim katoliške stranke. Družba, ki jo nameravajo ustanoviti, bo ustanovila dve ti-j skarni: eno v Pragi in drugo v Brnu, ki bosta izdajali dnevnika.
-f 50 letnico češke državnopravne deklaracije, ki so jo bili podali češki deželni poslanci 22. avgusta 1968, so praznovali Čehi zelo slovesno pod geslom samoodločbe. češkega naroda. Državnopravna demokratična stranka je priredila deklaracijsko slavlje. Izmed tedanjih deklarantov živita samo še dvorni svetnik Mat-tauseh in Zeithammer.
-j- Pogajan»a z železničarji so se vršila pri ministrskem predsedniku 17. in 19. t. m., 21. avgusta so bili zastopriki združenih železničarskih organizacij poklicani v železniško ministrstvo, kjer so jim naznanili končnoveljavne vladne odločbe, 22^ t. m. so se zbrali zastopniki železničarjev, da zavzamejo stališče. Včeraj se je uradno naznanilo, da je železniško ministrstvo ugodilo zahtevani uslužbencev državnih železnic.
-f- O relormi dunajske občinske volilne pravicc sc je izjavil župan dr. Weis-kirrhner takole: Občinski svet naj bi se volil v dveh oddelkih. Prvi — skup;na interesentov — naj obsega volilce, ki imajo meščansko pravico, hifne in zemljiške posestnike. obrtnike s stulnim obratom,
stalno nastavljene uradnike v javni službi in osebe višjega inteligenčnega čina. Ta skupina voli po načelu večinske volitve, V drugi skupini naj se združijo voliici vseh drugih dosedaj veljavnih volilnih skupin in zanjo veljaj proporc. Dalje se je izrekel dr, Weiskirchner za aktivno in pasivno žensko volilno pravico ter končno zahteval jamstva, da volilne pravice ne dobe begunci in sploh ne osebe, ki niso še pred vojno stanovale na Dunaju.
-f- Posveti nemškega namestnega kanclerja s parlamentarci. O razgovoru med državno vlado in parlamentarci se še poroča: Ko je Hintze podal obširno poročilo o zunanjepolitičnem, Payer pa o vojaškem položaju, je prišlo do razprave, med katero so zastopniki vlade od nekaterih poslancev čuli močne očitke. Vsi člani vlade so po naročilu državnega kanclerja živahno nastopali proti sestanku glavnega odseka, in sicer z ozirom na notranje in zunanje politične posledice. Večina navzočih parlamentarcev sodi, da se bo tej izrecni želji moralo ustreči, posebno ker večine poslanccv r\i v Berlinu. Razgovor, ki je bil zelo buren, se je končal brez sklepa. Glede vojnega in mirovnega vprašanja se je sedaj med Nemčijo in Avstrije doseglo popolno sporazumljenje,
-f Nove dinastije. »Prager Tagblatt« piše: Načelnik političnega oddelka varšavske vlade je prišel na Dunaj; 'od tam se bo vrnil v Varšavo, Ker v Nemčiji žvr-gole že vrabci na vseh strehah, za kaj gre, smemo zdaj to tudi mi vedeti. Dne 2, septembra bodo izvolili novega poljskega kralja. Izvoljen bo tisti, ki ugaja osrednjim velesilam. Nova kraljevina Poljska se bo omejevala na ozemlje, ki so ga osvojile osrednje velesile, Govori se celo, da bodo celo odtrgali od Poljske Nemčiji v korist dombrovske premogokope, kraljevino nameravajo odškodovati s Holmom in na škodo Litve. Avstrijci smatramo vprašanje Poljske za -najvažnejše, toda odločiti nameravajo še druga vprašanja na vzhodu. Berlinski listi in posebno še tisti, ki so zelo blizu zunanjemu uradu, že poznajo želje bodočnosti drugih vzhodnih ruskih obrobnih narodov. Vedo, da zahtevajo brezpogojno, naj sc ustvarijo nove dinastije, pod katerih žezlom hočejo pričeti živeti novo življenje. Ruska vlada se je pravkar odpovedala Baltiku, kjer namerava Nemčija tudi ustanoviti monarhijo Kursko, Estsko in Livonijo nameravajo združiti pod vojvodskim klobukom, s katerim sc bo pokrival pruski kralj. Ti načrti so pač zelo spremenili v Brestu-Litovskem sklenjeni mir, seveda ne tako, kakor si Rusiia želi. Litva bo tudi monarhija. Vojvoda Urach bo, kakor pravijo, vladal Litvi. Berlinski listi sporočajo, da so tudi Finci prosili v Berlinu, naj preskrbe vladarja. Vojvoda Aclolf Friderik Mecklenburški je izbran, da ustanovi najmlajšo: finsko dinastijo. Tako si predstavljajo rešitev vzhodnih vprašanj tisti, ki vladajo v Berlinu. Prijatelji miru se tega ne vesele, ker se boje, da aneksionisti splošnf mir otežkočujejo. Nam Avstrijccm poseb-* no rešitev vprašanja Poljske ne odvzame težkih skrbi. Tisočero razlogov govori za to, naj se Galicija ne odstopi; v Nemčiji se jim pa niti ne sanja, da darujejo poljska ozemlja novi kraljevini. Poljaki z obsegom svoje nove države ne bodo zadovoljni. Vsekakor se bo ustvaril samo provizorij, ki se bo moral na splošni mirovni konferenci umakniti drugačnemu definitivnemu stanju, v svoji sedanji obliki bo pa trajno oviral evropski mir, ki ga končno le še želimo doživeti. Najnevarnejše je pa, ker pri reševanju vzhodnih vprašanj narodov samih zopet niso nič vprašali.
+ Ruski cerkveni koncil, ki zborujt v Moskvi, je sklenil, da ustanovi poseben oddelek za zopetr.o združitev vseh kristi-janskih cerkva. Preddela morajo biti končana do prihodnjega koncila.
+ Bolgarsko sobranje bo, kakor poroča »Frankfurter Ztg.«iz Sofije, sklicano začetkom septembra k izrednemu zasedanju. Vlada namerava sobranju predlagati, da se ustanovi parlamentarna armadna komisija.
4- Obnovitev angleško-japonske pogodbe. Japonski listi poročajo, da princ Artur pl. Connaught ne potuje na Japonsko samo zato, da izroči mikadu maršalsko palico, marveč tudi v važni politični nalogi, najbrže, da se na željo Angleške obnovi angleško-japonska pogodba, ki bo potekla 1. 1921.
-f- Lloyd George o nalogah Anglije.
London, 22. avg. (K u.) Llovd George je govoril pri neki prireditvi »Rdečega križa« govor, v katerem je izvajal: Vojska je kupčija, katero moramo izpeljati. Slavil je hrabrost čet, na kateri je doživel despoti-zem neuspeh in ni dosegel svojega smotra. O potrebi, da se varčuje s premogom, je rekel Lloyd George: Vsi, ki pomagajo, da dobimo več premoga, pripomorejo, da izborimo zinago. Končal je: Želim, da prihranimo pozimi milijone ton premoga in jih vsujemo v plavže, da izdelujemo granate, ladje in topove in pomagamo tako tudi Franciji.
Zveza narodov. Amsterdam, 20. avgusta. (K. u.) »Tijd« ponatiskuje članek, ki ga je spisal Crispolti »Corricri d' Jtalia« o zvezi narodov. Crispolti nastopa proti predlogu, katerega je bil stavil Bourgeois, češ naj se ustanovi zveza narodov le v en-tentinih deželah, »Tijd« pravi, da so Cris-poltisova izvajanja važna tudi za Nizozemsko in sodi, da more privesti taka zveza, za kakršno se zavzema Bourgeois, Nizozemsko v težavni položaj, ne glede na to, če bi jo v njo sprejeli ali ne, ker bi v zvezi narodov entente trpeli gospodarsko življenje in svobodna trgovina. »Tijd« končava: Zveza narodov, ustanovljena na temelju pravice, ki bi zasledovala razorožbo v smislu papeževih navodil, je edino sredstvo, ki more zabraniti tako svetovno katastrofo, kakršna divja zdaj, § -j- Otvoritev armenskega parlamenta. Carigrad, 21. avgusta. (K, u. Agence Pet. Milli.) Armenski parlament so otvorili 1, avgusta v navzočnosti zastopnikov Turčije, Nemčije, Avstrije-Ogrske, Perzije in Ukrajine.
Poljski postite! na 0?jr*aju
Dunaj, 22. avgusta, (K. u.) Cesar je zaslišal danes princa Radziwilla, grofa Štefana Przedzieckega in zunanjega ministra grofa Buriana. Princ Radziwill je bil pri cesarju tri četrt ure. Popoldne sta se razgovarjala princ Radziwill in Przedziecki skoraj 2 uri z Burianom.
Turčija in Ukrajina.
Dunaj, 23. avgusta. (Kor. ur.) V tukajšnjem turškem poslaništvu sta včeraj menjali Turčija in Ukrajina v Brestu - Li-ovskem sklenjeno mirovno pogodbo,
/
Dnevne norice.
—	Velika Loka. Tukajšnji občinski odbor je v svoji zadnji seji soglasno izvolil presvetlega knezoškofa dr, Ant, Bonavent. Jegliča za častnega občana.
—	Iz politične službe. Vodstvo c. kr. okrajnega glavarstva v Novem mestu je prevzel g. dr. Fr. Vončina. Dosedanji okr. glavar dež, vladni svetnik baron Rechbach je vpoklican v službovanje k deželni vladi v Ljubljano.
—	Nemška cesarica obolela. »Lokal-anzeiger« poroča, da je nemška cesarica precej resno obolela. Vendar pa zdravniki upajo, da bo v par tednih zopet ozdravila. Cesar Viljem je odpotoval iz velikega glavnega stana na grad Wilchelmshohe, kjer biva cesarica.
—	Poročil se je g. Vilko Gottwald, učitelj v Friihbussu na Češkem, z gdčno. Tilči Horvat iz Novega mesta.
—	Toplice na Dolenjskem bi se lahko razvile v krasno kopališče če bi imele drugega gospodarja, Sedaj pa so last kočevskega kneza Auersperga, ki ima toliko naše dežele v svoji lasti, da bi na nji lahko živelo do 30.000 ljudi. V Toplicah je veliko bolnikov, vojakov in civilistov. Pred kratkim je knez nadzoroval toplice in ko so mu potožili, da gostje silno trpe pred mrčesom (stenice in grili) je privilegirani posestnik odgovoril: »Za take goste je že dobro.« — Naša dežela si bo to zapomnila.
—	Za jugoslovanske otroke. Hrvatski plemenitaš grof Josip Bombelles je daroval za jugoslovanske otroke 12.000 kron; vojaki 3. bos.-herc. pešpolka so med seboj nabrali v isti namen 2000 kron.
—	Čudno postopanje zavarovalnice »Assicurazioni generali« v Trstu. Pišejo nam: Dne 8. t. m. pogorej je posestniku L.
škodnino povzročene škode pri vojaški oblasti.« — To so čudni pojmi. Vojaki so se igrali, tu ni vojnega ozemlja, nobene vojske. Istotako bj se lahko igrali otroci, ali bi pa pušil vojak srnodko jn zanetil ogenj. Kako pride stranka, ki je vedno pošteno plačevala zavarovalnino, do tega, da bo trpela škodo in imela razna nepotrebna pota pri sodiščih? Če pa hoče imeti zavarovalnica regres, naj toži vojaško oblast, da ji ta ali pa povzročitelj požara vrne izplačano odškodnino, — nikdar pa ni stranka primorana, če ni nobenega dvoma, kako je nastal požar, da bi zgubila zavarovalnino in trpela veliko škodo, ker so slučajno zažgali vojaki v zaledju in je sedaj vojska. — Po tem preneha v naših razmerah vsako zavarovanje! Našim poslancem priporočamo, da v parlamentu te nazore spravijo v razgovor. Radovedni smo, če bi ostale zavarovalnice tudi tako postopale. Umevno, da bo imelo sodišče končno besedo,
—	Obrtno-nadaljevalni tečaj za pomočnike, ki niso imeli prilike obiskovati obrtno-nadaljevalne šole, priredi v Ljubljani Zavod za pospeševanje obrti. Poučevalo se bo zlasti knjigovodstvo in najpotrebnejši predmeti, ki jih rabijo obrtniki za samostojno izvrševanje obrti. Pomočniki, ki žele obiskovati tečaj, dobe vse informacije v pisarni Zavoda za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22. Slične tečaje je Zavod za pospeševanje obrti pripravljen prirediti tudi v večjih krajih po deželi in naj se obrnejo interesi-rani faktorji tozadevno na Zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani.
—	Obrtno-nadaljevalni tečaj za invalide, ki se uče kake obrti in ki hočejo izpopolniti praktično izobrazbo še s teore-tično-^trokovnim znanjem, bo priredil Zavod za pospeševanje obrti sporazumno z ravnateljstvom c. kr. državne obrtne šole v Ljubljani. Priglasi naj se naslove na Zavod za pospeševanje obrti ali pa državno obrtno šolo v Ljubljani, kjer se izdajajo tudi natančnejše informacije.
—	Pametne odredbe v Budimpešti. Da se izogne potovalnim težkočam, ki se uveljavljajo posebno pri izdajanju voznih listkov, je ravnateljstvo ogrskih državnih železnic odredilo, da bodo na budimpeštan-skih kolodvorih blagane odprte noč in dan in da se bodo vozni listki oddajali že 6 ur pred odhodom dotičnega vlaka.
—	Ubogi nahrbtniki. V graškem občinskem svetu je neki občinski svetnik vprašal župana, če je pripravljen, da z vsem pritiskom opozori namestništvo na dolžnost političnih oblasti, da napravijo konec surovemu odvzemanju nahrbtnikov. Če bi državne oblasti tega ne hotele storiti, naj se uradnemu oddelku mestnega sveta poveri naloga, da sprejema pritožbe radi odvzemanja živil, tudi če se je to zgodilo izven Gradca, in da odpošlje na postaje, kjer se to pogosto dogaja, detektive, ki naj doženejo, koga zadene krivda pri teh dogodkih.
—	Slovensko Planinsko društvo naznanja, da sta v Julijskih alpah otvorjena in oskrbovana hotel »Zlatorog« ob Bohinjskem jezeru in »Triglavski dom« na Kredarici. Ker so sedaj najlepši dnevi, naj ne zamudijo prijatelji naših planin izletov na bajno lepo Bohinjsko jezero in na orjaški Triglav. Triglavski dom na Kredarici ostane oskrbovan do srede septembra, hotel »Zlatorog« pa tudi čez jesen.
—	Smrtni padec. Ko se je peljal pretekli teden vojaški transport iz Belekra-jine, je padel med postajama Gradac in Metlika vojak 95, pp. Ivan Hawryszczuk
?I°ri?"Ču?:U_na,.P°1'f!1-ah !!'-i-Pfl j^S rtako nesrečno raz voza, da je obležal mrtev, Zaspal je na zavornici in zgubil ravnotežje. Rojen jc bil leta 1884. v Strzat-koycih, okraj Borszczsu v Galiciji ter zapušča ženo »n dva otročiča.
—	Ustanovitev velikega dnevnika v Kijevu. Lvovski »Dilo« poroča, da izide v Kijevu v kratkem velik, moderen list pod imenom »Golos Stolici« (Glas glavnega mesta), Izdajal ga bo znani kijevski zdravnik in milijonar dr. Biskyj, a glavni urednik bo znani socijalistični federalist Sali-kovsky. List bo izhajal dvakrat na dan.
—	Umrljivost otrok v Bosni in Hercegovini, Uradni »Sarajevski List« poroča, da ni resnična vest, da je v Bosni in Hercegovini umrlo tekom dveh let 63.000 otrok izpod 10 let, ampak da je po podatkih statističnega urada umrlo otrok izpod 10 let: 1914. leta 26.474, 1915. leta 30.447, 1916. leta 25.935, 1917. leta 18.130. Leta 1914. in 1915. sta bili najnepovoljniji, ker je v teh dveh letih umrlo vsled bolezni in invazije 56.921 otrok, dočim je v vseh štirih letih umrlo 100.986 otrok.
—	Zastrupljenja z gobami. Na Dunaju se je zastrupilo 21. t. m. 30 oseb, ker so
nad Ljubljano kozolec s slamo in drugimi pridelki. Zažgali so vojaki, ki so se igrali s svetlobno granato, škoda znaša čez šest tisoč kron. Namesto da bi zavarovalnica po konstatiranju škode prizadeti stranki izplačala zavarovalnino, poslala je stranki sledeče pismo: »Po naročilu centralne direkcije našega zavoda Vas obvestimo, da zavarovalnica ni zavezana škodo po požaru z dne 8. t. m. odškodovati z ozirom na § 1., odd. 2. splošnih zavarovalnih pogojev, ker se je ta škoda pripetila po vojnih prigodkih. Sklicujemo se tudi na odredbo c. kr. ministrstva za notranje zadeve o zavarovalni pogodbi, ki določa, da zavarovalnice ne jamčijo za škodo, ki jo povzroče tudi lastni vojaki v vojnem času. V smislu § 16., odd. 5. splošnih pogodbenih določb ter z ozirom na § 20. zakona o zavarovalni pogodbi Vas še na to opozorimo, da minejo vse pravice do odškodnine, če se ne iztirjajo sodbenim potom tekom 6 mesecev od dneva te odklonitve odškodnine naprej. Nam od Vas izročena svetlobna granata, s katero so vojaki požar zanetili, je pri nas na razpolago, ker jo bodete jnogoče rabili, da zahtevate od-
jedle strupene gobe; 13 od njih jih je umrlo.
—	Kazni zaradi odtegovanja davku.
Dunajski senat za davčne kazni je v mesecu juniju in juliju 1918 naložil sledeče kazni zaradi nepravilne napovedi davkov: Nekemu trgovcu z usnjem štiri tedne zapora in 960.000 kron denarne kazni, nekemu trgovcu z železom pet mesecev zapora in 560.000 kron, nekemu trgovcu s svilo 320.000 kron in nekemu mesarju 195.000 kron.
—	Aretacije navijalcev cene v Plznu. V Plznu so zaprli celo vrsto navijalcev cen, ki so dražili z verižno kupčijo premog, milo, saharin jn drugo blago. Obvestili so istočasno tudi praško policijo, ker je zapletenih v zadevo veliko navijalcev cen, ki stanujejo v Pragi.
—	Železniški voz se vnel. Ko je včerajšnji večerni vrhniški vlak vozil proti Ljubljani, je začel pri strehi goreti en baje prazen voz. Ogenj se ni razširil in je sploh neznano, kako je nastal.
—	Ljudje umirajo za lakoto ! »Prager Tagblatt« poroča, da je vsled lakote obolelo v okraju Liberice 1800 oseb, 30 jih je umrlo. V celi kraljevini Češki je od začetka letošnjega leta umrlo vsled lakote 400 oseb.
Liubiianske novice.
lj Odlikovana uršulinka. Dunaj, 23. avgusta. (K- u.) Cesar je odlikoval s srer brnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje uršulinko sestro Marijano (Danielo) Kosec.
lj V bolnišnici se zdravi g. konzist, svetnik Janez Kalan, ki se je bil lahko poškodoval v Bohinju.
lj Italijanski letalci, Korespondenčni urad pproča iz Ljubljane z dne 22. t. m.: Danes proti 11. uri dopoldne so od jugozahoda prileteli trije sovražni letalci proti Ljubljani, pa so se že pred mestom obrnili, ko so pričele nanje streljati obrambne baterije. — O pojavu sovražnih letalcev se uradno razglaša: Kakor hitro kdo opazi sovražne letalce, je dolžan to nemudoma sporočiti bližnjemu poštnemu brzojavnemu ali telefonskemu uradu.
lj Pobiranje bakrenih cilindrov. Firma I, Dobner & Ing. M. E. Tuttner na Dunaju, III. Khungasse 21, pobira pri strankah v Ljubljani bakrene cilindre kopalnih peči. Zavezana je po pogodbi jih v najkrajšem času nadomestiti, da se kopanje ne prekine. Preteklo je pa že mesec dni, in o kakem nadomestilu ni ne duha ne sluha. Ker ne izpolnuje ta firma svoje dolžnosti, prosimo vse prizadete stranke, da skupno vložimo energičen protest na ministrstvo za javna dela. Tako se ne sme postopati proti davkoplačevalcem, katerim se nalagajo vedno večja bremena. Dobro bi bilo, da bi se tudi naši poslanci zavzeli za to zadevo, ker ni nobene kontrole, koliko cilindrov je bilo oddanih. Naslove sprejema dr. V. Gregorič, Resljeva cesta št, 5.
lj Umrli so v Ljubljani: Lovro Šareč, gostilničar in posestnik, 57 let. — Josip Cirman, sin tovarn, ključavničarja, 3 leta. -*- Alojzij Kavčič, rejenec, 3 mesece. — Anton Sodnik, sodni sluga v p., 75 let. — Franc Prime, delavec, 75 let. — Fran Josip Blasizza, sin bolniškega strežnika, 5 mesecev, — Bogomir Vodnik, sin pisarice, 7 dni. — Rajko Mlinar, sin gostilničarke, 3 dni. — Julij Grilc, pastir, 14 let. — Jera Platovšek, zidarjeva vdova, 31 let. — Ivan Vindiš, zasebnik, 81 let. — Lucija Bakov-nik, tob. delavka v p., 70 let,
lj Poročilo z ljubljanske fronte. Hudi boji so se razvili včeraj zjutraj na ljubljanskem glavnem kolodvoru. Nekaj čet s Primorskega se je odpravilo nad dolenjsko fronto, kjer so nabrale v nahrbtnikih veliko plena. Čete kočevskega okrajnega glavarstva so pričele s protinapadom, nakar so se čete s Primorskega morale umakniti proti Ljubljani, Protinapada se je udeležila tudi divizija z litijskega okrajnega glavarstva, ki je skupno s kočevskimi četami obkolila nasprotnika na glavnem kolodvoru ter mu odvzela ves plen. Razvili so se srditi boji. Neka četa s Primorskega se je borila do skrajnosti, končno je onemogla. — Naši letalci so pri enem zadnjih poletov dognali velike transporte iz Trsta v Opatijo. Spustili so se globoko doli in so mogli konstatirati, da se prevaža 10.600 kg najfinejše bele moke za mažar-ske otroke v Opatijo. Sovražno poročilo trdi, da je to moko odstopilo tržaško prebivalstvo prostovoljno od svoje preobilice; nasproti temu moramo z vso odločnostjo ugotoviti, da se je ta transport zgodil brez vednosti tržaškega prebivalstva. — Sovražnik je pripeljal včeraj iz Galicije v Ljubljano cel vagon granat, ki imajo na zunaj obliko krompirja. Njegov peklenski načrt, da bi bombardiral Ljubljano, se je
temeljito izjalovil. Izkazalo se je, da je municija nerabna, ker je gnila. Da preprečimo vsako nevarnost, smo komandirali četi naših maloštevilnih prešičev naskdk na ta municijski depot. Žal, da je bila naloga tudi za prešiče pretežavna in so se morali vrniti v svoje prejšnje postojanke, nekateri močno poškodovani, — Tehnično vodstvo ljubljanske armade je organiziralo nov zbor prekopicevalcev. Ta obstoji iz vojakov, ki ne smejo biti stari nad 8 let, in ima svoje glavno vežbališče ob bregovih Ljubljanice. Prva naloga tega novo' organiziranega oddelka obstoji v tem, da prevrača kozolce po strmini nad strugo. Kljub nevarnim nalogam teh čet doslej še nismo imeli izgub med njimi. Smrtne poškodbe so napovedane šele za prihodnji teden.
a Oddaja mesa. Jutri, v soboto, bodo oddajah mesarji za vso Ljubljano po 15 dkg mesa na osebo,
a Inozemsko meso. Mestna aprovizacija bo oddajala inozemsko meso v soboto, dne 23. t. m., in v ponedeljek, dne 25. t, m., vsakikrat od 7. do 9. ure dopoldne* * cerkvi sv. Jožefa. Prvovrstno meso stane 24 K, drugovrstno 18 K.
a Zaloge drv in premoga so popolno-ma pošle, stranke naj se torej zaradi kuriva ne zglašajo pri mestnem magistratu,
a Oddaja kumar. Mestna aprovizacija bode oddajala kumare v soboto, dne 23, t. m., dopoldne na trgu (pod Mahrovim zi/ dom). Kilogram stane 80 vinarjev.
a Meso na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo go^ veje meso po znižani ceni v soboto, dnq
23.	t. m., popoldne v cerkvi sv. Jožefa, Določen je ta-le red: Od 1. do pol 2. ure št. 1 do 200, od pol 2. do 2. ure št, 201 do 400, od 2. do pol 3. ure št. 401 do 600, od pol 3. do 3. ure št. 601 do 800, od 3. do pol 4. ure št. 801 do 1000, od pol 4 do 4. ure št. 1001 do 1200, od 4. do pol 5 uro št. 1201 do 1400, od pol 5. do 5. ure štev, 1401 do 1600, od 5. do pol 6. ure št. 1601 do 1800, od pol 6. do 6. ure št. 1801 dq 2000, od 6. do pol 7. ure št. 2001 do 2200, od pol 7. do 7. ure št. 2201 do konca.
a Krompir za VIII. okraj. Stranke VIII. okraja prejmejo krompir na zelena nakazila v soboto, dne 23. avgusta dopoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: od 8. do 9, št. 1—160, od 9. do 10. št. 161—320, od 10. do 11. št. 321 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 3 kg krompirja. 1 kg stane 70 vin, Stranke naj pripravijo drobiž.
a Krompir za IX. okraj. Stranke IX, okraja prejmejo krompir na zelena nakazila v soboto, dne 23. avgusta popoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: od 2, do 3. št. 1—170, od 3; do 4. št. 171 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 3 kg krompirja. 1 kg stane 70 vin. Stranke naj pripravijo drobiž.
a Sladkor in kavina primes za Vič. Občani Viča, ki imajo rumene izkaznice, zaznamovane s črko B ali C, prejmejo sladkor in kavino primes v soboto dne 24. t, mes. dopoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: Od pol 8, do pol 9. ure dopoldne stranke z rumenimi izkaznicami B, cd pol 9. do pol 10. ure stranke z rumenimi izkaznicami C št. 1 da 212, od pol 10. do pol 11. ure št. 213 do 424, od pol 11, do 11, ure št, 425 do konca. Stranka dobi za vsako osebo pol litra kristalnega sladkorja in kg kavine primesi, kar stane 2 K. Stranke se prosijo, da.prineso s seboj dovolj velike lonce za sladkor.
a Sladkor in kavina primes za Moste,
Občani Most, ki imajo rumene izkaznice, zaznamovane s črko B ali C, prejmejo sladkor in kavino primes v soboto, dne
24.	t. m. popoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti, Določen je tale red: Od pol 2 do 3. ure stranke z rumenimi izkaznicami B, od 3. do 4. ure stranke z rumenimi izkaznicami C št. 1 do 200, od 4. clo 5. ure št. 201 do 400, od 5. do pol 6. ure št. 401 do konca, Stranka dobi za vsako osebo pol litra kristalnega sladkorja in Vi kg kavine primesi, kar stane skupaj 2 K. Stran' ke naj prineso s seboj dovolj velike lonc« za sladkor.

Zgubila je neka gospa bel rožni venec m stolni cerkvi ali pa od stolne cerkve po Mestnem trgu do Florijanske ulice. Ker je izgubi-teljici drag spomin, se prosi najditelj, naj ga odda proti nagradi Florijanska ulica 21/1.
V tednu od 4, do 11. avgusta jo bil v nek/ trgovini pohabljen teronomoder dežnik s črnini ro bom. Prosimo, naj ga dotlčna trgovina izroči ured. ništvn »Slovcnca«.
PRODA SE lepa plemenska
stara Štiri letu. Naslov pove upravništvo »Slovcnca« pod it«v, 2956.
KUPIM vsako množino
tn
1*0*1
Iseiffi&gs roška
FRANC VOKAČ, LJUBLJANA, fiaUnhurdova ulic« lt«Y. 3.
POZOr I V zalogi Imam novo navadno In sarezno
strešno Špelin
po poljubni množini. Cena po dogovoru Josip Kuralt, trgovec, OomSal«,
PRODA SE par srednje velikih 2949 | **-----* isii nn am
10 let starih z opremo. — Vpraša se na Mariie Terezije cesti itev. 6, Ljubljana.
dostilr&a
z, malim posestvom aH z mcsnico se vzame v najem ali se kupi.
Naslov na upravništvo »Slovenca« pod it. 2984,
Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da jc naš iskreno ljubljeni sinček
Tonček
21. avgusta 1918 opoldne ob 12. uri v nežni starosti 10. let preminul.
Pogreb sc je vršil 23. avgusta ob 4. uri popoldne.
Sveta maša zadušnica sc bode brala na Savi pri Jesenicah.
Jesenice, Gorenjsko, 23. avgusta 1918.	3000
Žalujoča
RODBINA KORITNIK.
5PREJME SE za takoj izurjen
«6
»strojnik
ki se razume pri električni napravi, na parno žago na Notranjskem. —
Naslov pove upravništvo »SLOVENCA« pod štev. 2971._
Siitie
dobavlja slovenska tvrdka ANTON Z. FINŽGAR, VARAŽDIN (Hrvatsko).
' Preklic.
Izjavljam, da nisva ne jaz, ne moj mož Anton plačnika kakoršuihkoli po mojem sinu Janezu Robida napravljenih dolgov.
Marija Robida,
posestnica, Zg. Kašelj 8.
suknene odrezke, stare in nove kakor vse vrste bombažastih in volnenih cunj, žaklje-vino, odeje, vrvi itd. v vsaki množini in po najvišji ceni KUPUJE
kakor tudi druge, zaplembi ne podvržene deželne in gozdne pridelke (maline, jagode, med itd.) KUPUJE po najvišjih cenah
M. RANT, KRANJ. 1917
E. Kotebck is Blraaiis.
iščem za hišo v Ljubljani, najraje zakonska brez otrok.
FJčcm IMmk®
vajeno vsakršnega posla za 1 mesec na deželo k eni osebi.
Poizve se Soss, Mestni trg 19.1.
Prodam ali zamenjam za živila
PUSf&lijSI »a^rMihta
&M1 i Z 6139 kozo.
Sp. Šiška 275, Vodovodna cesta.
Osl^rbnil^a
iščem za vilo v bližini Ljubljane.
2999	Ponudbe na:
Poštni predal, Ljubljana štev. 166.
Landaner ^
4 sedeži, skoraj nov, SE PRODA.
IVAN HOCHMtjLLER, 2974 Beljak, Eugenstrafie 15.
ge sprejme na stanovanje in tudi na hrano proti živilom na DUNAJU blizu univerze.
Več se pcizve pri gospej MADUŠEK na Grosupljem št. 28.	2976
PRODAM, in sicer Žnideršičeve in nem-ike pormalne mere. Cena po dogovoru.
_ Naslov pove upravništvo »Slovenca«
pod štev. 2957.
iščem k 3 mesece staremu otroku.
Natančne ponudbe z navedbo pogojev pod šifro: Otrok na upravo »Slovenca«. 2983
Decimalno vago
ki vzdigne vsaj 200 kg ali več, KUPIM ali tudi zamenjam.	Kupim tudi
suhe jedilne
po dnevni ceni	2940
LOVRO REBOLJ V KRANJU.
Podpisani župnijski urad razpisuje službo
organista in cerkovnika
mJ
ki ima prosto stanovanje, hlev, sadni in zelenjadni vrt, drva, nekaj polja, kolek-turo v žitu in kruhu ter plačo po dogovoru. Cecilijanec, ki je obenem rokodelec, ima prednost. Nastop službe s 1. januari-jem 1919.	2975
Župnijski urad Št. Martin na Dholici, p. Poreče ob jezeru, Koroško.
V NAJEM SE VZAME
H W
In nekaj polja za obdelavo, če mogoče na Notranjskem ali pa na Dolenjskem.
Cenj. ponudbe naj se pošljejo na upravništvo »SLOVENCA« pod štev. 2980.
Sprejme se na orožniško postajo na deželi dobra
katera je zmožna voditi samostojno gospodinjstvo, v starosti 35 do 50 let. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe in vprašanja na upravo „Slo-venca" pod „orožnik" 2920 do 25. 8. 1918.
Suhe gobe, prazne vreče in druge pridelke kupuje trgovina s semeni Sever & komp., preje PETER LASSNIK, LJUBLJANA, MARIJIN TRG.	2534
Vešč tudi nekaj strojnega kovaštva, dobi službo JflF- takoj	2928
v strojilni tovarni Samsa & Co., Ljubljana, Metelkova ulica št. 4,
Razpisuje se mesto
Kdo v Ljubljani proda ?
Marto 5-ilšr.egs In pisarniškega

n
Sprejme se k večji lesni trgovini • V ••	1*1
vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 16 K, brizgalnica 2 K. Dobiva se v vseh lekarnah in drožerijah. Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko: i Lekarna »pri upanju« : Qnnn 4R (Irtr? Apotheke »zur Hoiinung« iBli 11). Uyl0 TRGOVCI! Kdor rabi TRGOVCI!
nove in stare MESpi vsako množino tvrdka JELAČIN & KO., Ljubljana, ljubljanska industrija probkovih zamaškov.
Proda se kompletna
za VIII. čin. razred, plašč in površnik ; istotam se prodajo tudi
Naslov pove uprava „Slov/' pod 3006.
Naslov pri upr. „Slov." pod 3005.

le boljše dekle, sprejme takoj proti dobri plači Franja ZIDAR, Ljubljana, Dunajska cesta 31. I.
Pošljite mi svoje v i
sa odda pri tiskarni Ig. p!. Klein. mayr 14 Fed. B^mber?, Ljubljana-
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš preskrbni, dobri in nepozabni soprog, ljubljeni oče, gospod
i mm *«
posestnik in kamnoseški mojster,
dne 22. avgusta ob 5. uri zjutraj, previden s sv. zakramenti, v starosti 59 let mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v soboto, dne 24. avgusta ob 9. uri iz hiše žalosti v Lesnem brdu št. 10.
Ljubljenemu pokojniku bodi ohranjen blag spomin. Lesno brdo, dne 22. avgusta 1918.	2998
FRANČIŠKA POTREBUJEŠ, soproga. KARLO, LOJZE, JOŽKO, IVAN, sinovi.	TONČI, hči.
m
Potrti najgloblje žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naš iskrenoljubljeni sin, gospod
JmIisb Ferli£
vojak strelskega polka
umrl 22. avgusta v Sežani vsled bolezni, ki si jo jc nakopal na fronti. Pogreb se vrši 24. avgusta ob 2. popoldne. Ljubljana, Idrija, dne 23. avgusta 1918.
Žalujoča mati Mici PerlEi in sorodniki.
Brez posebnega obvestila.

z nekajletno prakso v enaki stroki, zmožen slovenske, nemške in laike korespondence in knjigovodstva. — Ponudbe z dokazili o dosedanjem službovanju pošiljajo naj sc na upravo »Slovenca« pod naslovom: Plenkovič 2952

in plačam za nove zamaške do K 110'— za kilogram, stare, zavrtane, a ne zdrobljene do K 65'— za kilogram, dolge šampanjske zamaške, ne umetno blago, do K 1"— za komad, in za vreče do K 14"— za komad. — Prevzamem vsako množino proti prejšnji vposlatvi vzorca in aviso po povzetju.	2871
mesto za nakup wrež f n zamaškov
Gradec, LeiAai 15.
4 .... <?} „ f**
W ™
(Zakonito zavarov.)
Moj Unlversal - roSnl
mlin )o izbor,m za inln-tov icakn, dišav, sladkorja, l.ave, ovsenega rlžn, oreliov, p&enlc«,
ječiue7ia, ovsa, ril, koruze, rlža Itd. Ta mali
ročni mlin so je tekom vojsko izborno obnesel in so lahko porablja sy». vsako vrsto mlevskega ■ izdelka. Teža okolnl kg.
' Cena K 24--
V nepopisni boli nnznanjamo vsem ljubim prijateljem in znancem žalostno vest, da jo naš iskrenoljubljeni, srčnedobri soprog oziroma oče, gospod
veletržec in posestnik
dne 19. avgusta po dolgenf mučnem trpljenju v nekem graškem sanatorju mirno preminul.
Truplo dragega pokojnika se prepelje iz Gradca v Ljubljano, pogreb so bo vršil v soboto dne 24. avgusta ob 6. uri popoldne iz
pokopališke cerkvice pri sv. Krištofu na pokopališče istotam, kjer se polože zemski ostanki v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah.
V LJUBLJANI, dne 22. avgusta 1918.
trma Kertda, soproga,
Kcsrndla, c. kr. nadporočnik v r. Hans Kenda, sinova,
Grete SCenda, hčerka.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
a so z Dunaja proti predplačilu zneska po generalnem zastopstvo
BShnel, Dunaj
v; Jjgj. IV. Margaretenstr, 27. odd. 32
Prospekt zastonj.
5>omanj[kanje črnila v steklenicah
bo vedno občutneje radi pomanjkanja steklenic. Nudim Vam zato
„8fesm"
črnilni ekstrakt v vseh barvah, kakor tudi ekstrakt za kopirno črnilo. Za urade, trgovce itd. Nikak vojni nadomestek, Zajamčeno. Prihranka 50 odstotkov. Nudim nadalje
Iz vsakega zavoja skuha lahko vsak de 10 litrov izbornega piva. Nadalje

JAMSTVO 1
AGRARIA-brzodro-bilni mlin pošljemo 14 dni na poskušnjo. Ako niste zadovoljni i njim, ga lahko pošljeta nazaj in prejmote nazaj svoj tionar.
teras
moški ali ženska, samostojna moč. Pismene ponudbe na naslov: »Živinorejska zveza-, Homec, p, Radomlje, 2935
PRODA SE na Vrhniki
obstoječe iz enonadstropne hiše, velike njive, velikega hleva, gospodarskega poslopja in velikega vrla. — Naslov pove upravništvo »SLOVENCA« pod št. 2933,
Prevzamem jih brez prejšnjega vpraševanja po povzetju po naslednjih cenah:
za nove zamaške od steklenic
K 110,—
za stare zamaške od steklenic, nezdrobljene . . K 66,— kg za zamaške od šampanjca, naravne .... K 1.15 za komad vreče do K 15.— za komad.
Na vprašanja se takoj odgovori, eventuelno brzojavno.
initt Msrhus, Mr
JOSEFIGASSE i,B.
m
NAROČILNICA 1
(Izrczatl, razločno izpolnil!, vložiti v kuverto in tako) odposlati, ker se more pošiljati le, dokler jc v zaloni.)
Tvrdka CflM. PLRNEH, Dunaj II, Praterstr. <57.
NoroCam Vaš Hgraria-brzodrobilni mlin ia znesek K 1S5-- po povzetju, s pravico <ta poSijem mlin tekom 11 dni nazaj, oko ne bo dobro mlel.
Ime:
izborni nadomestek za žgalni Špirit, Se ne raztopi nc v vlagi, ne v vročini. Gori kot špirit. Pri boleznih, potovanjih itd. neobhodno potreben za hitro segretje pijač itd.
Proti naprej poslanim 10 K pošljem kol vzorcc poštnine prosto: 5 zavojev »Biro-lina«, S zavojev »Efcsina« in vzorec »Spira« icr navodilo v slovenskem jeziku, Cela Jugoslavija že barva obleke 7 mojo barvo
„Dntentacifonal"
Dobi se razen že opisanih tudi roza-barva. Za naročila od 10.000 zavojev naprej znaten popust. — Zahtevajte cenik teh in drugih predmetov.	2915
Sc priporoča s spoštovanjem
31. Gotic,
Vrhnika.
Kupim	lepe suhe
V	: •'• • • sv!
V	. • • . :>S
Kraj:
Zadnja žel. postaja:
Dobavlja se točno lc, dokler traja zaloga!
Cena K 185--
z samahnlm " koSesom brez poštnine in zaboja.	____
„fl.graria"~brzo dr obilni mlin.
Ne najcenejši. pBC pa najboljši, najsposobnejši drobllnl mlin, ki se dobe - edini, s katerim se Inliko mel|e pSenica, rž, koruza, ieCmen Itd. — fino, kakor kdo želi. Delo silno lahko ter se lahko uredi na 4 vrste drobljenja. Nadomestni deli se dobe In lahkotno zameniajo.
- CH.M. PLANER, DUNAJ II, Praterstr. 47. -

Proti mišim m podganam

virna prof. Loeliler-ja in dr. Danysz-a bacilna piča »TERROR Z VOHANJEM«, najradikalnejše uničevalno sredstvo, — Cena za namakanje 1000 g: proti mišim... K 14'— od Dunaja po povzetju, proti podganam K ?"'20 od Dunaja po povzetju.
Dobavitelja c. in kr. vojnega ministrstva, c. kr. nižjeavstrijskega namestništva, deželnih kulturnih svetov itd. — Ravnateljstvo zavoda »TERROR«, Dunaj I. 'vVerdetorgasse 17. — Teleion 15.542, 2994
po najvišji dnevni ceni. MIIIAEL OMAHEN, TRGOVEC, VIŠNJAGORA.
fcjfiffa 5 hvoležnlh B odjemalcev potrdijo, da uničevalec korenin ..Riatelsam" v tieh dneh brez bolečin 0<jpravi huria oceaa, bradavica, trdo kožo. Uspeli IznjamCenl Cena 3 K, 3 LonCki 7 K, h lonCkov 10 K. £ostp. ^raSck „lta" oitslianin naplo pot jih rokah in noqah. Cena K 2-50, 3 Škn-tlje 6 K. Krema „Clrob" omebSa lazpokone roke. Cena i K, 8 loilCkl
odstranil ,FWe»'
najtrdov. revmatlr/j bulcCIne, ko je že ' vse odreklo, In pri otltli zobeh. Ce ni uspehn, denar nazn'. Cen« S K, 3 puSt.ce 7 K, 6 pnšic 10 K, N kr.k. okam. zobovju, lie neprljct, riuhal Snežno bolo zobe da ,X!r!s\ zojMia ICmiiilO, Takoj, usu^t. l>«n 3 K, 5 stekl. KEjStSV, Sosahau	I. pojtal inedul
lofohol


C4dgovornir urednik: Josip Gostinčar, djža^p^ jft dj^elai ppjj^ec v. Lj^j^nL
. Katoliška tiskarna v Ljubljani
tal [Ketflii
-jI,